AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 248
AMERICAN HOME
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 20TII,
©VINA
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XXXIX. - VOL. XXXIX.
Roosevelt je siguren, da bo izvoljen
Washington, 19. oktobra. —! Roosevelt se je včeraj vrnil s, amPanjskega potovanja in jej »apram prijateljem izjavil, daj Je prepričan, da ga bo narod vr-i
nil v Belo hišo za padal j na šti-j Iz ljubljanskega dnevnika x'i leta. Splošno se opazuje, da i",Jutro" pesnemo sledečo vest:
Primorci postavijo Gregorčiču spomenik
Prihodnji mesec poteče 30 let, odkar je izdihnil največji sin neodrešene slovenske domovine— Simon Gregorčič. Primorski Slovenci se ga s hvaležnostjo spominjajo.
Se ljudje tekom zadnjih treh tednov obračajo od Landona in delujejo za Roosevelta. Vsepovsod, kjer je Roosevelt potoval, ga pozdravljale množice, dva-
"Dne 24. novembra, 1936, poteče 30 let, kar je izdihnil največji sin neodrešene domovine pes-nik-prerok Simon Gregorčič. Lepota njegovih pesmi je. svo-
Krat večje kot one, ki so pozdra-! jedobnp navdušila ves narod.
v'le Landona. Farmarji, ki so kili en čas za Landona, drug za f"'ugirn prestopajo k Roosevel-•u> Te dni se poda predsednik zadnjo kampanjsko pot, po Vzhodnih državah in po državah Nove Anglije. Zaključni Politični govor bo imel predsednik 1. novembra v New Yorku.
Ljudje so se trgali z,a njegove knjige, nov plamen narodnega navdušenja se je dvignil ob naših mejah, vsepovsod so se de-klamirali in peli njegovi globoko občuteni in zaradi tega v srce segajoči .stihi.
Pa tudi danes je vsaka pesni-
Klanjamo se spominu velikega pesnika, ki mu je narod takoj po njegovi smrti sklenil postaviti spomenik. Toda v 30 letih zbirka ni uspela ... Ali ni radi tega naša naloga, da se oddolžimo! Tembolj, ker je spomin na njega tudi spomin na tuge, solze in trpljenje naših bratov . . .
Zato mu postavimo Soeani j skromen spomenik v prestolnici Slovenije, v beli Ljubljani še letos, da počastimo 30 letnico njegove smrti in prosimo za prispevke vsakogar, ki je zaradi njegovih divnih pesmi vzljubil
Zanimive vesli i z življenja ameriških
"Tvoj je vstajenja dan!"
Slovensko časopisje v Ameriki živahno razpravlja tatvino Cankarjeve shode v Clevelandu in povdarja, da je to največji narodni škandal, ki se je kdaj m«gei pripetiti med našim narodom v Zedinjeni hdržavah. "Glasilo KSKJ" je prineslo tri kolone tozadevnega poročila, "Glas ^mbuo. poročilo. a tatvini, "Obzor" v Milwaukee rfeišnokomentira c.tatvini in pravi '■ "neprijetno pa ' bo —L : brez dvoma — da bo ta Sramotna tatvina odjeknila tudi po ostalih slovenskih, naselbinah in v .stari domovini, ki je soho poslala sem, ameriškim Slovencem v dar, da ž njo/poveličajo med Amerikanci ime največjega slovenskega pisatelja."
30-letnico ustanovitve bo 24. oktobra proslavilo društvo št. 70 J. S. K. J. v Chicagu. Proslava se bp vršila v cerkveni dvorani sv. Štefana.
26, novembra, letos, bo društvo št. 155 J. s. K. J. Blaine, Ohio, razvilo svojo društveno zastavo.
V	Flatvvillow, Montana, je umrla Alojzija šarko, stara 62
Pokoj niča, katere dekliško ime je bilo Bajt, je bila rojena v vasi Kamen in je prišla v Ameriko leta 1903. V Ameriki zapušča soproga, dva sina, sedem hčera in brata.
V	bolnišnici v Wauwatosi, Wis., je preminul rojak Jernej Vidergar, star 47 let, doma iz Vač pri Litiji. V Ameriko je Prišel pred 30, leti. Poleg soproge Mary zapušča v Alaski brata Franka, v starem kraju pa brata Avgusta.
Srebrno poroko sta obhajala v Sheboyganu, Wis., Mr. in Mrs. Blaž Hlade. Pri slavnosti je bilo navzočih 150 gostov.
-o-
Smrt v Geneva, O. Mr. Anton Vehovec je dobil RPoroČilo od svoje sestre Jen nie Pečjak v Geneva, Ohio, da je ntnrl Andrej žni,daršič, očim na-slovenskega councilmana v r- Vehovca. Podrobnosti poro-cattio pozneje.
Zadušnica
lev Goriškega slavčka duhovna svojo domovino in ki želi, da se injekcija, ki nam oživlja sporni- uresničijo preroške pesnikobe ne na izgubljeni planinski raj, besede: na s trto ovite griče, na z oljkami posejane bregove obsinjem Jadranu, na skalnato dolino, skozi katere se vije bistra Soča, nas navdaja z upi in nas bodri na vedno novo delo ... za ujedinje-no Jugoslavijo.
še nam pretresa srca njegova cda Domovini: "O, vdova to-žna, zapuščena, ti mati toliko sirot!" ki je danes bolj kot kdaj resnična slika položaja, še ču-jemo njegov poziv na borbo v preroški pesnitvi naslovljeno Soči, in njegova sveta oporoka nam
J. ,	......j rn. f E-Vr-'-f-'J-
klice:
"Prost mora biti, prost moj rod, ■ na svoji zemlji svoj gospod!"
Vse priprave za postavitev so dovršene. Pesnikov kip je ustvaril kipar Zdenko Kalin. Prispevke sprejema "Soča," Ljubljana, trg kralja Petra št. 8."
Tako domovinski časopisi. Značilno je, da bodo ob istem času, to je, 26. novembra, ob 30. letnici smrti Gregorčiča, tudi ameriški Slovenci -v Clevelandu po-■tK-vili krasen''spomenik Simonu Gregorčiču v Jugoslovanskem' kulturnem vrtu, Stara in nova domovina bosta imeli skoro enake slavnost in skoro ob istem j času.
—O—
Rev. (oughlin uničil svoj lastni vpliv, trdi profesor na katoliški univerzi v Clevelandu
Cleveland. — Rev. Charles Coughlin je uničil svoj vpliv, ki ga je imel med narodom, s tem, da je začel napadati osebe, katerim je ekonomija mnogo bolj znana kot pa Rev. Coughlinu.
Tako se je izjavil včeraj profesor Walter O'Donnell iz John Carroll katoliške univerze v Clevelandu, kamor zahaja tudi mnogo slovenskih dijakov.
Profesor O'Donnell je zlasti prijemal Rev. Coughlina, ker je napadel Rt. Rev. Ryana kot ekonomskega "ignoranta," dočim .je splošno znano, da je Rt.
Witt in Rev. Coughlin
Znani politic rti demokratski gromovnik v Clevelandu, Peter Witt, je imel preteklo nedeljo tri ure dolg govor, tekom katerega je razpravljal o vseh mogočih predmetih in osebah. Glede Rev. Coughlina se je izjavil: "Jaz sem pošiljal Rev. Coughlinu redno po $5 in $10. On je naučil ljudi ttitiogih krasnih resnic. Toda Rev. C. Coughlinu je nepoznana filozofija ljudi. Pridigal je: "Roosevelt ali pogin!" Potem se je pa sprane ni l in začel pridigati "Roosevelt in pogin!" Jaz ne vem, da bi se Roosevelt kaj spremenil, toda spremenil se je Rev. Coughlin. Ko je zagovarjal n a k u p srebra od strani vlade po izredno visoki ceni je Rev. Coughlin šel in začel gemblati s srebrom. In ko so ga prijeli, se je Coughlin izgovarjal, da je to, delal nje- . gov tajnik ... V avgustu je imel Rev. Coughlin narodno konvencijo svoje N. U. S. J. stranke v Clevelandu. Rekel je,- da bo navzočih 80,000 ljudi. Prišlo jih je samo 20,000. Rev. Coughlin j,e padel v omedlevico, kot vam je dobro znano. Kar mu pa najbolj zamerim je dejstvo, da se je zvezal z voditeljem Ku Kliix Klana, Gerald S m it ho m, n a j v ečjim covražnikom k al o li čanov. Oba stojita na eni platformi in pridigata sovraštvo proti Rooseveltu. Meni se zdi, da je še ena stvar grba kot Ku Kluxar, namreč duhoven, ki se združi z njim in napada — čistega človeka kot je Roosevelt!"
-o---
Republikanec Vandenberg vržen iz radia
Pri novemberskih volitvah bo izvoljenih v Ameriki nad 100,000 governerjev, senatorjev, poslancev, sodnikov, županov in drugih
Skesani grešniki prihajajo k Rooseveltu
Washington, 19. oktobra. Jas. . Warburg, bivši ekonomski svetovalec predsednika Roosevelta,
...............j .«e je izjavil danes, da bo volil za
Washington, 19. oktobra. 33, urad. Dosedaj je bil predsed-1 Roosevelta, dasi ga je tekom zad-governerjev bo izvoljenih letos' nik vselej zaprisežen 4. mar- njih dveh let strahovito napadal, pri volitvah 3. novembra, 35 j ca. Ustava je bila tozadevno. Warburg je poznani ameriški fi-zveznih senatorjev, 435 kongres-j spremenjena.	nancir, ki ima ogromen vpliv v
manov — toda predsednik ne bo j V sedanjem kongresu je 70 ameriškem finančnem svetu. Te-izvoljen. Državljani izvolijo >sa~! demokratov in 26 republikancev.1 kom zadnjih dveh let je War-mo 531 elektorjev, in ti elektorji; V poslanski zbornici je 308 de- burg silovito napadal predsedni-izvolijo predsednika.	! mokratov in 100 republikancev,' ka, toda ko je Roosevelt končno
Ti elektorji se bodo zbrali v j 7 progresivnih, trije farmarsko- pred tremi tedni odredil denar-svojih posamaznih državah dne delavske stranke. Praznih mest no stabilizacijo med Ameriko in 14. decembra. Elektorji bodo je 17. Večina v zbornici poslan- Evropo, se je Warburg povrnil
glasovali za Roosevelta ali za Landona. Te glasovnice gredo v Washington. Dne 3. januarja, 1937, bo otvorjen kongres in
cev znaša 218.
Posamezne države bodo nadalje izvolile polno zastopstvo v državni postavodaji. Izvoljenih
tri dni pozneje se zbere kongres bo nadalje tisoč šerifov, prose-It skupni seji in prešteje vse gla-jkutoorjev, komisarjev, blagajni-scvnice. Kdor dobi večino elek- kov, elerkov in drugih uradni-torskih glasov, je proglašen za kov, poleg županov, sodnikov in
v Rcoseveltov tabor in izjavil, da Roosevelt ni mogel narediti ničesar za povrnitev zdravih ekonomskih razmer, kot da je stabiliziral mednarodno valuto in trgovino.
-o--
predsednika.
drugih. Nad stotisoč javni
ih
Predsednik bo zaprisežen 20.' uradnikov bo izvoljenih po vsej januarja in nastopi takoj svoj deželi.
---o--
Knox in landon ne vesta, kako hi nadaljevala borbo, Roosevelt je obema zmešal načrte
Topeka, Kans., 19. oktobra. Governer Landon, republikanski predsedniški kandidat, se je vrnil včeraj v Topeko in je naglo-ma pozval podpredsedniškega kandidata Knoxa, ,da se posvetuje z njim o nadaljni taktiki re ,?ub!ikanske stranke.
Kmalu po posvetovanju z Knotcom, je Landon odpotoval v Californijo, kjer bo imel dva večja politična govora. Landon je dognal, da se je California izneverila republikanski stranki.
diga Knox, ki je podpredsedniški kandidat. Načelstvo republikanske stranke je opozorilo oba kandidata, da če ne bo sta edinstveno nastopala, da bo trpela stranka pri volitvah,
Dvakrat se je že pripetilo te-
L
f korn predsedniške kampanje, da [ je podpredsedniški kandidat | Knox govoril nekaj, čemur Lan-| don popolnoma nasprotu je. Enako je Landon govoril o zadevah, ki so nasprotne Knoxu.
Kot pripovedujejo politični izvedenci bosta oba republikanca
Naši novi naročniki
Zopet se. je naročilo lepo število naših rojakov na dnevnik "Ameriška Domovina." Njih imena so: Louis Rossman, Val. j-Pakiž, Jernej Udovč, H. Krall, Frank Silbitzer, Anna Papež, F. Jurca, George Kozumplik, Mary Jeromi, Frank Kralj ič, Mary Godec, Alois Kastelic, Agnes Curl, Frank Gorenc in Mike Vidmar, vsi iz Clevelanda. Nadalje so se naročili: John Bre-zar. Oregon City, bre., Frances
avli, New York, Jos. Kent®, Lorain, Ohio in Frank Leskovec, Madison, O.. Prav .iskrena hva-
la vsem!
Ubit na meji
Uredništvu se poroča: Avstrijski financarji ob avstro-ju-gosiovanski meji v bližini Pli-terka na Koroškem, so že dalj
Skušal bo rešiti, kar se rešiti da. j l^^^a't^' z^iila v^o! Wvali, da gotovi ljudje
Politični eksperti trdijo, da je1 predsedniško kampanjo, da boj vtihotapijo konje -z Jugosla-
1 ije v Avstrijo. Podvojili so
Ryan najbolj odličen ekonomski ekspert v Zed. državah.
"Jaz sem eden izmed milijonov, ki so verno sledili Coughlinu," je dejal profesor. "Mislil sem, da bomo s posredovanjem Rev. "Coughlina dobili boljše živ- Preteklo soboto je začel govo-1 jen je v Ameriki. Toda danes; riti potom radia republikanski
i senator iz Michigana, Vandenberg, toda v sredi govora ga je vodstvo radio postaje oziroma
nastal nekak spor med Lando- Roosevelt veliko bolj sigurno | nora in Knoxom. Landon pridi- zmagal, kot se je pa prvotno pri-ga vsa druge nauke, kot jih pri- čakovalo.
--o---I-
New York, 19. oktobra.
se je vse spremenilo. Kjer ne more diktirati, tarn napada. — Osebni napadi niso nikdar dokaz zmožnosti. Največjo napako pa je naredil Rev. Coughlin s tem, da je začel napadati F. D. Roosevelta. S tem je povzročil, da je Coughlina ameriški narod Rev.' pozabil." ,. . o—-—
Dva brata dobila novico
Brata Peter in, Pavel Bizjak, 8601 Vineyard Ave., sta dobila žalostno novico iz domovine, da jima je 5. oktobra umrla sestra Helena Premk v Šmart-nem pod Šmarno goro. V domovini zapušča pet otrok, moža in štiri sestre. Ker ima pokojna tu več prijateljev, jo priporočamo v blag spomin. Bodi ranjki, rahla domača žemljica !
Zadružna razprodaja
Slovenska zadružna zveza ima ves ta teden razprodajo v vseh treh trgovinah. Glede cen poglejte oglas v današnjem listu.
Z glasi naj se!
______________________________Nemudoma se naj zglasi v
za pokojnim Florijanom| na§em uradu Mrs. Mary žerov-ampa se bo brala sv. maša v ^ ra<jj neke nujne zadeve. —
cerkvi sv. Vida v sredo ob 8. uri zjutraj ob priliki druge obletnice smrti pokojnega. Prijatelji ranjkega so prijazno yabljeni.
Zglasi se naj še danes.
Smrtna kosa
V pendeljek ob dveh popoldne je po dolgi in mučni bolezni preminul dobro poznani Ignac Ter-bič, 720 E. 82nd St. Ranjki je bil 59 let star in zapušča tukaj žalujočo soprogo Heleno in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Griče, fara Moravče, kjer zapušča sestri Rozalijo in Louiso. V Ameriki je bival 33 let. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 T. M. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Prizadetim naše iskreno sožalje.
Poseben popust
Mandel Hardware na 15704 Waterloo Rd., naznanja, da ima-
Columbia Broadcasting Co., prekinilo in mu zaprlo radio. Senator Vandenberg je nameraval rabiti tekom svojega govora fo-nografsko ploščo, na kateri je rekordiran govor predsednika Roosevelta. To je pa proti pravilom radio postaj. Republikanska stranka je zahtevala včeraj, da Columbia Broadcasting Co., razpošlje potom 65 radio postaj ves govor Vandenberga, kar je pa radie kompanija odklonila i"n vrnila republikancem denar, ki so ga plačali za Vandenbergov govor. Vandenberg je nameraval nezaslišano sramotiti predsednika.
---o—-
Dve stranki vrženi iz vo-livnega imenika
* Mornariški oddelek japonske jo uslužbenci Fisher Body to-vlade je pravkar zgradil tri nove. varne poseben popust na Frigi-m wan j še križarke.	daire ledenicah do preklica.
Albany, N. Y., 17. oktobra.— Najvišja sodnija države New York je odredila, da imena kandidatov Coughlinove ali Union stranke ne morejo na glasovnico. Vzrok je, ker podpisi, ki so bili poslani državanemu tajniku, niso. zadostni in je bilo mnogo podpisov dobljenih na nepošten način. Iz istega vzroka tudi imena kandidatov socialistično-delavske stranke ne morejo na glasovnico.
Kriza v Madridu. 5,000 mrtvih pri Oviedi
Lizbona, Portugalska, 19. oktobra. — Odkar se je španska civilna vojna začela pred tremi meseci, nbbilo mesto Madrid še v taki nevarnosti pred padcem kot je danes. Komunistična milica je bila včeraj na cesti Toledo-Madrid ponovno napadena in vržena nazaj. Uporniki so komaj 18 milj od Madrida. Uporniki so zasedli tudi jako važno mesto Ovieda, katero so komunisti pred tednom dni vzeli upornikom. V strašni borbi za posest mesta je padlo na obeh straneh do 5000 mož.
-o-
Cene moštu Sod mošta se je še pred tremi tedni prodajal po $15.00, a kmalu je cena poskočila na $16.00, potem pa na $18:00 in danes, kot čujemo, je sod mošta že $20. Vzrok, višjih cen je — pomanjkanje grozdja. Sicer je pa grozdje letos izvanredno sladko in bo vino ena najboljših, kar smo jih imeli pretekla leta.
Iz bolnice
Mr. Joseph Kovach, 1028 E. 38th St.; se je povrnil iz Glen-ville bolnice. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na domu. Dobil pet dolarjev Mr. Frank A. Shenk, 1273 E 55th St. je dobil pet dolarjev na
Zanimiva stava
Chicago, 10. oktobra. AchUlcs Brotim je. poznani gostilničar v Chicagu. Poleg tega je pa tudi velik občudovalec ]) r e d s c d n i k a Roosevelta. Te dni je dal obesiti na svojem pričelnem oknu velikanski napis, ki pravi sledeče: Ta trgovina je vredna $1,1,000. Jaz izročim to trgovino vsakomur, ki postavi $4,000.00 v goto-vvni, rekoč, da Roosevelt ne bo izvoljen. Ako Roosevelt zmaga, obdržim jaz $4,000. Ako ne zmaga, tedaj podarim. jaz mojemu, tekmecu mojo gostilno z vso opremo vred".
straže i" dne 26. septembra so financarji opazili, kako jezdi neki jezdec preko mostu, ki veže Jugoslavijo z Avstrijo-. Fini ncarji so zaklicali možu, da obstoji, in ker je dirjal naprej, so ustrelili. Mož se je mrtev :,grudij s konja. V truplu so dognali rojaka Jožefa Magda-lenca iz Celovca, ki je tihotapil i, da bi tako dobil denar,
čestitka!
članstvo društva sv. Antona št. 138 C. K. of Ohio tem potom čestita svojemu duhovnemu vodju in ustanovitelju društva Rt. Rev. Monsignorju B. J. Po-nikvarju na njegovem častnem odlikovanju. — Odbor.
Na operacijo
Helen, 6 letna hčerka Zalarje-ve družine iz 19007 Chicasaw Ave. je bila odpeljana v Lakeside bolnico, kjer je bila operirana. Dekletce je zelo slaba in kdor hoče, je lahko obišče,
Zadušnica
V sredo ob 7. zjutraj se bo
grade od ženskega plavalnega j brala sv. maša v cerkvi sv. Vida kluba v St. Clair kopališču. (za pokojnim Louis Svete v spo-
* Tekom zadnjih 14 dni so re cene raznemu blagu na debelo znižale za poldrugi odstotek.
min prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
da se pevrne v Cleveland, kjer se je že predčasno nahajal. Pokojni zapušča v Clevelandu soprogo Rose in 5 let starega sina ter strica Franka Magdalenca, ki stanuje na 10713 Prince Ave. Dekliško ime soproge je bilo Dedek.
Jamlek skoro ponesrečil
Naš dobro poznani kontrak-tor za cementna dela Mr. Jam-•;ek se skoro sleherni dan poda proti jezeru, ob katerem gradijo nov bulevard. Jamšek kot strokovnjak si vse rad natančno ogleda, in tako je tudi v nedeljo pazno motril napredujoča dela, ko mu naenkrat zmanjka tal in ■e pogrezne za par Čevljev v blato. Mehko blato ga je vedno bolj navzdol vleklo in po skrajnem naporu — Jamšek je še močan mož kljub 70. letom — se mu je vendar posrečilo prilezli zopet na dan. Zgledal je tak, kot bi 48 ur neprestano zidal. No, hvala Bogu, da se mu ni kaj hujšega pripetilo!
Prijeten obisk V nedeljo so se mudili na obisku v Clevelandu Mr. in Mrs. Joseph Cekuta starejši in mlajši. Obiskali so več starih znancev in prijateljev, zlasti Mr. ifk Mrs. šetina, ki imata dobro ido-V. mesnico na 185. cesti. Hva-a lepa za obisk.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 0 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 248, Tues., Oct. 20, 1936
Kdo bo plačal za relif?
Republikanci danes tekom predsedniške volivne kampanje kričijo po deželi: "Seveda, vse je lepo, da zvezna vlada skrbi za ljudi, ki trpijo radi brezposelnosti, da skrbi za mladino v CCC taboriščih, za pokojnino potrebnim starcem, za preobnovo gospodarskega življenja in ameriške zemlje, toda vse to velja težke milijarde.
Kako daleč more to iti? In kdo bo plačal za vse to? Kdo drugi kot naši otroci, ki bodo obloženi s takimi davki, da bo življenje postalo nemogoče. Tako propagirajo republikanci danes po Ameriki!
Mnogo teh ljudi, ki se na enak način izjavljajo, trdijo to, ker ne vedo boljšega. Republikanska propaganda seveda izrablja to bojazen naivnih ljudi in bega ljudstvo, dasi republikanci prav dobro vedo, da je njih trditev popolnoma brez vsake podlage.
Brez vsakega dvoma je, da v ogromni gospodarski krizi, katero so zakrivili republikanci sami, si mora vlada izposoditi denar na svoj kredit, ker redni dohodki vlade niti iz-daleka ne zadostujejo za kritje rednih stroškov. In te dolgove mora vlada nekega dne vrniti. In isto zadevo ima vsaka družina.
Moder gospodar bo pri družini pazil, da ne potroši več kot zasluži. Toda če pride kaka nujna zadeva, tedaj je prisiljen gospodar si izposoditi denar, in sicer toliko, za kolikor more dobiti kredita.
Ravno tako mora vlada omejevati svoje stroške na dohodke. Toda kadar pride do tako ogromne narodne katastrofe, kot smo jo imeli, je tudi vlada prisiljena rabiti svoj kredit in si izposojati denar. Taka financa je zdrava in človeška.
Družinska blagajna mora premagati kako manjšo bo lezen v svoji družini. Ako zbolita oče in mati in mora eden ali drugi za mnogo mesecev v bolnico, podvreči se operaciji, tedaj je družinski proračun takoj prekratek, da bi pokrival take izvanredne izdatke.
Kaj naj družina stori? Izposodi si denar od Petra ali Pavla, da se odkriža najhujšega. In Še radi bodo kasneje delali,' da se dolg odplača. Isto je z našo deželo. Ko je prišla nad nas strašna bolezen, depresija, nismo imeli denarja na rokah, kolikor smo ga potrebovali. Če vlada ne bi nikomur pomagala, tedaj bi imeli seveda preostanek v blagajni. Toda med tem bi umirali od lakote in pomanjkanja. Ali ne boste vi v družini pomagali očetu, materi, sinu ali hčeri, ki je silno prizadet ali prizadeta? Ali vlada ne bi smela pomagati svojim državljanom v stiski?
Svetovna vojna je veljala Zedinjene države do 22 bilijonov dolarjev. Pomnimo, da smo izdali ta denar v uničevalne svrhe. Vojna je za Ameriko trajala le dve leti, in vršila se je za ubijanje. Veljala je 22 bilijonov. In tekom treh iet depresije pa smo porabili samo deset milijard, in vlada je izdala ta denar, ne da bi ubijala svoje državljane, pač pa da jih obdrži pri življenju. In ves denar je bil potrošen doma.
Seveda se je naredil pri teh ogromnih svotah kak majhen pogrešek, toda brezmiselno je povdarjati take pogreške iz strankarsko-političnih razlogov. Naš boj proti depresiji nas velja $14,000,000,000, in sicer se je potrošilo štiri milijone pod Hooverjevo administracijo, deset milijard pa pod administracijo predsednika Roosevelta.
Ako družina, ki zasluži $2,000.00 na leto, zlahka prenese dolg od $300 do $500, kako ne bi zmogla Amerika, katere letni dohodki znašajo 80.milijard dolga v svoti 1.4 milijard. .In premagali bomo ta dolg zlasti sedaj, ko smo odločno na poti do boljših časov. In nič se ne bojmo za bodočo generacijo. Podali jim bomo nekaj boljšega, kot smo mi podedovali. Pod vodstvom Roosevelta smo premagali krizo, in to je omogočil gospodarski program predsednika. Upravičeno se je Roosevelt izjavil:
"Nekateri ljudje niso nikdar zadovoljni. Prihajajo k nam z vsakovrstnimi pritožbami o bremenih, ki jih nakladamo bodoči generaciji. Jaz jim pa pravim, da dočim je deficit zvezne viade letos zvišal približno tri milijarde, se je pa narodni dohodek zvišal za 35 milijard. Torej se ne bojimo nobenega bremena. Edino breme, ki se ga naj bojimo, je breme, ki bi ga naši otroci morali nositi, da nismo sedaj storili ono, kar smo storili."
-o--
Rev. M. Jager:
Uspeh otvoritvene predstave
predstava Svetovidskega odra: "Naša kri!" In priznati moram: zadovoljen sem! Zadovoljen sem z igralci! Nisem tako hitro zadovoljen, toda to pot sem bil, kakor še ne zlepa. Igralci, večinoma novi, so se kar moč potrudili. Večino glavnih vlog so imeli v rdkah fantje in dekleta, ki so komaj kako manjšo vlogo kdaj imeli. Toda izkazali so se in poroštvo nam dajejo, da slovenska narodna igra ne bo tako kmalu
Pa je za nami otvoritvena,izginila iz naše srede! Tudi med
našimi tu rojenimi imamo precej jako dobrih moči, kar nič slabših od onih iz starega kraja. Zares: slovenska kri ne fali!
Kajpak, naši starejši že utrjeni igralci so v polni meri storili, kar smo od njih pričakovali. Njihovo dobro igranje je močno vplivalo na novejše igralce, da so se tudi oni dvignili v igranju. — Brez pretiravanja lahko trdim, da se igralska družina Sve-tovidskega odra lahko meri in
kosa s katerekoli igralsko skupino v naši naselbini!
Toda kar je še bolj glavno: tudi gledalci so bili na vso moč zadovoljni! Od vseh strani je bilo slišati neprisiljeno pohvalo, čestitali so igralcem vsepovsod. Večkrat se je zgodilo, da so gledalci pri odprtem odru, med dejanjem, dali priznanja igralcem s ploskom. Prepričan sem, da bodo vsi ti, ki so včeraj posetili otvoritveno predstavo Svetovid-skega odra, naši stalni obiskovalci. Naše ljubeznjive redite-ljice pod osebnim vodstvom Mrs. Albine Novak so vzorno skrbele za red in tako bodo tudi zana-prej. — Vesel pa sem, da so bili ti gledalci zadovoljni, da so res dobili lep užitek za denar, ki so ga potrošili v ta namen, in ti bedo še drugič gotovo prišli in še druge privabili.
Da, prihodnja predstava Sve-tovidskega odra bo drugo ad-ventno nedeljo 6. decembra. Predstavili bomo zanimivo božično igro v načinu, kakor so jo nekdaj predstavljali naši koroški Slovenci. To je čisto prepro sto predstavljanje božične zgodbe, vse prepleteno s starimi nabožnimi in posvetnimi napevi oziroma novimi, toda zloženimi v narodnemu duhu. Prepričan sem, da bo gotovo vsem ugajal ta za nas novi način predstave. Prireditelj te. igre celo zelo priporoča, naj bi peli skupno z zborom tudi vsi gledalci, ker pesmi go deloma znane, deloma pa tako lahko pevne, da se jih človek takoj priuči, samo besedilo je treba dati ljudem v roke .— Torej ne pozabite, da si pridržite ta dan, 6. decembra, za božično predstave Svetovidskega odra!
Našim dobrim ženam in možem. ki se vedno in tako tudi zadnjo nedeljo tako nesebično trudijo in delajo, pa: "Boglonej stokrat, pa še za drug'krat!"
Sedaj se jpa pripravimo, da dostojno proslavimo našega no-vcimenovanega monsignorja Rt. Rev. B. J. Pcnikvarja prihodnjo nedeljo 25. oktobra! Kdor ne more na banket, naj pride gotovo vsaj k cerkveni slovesnosti. Tudi s tem pokažite vsem onim, ki jim je cerkev in duhovnik trn v peti, da kljub enemu ali drugemu nesoglasju tuintam — v vsaki družini pride kdaj do kakega nesoglasja! — pa vendar trdno stojite za svojimi duhovniki ! Sicer je prav pred kratkim vrgel neki nasprotnik kot: zbadljivko proti meni besede: "Kdor ni z nami, je proti nam," pa so popolnoma pravilne: kdor ni z nami je proti nam! In mi bomo šli preko njega in preko vseh njemu podobne! Bodimo samo trdno strnjeni v krepko falango, v krepko bojno vrsto, vsi, ki se štejemo katoličane, vsi, ki nam je sveto in drago, kar je z vero in katoliško Cerkvijo v zvezi! In naši u ipehi bodo vedno večji, naših nasprotnikov bo vedno bolj strah! Naj se sami zase trudijo, kakor jim drago, mi pa jih nikar ne podpirajmo ne tako, ne drugače! — Torej v nedeljo pokažite, da trdno stojite za svojimi duhovniki, pokažite, da ste veseli visokega odlikovanja svojega župnika Rt. Rev. B. J. Po-nikvarja!
-o-
Lepo je bilo v Girardu
Prav dobro smo se imeli \ Girardu ob priliki, ko je "Čarli" dobil svpjo bogato nevesto. Veselica in igra "čarlijeva, ženi-tev" je prav dobro izpadla. Igralci so prav izborno nastopili, če se računa, da je bil to njih prvi nastop na odru. Zgornja dvorana Slovenskega doma je bila nabito polna. K temu so pripomogli naši slovenski časopisi: Glasilo KSKJ, Ameriška Domovina! in Glas Naroda, ki so pridno oglaševali našo prireditev. Vsa čast in priznanje gre Mr. Joseph Lekšanu, ki je pripeljal iz Barbertona kar cel bus naših KSKJ sobratov in sester. Ob priliki vam gotovo povrnemo. Tudi druge naše sosednje naselbine so* bile debro zastopane, po-relno pa Warren, Niles in Bes-
semer. Kajpak, Girardčani so SODNIK FRANK J. MERRICK bili tudi na mestu, da so videli, če je nevesta dovolj dobra za čarlija. No, kaj mislite, ali je bila dobra?
Naša mladina naj se pa še nadalje pridno vadi, da nam vpri-zori še dosti takih zabavnih večerov. Saj komaj čakamo, da vas zopet vidimo na odru. Po-zdav vsem!
Mary Turk, zapisnikarnica društva 250 KSKJ. -o-
Vabilo na sejo in javen shod
Lorain, Ohio.—Važna seja vseh članov in članic Slovenskega državljanskega kluba se vrši v četrtek večer dne 22. oktobra ob pol osmi uri v mali dvorani Slovenskega Narodnega Doma.
Javen shod vseh Slovanov iz našega mesta in obližja se pa vrši v soboto zvečer dne 24. oktobra ob 7:30 v veliki dvorani Slov. Nar. Doma.
Na to sejo in shod so vljudno vabljeni vsi lorainski Slovenci, da se v polnem številu udeležijo.
Mary E. Polutnik, tajnica. —-o--
Slavčki vabijo
Dan 25. oktobra bo zopet praznik slovenske pesmi. V ob širnem avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. bo na ta dan podan izboren koncert mladinskega zbora Slav čkov. Iz mladih grl naših otro boste culi lepe melodije naše pe smi, zapete z občudovanja vred no dovršenostjo. Mnogo truda potrpljenja in stroškov stane vežbanje takega zbora, vendar domnevam, da duševni užitek, ki ga zbor nudi avdijenci in zado voljstvo, ki se vidi na obrazih avdijence, obilo poplača vse prizadevanje.
Za ta koncert si je odbor z sodelovanjem učitelja zbora omislil zelo obširen in pester program. Nastopila bosta oba zbora, mlajši pod 14 letom in starejši na 14 letom, s*kupno in posamezno, v solih in duetih. Noviteta tega programa bo pa ori-inalen komičen prizor, ki bo kot pravijo, že sam ta del vreden vstopnine.
Po programu se bo razvila prijetna zabava. Vse predpriprave so v dobrih rokah, kar vam garantira prijeten večer, ki ga boste preživeli v krogu veselih lju di. Nadejamo se, da nas bodo posetili tudi pevci in starši ostalih mladinskih pevskih zborov in sploh vsi prijatelji slovenske pesmi iz Clevelanda in predmestja, tako da bomo zbor Slavčkov tudi gmotno podprli in si s tem zasi gurali njegov obstoj. Za Slav-čke:
Caroline Telich. --o-
Cvet priredi jesenski koncert
Prišla je sezona, ko se bodo vršili koncerti in druge prireditve. Pevski zbor Cvet je aktiven in se pridno pripravlja za svoj jesenski koncert, ki ga priredi 8. novembra v Slovenski delav ski dvorani na Prince Ave. Ni več dolgo do koncerta, zato se opozarja že vnaprej, da ne pri rejajo drugi kakšne prireditve na tisti dan, zlasti v nevvburški naselbini. Rezervirajte si ta dan za Cvetov koncert, ki vam bo podal krasne narodne pesmi.
Pa ne bo samo petje. Zbor vprizori tudi lepo spevoigro "Zlati fant."
Znano je, da ta zbor vedno kaj lepega priredi. Še vedno je bilo navzoče občinstvo zadovolj no. Zbor Cvet želi, da mu gre občinstvo na roko in da se v ve likem številu udeležite tega koncerta.
Kdor ima veselje do petja, naj pristopi k temu zboru. Tukaj jutrovski naselbini je dosti slovenskih mladih fantov in deklet Starši, pošljite svoje otroke k temu zboru. Samo 25c je članarina na mesec. Vsak lahko pristo pi, ki je star 16 let. Vsi so dobrodošli! Bodite pozdravljeni vsi čitatelji Ameriške Domovi ne.
Mrs. Rose Vatovec
Kot izvrsten sodnik je upravičen za veliko število (./lasov, kot odškodnino za svoje odlično delo za. narod. Sodnik Frank J. Merrick je eden najboljših sodnikov. Svoje čase je bil varnostni direktor in je sedaj sodnik mestne sodnije. Zdaj kandidira za sodnika Common Pleas sodnije za-kratki termin. Bil je tudi v svetovni vojni dve leti ter je bil dvakrat ranjen. Bil je tudi dvakrat pomožni okrajni državni pravdnih. Njegovo delo kot sodnik ga priporoča, da ga volimo za okrajnega sodnika.
-c--
Sezonske aktivnosti Slovenske zadruge
Poletje je minilo, ni pa minilo vse; nasprotno — začeli bomo z jesenskim delom. Oktober, eliki mesec ameriške žetve, je tudi mesec, v katerem zadrugar-sadijo svoje dobro seme za-družniške ideje. Ta mesec se matra za ZADRUŽNI MESEC, mesec največje aktivnosti v vseh zadrugah v Ameriki. Slovenska zadruga bo začela veliko celotedensko razprodajo od pondeljka 19. do sobote 24. cktobra, katero bo zaključila plesno veselico v Slovenskem do-liu na Holmes Ave. Dobitki bojo štirje: 100 funtov purmanove moke za prvi "DOOR PRIZE," 30 za drugi, 25 za tretji in kaj bo ca četrti boste sami videli — vem pa, da ne bo pocukran konjiček.
Na tej razprodaji boste dobili blaga po tako zmernih cenah, da bodo prekašale vse dosedanje. Le ako se sami pridete uveriti, boste verjeli, in izplačalo se vam bo, da pridete od blizu in od da-eč, ali pa nam telefonirate naročilo, da vam ga dostavimo na lom. Ne bilo bi pravilno, ako bi ne imeli domačega kislega zelja n repo, zato je poskrbel gl. po-.lovodja Ižanec, da ga bo zadosti a vse. Domače klobase: rajževe n krvave pa pridejo v kratkem.
Letos smo poskrbeli za garantiran ZADRUŽNI PREMOG. Kdor ga želi, naj odda naročila v ani ali drugi zadružni trgovini. Cene so zmerne, premog pa najboljši. če bo šlo tako naprej, bemo kmalu lahko začeli z svojo gasolinsko postajo in mlekar no. Da to zmoremo, vabimo sim-patičarje, naj postanejo ZA-DRUŽNIČARJI, to je delničarji, širšo javnost da pa še bolj nudi svojo naklonjenost vsem zadružnim udejstvovanjem. Ker je ravno sezona mošta, lahko poljudno oddaste naročilo za to v glavni trgovini na 152. cesti.
Glavno pa je, da ne pozabite agitirati za razprodajo, odjemal ce in da se pridete pozabavat med zadrugarje v soboto na Holmes. Za vse bo prosta večerja — igrala pa nam bo dobro znana Krištof godba. Pridite, in se uverite da bo tako kot sem zapisal.
Joseph A. Siskovich, tajnik. -o-
Brez mesa
Smrt in pokop na Novi Gvineji
če na Novi Gvineji, na tem otoku, ki je Evropcu tako neizrečeno tuj in oddaljen njegovemu pojmovanju, kak Papuanec, ki še ni star, nenadoma umrje, pravijo, da je bil "uročen." Saj splošno verujejo, da moreš človeka narediti bolnega, če začaraš, zarečeš s hudobnimi besedami kamenje, jedila, odpadke, ki jih položiš sovražniku v čoln, v skledo ali ribiško mrežo. Pa-put nei verujejo v posebne bolezenske duhove "poiluje." Pravijo, da bivajo ti duhovi po gozdovih in da bi jih pregnali, jim nastavljajo strašila ko pri nas na njive. Vsaka hiša ima pri vhodu tako strašilo, ki je oboroženo z lokom in s strelico, da odganja bolezen.
če kdo resno zboli, pokličejo vrača. Pa je ob jezeru Sentani skoraj vsak Papuanec tudi 'zdravnik" ali vrač. Bolnika vsega preti pije in mu gnete ude in dele telesa, kjer bolnik čuti bolečine. Nato mu utira telo listi krotonovega grmičja ali drugimi zelišči. Da mu tudi piti uročeno vodo, a najvažnejše je da bolnika pokadi s tlečim koko sovim ličjem in govori pri tem posebne besede, da bi izginili bo lezenski besi.
Nenadna smrt kake mlade osebe med Papuanci je najstrašnejše, kar ga more zadeti; niti, če bi ga umoril kak tujec ali domač človek, bi se mu ne zdelo tako strašno. Vsa vas kar znori od strahote takega udarca. Vse se gnete v dotičiio kočo, nekateri ploskajo z rokami nad mrličem, kakor da bi hoteli preplašiti smrt, da bi odšla iz rajnega, drugi plešejo krog njega, ječijo, besnijo; ženske si pulijo lase, se tolčejo po prsih in se ko blazne valjajo po tleh. Tem prirodnim ljudem se zdi taka nenadna smrt tako nekaj krivičnega, neuteme ljenega, da so ko omamljeni. Ne kateri stepajo pred "hišo smrti," mrmrajo in ihtijo; drugi si z vejicami pahljajo, ko da hočejo nekaj nadležnega prepoditi. Tako je po več ur, tudi po pol dneva, medtem pa drugi že pripravljajo gi;ob.
Iz listov palme areka sešijejo nekakšen omot. Vanj položijo mrliča, ki ga prej cvijejo s kožami. Štirje moški odnesejo težki omot z mrličem, za mrličem pa nesejo vdovo rajnika. Vsa vas gre za pogrebom, vse toži, vpije ječi. Ko dospo pogrebci do grobnice, stečejo z mrličem in vdovo nazaj k domači hiši in nato spet nazaj do groba. In vsa množica se zaganja, tuli, besni. Slednjič položijo mrliča v grobnico. Ena izmed žena plane z glasnim kri kom nanj v plitvi grob. Le največjim naporom jo potegnejo iz groba. Nato pa moški za sujejo jamo.
Ves dan in pozno v noč pa še jadikujejo in žalujejo ob grobu Nihče se ne zmeni ne za jed ne za spanec in marsikdo prebije do jutra na grobu, čez nekaj dni postavijo nad grobom majhno kočico, da ima duh svoj dom •Kočico pa morajo-postaviti trije možje; če bi jo postavili svojci bi jih mogoče vzel duh rajnega s seboj. — Moški grobovi so okrašeni z rezbarijami, orožjem •ženski pa s pisanimi krpami Grobove mladih ljudi pa okrasi jo z rdečimi rezbarijami ali sadeži.
-o--
—V Stari gori pri Gorici j zgorela hiša Francu Hrovati nu. Uničenega je precej sena in vse orodje. Škode je za 25 tisoč lir. Požar so povzročile saje. — V Medani je gorelo v sušilnici sliv pri Antonu Pe rosi. Škode je 1000 lir.
JOHN J. BOYLE
Sedanji okrajni blagajnik, Mr. John J. Boyle, se je izkazal v svojem uradu kot poštenjaka, zmožnega in sposobnega okrajnega blagajnika. Zdaj je kandidat za ponovno izvolitev in kandidira na demokratski listi. Urad okrajnega blagajnika je najbolj važen urad v okraju. Okrajni blagajnik je odgovoren za milijone dolarjev, ki gredo skozi ta urad vsako leto. Mr. Boyle je bil okrajni blagajnik od leta 1917 do leta 1921 in zopet od 1!)33 do 1936. V tem času je nabral davkov za $375,000,000 in za vsak cent, je izkazal, kam ga je del. Pod republikanskim b l a g a j n i k o m je pa zmanjkalo $500,000 in se še danes ne ve, kje so. Torej vsak, ki hoče imeti poštenega in zanesljivega okrajnega blagajnika, naj voli za John J. Boyle.
^.—•— a--■— - - —- ^. -'	i
Če verjamete ar pa ne
V bližnjem pestu Akronu so zaštrajkali razvažalci mesa. V nedeljo so Akrončani imeli nekak post, kajti meso je bilo .jako težavno dobiti. Razvažalci mesa zahtevajo boljšo plačo in priznanje unije.
—V Spodnjem Logu je zgo rela hiša Francu Valasu. Ško de je 8,000 lir.
—V Ljubljani je umrla ga Marija Likozar, rojena Gros vdova po nadučitelju.
Ko sta se ga dobro nasekala in jima bartender ni hotel več dati pijače, sta se napotila domov. Slabe volje sta bila, ker sta čutila, da bi ga prav lahko spravila še nekaj meric. Zato sta sitnarila po cesti in ker ni bilo nikogar, nad katerim bi se znesla, ta pa med seboj pretrgala diplomatske odnošaje in si skočila v lase.
Eden je bil močnejši, kar .je vselej slučaj, in spravil je tekmeca podse na tla. Prijel ga je lepo za kuštrave lase in začel z nasprotnikovo glavo zvoniti po trdem pločniku, da se je kar lepo slišalo.
"Ali imaš zdaj dovolj?" je vprašal oni na vrhu po parkrat-nem potrkavanju z njegovo glavo.
"Nak!" je spodnji besno zar-jul.
Torej je. močnejši lepo nadaljeval s človekoljubnim delom.
Pa ga je zopet vprašal: "Ali imaš zdaj zadosti?"
"Nak!" je oni zopet trmasto izjavil.
Zopet se je nadaljevalo potr-kavanje, da je donelo kot bi koso klepal.
V tretje vpraša zgornji: "Ampak zdaj imaš pa menda že zadeli ?"
"Ne!" je brez pomisleka izjavi) spodnji.
Tedaj je pa zgornji vstal, rekoč : "Potem ti pa ne morem pomagati. Kaj misliš, da bom tukaj vso noč razbijal s tvojo glavo? Kaj pa misliš, da sem?" A
Postopač je prišel v kempo, kjer jih je bilo že precej zbranih, ki so bili njegove glihe. Na sebi je imel še precej dobro ohranjeno suknjo, pa jo je hotel spraviti v denar. Stopil je na štor, razgrnil suknjo in vprašal:
"Koliko mi da kdo zanjo?"
Iz gruče stopi neki tramp, si suknjo ogleda od vseh strani, petem pa reče:
"Tri cente dam jaz zanjo."
"Tri cente?" se začudi prodajalec, "kaj si padel na glavo? Saj sem jaz dal zanjo devet centov."
"že mogoče," odvrne kupec, "ampak to je bilo še pred krizo."
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemškem Izvirnika K. M»y»
Stopil sem k njej.
"Emir," je rekla, "vem, da se spet vidiva, čeprav se toliko skrbiš za nas. Pa da te pomirim, mi izpolni eno željo."
"Katero? Rad jo izpolnim."
"Posodi mi svoje bodalo do
Stal sem na vrhu nekdanjega ponosnega stolpa in gledal,1 kako strašno so se uresničile prerokove besede. S šest sto tisoč pešci, z dvanajst tisoč konjiki in tisoč bojnimi vozovi, z nestetimi kamelarji je prišel i Perzijski kralj Kir in zavzel j mesto kljub temu, da je bilo! vrnitve!" ?!Inov utrjeno in da je imelo; "Dam ti ga. Tuje!" živeža za dvajset let priprav-j In dal sem ji svoje bodalo, jenega. Darij je podrl obram- j tisto, ki mi ga je svojčas po-be'ie zidove in Kserks je mesto j klonil šejh Isla el-Mahem, — oropal. Ko je prišel Aleksan-* krasno, staro delo, dvorezno, der Veliki v Babilon, je hotelj nekoliko zakrivljeno in čudovi-Belov stolp popraviti. Deset | to damascirani. V arabskih tisoč delavcev je odkopavalo i besedah je stalo na njem: "Le ruševine, pa delo je obtičalo, j po zmagi v nožnico,!" Vedel je Aleksander naglomaisem, da se bo dekle znalo bra-
umrl.
In od tistega časa je mesto vse bolj propadalo, puščavski veter je nanosil na razvaline Pesek in prah in danes ni videti drugega ko pusto gričev-•1e> ki iz njega tu pa tam gleda porušen, osamel zid, edini sPomin na nekdanjo slavo.
Kad bi bil še sanjaril na vrhu babilonskega stolpa, pa je sonce zašlo, tema je naglo prihajala po puščavi sem od vzhoda Vrnil sem se v tabor.
šotor za dame' je bil že postavljen, tudi povečerjali so že. Vse je že spalo, le Lindsay in Halef sta še čakala name. — Anglež bi se bil rad posvetoval 2 menoj, kje naj koplje in kaj hova vobče počela tiste dni, ko bomo čakali na mirzo. Halef Pa mi je hotel postreči z večerjo.
Potolažil sem Lindsaya, da se bova že drugo jutro pomenila, odklonil večerjo in se zavil v °dejo. Zelo medlo in slabo mi •le bilo, prav ničesar se mi ni
ljubilo.
Zaspati pa nisem mogel. Nemirno sem se valjal po tleh, Mislil sem, da imam vročnico, ^e včasih sem malo zadremal, Pa se koj spet zbudil. Tako Spanje me seveda ni okrepčalo, le slabilo me je.
Ko sem se prebudil, so bili že vsi pokonci, tabor je bil pospravljen in ljudje pripravljeni na odhod. Začudil sem se, ura je bila že devet. Pustili so me spati, ker so vedeli, da mi ni dobro.
Mimo nas se je vlekla karavana smrti. Razdeljena je bila, eni so šli v Kerbelo, drugi pa v Nedžef Ali. Streslo me je, obrnil sem se vstran.
Halef mi je ponujal datelj-nov in vode. Pojesti nisem mogel niti grižljaja, vodo pa sem Pil. Moje stanje je bilo zelo podobno močnemu mačku. Na kar sem se dobro razumel, ker sem žal v svojih študentovskih letih tudi jaz občutil včasih po jutrih tisto otožno razpoložene, ki je posledica preveselih noči.
Vso silo svoje volje sem zato zbral, da bi se tega neprijetnega občutka znebil. Deloma in za nekaj časa se mi je tudi res posrečilo.
Hasan Ardšir mirza je prišel.
"Bolan si," je dejal pomilo-vaje.
"Tropično mrzlico imam. — Evropejca rada prime. Pa bo kmalu bolje."
"Alah ti daj zdravje!" Pomenila sva se še o zadkih podrobnostih. Nameraval •je odpotovati koj, ko bi bila karavana mimo. Nujno sem prosil, naj bo previden in llaJ ima vso pot pripravljeno 0r°žje.
Smehljaje se mi je obljubil ter pravil, da bo okrog 15. ali 16- moharema spet pri stolpu in da ga naj pri razvalinah počakam.
Opoldne je odpotoval. Pri slovesu mi je mignila Benda, ki je že sedela na kameli.
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
niti, če bo treba.
S kratkimi, skoraj sovražnimi besedami se je poslovil še tudi mirza Selim aga in karavana je odrinila na jugozapad.
In nato je bilo pri kraju z mojim premagovanjem in mojo močjo. Vse se je zavrtelo krog mene.
Prestrašen je vzkliknil Halef:
"Gospod, opotekaš se! Tvoj obraz je rdeč ko škrlat. Pokaži mi jezik!"
Pokazal sem mu ga. "čisto sinje barve je! Gospod, hudo vročico imaš. Vzemi zdravilo in lezi!"
Sedel sem, ali prav za prav sesedel sem se. Nisem se mogel več držati na nogah, kolena so mi klecala in vse se je vrtelo krog mene.
Nisem se še resno zmenil za svojo bolezen, tedaj me je pa res zaskrbelo. Zasodil sem, da je hud vročinski napad, pil sem vodo, pomešano s kisom in si dajal na čelo hladne ob-kladke, namočene v kisu. Lindsay je prišel odnekod. "Master,"' je pravil, "kopat pojdem."
Trudno sem zamahnil z roko.
"Ste bolni?" je vprašal sočutno.
"Vročnico imam, tropično vročnico, ki na potovanju po Orientu za Evropejca ni nič posebnega."
"Ne morete z menoj, da bi mi pokazali, kje bi najbolj uspešno kopal?" "Žal, ne morem." "Torej pa ostanem pri vas." "Ni treba. Halef ostane pri meni, vi pa le pojdite!" "Pa kam?"
"Hm! Razvalin je dovolj tu. Pa ne oddaljite se preveč,! Ce vas najdejo šiiti ali pa roparski beduini, se vam utegne vse mogoče pripetiti!"
Odšel je s svojimi ljudmi in zaprl sem oči.
Halef je sedel pri meni, poln strahu in skrbi, in mi kapljal kis in hladno vodo na obkladke. . Ne vem, kako dolgo sem ležal v tej lahni omotici. Zdramili so me koraki in nato je nekdo čisto blizu mene povedal:
"Kdo sta?" Odprl sem oči. Pred nama so stali trije do zob oboroženi beduini. Konj nisem videl nikjer. Divji, drzni ljudje so bili, nič dobrega ni obetal njih obisk.
Malomarno, nepremično sem obležal, niti-genii se nisem.
In vendar sva bila oba s Ha-lefom v veliki nevarnosti. Moja bolezen mi je vzela vsako voljo.
"Tujca," je odgovoril Halef mesto mene.
"Vidim, da nista šiita. Katerega rodu sta?"
"Od onstran Egipta prihajava in iz rodu Mugairibe sva, ki stanuje ob robu velike puščave."
"Ali sta sama?" "Kakor vidiš." "Prej vas je bilo več." Dalje prihodnjič
Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRCEK
15506 Holmes Ave. FRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. JAMES A SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji PRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatcse
PRANK IVANClC 15416 Saranac Rd.
Fotografisti
JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St.
JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groceristi
SOBER-MODIC 544 E. 152nd St.
LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave.
A MLAKAR 522 E. 200th St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave.
ANTON BARTOL 1425 E 55th St.
LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd.
LUDWIG GUSTINCIČ 6128 Glass Ave.
ANTON JERMAN 661 E. 160th St.
ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
Grocerijc in mcsnice MIKE PIKS
1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL FOOD MARKET
595 E. 140th St. KUHEL BROS.
16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR
23751 St. Clair Ave, FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave PRANK FABJAN 399 E. 152nd St. ANDREJ M02INA
15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR
3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED
783 E. 222nd St. JOS. SACERICH
16005 Waterloo Rd. PRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK
19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL
15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN
14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT
16001 Holmes Ave. CERGOL & OGRINC
412 E. 156th St. PRANK CEBUL
14615 Sylvia Ave. JOHN DOLENC
573 E. 140th St. BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave. JOS. JANES
16016 Parkgrove Ave. PRANK KEPIC
14301 Sylvia Ave. CHARLES LES JAK 15708 Saranac Rd. JOS. MODIC
315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL i£804 Waterloo Rd. ;OHN TOMAŽIČ
16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR.
920 E 140th St. J. METLIKA
14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 4SS E 152nd St. ANTON MARTINČIČ
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Holmes ve. JOS. KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN .
6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd. LOUIS GREGORICH
1171 E. 74th St. JOSEPHINE KRECIC
1056 E. 61st St. JOHN LADIHA
1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR
1195 E. 71st St. JULIA NOVAK
5204 St. Clair Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd. JOE KODRIC 1307 Addison Rd
Gasoiinskc postajo VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd.
RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS. KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
Jedilnice in pivnice ANTON BARAGA
15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIČ
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J KUNCIC-PEROTT1
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. perMe 15607 Waterloo Rd.
Krojačnice in čistilnicc JOHN MARN
6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Mcsnice JOS. JANŽEVIO
542 E 152lld St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E 222nd St PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mlckarije FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVClC
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St. EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.
MoSka obleka JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave
Modne trgovine PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd JOHN ROZANC
15721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave
Nabožni predmeti JOS. GRDINA 6121 St. Clair Ave.
Obutev
FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER 7508 St. C1 air Ave.
Obleka in obutev ANTON LOGAR
928 E. 222nd St. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrebniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVl 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo LOUIS OBLAK
6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO-6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD. COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljalnice avtomobilov ROAD SERVICE GARAGE
16115 Wateiloo Rd. AUTO BODY & RFPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pekarije
JOHN ZALAR
16006 Waterloo R<V GROVEWOOD HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St, Clair Ave. ANTON NOVAK
6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave.
Parobrodne agenturo
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pive JOHN DRENIK
23776 St. Clair Ave. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. , 6517 St. Clair Ave.
Stavbeniki
J. MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskiiruc AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE
iBPSBSgE

Jesenska Zadružna
RAZPRODAJA
CEL TEDEN—od pondeljka 19. do sobote 24.
ZADRUŽNIŠTVO MOGOČNO PRIHAJA V DEŽELO! Vse je negotovo, vse išče izhoda, vse stremi za boljšo bodočnost. SPOZNANJE, največji človeški zaklad, je privedlo ekonomske mislece in politične voditelje do enega zaključka: REŠITEV JE V AKTIVNEM EKONOMSKEM ZADRUŽNIŠTVU. Ako bo Roosevelt izvoljen, drugo leto in; tja do 1940 bo glavno pereče vprašanje pred javnostjo— ZADRUŽNIŠKA AMERIKA!
In Vi, ali ste pripravljeni? Ako niste, postanite delničar, odjemalec ali aktiven sim-patičar slovenske zadruge v Clevelandu. Ako bo šlo tako naprej, bo Slovenska Zadruga prva slovenska^ organizacija, ki bo nudila tekom leta brezplačno svojega zdravnika vsem svojim odjemalcem. Kaj se pripravlja pride kasneje v dopisih.
Di
ARISTOS MOKA, 24Vi funtov. . .$1.13
49 funtov.....$2-19
". 98 funtov ....$4.25
SHEINBART MOKA, 24% ft. $1.13
CAMPBELL TOMATO SOUP,
3 kante za...................22^
ARCADIA, Fancy Ketchup, 14 oz.
steklenica, 2 za ..............23<^
DOBRA ZADRUŽNA KAVA,
2 funta za ..................45^'
CLEAN QUICK SOAP CHIPS, 5 funtov za...............
29?
SILVER BAR Peas, 2 kanti za . . . .27«* 4 kanti za ...................51
HY-TOX in FREE DISHES z vsakim nakupom. Zavoj ............
ČEŠPLJE, 2 funta za ...........21 c
!
OCCIDENT MOKA, 24 Vi ft. za . $1.19
49 funtov za ...............$2.39
98 funtov za ...............$4.75
RED STAR MOKA, 24VZ ft- 2« $1-08
JACK FROST SLADKOR (SUGAR), 25 funtov za ..............$1.35
SILVER BAR PEACHES,
2 veliki kanti za .............33<*
FINA KAVA, 2 funta za ........35*1
TOL1ET PAPER, 1000 sheets, 6 za 25č
OCTAGON SOAP, 12 komadov za 47£
LIGHTHOUSE CLEANSER, 6 za 19f
WHOLESOME SELF-RAISING PANCAKE FLOUR, 3 zavoji za . . ,25c
ALL-SPICES, Green Shakers, 3 za 25?
domaČe kislo zelje, e? funt — repa, 7«? funt.
NA RAZPRODAJI BO VELIKO DRUGIH STVARI, ki niso uvrščene v tem oglasu. NE POZABITE, DA SE KMALU ZAČNE SEZONA DOMAČIH ZADRUŽNIH RAJŽEVIH IN KRVAVIH KLOBAS.
RAZPRODAJA SE KONCA Z VELIKO PLESNO VESELICO V SOBOTO 24. OKT. V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. 4 DOBITKI: 100 FUNTOV PURMANOVE MOKE, 50 FUNTOV IN 25 FUNTOV. VEČERJA PROSTA VSEM—IGRA KRIŠTOF GODBA
K I M H V H i j 1
SL0UESKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 E. 152d St..— GLenville 6316
16721 Waterloo R<L KEnmore 1248
712 E. 200th St. KEnmore 3562
DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM IN J EMU EN O NAROČILA ZA ZADRUŽNI PREMOG IN MOST!

rai
Angleži bodo apelirali na kralja Edvarda
London, 19. oktobra. — Iz dobro poučenih krogov se poroča,
15805 Waterloo Rd.
Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietne trgovine JOS DURN 15605 Waterloo Rd.
Zccinjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Železni na ANTON DOLGAN
15G17 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Ave. JOSEPH KALAN
6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki
DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. t. URANKAR
153J5 Waterloo Rd. DR A. A. URANKAR
15335 Waterloo Rd DR JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Aye.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICII
18115 NefT Rd. DAN 8TAKICH 15813 Waterloo Rd.
Ziatiiinarji PRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
da bodo v kratkem mnogi odlični Angleži apelirali na svojega kralja, da jim pojasni razmerje, ki obstoji med njim in ameriško državljanko Mrs. Simpson, katero namerava kralj Edward baje poročiti. Dosedaj sta že ministerski predsednik in can-terburyski nadškof skušala pregovoriti kralja, da naredi konec škandaloznim govoricam, todal kralj je oba nevoljno odslovil iz palače. • Sedaj bodo apelirali nanj člani angleškega parlamenta, katerim je kraljeva usčda pri srcu. Včeraj 'se je pojavila govorica, da je bil kralj pred par dnevi v nekem navadnem res-tavrantu skupaj z Mrs. Simp-sen, katero je v restavrantu baje objemal. Kralj trdi, da je njegovo obnašanje z Mrs. Simpson njegova privatna zadeva, člani parlamenta so pa mnenja, da postavlja kralj Edward VIII. v nevarnost ves angleški imperij s svojim "nezaslišanim obnašanjem.'*
MALI OGLASI
Delo dobi
izučen mesar, Slovenec ali Hrvat, Oglasi naj se takoj na 1401 E. 55th St. ali pa naj pokliče ENdicott 9707.	(248)
V najem
se dajo štiri sobe. Vprašajte pri Jack Tisovec, 1366 Marquette Rd., blizu 55. ceste in St. Clair Ave.	(250)
Pohištvo naprodaj
za kuhinjo, za obednico, stoli in šifonir. Prodajo se tudi štirje dobri vinski sodi. Vprašajte na 1542 E. 45th St.
(Oct. 20. 23. 24.)
Išče se
ženska za hišna dela, stara od 20 do 40 let. Vprašajte na 6122 St. Clair Ave. (250)
Nova tovarna
Glavni stan Nu-Enamel Corp., ki izdeluje barve in varniže, se bo s prvim novembrom preselil iz Chicaga v Cleveland. Nova tovarna je že popravljena. Sprva bo dobilo delo 100 ljudi, a tekem leta 1937 se zviša to število na 700. Tovarna se nahaja na 8709 Kinsman Rd.
-o--
* 42 oseb je bilo ubitih v Kai-lu, Egipt, ko je ekspresni vlak Zavozil v tovorni vlak.
Dekle dobi delo
da bi varovala otroka od 7. zjutraj do 5. popoldne. Mora biti Slovenka in ki ima kaj izkušnje v tem. Vprašajte po petih zvečer na 1135 Addison Rd.
h urada dr. Carniola Tent št. 1288 T. M.
Naznanja se članom gori imenovanega društva, da sta umrla dva sebrata in sicer John Zaletel, katerega pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 in Ignac Terbič, katerega pogreb se vrši v četrtek ob 8:30 zjutraj. Prosi se članstvo, da se udeleži pogrebov. Z bratskim pozdravom — John Tavčar, tajnik.
ALL RIGHT/ MEM/ THE VOU^G FEULEK y WANTS VOUII? jC AUTO GRAPH'S/
will vol) amd the team AUTOGRAPH mv ball? .
MOPE , I'M SELLIKG iT TO A N\AN IN TOWN FOR FIVE /
bucks, y/.
THEUE VA' ARE, SON! 3 SUPPOSE" NOW VOU'LL TAKE?
---- VOUR BALL HOME ANP
.N- SHOW (T TO ALL THE JgjBKs	GANG ?
THANK. VOU
Toda Sir Oliver ni imel; zdaj že nobenih občutkov več. Pa to še ni bilo vse. V pismu je nadalje stalo, da se .je gospodična Rozamunda nedavno vrnila iz Francije, kjer je prebila dve leti ter da je zdaj zaročena ž njegovim po pol bratom Li-onelom, s katerim se bo v juniju poročila. Dalje mu je sporočal, d'a je to zvezo aranžiral in pospešil Sir John Kil-ligrew, ki je želel videti Roza-mundo zaščiteno in v varstva moža, ker je on sam; namreč Sir John, sklenil odjadrati na morje in odpotovati v Zapadno Indijo, za katero potovanje pripravlja zdaj ladjo. Pisec je dalje sporočal, da imenovano bodočo poroko ljudje vsesplošno odobravajo, ker bosta postali s tem dve veliki posestvi en sam kompleks in obeh dvorcev skupna last.
Ko je Oliver prebral do tu, se je zasmejal. Poroke se torej ni odobravalo zaradi poroke same, , kakor je kazalo,
"Nikoli ni bilo trpljenje bolj na mestu, nikoli kazen bolj pravična in nikoli pravica bolj poetična kakor v vašem slučaju," je odvrnil Sakr-el-Bahr z glasom, da je onemu zago-mazelo po hrbtu. "Vi bi me bili prodali, mene, moža, ki vam ni storil nikoli nič žalega, pa kaj, žalega! — ki vam je naklonil svoje prijateljstvo! Vi bi me bili prodali v sužnost na ljubo borim dve sto funtom. , .'V . ...
;. • V & .S Iv:? V-il t ^jŽH .:•'■
''Ne. -flte.!-:'; je vzkliknil oni prestrašeno. ,'*Kakor mi'je Bog priča, to ni bil nikoli moj namen ! Saj ni mogoče, da ste pozabili besede, ki sem vam jih takrat govoril, moje ponudbe, da vas prepeljem nazaj na dom."
"Da, da, za gotovo ceno . . . res je," je ponovil Sakr-el-Bahr. "In danes se smete šteti srečnega, da ste v položaju, da mi lahko plačate ceno, za ka-_7itero boste zdaj, vsaj začasno, marveč zaradi dveh kosov le- odložili svoje poznanstvo z vrv-pega ozemlja, ki bosta spojena!jo. Potrebujem namreč navi-v eno. To je bila poroka dveh jgatorja," je pojasnoval, "in dvorcev, dveh parkov, dveh!kar ste bili pred petimi leti gozdov in"dveh bitij, ki sta bi- pri volji storiti za ceno dve li pri tem samo v toliko pri- sto funtov, boste storili zdaj zadeti, kolikor so zahtevale [za ceno svojega življenja. To-okoliščine.	reJ> kaj Plavite: ali hočete
Zatem se mu je jedkost za- prevzeti zame vodstvo te lad-
jedla v dušo, ki se je izpre-jJ®-	.
menila v trpkost. Koga je! "Sir!" je skoraj zavpil Jas
torej odslovila kot namišljVPer Leigh; ki <w skoraj ni upal
nega morilca svojega brata, je i ^islitir da je to vse, kar se od
vzela v naročje resničnega mo-f^ega zahteva. Sir, zapeljem
ste imeli neprestano za svojo telesno stražo ti-le dve liliji puščave," je rekel ter pokazal na kolosalna dva Nubijca, ki sta stala tam, skoraj nevidna v senci; vidna je bila samo belina njiju zob in oči. "Ta dva bosta čuvala in skrbela, da se vam ne bo nič zlega zgodilo, dokler boste pošteni napram meni, toda pri prvem znamenju izdaje, vas bosta zadavila. — Zdaj lahko greste. Na ladji ste poslej svobodni, toda zapustiti je ne smete niti tu niti kje drugje, razen z mojim izrecnim dovoljenjem."
Jasper Leigh se je opotekel iz kabine, smatrajoč se srečnega nad vse pričakovanje, Nubijca pa sta mu sledila, kakor sta mu sledila p'oslej vsepovsod ko dvoje senc;
K Sakru-el-Bahru je prišel zdaj Biskainej s poročilom o plenu, ki so gk dobili na ladji. ,Poleg ujetnikov in ladje same, ki ni utrpela v boju nobene škode, ni bilo na ladji skoro nobenega plena. Ker je bila ladja na potu iz Španije, tudi ni bilo pričakovati, da bi imela zaklade v svojih shrambah. Našli so na njej velike zaloge smodnika in streliva in nekaj denarja.
Zdaj je Sakr-ellBahr naglo izdal svoja presenetljiva povelja.
"Spravi ujetnike na krov ene izmed galej, nakar jih osebno odpelji v Alžier, kjer bodo prodani," je dejal svojemu poročniku Biskaine-u. "Vse drugo pa naj ostane na tej ladji kakor je, pošlji mi sem samo še dve sto izbranih gusarjev, ki bodo šli z mano preko morja kot pomorščaki in bojevniki."
"Mar se ti ne nameravaš vr-
niti v Alžier, o Sakr-el-Bahr?"
"Ne še. Nameravam se podati na daljšo pot. Izroči moje pozdrave Asad-ed-Dinu, katerega naj Alah čuva in ohrani, in reci mu, naj me pričakuje v približno šestih tednih."
Te besede so povzročile začudenje. Korzarji niso namreč ničesar vedeli o navigaciji na odprtem morju; nihče izmed njih ni prišel še nikoli iz Sredozemskega morja, in le redki so bili, ki so dospeli do rta Spartela, zato je skrajno dvomljivo, če bi bili sledili kateremkoli drugemu vodji v odprti Atlantik. Toda Sakr-el-Bahr, otrok boginje Sreče, varovanec Alahov, jih ni vodil še nikdar
rilca! On pa — to garjevo scene, ta prekleti lopov! — v kakšnih globinah pekla je dobil pogum, da se je drznil izpeljati do konca tako farso!
Ali sploh nima srca., ne
vesti,
ne čuta poštenosti in dostojnosti, ne strahu do Boga?
Raztrgal je pismo na drobne kose ter si prizadeval, da od podi zadevo iz svojega spomina. Da se raztrese, je nemudoma odjadral na morje s tremi galejami in tako je naneslo, da je prišel dva tedna pozneje iz oči v oči z Master Jasper j em Leighom na oni španski ladji, katero je bil, kakor vemo, zasegel ppd rtom Spartelom.
Tretje poglavje V kabini zasežene španske ladje se je znašel tistega večera pred obličjem Sakr-el-Ba-hra Master Jasper Leigh, katerega sta bila privedla tja kor-zarjeva orjaška Nubijca.
Sakr-el-Bahr še ni izjavil, kakšni so njegovi nameni, ti-, čoči se življenja in usode Jasper j a Leigha, slednji pa, ki se! je prav dobro zavedal, da je falot in pol, je prebil težke in skrbipolne dni na ladji, pričakujoč najhujšega.
"Najin položaj se je izpre-menil, Master Leigh, odkar sva zadnjikrat govorila v ladijski kabini'," ga je pozdravil angleški renegat.
"Res je," je pritrdil Master Leigh. "Ampak upam, da se spominjate, da sem se izkazal ob tisti priliki za vašega prijatelja."
"Da, proti gotovi ceni," ga je opomnil Sakr-el-Bahr. "In proti gotovi ceni me boste vi našli danes svojega prijatelja."
Pridaničevo srce je utripnilo v novi nadi. "Imenujte jo, Sir Oliver! Imenujte to ceno!" naglo vzkliknil. "In -če je v moji slabotni moči, vam pri-sežem, da izpolnim, kar od mene zahtevate. Dovolj mi je suž-nosti! Pet let sužnosti in štiri izmed teh na krovih španskih galej, ni bilo dneva;, da ne bi prosil Boga smrti! Ali veste, koliko sem pretrpel?"
Harry H. Woodring je ncvi vojni tajnik v kabinetu predsednika R o ose vel ta. Imenovan je bil na mesto umrlega vojnega ta jn i k a Derna.
vanv jo vi samo peklo, če to zahtevate!"
"Net zdaj , še ne mislim jadrati v Španijo, kjer je pekel," je pojasnil Sakr-el-Bahr. "Vi me boste prepeljali natančno tja, kamor bi me bili prepeljali pred petimi leti: nazaj k ustju reke Fale in .tam me boste izkrcali. Velja?"
"če velja? In kako rad storim, kar zahtevate!" se je podvizal odgovoriti Master Leigh.
"Pogoji pri tem so, da boste vi za to dobili svoje življenje in svojo svobodo," je rekel Sakr-elBahr. "Toda nikar ne mislite, ko dospete v Anglijo, da se vam bo dovolil odhod. Pe-jati nas boste morali zopet nazaj, in ko bo to izvršeno, bom že našel način in sredstva, da vas pošljem tja, kamor si žalite. . . Pri tem bo morda tudi še taj nagrade, če bom videl, da ste i mi zvesto služili. Toda poizkusite me prevarati, pa ste končali za vselej,! Poslej bo-
Steve Vasilakos je polnih 27 let prodajaj pimce pred Belo hišo v Washingtonu. Te dni je pa policija rekla, da-njegov voziček ovira promet in so ga odgnali. O tem je zvedela Mrs. Roosevelt, ki je takoj pisala na policijskega načelnika in Steve je bil drugi dan zopet na svojem starem mestu s pinaci.
nikamor drugam ko v slavno zmago. Zato mu je bilo treba reči samo besedo, pa bi mu bili sledili, kamor bi jih popeljal, Zato ni bilo nobenih, težkoč izbrati med njimi dve stotini takih korzarjev, kakršnih si je želel.
Nikar ne mislite, da je delal Sir Oliver vse to v hipnem impulzu. Ne! Ko je ležal gori na skalnati višini ter opazoval to sijajno špansko ladjo, kako si je utirala brazdo proti vetru, mu je prišlo na misel, da s tako ladjo pod nogami bi bila res prava avantura odjadrati v Anglijo, pasti tam kakor strela iz jasnega na korniško obal, nato pa obračunati z malopridnim bratom. Takrat se je samo igral z domislicami, gradil je gradove v oblakih. Toda v ognju bitke je na vse to povsem pozabil, nakar se je vse spet pojavilo v njegovem spominu v hipu, ko je zagledal na tej ladji kot sužnja svojega starega znanca, kapitana Jasperja Leigha.
S kapitanom in to ladjo je imel zdaj v rokah vse, kar je potreboval, da uresniči svoje privide. Nikogar ni bilo, ki bi se mogel ali drznil upirati njegovi volji, zato ni bilo vzroka, da ne bi uresničil svoje krute domislice. In morda še to: — utegne se zgoditi, da vidi Roza-mundo ter jo prisili, da ga posluša in izve vso bridko resnico. . . In tam je bil tudi Sir Kil-ligrew. Nikoli si ni bil povsem na jasnem, da-li je bil v pre-
teklosti Sir John njegov prijatelj ali sovražnik; toda, ker je bil Sir John tisti, ki je povzročil, da ga je sodišče proglasilo za zakonito mrtvega in da je vsa njegova posest prešla v last njegovega po pol brata Lione-la, in dalje, ker je bil Sir John oni, ki je največ pripomogei do nameravane, zveze med Li-onelom in Rozamundo, zato bo tudi Sira Johna počastil s svojim obiskom ter ga obvestil o stanju stvari.
Sir Oliver je bil od nekdaj mož naglih zaključkov, zato je bila že naslednjega jutra špan-
ska jadrnica "Nuestra Senora de las Llagas," katero ime pa je bilo zdaj skrbno izbrisano ž njenih sten, pripravljena za pot. Z jutranjo zoro je razvila jadra ter se pod poveljstvom kapitana Jasperja Leigha obrnila proti odprtemu Atlantiku. Tri galeje pod poveljstvom Bi-skaine-a pa so počasi odjadrale vzhodno, proti Alžieru, ja-draje neprestano v vidiku obale, kakor je bila korzarska navada.
Veter je bi! ugoden in že po desetih dneh so obkrožili rt Sv. Vincencija.
Denlte v hišo fumes sedaj ln plačajte jeseni I
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke, popravljamo in čistimo vseli vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
I Grozdje, mošt, sodi f
| Najboljše belo in črno ohijsko grozdje, okusen	=
=	mošt in garantirani novi in rabljeni vinski sodi. Pre-	|
i	šamo pripeljano grozdje proti mali odškodnini. Bla-	|
=	go prvovrstno in cene nizke.	=
1 Mrs. F. Marinčič I
|	15012 sylvia ave.	|
TimmiwmmiuHmHmumimimmiimuimiimuNmimimmmiiimummimiiK
ZA NEDOLOČEN ČAS
SE JEMLJEJO INTERNATIONAL IN NORTH AMERICAN HRANILNE KNJIGE ZA NAKUP POVRŠNIKOV, SUKENJ IN OBLEK.
BRAZIS BROS. Inc.
6905-0.7 Superior Ave. 1 404 E. 156th St. 6022 Broadway
POLITICAL ADVERTISEMENT
iWjfw

A
"mm
poslanica novim amerikancem
Vsem Amerikancem tukaj rojenim in naturaliziranim. vsem onim, ki željno pričakujejo boljšo bodočnost za sebe in za svoje otroke, vsem onim, ki jim Amerika pomen j a priložnost za boljše življenje—vsem tem poslanica predsednika Franklin D. Roose-velta prinaša nov pogum in na-domestuje bojazen z nado v bodočnost.
Delavcem zakonodaja Roose-veltove uprave pomenja obljubo bolj udobnega, sigurnega, mirnega in zadovoljnega življenja.
Poljedelcem Rooseveltov program pravičnosti in enakosti pomenja obilnejši užitek plodu njihovega težavnega dela.
Poslovnim ljudem, ki so pametni in znajo misliti, RooseT veltova politika pomenja sigurnost, stalnost razmer, rešitev od negotovosti, povzročenih od divjih špekulacij. " "'
Malim trgovcem in obrtnikom politika predsednika Roose-velta nudi zaščito pred razmahom velekapitala.
Vsem, ki si želijo Ameriko kot deželo socijalne pravičnosti in bratstva, uvedba socijalnega zavarovanja, starostnih pokojnin, odpravljenje otroškega dela, zakoni za zaščito zdravja in za pospeševanje vzgoje, zavarovanje bančnih vlog, zaščita domov in zboljšanje stanovanjskih razmer in slične napredne in človekoljubne postave, vzakonjene od sedanje vlade—pomenjajo uresničenje starodavnih sanj človeštva.
Vsem Amerikancem. tukaj rojenim in naturaliziranim, ki so si vedno predstavljali Ameriko kot deželo priložnosti, ne bo težko odločiti se, kaj naj storijo volilnega dne, 3. novembra 1936. Brez obotavljanja in v pretežnem številu bodo glasovali za našo veliko zastavonosno dvojico: ROOSEVELT in GARNER.
PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASIFICIRAM I
IščliJO SE 1'OVEUJENCI za nabirarfje/nodatkov v vsaki' koloniji. Dostojen zaaiužqk ob malem trudu za -zanesljivo, »inteligentno in poznano
osabb. PIŠITE!
-* ' ' ' ' » ,- - ~
:/L0VENC£
vatov

IVAN MLADINE
Orecfn
Fifth Av
156
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska O) Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednpta ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18S.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,90» 000.00.
GESLO K. 6. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški JednoL, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55' leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko'za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ail "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se laiiko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K, Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovanca) pri K S K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije! potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JO Sir ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois