BRZAVNU l.W» Došio 12.VI.1930 Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo UJb — Poverjeništvo Ljubljana. Smoter društva učiteljic in njegovu stališče napram skupni stanovski organizaciji UJU, »UčiteljsFi Tovariš« od 22. maja t. I. je prinesel z ozirom na notico »Ali je društvo učiteljic potrebno« »Izjavo« poverjeništva, ki napravi j a vtis, da poverjeništvo smatra članek kot nekak očitek organizaciji UJU, da se ne zavizema za ženske organizirance z isto vrnemo kot za moške. Z ozirom na to se mi zdi potrebno poudariti. lda je to to!» mačehe zmotno, ker z dotionimi vrstami nisem imela druzega namena, kot opozoriti tovarišice na potrebo skupnosti, bodisi v skupini organizaciji, a zaenkrat tudi v žen» skem stanovskem društvu — brez najmanj« šega ozka na posamezne osebe, ki so prišle v dotičnem slučaju v poštev. , -Prav dobro se zavedam, da organizacija na podlagi svojih pravil1 stoji in mora stati na načelu absolutne enakopravnosti vseh članov, saj je vendar oisinovni temelj vsake stanovske organizacije, da združi v svojih vrstah vse pripadnike enega in istega stanu na principu, popolne enakopravnosti. Kakor hitro bi bil ta princip prekršen, izgubi sta/» novska organizacija p matere, ki vsi vtmo kakšno stališče je ime» la, a se ji obeta še slabše; enaki prejemki poročenih učiteljic, ureditev porodniških do» pustov itd. Koga zadevajo vsa ta vprašanja, kdo naj odločuje o njih rešitvi? Zdrava pa« me,t in izkušnja nam pričata, da moški ,v tem ne more tako razsojati kot ženska, ker so tukaj interesi ločeni, ali pa v-e.aj ne zadevajo moških v toliki meri kot ženske. Morda bo kdo pripomnil, da bi se dalo o vsem tem razpravljati in reševati v okviru skupne ors gar.izacije. Da, res je, .dalo bi se in morda bo prišel čas, ko se bo reševalo skupaj, a-danes še nismo toliko dozoreTi. Žal tudi ¡to» varišice še ne! Priznamo, da je povečini naša krivda, če se tako malo udejlstvujemo, da nas je -tako malo v odborih, v ožjem in širjem sosvetu itd. Baš zato pa ne moremo računati s tem, kakor bi lahko bilo, kakor bi moralo biti, ampak izhodišče našemu delu je to, kar je in na tej podlagi bomo skušale graditi dalje. Zato si je nadelo dru» štvo učiteljic kot eno bistvenih nalog vzgo» jiti učiteljice v zavestne ¡in samostojne pri» padnice svojega stanu in s tem tudi svoje stanovske organizacije, da bodo nekoč res soodločale kot polnovredni faktorji, ne1 sa» mo kot številke pri glasovanju. Kot drugo eksistenčno upravičenost pa vidi društvo učiteljic v smotrenem in po» globDjenem delu za kulturno povzdigo naše žene. Žena je v današnji dobi tako važen del narodne zajednice, da sd morajo izobra« ženke med njimi nadeti kot eno najlvažnej» ših svojih nalog, da dvignejo njen kulturni in etični nivo. Izkušnja je pokazala, da to lažje in bolj smotreno vrše iz lastne imi< ciative kot na pobudo drugih, ker jim ču* dolžnosti narekuje, da delo, ki so ga zami» slile same, tudi izvedejo. Poleg tega zahte» v a tako zamišljeno delo često tud^ sodelo» van,ja še drugih ženskih poklicev, zdravnic, Delo šolskih upraviteljev je v tesni zve» zi z delom sreskih šolskih nadzornikov. V zadnjih 30 do 40 leltih je naraslo v delokrog zadnjih spadajoče de'lo na istem teritoriju na 3 do 5kratno množino prvoitnega. Poglej» mo le en primar: Črnomaljski, kočevski in novomeški srez je opravljal pred 40 leti en sam nad» zornik brez pisarniške pomoči. Sedaj so določeni za te &rez>e 4 nadzorniki (oziroma pregledniki) s potrebnim številom prideljenih ji:m pisarniških moči. Vsak ima najmanj eno, če ne dve, ki so dovolj zaposllene. Revs je število osnovnih šol v teku 40 let znatno naraslo, a veliko bolj se je še dvignilo število razredov na posameznih šo» lah. Glavno pa je to, da se je vse deio na osnovnem šolskem področju zilasti v zad» njem času močno poglobilo. Koliko je bilo že po vojni izdanih novih odredb za osnovne šole! In izvršitev vseh teh leži v rokah osnov» nošolskih nadzornikov in .šolskih upravite» Ijev. Samo število normalij je naraslo v enem šolskem letu, in to zaporedoma že ndkaj let, na preko 60. Pred svetovno vojino jih celo v 10. letih ni bilo toliko izdanih. Ker je administrativno delo upravite» Ijev narodnih šol tesno spojeno z onimi sreskih šolskih nadzornikov, je naravno, da narašča z delom sreskih šolskih nadzornikov v izdatni ¡meri tudi delo šolskih upravite« Ijev. — Vrhu teh in drugih sitrogo uradniH postov pa ima dandanes šolski upravitelj kot tak še mnogo drugega de!a v prid na^ rodu in državi. So razna dobrodelna in pro» svetna društva, ki se neprestano obračajo nanj s prošnjami, da jjih z njegovim posre» dovanjem podpira šola in ljudsitvo pri nji» hovih stremljenjih. Predvsem je to: Društvo Rdečega križa, Podmladek Rdečega križa, oskrbnih sester itd., kar je vse lažje, če je okvir prožnejši in širokogrudnejši, v tem slučaju manj strokoven. Evo, to je v bistvu naš program. Osnov» ne misli sem podaifa ža v referatu na zad« njem zborovanju, ki ga pa očividno niso či» 'tali, ker mnogi še nadalje izprašujejo' po smotru društva. Ponavljam, da smo pred» vsem žOnsko kulturno društvo z velevažno nalogo, širiti kulturo med žemstvom v naro» du. Dokler je pa še toliko bitnih eksistenc» mih vprašanj, ki tangirajo samo učiteljice in dokler niti ženske, ,niti moški še nilso pri» mermo dogoreli, za skupno delo, se bomo zanimale seveda z isto vne'mo tudi za ta vprašanja in skušale vplivati na ,njih rešitev. Vsekako pa naše deio ne bo nikdar v na» sprot»')u s cilji in programom skupne orga» nizacij e. Angela Vode. CiriliMetodova družba in do zadnjega časa je bila Jugosllovenska Matica, ki so jo osni šole najizdatneje podpirale z raznimi zbir« kami in drugimi prireditvami v te svrhej Dalje se obračajo na šolske upravitelje zad» nja leta ravno tako pogoslto založništva raz? nih mladinskih in drugih knjig, tovarne z učili in šolskimi potrebščinami: ter druge prosvetne institucije. Mnogi jrm pošiDjajo tudi svoje stvari naravnost v nakup za šolo in učence, ki jih morajo seveda vse prej pregledati in oceniiti, preden jim je mogoče jth priporočiti. — O vsem tem nekoč ni bilo niti govora. Res je, da so vsa) do zadnjega časa! imeli upravitelji osnovnih šol' pravico, po» razdeliti nekaj svojega šolskega dela med! podrejeno jim učiteljs.tvo. Navzlic temy pa je mnogo takih, ki jim razmere na njihovi šoli tega ne pripuščajo. Ne mislim tu le onih upraviteljev, poročenih z učiteljicami, ki soi matere in gospodinje. Je1'tudi v mnogih dru? gih slučajih tako. •' Iz vsega tega je razvidno, da je delo upraviteljev osnovnih šol tekom 30 do 40 let) sitao naraslo; lahko se reče na trikratno množino prvotnega. Vendar so> uživali preji ti upravitelji za svoje toliko laž|j,ef upravitelj«, ske posle prosto stanovanje in prejemali) upraviteljske doklade; dočim nimajo sedaj ne enega ne drugega. — Ker sd na ta načir* tedaj siJino prikrajšani na pripadajoči jimi plači, zato tembolj upravičeno pričakujejo; da dobe po novem uradniškem zakonu zo« pet potrebno materialno1 odškodnino za tako izrabljanje svojih telesnih in duševnih moči, kakor jo priznajo in izplačujejo njihovim tovarišem po vseh drugih evropskih državah. M. R. Naraščanje poslov upraviteljev narodnih šol. i. • i ? ■" s f - ! ' \ Po bolgarskih mestih. (Nadaljevanje.) Burgas je deloma podoben našemu Su» šaku, ker oba šele nastajata. Do kraja sve» tovne vojne je bila Varna prva bolgarska luka. Po vojni pa je izgubila precej svojega najboljšega zaledja (Dobrudžo), zato je vlo» go najvažnejše luke prevzel Burgas. Mesto ima veliko bodočnost, ker leži skoro na sre» di bolgarske morske obale in to na kraju, kjer se Črno morje zajeda najdalje v bol» garsko celino. Povrhu je teren ustvarjen za prvovrstno prirodno pristanišče in tudi pre» hod v zailedje je popolnoma raven. Trenutno je mesto manjše od Ljubljane, vendar pa z veliko naglico nastajajo nova poslopja, nova skladišča in nove tovarne. Po dlicah je ži» vahen vrvež, še posebno v fuki, kjer stalno nalagajo velike množine raznih ,surovin in Zlagajo industrijske izdelke. Že osmi dan je bilo, odkar sem se od» peilljal iz Sofije pa še nisem prišel do pravega počitka. »Tu si bom privoščil spanja in mir» nega občudovanja Črnega morja,« tako sem sestavljal račune, seveda brez plačilnega na» takarja, kajti obkolili so me učitelji in znova se je začela debata, fotografiranje, ogledo» vanje šol, mesta, njegovih posebnosti in kuhanja na žgočem solncu. Znova so šl!i dne» vi in noči na žittvenik bolgarske gostoljub» nosti. Eno popoldne sem bil na domu mladega akademika, ki sva se spoznala že v Sofiji. V krogu njegovih sorodnikov in tovarišev, sem se čutil posebno domačega. Jedli smo »sladko«, pili črno kavo in vodo. Tako po» strežejo gostu v vsaki imenitni pa tudi v najpreprostejši hiši. Da smo pili vodo, to sicer za slovenska ušesa zveni prav čudno, kakor čudho zveni za bolgarska, da na pri» mer pri nas ob vsaki priliki pijemo — vino. Nekaj časa smo igrali tarok, nato pa smo se spravili h klavirju. Ko sem jim zaigral in zraven zapel par slovenskih narodnih pesmi, mi niso dali miru poprej1, da sem jih nekaj prestavil v bolgarski jezik in jih zra» ven naučil melodije. Fanltom se je najbolj dopadla »Hribčki ponižujte se«. A neporo» čena sestričina mojega prijatelja, ki ni bila več mladih let, vsekakor pa še mlladega srca, se je poselbno zavzemala za pesem »Pod klančkom sva se srečala«. Pa ne .mislite, da sta se »prav mil' pogledali« najini srci. Sicer pravijo, da zna Kranjec spariti vole, Bog pa i'judi, vendar dvomim, da bi bila zame pri» pravljena ravno starikava devica. Navsezad» nje pa nobena stva.r ni nemogoča, prav llahko bi me smola zavlekla še v kak — klanea, Popolnoma na varnem sem bil šele na ladj|i, vozeč se proti Varni. Poznam večino naših obmorskih mest in eno je bolj prikuipljivo, kot drugo, a za moj okus jih Vama daleč nadkriljuje. Meslto je znano kot najlepše v vsej Bdlgariji. In res je tako. Neka prisrčnost sije iz vseh delov mesta, ki jo še povečajo široke, čiste in z drevjem zasajene ulice. Morsko kopališče, ki je urejeno po vzoru najmodernejših sve» tovnih kopališč, obdaja prostran in narav« nost diven park. V okolici ni nobenih po» bočij, kamor bi se moglo upreti solnce in povzročati veliko vročino, še gole skate ni videti nikjer. Vse okrog so fe jezera, gozdo» vi, vrtovi, sadni in vinski nasadi. V takem kraju se človek res lahko spočije in osveži. Poleg tega pa nudi mesto tudi najbolj razva» jenemu tujcu dovolj udobnosti, zabave in razvedrila in kar je (vsaj za mene) glavno, tudi življenje za prav majhne denarje. Naj» dražja soba v najdražjem hotelu stane v času sezone 100 levov, t. j. 43 Din. Dobiš pa sobo itudi za 40 levov), t. j. 16 Din. Za si» jajno hrano v hotelu plačaš" dnevno 60 'llevov, t. j. 25 Din. A skromna hrana je skoraj za» stonj. V učiteljski koloniji pa stane hrana in stanovanje dnevno 50 levov. t. j. 20 Din. Varna ni več .plrva bolgarska luka, ka» kor je bila do nedavnega, ker je izgubila ugodno zaledje. Mesto bi bilo občutno pri» zadeto, ko ga ne bi izipremenili v letovišče. Na ta način ga niso samo rešili gotovega propadanja, pač pa so ga še dvignili. V ugod» nih poletjih je v mestu istočasno do 10000 tujcev. Ta številka je najboljši dok"az, da ima res vse pogoje za svetovno kopališče, ki se bo še sillno razvilo, ko bodo .urejena vsa evropska politična vprašanja. Tujski promet hočejo zvečati tudi s šolstvom, ki ga imajo v resnici vzorno urejenega in katerega ho» dijo ogledovat od blizu in daleč, tako da je Varna že sedaj bolgarska pedagoška Me» ka. Tudi mene so vodilli po teh šolah in pri» znam, da sem videl mnogo novega in do» brega. Pa ogledovanja sem se kmalu naveličal, preveč sem bil že izmučen. Odšel sem v učiteljsko kolonij o, kjer je bilo nad 200 uči» teljev, izbral mlade kolege in se z njimi iz» gubi! na morje. Kopali smo se, peli in se vozili s čolni. Doma pa smo igrali šah, se zabavali in plesali kolo. Naučili so me par bolgarskih pesmi, jaz pa sem jim moral pre» davati o našem narodu. Pet dni je kar švig» nilo mimo mene in ko sem odhajal proti Trnovu, sem premišljeval, kako je neki nem» ški list prišel do tega, da je imenoval Boli» gare: »Die Schafendiebe«. Drugi ni mogel napisati tega, kot eden takih, ki opisujejo afrikanske narode v — berlinskih kavarnah. Trnovo čepi na strmih pečinah, v obliki velikega amfiiteatra, nad globokimi razpokami potresnega nastanka, v katerih se zvija reka Jantra. , Mesto napravi vtis nepremagljive trdnjave. Takšen je bil tudi njegov nekda» nji pomen. Tu so imeli svoje postojanke že Bizantinci. Tu je bila pozneje bolgarska prestdlica in tudi Turki so se tu čutili po» polnoma varne. Danes pa je mesto le zgodovinskega pomena, ker hrani nebroj spomenikov iz preteklosti bolgarskega na» roda. Veliko privlačnost ima za zgodovi» narje in geologe, ki najdejo tu dbilo zani« mivega žltudija. Tudi tujci ga precej obisku» jejo zaradi divje romantične lege. Še v Vami so mi pravili, da to me.sto po svojih posebnostih nima primere v Ev» ropi, zato sem se odločil, da ga obiščem, če» prav tega prvotno nisem nameraval. V me» stu sem sicer že imel poznane, vendar za moj prihod ni vede? nihče in tudi nobenega na» slova nisem imel po svoji krivdi pri sebi. Ko sem šel po ulici in premišljeval, kje bi našel znane kolege, da bi mi razkazal! šole, muzeje in druge zanimivosti, kakor so mi jih povsod drugod, sem opazil napis pro» svetne oblasti. Sttopil! sem notri s prepriča» njem, da bom dobil vsaj en naslov, a go» spod oblastni tajnik (prosvetnega šefa še ni bilo v uradu), je želel naj nekoliko poča» kam. Res stopim v predsobo, a kmalu pri» sopiha stražnik, ki ga je telefonično pokih cal gospod tajnik, in ta mle — aretira in kot nevarnega špijona odvede na policijo. Po» kažem jim potne Hiiste ter pismo bolgarske učiteljske zveze in šef policije me vpraša v vidni nevolji: »Kateri osel vas je da! areti» rati?« »Nič se .ne hudujte, gospod šef,« sem iruu rekel in se smejal, »dobro vem, da niso samo pri vas taki ljudje, ki so bolj slu.ž» beni, kakor jim je treba.« »Ne smete zame» riti,« se je opravičeval. »Kaj bi zameril, na» spirotno, še veseli me, da sem ime® priliko spoznati tudi bolgarskega višjega policijske» ga uradnika,« Dobil sem vse potrebne na» slove, spotoma sem bil pa toliko olikan, da sem se šel osebno zahvalit gospodu, ki me je dal aretirati. Ne morem pomagati, če imam čut hvaležnosti in predrznosti precej razvit. O, kakšnih smo še uganili na ta račun. Kofegi so se nekaj časa jezili, ko pa sem jih miril in uganjal le burke, je slednjič nastalo tako razpoloženje, da sem bil ves solzan, tako sem se moral režati smešnicam in do» vtipom trnovskih kolegov. Šele v .Plevenu me je nehalo boleti za ušesi. —z$č. Uredimo pristop k Učiteljski gospodarski poslovalnici v Mariboru! Projekat pravila U. J. U. prema izmenama š domovima, pansionatiima, letovištima itd. b) da dobije novčanu pomoč u slučaju potrebe; c) da dobije zaštitu u slučaju nevolje; č) da učestvuje na zborovima i skupšti« nama prema propisima ovih pravila; d) da bira i da bude biran za člana upra« ve prema propisima ovih pravila; Organi Udruženja. Član 13. — Vrhovnu upravu Udruženja čini Glavni "odbor, Izvršni odbor i Nadzorni odbor. Član 14. — Izvršni odbor sastoji se od 10 članova biranih na 3 godine na Glavnoj sjkupštini po čl. 14. ovih pravila sa teritorija uprave grada Beograda. Izvršni odbor vrši sve redovne poslove i sastaje se na sednice po potrebi, a svaka dva meseca na nejgovim seclnicama učestvu« ju pretsednici svih sekcija s pravom odluči« vanja. , Glavni odbor sastoji se iz Izvrino'g od« bora, pretsednika sekcija, članova izabranih po sekcijama po čl. 20. ovih pravila i pret« sednika sreskih društava u banovinskim me« stima izvan sedišta* sekciji?. Čl. 15. — Konstituisanje Izvršno g odbo« ra vrši se ddmah po izboru na opštoj sednici Glavnog ^odbora, ibirajuči: pretsednika, pot« pretsednika, sekretara, blagajnika i urednike listova. Član 16. — Svi upravni odbori imaju po« sebne i opšte dužnosti. Opšte dužnosti su svih upravnih odbora: a) da se staraju u svome delokrugu o administrativnim poslovima Udruženja: b) da uredno prikupljaju prihode Udru« ženja i da nijima rukuju po budžetu; c) da izraduju ibudžet za narednu godi« nu i da ga podhose skupstini na odobrenje; č) da svojo j godišnjoj skupštinii podnose izveštaj o svome radu i stanju Udruženja u minuloj godini; d) da sazivaju svoje godišnje skupštine i odreduju njihov dnevni red; e) da se staraju o družinskoj imovini svoga delokruga; f) da izdaju materijalnu pomoč svojim članovima u slučaju preke potrebe; g) da se staraju o družinskoj štampi ko» ju ustanove, da bude savremena i izraz ve« čine učiteljstva. Posebne su dužnosti upravnih odbora: • A. Glavnog odbora: a) da u opšte izvodi rad Udruženja pre« ma članu 3 ovih pravila; b) da prestavlja Udruženje kao njegovo pravno lice; c) da se stara o staleškom listu; č) da rukuje potpornim fondom i da iz njega pomaže članove u slučaju potrebe; d) da pregleda i odobrava sekcijska pra« vila najdalje za mesec dana od prijema istih; e) da bira blagajnika, urednike listova i činovnike Udruženja. B. Upravnog odbora sekcije: a) da Glavnom odboru uredno predaje po jednu trečinu uloga novih članova uteme« ljača i dobrotvora a od svakog redovnog čla« na po 10 dinara godišnje čim ih primi od sreskih uprava, a tako isto i za staleški list od redovnih članova koliko bude Glavni od» bor odredio. Muž i žena ili sorodnici koji žive u zajednici, ako su članovi plačaju sa« mo jedan primerak družinskih listova. b) da sekciju prestavlja kao njeno prav« no lice; c) da bira sebi blagajnika i ostalo osob« lje. č) da daje materijaka sredstva sreskim upravama u bartovinskim mestima (član 2.). Član 17. — Dužnosti sreskih učiteljskih odbora propisuju se sekcijskim pravilima u duhu ovih pravila. Član 18. — Nadzornim odborima je duž« nost: . a) da svakog meseca a po potrebi i ce« šče pregledaju račun i stanje blagajne svoga delokruga; . b) da paze da li se izvrsuju skupštinske odluke; c) da sazivaju vanredne skupštine u slu« čaju znatnih nepravilnosti u radu. Član 19. — Svaki upravni odbor izraduje potrebne pravilnike u rukovanju blagajnom, fondovima, domovima, uredivanju listova itd. Član 20. — Odredbe o sastavu sreskq£ budžeta propisuju sekcijska pravila a u du« hu ovih pravila. Član 21. — Skupštine su: Glavna, sek« cijske i sreske. Član 22. — Za vreme letnjeg odmora pr« vo se drže skupštine svih sekcija pa zatim Glavna skupština. Član 23. — Društva koja imaju do 50 redovnih članova šalju na skupštine pretsed« nika ili njegovog zame.nika delegata; preko 50 članova šalju po red pretsednika još jed« nog delegata, ako broj njihovih članova bude 100 ili ostatak preko 50 bude ve'či od 25 6la» nova. Na dva delegatska mesta, osim pret« sednika. imaju prava ona društva, koja iimaju 150 članova ili im ostatak preko 100 bude vedi od 25 članova itd. Član 24. — Skupštinama je dužnost: a) da pregledaju rad uprave u minuloj godini i ako je bio pravilan da dadu upravi razrešnicu; b) da rešavaju sva pitanja koja se stave na dnevni red; c) da biraju članove i zamenike uprav« nom i nadzornom odboru svoga delokruga; a sektijske još : da biraju članove za Glavni odbor i to do 1000 članova jednog, do 2000 članova 2, do 3000 tri. a ipreko 3000 članova 4'<šana; da Glavna skupština bira 10 Slano* va i 5 zamenika za Izvršni odbor, a 5 čla« nova i 2 zamenka za nadzorni odbor i pro« glašava izabrane članove za Glavni odbor po točki c) čl. 24; č) da ipre gleda ju i odobravaju budet svoga delokruga: d) da Glavna skupština proglasi počasne člancrve. član 25. — U slučaju neodloživih stale« ških potreba i potrebe opštega staleškog iz« raza o nekom pitanju, upravni odbori mogu sazvati vanrednu skupštinu svoga delokruga. U slučajevima nepravilnoga rada i mate« rijalne opasnosti Udruženja nadzorni odbori sekcija i centralni odbor nadzorni, mogu sa« zvati vanrednu skupštinu svoga delokruga. Glavni odbor mora sazvati vanrednu skup« štinu kad to zahtevaju tri petine članova ili tri sekcijska upravna odbora, a upravni od« bor sekcije mora je sazvaM ako to zahtevaju dve trečine njenih sreskih uprava. Sazivači vanrednih skupština mtoraju dostaviti dnevni red upravi sekcije i Glavnom odboru. Član 26. — Sreske, sekcjske i1 vanredne skupštine drže se u sedištu te uprave a Glav« ne skupštine Udruženja drže se u večim i važnijim gradovima. Član 27. — Svakom skupštinom rukovo« di pretsedništvo njenog upravncgo odbora. Član 28. — Skupština se bavi samo pi« tanjem dnevnog reda. Član 29. — Na sreskim zborovima i skupštinama svaki član ovoga Udruženja ima pravo govora ako pretsedništvu pokaže svoju kartu, a pravo odlučivanja samo re« dovni članovi. Na sekcijskoj iskupštini pravo govora i odlučivanja imaju članovi sekcijske uprave i delegati, a članovi Izvršnog odbora samo pravo govora. Na Glavnoj skupstini pravo govora i odlučivanja imaju članovi Glavnog odbora i delegati društva. Član 30. — Svaki organ snosi troškove za održanje skupštine i plača svojim dele« gatima iz svojih srestava po budžetu. Ovo važi i za sekcijske prestavnike u Izvršnom i Glavnom odboru. Član 31. — Na skupštinama se odlučuje prostom večinom prisutnih njenih pravnih članova. 5. Naičin izbora,. Član 32. — Izbori se vrše aklamacijom ako se tome .n,e protivi 20pravnih članova >— delegata, koji za to podnose pretsedništvu pismenu pretstavku. Pretsednik u tom slu« čaju nareduje glasanje koje je tajno, poime« nično i po listama, koje se1 sa potpisom 20 delegata predaju pretsedništvu pre glasanja. Izbor članova dodeljuje se svima listama proporcionalno prema količniku. 6. Društvene ustanove. Član 33. — Udruženje ima svoje domo« ve fondove, pansionate i druge ustanove, kojima rukuje svaki organ udruženja u svo« me delokrugu po ovim pravilima. Član 34. — Osniva se potporni fond ko« jim rukuje Glavni odbor. Član 35. — U potporni fond unosi se kao osnovna suma iz gotovine blagajne Glavnog odbora suma od dinara.....a ovoj se sumi dodaje po jedna šestina uloga svih članova utemeljača i dobrotvora i procenat prihoda sa zabava, koncerta i sličnih priredaba sre» skih društava i procenat svih ušteda po bu« džetu Glavnog odbora koji se pokažu krajem godine. Član 36. — Iz potpornog fonda daju se pozajmice a u krajnjem slučaju i pomoč čl'a« novima. član 3Z^-— Glavni odbor ima svoj dom u Beogradu, koji služi svrhama Udruženja kao i nastavnika i daka osnovnih škola kad se bave u Beogradu privremeno. Č.an 38. — Sekcije i sreska društva podi» žu svoje domove, zasnivaju svoje fondove i ustanove za svoje potrebe, i rukuju njima prema propisima poslovnika koje za to bu» du propisale čim koju ustanovu postave. Sve poslovnike uprave dostavljaju svojoj sek« cijskoj* upravi i Glavnom odboru. Član 39. — Svaka sreska uprava imenu« je jednoga svoga člana za pretsednika su« da časti u toj godini, u koju ulaze još po jedan član od svake parničke strane. Sud časti raspravlja u prvom redu sporove čla« nova a u drugom redu, ako se hoče raspra« viče ih sud časti pri upravi sekcije, koji se sastavlja ili kockom ili kao i sreski sud ča« sti a_ uvek izmedu članova sekcijske uprave. Član 40. — Članove, koji bi radili protiv interesa učiteljstva. a krivicu svoju ne bi prethodno opravdali pred sudom časti ili upravama svoje sekcije, društvo če isključiti iz Udruženja" ili za izvesno vreme ili za svag« da. 7. Prelazna naredenja. Član 41. —Ova pravila stupaju na snagu kad ih Glavna skupština primi a državna vlast odobri, kada prestaju važiti ranija pra« vila sa svima svojim izmenama i dopunama. Član 142. — DoSadanji članovi ovog Udruženja koji su prešli bili u druge dr« žavne službe i primile druge položaje, a nisu prekidali članstvo ostaje' i dalje punopravni članovi Udruženja. Član 43. — U slučaju prestanka UJU novac i sve hartije od vrednosti predace se državnoj Hipotekarnoj banci u Beogradu, Dom i nameštaj upravi Beogradske opštine, a knjižnica i administrativna dokumenta jednoj od beogradskih osnovnih škola. Sva imovina vratiče se novostvorenom učitelj« skom udruženju sa istim osnovama i istim ciljem Č'an 44. — Promenu ovih pravila vrši Glavna skupština na predlog Glavnog od« bora. Delo UJU Poverjensivo Lubhana in „Učiteljska tovariša44 i<\ 1. r. — UmdtriJška Matfaa v Ljubljani bo iz* dala letos za svoje člane zopet tri umetni* ške edinice, in sicer dva originalna lesoreza slikarja Ivana Kosa »Vintgar« in »Gorenjsko pokrajino« ter monografijo obeh slikarjev Vidmarjev z barvnimi posnetki njunih naj* boljših del. Obe sliki bosta najskrbnejlše iz* delani1, monografija pa bo poleg teksta obse« gala približno 30 reprodukcij v bakrotisku na najfinejšem papirju. Članarina za to leto je zopet samo 24 Din, kar je v primeri z dragocenimi edicijami taka malenkost, da jo lahko vsakdo utrpi, kdorkoli se le malo za* nima za likovno umetnost. Posebno o.pozar* jamo lanske ičlane, da čimpreje poravnajo članarino, poverjenike pa prosimo, da pohite z nabiranj em članstva. Vse ljubitelje nase likovne umetnosti poživljamo, da se priglase za člane. Javite se po dopisnici na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, ali pa pošljite kar članarino po čekovni položnici, ki jo lahko kupite na vsaki pošti. Številka našega čekovnega računa je 12 881. Umetniška Ma* tica pripravlja tudi knjigo o notranji opremi našega stanovanja, ki bo bogato ilustrirana. Opozarjamo, da bomo nudili to knjigo svo* jim članom po izredno nizki ceni. Priglasite se za poverjenike. Poverjeniki imajo 10% popusta. Letos bodo edicije že pred Boži* čem v rokah članstva. — Mesto venca na grob t R- Kopiču so darovali udeleženci na zadnjem sestanku krožka upokojenega učiteljstva v Mariboru znesek 217 Din Učit. domu v Mariboru. Pre* rano preminuli in v. vsakem ozi.ru nam vzorni in stanovsko zavedni tovariš je pač zaslužil, da se ga na podoben način'spomnijo še drugi tovariši in tovarišice, zlasti pa njegovi ožji znanci in prijatelji! — Zahvala. Članstvo okrajnega učitelj* skega društva Ljubljana*okolica — zahodni del je plačalo za Učiteljski dom v Ljubljani 200 Din namesto venca na krsto pok. tov. Milanu Schiffrerju, ^šolskemu upravitelju na Vrhniki. Iskrena hvala! Spomnite se ob vsa* ki priliki svojih domov! — Josip Kobal, bla* gajnik. Obleke kemično čisti, barva, plisira i» lika tovarna JOS. REICH. j maček ~ LJUBLJANA v oblekah in površnikih Aleksandrova il a I <> «• il e « i cesta št. 12. Osebje sadeče. —i Napredovanja. V II./4. skupini so na* predovali: Gregorič Edva>rd, učitelji v Ščav* niči. — V II./3. skupino so napredovali: Fur* lani Ladislav, učitelj v Gor. Jezeru; Podbav« še k Vida, učiteljica v Bušeči vasi. . —i Po § 71. zakona o narodnih šolah so dobili stalnost: Rojnik Marija, učiteljica v Št. Janžu na Dravskem polju; Avsec Nada, učiteljica na Vidmu; Regoršek Avrelija, uči* teljica v Selnici ob Dravi — stalnost; Go* stiničar Danica, učiteljica v Apačah; Praprot* nik*Korenjak Terezija, učiteljica v Pernicah. Prosta uciteiiska mesta. Kraljevska banska uprava nam je do* stavila pod IV. No. 13.120 z dne 10. junija 1930. v objavo prosta službena mesta. Na* slednje učiteljske službe so na osnovnih šo* ilah na razpolago za zasedbo po učiteljstvu, ki prosi za premestitev. Srez Brežice. Brežice: dve službi za učiteljici. R a j h e rtb u r g: ena služba 'za učiteljico. Sevnica: štiri službe za učitelje. Srez Celje. Ge l j e « m e s t o , deška osnovna šola: dve službi za učitelja. Celje*mesto: de* kliška osnovna šola: ena služba za učiteljico. Šmartno v Rožni dolini: ena služba za učiteljico. Vojnik: ena 'služba za uči* telja. Griže: ena služba za učitelja. B rta s * lovče: ena služba za učitelja. Št. Jurij o b j u ž. žel.: ena služba za učiteljico. Srez Gornji grad. Gornji grad: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Ljubno: ena sjužba za učitelja in ena služba za učiteljico. Mozirjle: ena služba za učiteljico. Re* čica ob Savinji: ena služba za učitelja in dve službi za učiteljici. Srez Kočevje. Kočevje: ena služba za učitelja in dve službi za učiteljici. S o d r a ž i c a : ena služba za učiteljico. Srez Konjice. Vitanje: ena služba za učiteljico. Srez Kranj. Jezersko: služba šolskega upravite* lja. Kranj: ena služba za učitelja. Škof* j a Loka: ena služba za učitelja. Tržič: ena služba za učitelja Veleaovo: služba šolskega upravitelja. Srez Krško. Kostanjevica: ena služba za uči* telja in dve službi za učiteljici. Krško: ena služba za učitelja. Mokronog: ena služ* ba za učiteljico. Radeče: dve službi za učitelja in dve službi za učiteljici. Srez Laško. La>ško: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Trbovlje (deška osnovna šola): dve službi za učitelja. Srez Litija. Litija: dve službi za učitelja. Srez Ljubljana«mesto. III. deška osnovna šola: ena služba za učitelja. IV. deška osnovna šola: ena služba za učitelja ali za učiteljico. VI. deška osnov« na šola: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. I. dekliška osnovna šola: dve službi za učiteljici. IV. dekliška osnovna šola: ena služba 'za učiteljico. Lichtenturn — osnovna šola: štiri službe za učiteljice. Srez Ljubljana«okolica. Vrhnika: služba šolskega upravite* lja, ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Srez Ljutomer: Gor raja Radgona: ena služba za učiteljico, Ljjutomer: dve službi za uči« teljici. Srez Logatec. Cerknica: ena služba za učiteljico. Srez Maribor — desni breg. Sv. Lovrenc na Pohorju: ena služba za učiteljico. Podova: ena služba za učiteljico. Srez Maribor — levi breg. Sv. Lenart v Slov. goricah: ena služba za učitelja. Sv. Trojica v Slov. goricah: ena služba za učiteljico. M a* ribor«mesto (I. deška osnovna šola): ena služba za učitelja. II. deška osnovna šo* la: ena služba za učitelja. III. deška osnovna šola: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. IV. deška osnovna šola: ena služ* ba za učitelja. 1. dekliška osnovna šola: ena služba iza učiteljico. II. dekliška osnovna šola: ena služba za učiteljico. IV. dekliška osnovna šola: ena služba za učiteljico. M u r« aka Sobota: dve službi za učitelja in tri službe za učiteljice. Srez Novo mesto. Žužemberk: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Srez Prevalje. Marenberg: ena služba za učitelja in dve službi za učiteljici. Muta: ena služ« ,ba z.a učiteljico. Srez Ptuj. Ptujska gora: dve službi za učite« Ijici Ptuj«okolica (deška osnovna šo« la: ena služba za učitelja. Ptujaokolica (dekliška osnovna šola): ena služba za uči« teljico. Srez Radovljica. Jesenice, deška osnovna šola: ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico. Jesenice*. dekliška osnovna šola: ena služba za učiteljico. Kropa: ena služba za učiteljico. Srez Slovenjgradec. Slovenj gradeč : ena služba za uči« telja. Šoštanj: dve službi za učitelja. Velenje : ena služba za učiteljico. Št. 11 j pod' Turjakom: služba šolskega upra* vitelja. Srez ¡Šmarje pri Jelšah. Ko z ji e: ena služba za učiteljico. Pod* sreda: ena služba za učitelijco. P o d č e * 1 r t e k : ena služba za učiteljico. Slivnica pri Celju: služba šolskega upravitelja. Šmarje.: dve službi za učiteljici. — V smislu tuuradne okrožnice IV. No. 12.764/30 opremljene prošnje morajo dospeti na ipro« svetni oddelek kraljevske banske uprave do 22. junija 1930. Stanovska organizacija UJU iz društev: VmjMU = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo 14. junija v Kamniški Bistrici z običajnim vzporedom. Volitev de* legatov za obe skupščini. — OdboT. = UČITELJSKO (DRUŠTVO UJU ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ bo zborovalo v sre* do dne 18. junija 1930. ob % 11. uri na Bledu v osnovni šoli. Ker je v tem šolskem letu to zadnje zborovanje, -vabi na polnoštevilno udeležbo — odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO bo zboro* val o v soboto 14. junija 1930. po prihodu vlaka v Slovenski Bistrici skupno s, tamkajš* njim učiteljskim drušltvom. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Volitev delegatov. 3. Slučajnosti. P O zborovanju prijateljski se« stanek. = BELOKRANJSKO - UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 14 junija ob 11. uri v osnovni šoli v Semiču. Na dnev* nem redu bo poleg običajnih točk tudi voli« tev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino, razgovor o UGP in poslovniku. Odbor upa, da se bo zadnjega letnega zbo* rovanja udeležilo učiteljstvo polnoštevilno. Zborovanje je namenjeno predvsem tovari« ški skupnosti in solidarnosti učiteljstva v Beli Krajini. Malt «#!*»• «i lOtij« » ,/»>.»»■'»«*»* An». It Ml« ta l»«. »»*.-»«• »i>«»o.r»» »»»i* !>«.**«« »almajil* Ö1B t>- lOOkroglično računalo, 165/100 cm, že» lezrio. fino emajliramo stojalo, cena 400 Din. Založništvo »Fromove stavnice«, Pesnica. Šolskim vodstvom se priporoča restav* racija »Soča« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3, kjer dobi šolska mladina za majniške izlete kosilo po 6 Din. Javiti z dopisnico. FOTO APARATE kupite najUalle pri Fr. P. ZAJEC, optik LJubljane*., S»»rl »rej 9. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gawle« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. Olje proll prahu, pisalna kreda, morske gobe, sli> karske potrebščine nabavite ugodno pri firmi • [[HIRALA V LJUBLJANI MEDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV LASTniK FRANJO MEDIC Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-prostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene ■ in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE LJUBLJANA MEDVODE - DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA V MARIBORU IN NOVEM SADU ^HfM/ Hi Mi II/ W W W W W M/ W W W W U/ U/ u/ U/ U/ U/ U/ iU W W iU W W \U MC 5 S 3 al 3 3 Si 31 1 Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne obte, kr. vate, ovratnike, srajce, šifone, t-Jote. čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo Josip Peteline, Ljubljana VELETRGOVINA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. £ MELOUSINE ustna voda, zobna pasta, zobni prašek so najboljša sredstva za negovanje zob. Lekarua Mr. M. LEVSTEK V LJUBLJANI Resljeva cesta 1, pri Zmajskem mostu. Poštne pošiljatve obratno. Zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev in kirurgičnih predmetov. FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 ---» Takoj naj javijo svoje točne naslove one osebe, ki bi se hotele od nas nauč