r,
II
Največji ilovecaki dnevnik
v Združenih državah VeUa za ti« leto ... $6.00 .....$3.00
.1
I
III Kew*York erfo'leto I $7i00 $ g^ Za inozemstvo celo leto $7.00 CJ
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: COPTLANDT 2876
NO. 291. — fcTEV. 211.
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
□ Issued every day except Sundays
!and legal Holidays. _	75,000 Readers,
t
DDE
DO
Entered si Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK. WEDNESDAY, DECEMBER 13. 1922. — SF.EDA, 13 DECEMB3A 1922.
AMERIŠKA MISIJA SKRBI ARGENTINO
Argentina nasprotuje odposlan ju mornariške misije v Bra lili j o. — Kritizira tudi stališče glede razoroaenja. Cilj argentinske vlade je ohraniti harmonijo med vsemi ameriškimi "deželami.
Buenos Aires, Argentina, 12. decembra. — Danes se j«* avtoritativno izvedelo, da j«* napravilo na argentinsko vlado .skrajno neugodni litis od]»oslaiije mornariške misije Združenih držav v Brazilijo.
V oficijelnih krogih označujejo *t*li»če. katero so zavzele Zdr. države, k«»t |*ov*etn nedosledno, kajti m<Mltm k<> so na »-ni >trani sklicevale konference za skrčenje oboroževanja med južno-ame-rSkimi Republikami, so na drugi strani ofieijelno podprle eno teh republik, da bo lahko povečala
»V..Jo oboroženo silo. Kritiki trdijo nadalje, da zasledujeta dr-/«»* n* .ti mornariški department Združenih držav nasprotujočo si jH.litiko z ozirom na vprašanje razoroženja.
\ si listi so omenjali to misijo v zvezi z napori Brazilije, da skliče konferenco v Valparaiso, katere naj bi se vdeležile Argentina, Chile in Brazilija in ki n.ij bi
lop, naj se vsa tozadevna vprašanja prihrani za pan-ameriško konferenco, ki se bo kmalu vršila.
dva tisoč ljudi išče izgubljenega dečka.
Junction City, Kan.. 12. dee. — Dva tisoč možkili v družbi oddelka kavalerije s forta Itiley in dveh aeroplanov je skušalo najti danes Marvina Koepke. pet let starega sina Mrs. in Mrs. (ieor«-e Koepke iz Junction Citv. katerega pogrešajo izza pretekle nedelje.
Krvni psi so izgubili sled malo
°d stanovanja družine in to dej-
stvo je dovedlo številne na mira/.pravi jala o vprašanju raz- j S)1> ,la je bH (leC.ek fMlvcden> Ne.
oroženja še pred sestankom pan-
iimeri.škepa kongresa, ki se l>o se-
telef0n: c0rtlandt 2876. volume xxx. — letnik xxx.
AMERIŠKI KONZUL OBSTREUEN NA MALTI
BIVŠI FORDOV DRUŽABNIK — AMER. SENATOR.
Za enkrat ni mogoče zaslediti nobenega vzroka za na-i pad na zastopnika Zdru-j ženih držav.
Valetta, Malta. 12. decembra. | Mason Mitchell. ameriški konzul na otoku Malta. doma iz New i \ orka. je bil ohstrel jen in ranjen danes opoldn v bližini BaraecaJ Njegov napadele jv pobegnil. a j so ga pričeli takoj zasledovati. | Mitcbella so odvedli k nekemu zdravniku, ki {»a je obvezal ter mu izčistil rano.
— Nikoirar ne poznam, ki bi [ mogel storiti kaj takega. — je re-j kel konzul, k ■ so mit prišli ljudje na pomoč.
Konzul Mitchell je tukaj zelo , priljubljen, ka.'ti vedno se je za- j nimal za blair>«t-«nje otoka ier njega prebival ev. Napad na njega je povzročil n ijvečje ogorčenje med ljudmi.
Mason Mitchell, ki je bil danes obstreljen na otoku .Malta, ima za seboj slikovito in pestro kari-
SOVJETSKE ZAHTEVE NA1K0NFERENCI
Odklonjena je bila zahteva Rusije, da se vdeleži mornariških pogajanj. — Čičerin je odgovoril, da ne bo Rusija nikdar trpela zavezniških bojnih ladij v Dardanelah. Sovjetski diplomatični zastopnik napravil dve veliki pomoti.
Jjausanne, &vi<«a. 12. decembra. — Zavezniki so izmenjali z m* k o delegacijo poslanici ter v svojem odgovoril odklonili zahtevo ruskega ministra za zunanje za-ueve, ( ičerina. da se dovoli ruski delegaciji prisostvovati važnim tajnim pogajanjem med zavezniškimi in turškimi vojaškimi in mornariškimi izvedenci.
Na teh sestankih se je razprav-{" ~ !jalo o vprašanju utrjenja o?in ter števila bojnih ladij, 'katere naj bi se pripustilo v Orno morje. Ko je dobil odklonilni od go- j vor zaveznikov, je izjavil tiče-.	' _
rm:	Policija v Wyoming pravi,
— Rusija j«- sklenila. <!a ne boj podpisala nobenega dogovora, ki |j0l>i dovoljeval katerekoli bojno la- j
NOBENEGA SLEDU 0 POBEGLI MORILKI
da je jetnica, ki noče pojasniti svoje identičnosti, Mrs Phillips, ki je pobegnila iz ječe.
d jo v Črnem morju, z izjemo bojnih ladij dežel, ki meje na Črno i
morje. Ce bo konferenca oklenila «	,,, „_ ,
... 1 Casper, \\yo., 12. decembra. — spustiti v Črno morje tuje bojne1 ,	. . .	.
I..J- i j-,	, . , .. -Neka ženska, o kateri trdi poliei-
ladie. bo odšla ruska ripWui>nsi	1
obit
osem in suriueseun ur je povzro stal v Santiago, Chile. Ideja. da fiil podvojene napore, kajti splo-se sklice to konferenco. j ■ bila le- ^ tinitivno opuščena. Argent ti ska vlada je dobila danes od brazilske vlade, poslanico, ki se glasi v tem smislu.
•ajni mraz v teku zadnjih jero kot igrale*, pisatelj, potnik, |SIika 1,am predoča .lamesa <' ensa, njegovo žen« n in štiridesetih ur je povzro-1 vojak in diplomat.	! Couzens je župan m.■>-•: I vt roit ter je bil ime
Rodil se je v Ilamiltonu. N. Y., šno prevladuje naziranje, da ne leta 1859 in v starosti osemnajstih bo mogel deček jyeživeti, če ne j jet je pričel igrati na odru v New bo dobil hrane in strehe.	; Vorku.
Zapustil je gledališko kari jero ter postal načelnik Scoutov eanad-ske vlade tekom Rieul upora t^r j Ivi odlikovan radi junaštva v akciji. Ko je izbruhnila vojna s Špansko, je postal član Roosevel-
no in hčer. Mr. 'novan senatorjem države Michigan. K r nekdanji družabnik Ford Motor Co., je spravil skupaj premo ženje. ki je vredno ^30,000,000.
mesto je mirno po linča-
nju Črnca.
Poslujoči minister za zunanje zadeve, Lebreton, je objavil poslanico Brazilije, a obenem tu li odgovor argentinske viti- t::; po-] Streetman, Texas, 12. dee.
vabilo Brazilije, da naj se vdele- | Mir je vladal danes v tukajšnjem t^h Rou^h Riders7čr bil"ranjen zi predlagane konferenc -.	kraju po divjem razburjenju, ki v bitki pri Santiago.
V odgovoru Argentine na jw>- ■>'' opremljalo včerajšnje linčanje Mr Mitchell je bil ameriški \ ibilo se je glasilo med drugim:	<irnca in požig edinega i-onzui
črnskega hotela v mestu. Neki George Gay, star pet in dvajset ^ let, je bil ustreljen .....
PRILJUBLJEN ZDRAVNIK MUNŠAJNARJI SO UMRL V NEWARKU USTRELILI AGENTA
Splošno priljubljeni ne war-ški zdravnik Whitenack je po hudem trpljenji; umrl včeraj zvečer.
V Kentucky-ju munšaj
ladje, bo odšla ruska delegacija j domov in Rusija bo pričela nanovo graditi svoje črnomorsko brodovje ter se pripravljati na bodoči boj.	|
Nekako ob času. ko je izreke! Cičerin te pomembne besede, se je prvič sestal admiral Behrens. ruski mornariški izvedenec. ter govoril z admiralom Kevesom angleške mornarice. Dotedaj niso imeli Rusi nobenega stika z zavezniki ali Amerikanci, razven na konferenci. Sestanek med obema admiraloma je bil vprizorjen ta-
ja. da odgovarja v \-sakera oziru popisu Mrs. Klare Phillips, ki je bila v Ivos Angeles spoznana krivim umora in ki je pobegnila, se nahaja danes v neki celici krajevne ječe v Casper, kjer čaka na identifikacijo. Povsem odločno je odklonila vse sodelovanje pri naporih policije, da ugotovi njeno identičnost.
Aretirana je bila pretekli večer v bližini železniške postaje, kjer je naročila taksi neposredno potem, ko je stopila z nekega vlaka, ki je ravno prišel iz B-illings,
narji kaj nagli z orožjem ko> <la ^ »gledalo kot da bi bil Mon Poliei ja izjavija. da ni bila in prohibicijski uradnik je: ;luc'aj('n' ee*,rav
pestil njih žrtev.
je bil dogovorjen. Obe strapi upata. <la bo ta
prav nič presenečena, ko so
— Argentinsko vlado navdaja želja, da sodelujejo nri katerikoli akciji, koje nam m je uvt-
> med
J«
v Zanzibarju, Cungkingu na Kitajskem ter Apia na Samoi.
Včeraj zvečer ob šestih je umrl po dolgotrajnem trpljenju dr. JvJ.
za
je izbruhnila svetovna vojna, Royal AVhitenaek. specijali
0< JU' * *''	je prevzel angleške in francoske ! otroške bolezni,
i-	....	, množice, potem ko so jra obdol-	• *	- ^ i • i
lj.v.1,_ največjo harm.a-j . med žiii. da j, napadel o,-k., I,,.]., žen-	T-™! "" •t'""'"'	P° VmrX ^ v	I...!-
ameriškimi deželami in vsie l t*»-!	-Južni Ameriki in otokih »Južnega jiišnici
v	,	morja ter objabil potopise glede' t>.» - i • i	,	i
Hotel je bil poz ga n tekom ure-	, - ,' •	f Poročilo, izdano ma'o pre.i nj,-
. 11r	1	svojih.doživljajev.
teklega večera. Nikdo ne ve, na
Mount Sterling, K v., 11. dee.
'.'! }'.•■< > m! ra.j j'- prišlo v
:i ju

prijeli. Stavila je par vprašanj sestanek pričetek boljšega spora- ^lede svoje aretacije, a ni odgovo-<uma med Rusi m zavezniki. ' rila uiti na eno vpražanje? kate.
Menifer I Zavezniki tllfli vprašujejo, j ro so ji stavili, z ;i *4 do krvavega spopa-| kak° hJ m°Kli I^dpisati dogovor Neki možki. ki jo je spremljal 1 munšaj na rji ter prohibi- 1 ?letl° ( nu'?a morJa' da bi I)ri" iz vlaka, je naročil nadaljni tak-ii uradniki, katerim se je
j;a jo je razveselil predion repu-1 ke < 'hile ter tudi ž -Ija, kateri je dala izraza Hrazili.ia da ;e skupno razpravlja -> -jred-tvib. kako doseči zaželjeno soglasje. Princip kordijalne kontinentalne solid arnosti, za katerega se zavzema argentinska republika, pa bi sfa\il to vlado v pozicijo me-šet^irenja vnaprej na stranski konferenci ter glede vprašanj, ki so določena za splošno debato.
Poslanica obrača razventega pozornost na kratek čas, ki je na razpolago za priprave, v zvezi s t.iko konferenco ter stavlja pred-
kak način je izbruhnil požar. Ivjudska drhal je iztrgala črnca nz rok šerifovih pomočnikov, ki so skušali spraviti aretiranega na varno mesto.
mraz na srednjem zapadu
Chicago, 111.. 12. decembra. — Močan severni veter je prinesel danes prvo resnično vreme državam Srednjega zapada in temperatura je padla pod ničlo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naie bank« iirriujejo s&nesljivo, hitro in po nizkih
T«tr*J NbUiukMM aleiefax
JnfodaTlJt:
Ba»po«lUa na sadnj« poite In lzplaCaJe -Kr. pofttnl Čekovni nnd la "Jadranska banka" r LJubljani. Zacrebo, Beograda. Kranja. Celja. Mariboru. Dubrovnika. Splitu. Sarajeva ali drugod, kjer Je pafi sa hitro Uplačllo najngodnej«.
300 kron ---- $ 1.30	1,000 kron	________$ 3.90
400 kron ---- $ 1.70	5,000 kron	________$19.00
500 kron ---- $ 2.10 10,000 kron	________$37.00
Italija in uvedeno osami j«:
BaspoHlJa na sadeja po*ta la lsplatnj« "Jadranska banka" t Trato. Opatiji ln Zadro.
500 lir____$26.50
1000 lir____ $52.00
Ko je bil ameriški konzul v 1'orku tekom preteklega leta. je le malo manjkalo, da ga niso u-strelili tekom tanif>.šnjili nemirov. I Peljal se je z nekim prijateljem v avtomobilu iz Queen-stowna v ! t ork. ko je skupina vojakov po ' zvala avtomobil, naj se ustavi.
Ker je bil malce gluh. ni slišal I »oživa in vojaki so namerili svoje puške, da prično streljati. Manager Hibernian Bank v Corku, ki je bil navzoč, se je takrat p > stavil preti vojake ter vzkliknil: I Za božjo voljo, nikaite streljati! To je aiueiiški konzul. Nato se y smel odprl jat i naprej.
italjanski anarhist oproščen.
Berlin, Nemčija. 12. decembra.
govo smrtjo, se je gli.-uo:
'"J)obri doktor" je danes slab ". Pozno včer	• r
zdravniki domnevali. j » postal njegov slabotni opri :.i-m življenje močnejši i a v-.i j ii.alo upanja je bilo. <].i bo r- ».r .č • vendar zopet okreval ter h .»d!! z-.pet naokrog s svojim oguljenim < r nim ročnim kovčego«u. da \ii.r novega poguma v duš i t ; >»•<-:.■ o-nih. ki trpe.
Ta šibka nitka uptrja ši.i od ust do Ust meti stotu.aiii! ljudmi. ki so bili v skrbeh za zdravje dr. Royal Miller Whitenaeka. priljubljenega otroškega zdravnika v Newarku. ki leži ze štiri dni na smrt b dan vsb-d zastrupijenja krvi v Presbyterian bolnici v Newarku.
Ceh) danes niso še njegovi prijatelji izgubili v seg;. upanja
50 lir 100 lir 300 lir
Zrn nMIJilre. ki
iataUajeaM pa
$ 3.00 $ 5.70 $16.20
dvajeettiM« kroa aU |M fctthii Ur i«
Trednoat kronam, dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja ae ve&rat ln neprtfakoriDo; ls tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene
▼naprej. Ra£unamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ reka.
Glede
Mar jih glejte
iam Je poelatl najbolje po York Bank Draft
Money Order aU pa New
FBANK 8AKSEB ST ATE BANK
Haw York, H. T, Glavno zastopništvo Jadranske Banke.
Presenetljiv in ganljiv je bil boj. Francesco Ghezzi. odličen italjan- katerega so vojevali za nje-a in -ki trgovec, o katerem se glasi., mej njjmi jjj, j,. ,i„Mi. ka-T - j
on sam že preje večkrat iztrgal
da je bil zapleten v milansko bombno afero v spomladi leta 19'Jl. je bil tukaj izpuščen iz preiskovalnega zapora. Kakorhitro je bil prost, se je napotil proti Moštvi ter potoval v prvem razredu. Aretiran je bil tukaj apri-'la meseca, a nemška vlada ga ni hotela izročiti italjanskim oblastim.
HLAD DANSKI PRINC SE BC LOTIL BIZNESA.
Kodanj, Danska. 12. decembra. |
smrti iz žrela.
Vsa konvencijonalno^t je izginila v sprejemni sobi in nikdo se ne sramuje dati izraza svojim čn - stvom. To se zg^di ponavadi le v slučaju, da .ie v nenarnost.i kd". ki je najbližji našemu srcu. Ponavadi je le m.ilo ljudi, ki zabije za tem ali onim človekom, kadar (umre, a v slučaju dr. Whit.-j nacka jih je dobesedno na stotine in stotine.
Zdravniki domnevajo, da je eksperimentiral v svojem labora-
znali sovjetov. Protokolski izve-	si, ki pa je krenil v drugo smer
;»ridružila državna policija. L< denci izjavlJaj°- cla h[ bil°	kot avtomobil, v katerem se je
;.ar korakov od mesta, kjer je bil : ^isanJe takega dogovora prvi ko-	nahajala ženska. I)o zgodaj da-
v soboto ustrel i en prohibicijski . rak k de -iure P™™*" sovjetske	nes zjutraj ni bilo mogoče najti
iradnik Buff, je našel na slices ilade* Gotovo -ie- da smatrali	tega človeka.
; | sov jet i tako podpisanje prizna-	Ko so privedli Žensko na poli-
oaein flane
sv
jo smrt zvezni
podpisanje prizna-
!g'-n? Dave Treaduay. star tride-1 njih vlade'	cijsko postajo, niso moglj najti
m* let. zased-- so pričeli stre- j Odkar niso hoteli Turki podpi- na njej ničesar, kar bi razkrilo 1 jat i munšajnarji na poso. ki je rati Oičerina v njegovi zahtevi., njeno identičnost. prišla, da izsledi morilce Buffa in niora ruska delegacija na- Ženska je prosila, naj jo zapro Tr- adway je takoj padci na tla. v;'n^"a l>r» pogajanjih med zavez- v temno celico ter izjavila, da si
niki ter turškimi vojaškimi in prepove v.sak obisk. Spravili s^i Mornariškimi izvedenci, je napra- jo nato v najmočmejšo celieo. vil t ičerin dve resni diplomatič-ni pomoti.
Prva je bila. ko je dovoli! in-t«-r view turškim poročevalcem v soboto zvečer, tekom katerega je
kritiziral Ismid pašo. načelnika v'deli Mrs. Phillip v Idaho M<dka pomožnilk seri- i turške delegacije, ker se je dal tails. Idaho.
kjer s . našli neko taj slednji ujeti v zavezniške mreže. Izjavila sta, da sta postala
<adei do smrti. Takoj nato so pobegnili trije možki iz svojeg«; skrival!š<"-a. kot je sporočila [tosa. < 'eprav ,je l«il takoj vprizorjen •lanj lov. >o \ -i trije v temi izginili.
Prohibicijski agenti so odpotovali danes zjutraj v spremstvi: močnega fov v g -r
Aretacijo sta izvršila dva policista na motornih kolesih, ki sta dobila nalog, naj pazita na vse vlake, ki bodo prišli ponoči iz Billingsa, odkar se je izvedelo, da
no
žganj.-imo ter uničili nekako | Ko je spoznal svojo napako, je takoj pozorna vspričo sličnosti tc Č n štiri-io iral >n majše. liav- napravil še večjo s tem. da je ženske s pobeglo morilko. Pozor-ko so h.»teli o,liti. so pričeli javno zanikal, a je imel pogovor ' no-st obeh je bila še povečana, ko
s turškimi poročevalci.
Pogovor, ki je bil brzojavno sporočm v Angoro, je napravil skrajno slab utls na narodno
oditi, so pričeli neznanci streljati nanje iz iasede. T read way je bil zadet v vrat. Spravili <r(\ takoj v bolnico, kjer pa je kmalu nato umri.
Raztelešen je trupla v sobot o j skupščino in tozadevno obvestilo ustreljenega agenta Buffa je po je j^bil kmalu nato tukajšni so-kazalo, da je bil zadet o<l desetih vjetski poslanik. Dogodek je imel krogel j. Mrtvega so morilci p..- Vsled tega za posledico nekoliko "cles in sioer s	potem
polnoma oropali ter mu odvzeli j bolj hladne in napete odnošajc ko	zabila na neko samotno
uradni znak žepno uro, denar in m<.,i turškimi in ruskimi delegati, listine.
sta zapazila, da je potnica takoj l>otegnila navzdol zastore taksija, kakorhitro je sedla vanj.
Mrs. Phillips je bila obsojena na desetletno ječo, ker je bila spoznana krivim, da je umorila Mrs. AJberto Meadows v Ix>s An-
V delikatni igri, v kateri skušajo zavezniki polagoma spraviti Turke proč od Rusov, je napravil Cičerin dve napačni potezi, s katerima so se zavezniki seveda takoj okoristili.
mesto. Pred dvemi tedni je pobegnila, potem ko je prežagala železne droge v svoji celici.
Splošno prevladuje mnenje, da so ji številni pomagali pri begd in da je imela v ječi sozarotnike, katerih pa dosedaj še niso izsledili.
'torinju s serumom, ki nuj bi po-Princ Aksel, .sin princa Walde- • ma?al v slučaju otroke paralize.
marja, ki se je pred kratkim vr- Z otroškimi boleamšmi se j - ]»ričel "nil na Dansko s potovanja v Ori- pečati od časa naprej, ko je pre<l
desetimi leti nmrl njegov edini otrok, osem let star deček.
Njegovo sedanjo Imlezen je vzročila infekcija v grlu. katero je ^^^^^ seto v ravnateljstva neke danske j	ko se je mudil oh bolniški
lAdverUMment) P aro b rodne kompanije.	} postelji nekega otroka.
jenu"»^ se namerava baje sedaj posvetiti trgovskemu življenju. Obljubljeno mu je odlično me-
V LONDONU SE BOJE ZAVEZNIŠKEGA POLOMA.
KITAJSKI BANDITI SO OPROSTILI MISIJONARJA.
sestanek ruskih VELIKIH knezov.
London, Anglija. 12. decembra. Marija Feodorovna. ruska "carica-vdova. ki živi sedaj na Danskem, je privolila v sestanek vseh ru
-kili velikih knezov, ki se bo vr-	-1
sil v Kodanju v božičnem času. London, Anglija. 12. decembra.
Vsi velili knezi, ki so sedaj raz-	Diplomatični izvedenec Daily Te-
pršeni po celem svetu, bodo ob-	legrapha je mnenja, da namerava
vešč eni ter bodo najbrž dospeli	angleška vlada iznova naprositi
pravočasno na dvor prejšnje ru-	ameriško vlado, naj stori kak od- ^rove* Neb., katerega so zajeli v
ske carice.	ločen korak glede zavezniških Honon prminei dne 13. oktobra.
Xa sestanek so bili povablje-	dolgov v Ameriki vspričo pri- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA
ni tudi številni odlični ruski mo-	pravijenosti Anglije, da razvelja- 'GLAS NARODA', NAJVEČJI narhisti. ki žive v Berlinu in Mo-ivi dolg, katerega je napravila, SLOVENSKI DNEVNIK V
nakovem.	Francija tekom vojne v Angliji.) ZDRUŽENIH DRŽAVAK •
Peking, Kitajska, 12. decembra. Danes je bilo objavljeno tukaj, da so kitajski banditi oprostili Antona Lundeena. iz Newman
OT-AS NARODA, 13. I>F,C. 3022

GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Iz Slovenije.
Owneo and f~uo><» cb ,
Slovenic Publishing Company
FRANK SAKSER, President
(A Corporation)
Plač« of Bunntu of the Corporation and Addresaea of Above Officers: 62 Cortlawdt Street. Borough of Manhattan, New York City. N- Y.
*'G L A S NARODA" (Voice of the People)
V Semiču na Helokranjskem je j umrl 'J ii>.v trgovec in posestnik Stefan Dergane, oče primarija ki
Peter Zgaga
Za c«io leto velja	liat za Ameriko	Za	New York za celo leto ......	.. $7.00
in Canada	................. $6.00		za pol leta ................	.. $3.50
Za pol leta ......	................. $3.00	Za	inozemstvo za celo leto ....	.. $7.00
Za t»trt lata .....	................. »1.S0		za pol leta .................	.. $3.50
Dva ponarejena čeka hotel vnov-čiti.
I Kakor doznavii "Tabor' je ma-jrib*>rski policijski komisariat prejel iz liaktka brzojavno poročilo, Louts benedik. Treasurer da so tamkaj aretirali trgovca
Uomenika Modettija iz Italijo, k":
je hotel pri podružnici "Haneal Iz Celja poročajo, -da je trail-i
čommerciale triestina" vr.ovč;ti'kant na tamkajšnjem kolodvoru' ... .. . _	. ,
j,...	„1,^;.,	- , .	. , _	.. ameriške liste. To se na svetu nai-
a\a čeka, elaseea se na 2<)tMj mkaterem se je splosno govorilo,1	4 •
50.000 lir Čeka sta bila podpisana'da se je ustrelil, kar je poroI-1 j brze naJbolJ splača, feicer pa
od nekega Domenika Zasnwtmna. nidi lUt	».nr^,	ameriška javnost lahko še kaj
Prijateljstvo med Anglijo in rnrgienega oddelka ljubljansko Francijo pesa. Vsak trenutek se i splošne bolnice, star 74 let.	j lahko ra2bije. Rožljanje črepinj !
bo rožljanje orožja. Se ni nstrelil.	* * *
Lloyd George piše članke v
ilugosimranaka
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. Hrfmnta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Subscription Yearly (6.00 Advertisement on Agreement.
Vsak Človek je grešen. Slabe-
"Glas Naroda" tzt-aja vsaki dan nvzemii nedelj in praznikov.
Dop.ti br« * ro<lpi"» in os^bnonti se ne j riobOujejo. Denar naj se blagovoli po- ZnaUca V Ljubljani Kot je Že bilo, ftiijatl i>o X!cr.«-y < >rder. IYI apr^membi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejir^e btvaJiVt- naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" Cortlardt Street, Bc.-ough of Manhattan. New York. N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
fa A PCS jjgffj
BOGATO BOŽIČNO DARILO
cijo IVi zaslišanju j« Mod aH i iz- jpeš Pri povratku iz Trsta domov
javil, da jc oba čeka kupil o l ne j popadla ga je griža in je podlegel, j mu podvržen. Razloček je le ta.
I da navadnemu človeku pravijo,'
Povodenj in nalivi.	j ja ^reši, duhovniku pa pravijo.
V Celju in Savinjski dolini soj da se moti.
ao| |.red Vsemi Svetimi padale veli-j	* * *
italjan- danske plohe, vsled česar so Savi-; c;.jom _	-	;
?40'H)0 dmurjevJ ia in ^ ^ ze,Q jmrasli tJ ^dem	*
l izt ibotapiti v Ita- jelonm pi40|,m b e iu	»	obleko. Teh ubogih
lije. T i hot ape a so izročili carina«! [plavili polia Na poljih je bilo še sedt.T pet! J>remika->" j v Mariboru v svrho kaznovanja, jnnogo nespravljellIh pridelkov. še	m doh' Ce Je Vrat Zaknt' Je
t.-da med zasliševanjem se mu jej^- pa jo po]- k[ bi morala ,biti Kiklja kratka, če je kiklja dolga.. j posrečilo pobegniti I>olieija pa je(-e davn„ z„vana in p,.seian:l. Stal- se vidi Polovica meč. ^ ubežnika naslednji dan ./Cedila m Ilo deževje povzroča silno škodo | Sedaj so pa začeli vleči m
ega ieta.
poročano, je dne 27. oktobra cariniki org.m pri pregledu potnikov U!ed vožnjo ,z Ljubljane do Rakeka zaplenil iiAemu :>kemu trg«.vru katere .ie skuša
Na j\ i> j«- zve/no sodiš«V v Združenih državah ie dalo	je *a italjan-,,n 0iy.0Žujc letiua d,UJ,
,	ii-	i-ii. i^kega trgovca I>omeinka Zagusti- .
P«.mil l.p-k |.i ijjis\ivaiiskmi pni notarskim baronom bo- -r K r -	- - J". - '
l., <l.iril->. lhi.il.. j., vivdiio J,:..- milijonov dolarjev.	v Rakeku '.'.Hiraneuiu ita- Pwdwni vlool in totvin
{^U.v ■ k.I ii", j'ui lin j" i i .uiiu j.ui mil ij m... > uviai jt i ,	' pt'
SodlM i LUiliirazveljavilo pravieuo postavo, ki ljanu ponarejene čeke. Izkupiček! je '/»' «'iio J< t.» \ijjavna v Peimsvlvaiiiji.
Ta p stava je določala, da morajo baroni plačati vso|Pn.teni 21
na v zgori proti vratu in nizdol ]»roti petam. Če ne bodo pravočasno ne-tvine v Ljub-1 bali, se bo sredi pretrgalo.
ljani.
je hotel »praviti v Italijo, a je bil!	Vseh svetnikov, ko jej Človek pozabi plave oči
zasaeeii To dolgotrajni1,roiuaK J,a ^kopallšfe k sv.jlahko pozabi črne oči.
Glavni odborniki. Predsednik- RUDOLF PERDAN, »33 E. 115th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS B ALAN T, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Bla&ajnik: GEO. L BROZ1CH. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih emrtnin: JOHN MOVERN. 413 — lltk Ave. Duluth. Minn.
•	Vrhovni zdravnik*
Dr. JOS. V. GRAHEK. MS B Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNTK. Room 20« -Bakewell Bids., eor. Diamond and Qrasi
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago, 111. FRANK SKRABEC. 4823 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD 8LABODXIK, Bo* 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd., N. E.. Cleveland. O. PAULINE F-RMEN'C, 539 — 3rd Street. La Salle. 111. TOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. C3S Market Street. Waukegan, HI.
Jednotlno uradno glasilo "Gla« Narod*"'
Vse utvari tikajoče se uradnih zadev Kakor tudi	len^i ne poMljarT«
naj se pofiiljajo na glavnesa tajnika Vse pritožbe naj	poAilJu na prec'
nednika porotneea odbora Proftnje za »prejem novi!	Mlinov 'r * 1tv»1«. jiplčevala naj se poSilJa na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Jednota ae priporoča fKem Juk<>s1o\ anoni »s. >>bllen pristop Kdor 'eli postati član te organizacije naj se znlafl tajniki: bliinjejra druStva J. S. K. J Za ustanovitev novih druSfv se oa obrnit* na gl. tajnika Novo drnStvo se lahko vstano^l s 8 Tlanl %H Nantcam
ki nasta;. v,U;d kak^a posipa oziroma pogrez- ^^w™]
lwnyii v prflunuoviiih okn-zjili.	Jijak. md^m Slovenee iz Trsta po ,,ni® lj,'tZ v^kega varstva, s-	________n_________
Ni katrn rovi llvk-a premoga so Iiamre«- cisto pn ilvlu|icll mizar čeke je sam falzi- ne talm^' asalt"-'e 'gabile za	[n1ih(n- pogled je kot jeldo svetal
«.vr>!i i. \ rrki-at sr jr /.<• l»ript»tilo. da so premogarji lit-iral ter jih potem s posredova- umazaiie namene. Izvršnih	J^l oster kot Na kolena bi pal
Polarne ekspedicije nič več priljubljene.
Križu in Krištofu 111 posamezne 1 rjave, zelene in temne oči.
stanova -'
so raz I Sjve <ja zbude sred noči
Berlin, Nemčija. 12. decembra. Tako na pacifiški kot atlanti-
i ..VI--'1 1. \ » rkntl Sf jr 7.V pripetilo, da SO premogarjl fieiral ter jih p->tein s posredova-	»aiu«-ne.	JJ j oster kot meč. Na kolena bi pal Da se polarna raziskovanja ter; ški strani kontinenta je vse p..l-
]iri .i.lu t i >* 11 c 11 * I i t čl kak«, klrt ali plivrtali na beli dan. n.iem nekega Trpina v Ljubljani'^ naniiee vei: vl,'n,uv 111 T;,tvin-j jn : Oprosti, oprosti! — jecljal, polarne ekspedieije izgubile sva-! no globokih zalivov. Na pacifiški < r 11»' k< >j 1 j. pn-nm^a dovolj globoko, se površinska I'^'dal Ž njim je bil v zvezi rudi Ha^Jla^rsr-novTu '-»"strmk 0 '	* * *	mikavnost ter privlačno silo j strani prodira Ross morje v de-
1' I. i -1	vsi« d cVsar se podrezajo Lise, eeste in druge uekl J*>kor ttr ie neka tretja ose-	^ri^^.v^f.iie^j",	\ Fašisti kaznujejo s tem Sloven-, ter s tem povzročile veliko izgu- želo v obliki, slieni obrisu Fran-
Jjaprave.	ba Tr3>m.111	»ta bila areti- ;iuoui tr>TU y prveni „ai^tr0pju! ce, da jim zlivajo rieinovo olje bo za znanost, je mnenje Wilhel-1 cije. Južni rob zaliva je zid pla-
Vse to je morala pred sprejet jem dotiene postave ob-	^^nki so ukradli 56C | v usta. Edinole v -kulturni" de- ma Pilehnerja. nemškega razisko-! vajočega ledu velikanskega ob-
e. j ii* sama poplaviti, oziroma t'rpeti stroške poprave. V^"ku VuOO d^™ £ iS	kr0]1' ki Jlh dobila ravno! želi je kaj takega mogoče. To je j valca, kateremu je dal izraza v sega. Njegova dolžina znaša n-
. L.o.sko I,to je pa pennsvlvanska zakonodaja spreje- mesecev xapora za čeke pa se bo	za lan- njihovo zadnje. najobupnejfie j svojem prvem predavanju kat- kako#petsto mil, ter st * iga sf,
škodo premo- s svojima tovarišema za d ova r ju! -^Požar, cslalimstiankam pa vaf sredstvo, da^ bi se Jvrasevei ^n | ro je imel izza svojega zadnjega m petdeset čevljev nad vodo. Ni
pred
la jHistavo. ki doloma, da so za tozadevno govne družbe odgovorne.
ul eni Kakor je priznal	'n dragocenosti. Lepo vi Primorci podelali ]>red njimi. To- poskusa, da dospe na južni teča.i.	atlantiski strani pa prodira v de-
. prfK].,i Ye-. ponarejenih če- s° temeljito preiskali vse omare	da niti to sredstvo ponavadi ne j Dostavil je, da'smatra večina 1 ju-	želo AVeddell morje. Obseg tega
slava bila U- pa! lnesorov v veljavi. Sedaj jo ^ ^ katerih pa se še n«- ve kje 111	ter zmetali perilo -po	zaleže. Če pa zaleže, se tem kul-1 di sedanje ekspedieije za clogs.d-	morja je tako velik kot skupni
.1' 1 a.jvišjf■ M.dis«V Združenih držav razveljavilo.	se sedaj nahajajo.	sobah. Vlomi so bili izvršeni s po- turonoscem nudi najlepša prili-S ke, ki spadajo v vrsto športa.	obseir Haltika. Ornega morja ju
Iz odloka je jasno razvidno, da je najvišjim sodnikonii
jak.. pri sn u lastninska pravica premogovnih družb. Ob- imenovanje pri Južni železnici.
«*iiH- ni prehivalei so v veliki stiski. Kompanijska lastni- 7 vf.,jiivn^t od , jTUiia lctos je
j a v.na stotine in stotine milj naokoli.	izvanredno napredovalo vec-je Ste- imenovanje v državni službi.
Kj««rkoli st- pa h< <-e delavec naseliti. 11111 pravijo: vilo uradmštva obratnega ravna-••Ssimo naseliti se sineš, zemlie ti pa ne prodamo".	teljstva Južne železnice v I.jublja-
Delavei. ki delajo v premogovnikih, peki. kovači, tr- MK "adzorni+k	^ van Drasotin Gorup doslej komi-!
meiiovan za c^ntrahieiira nadzor-	1 '	J	'
narejenimi ključi ;n so morali bit", j ka, da si lahko takoj na licu me-1 _ Kljub temu pa bi prodira- Severnega morja.
lopovi dobro in T« .rinirani o raz merah pri d"tičnih stranicah.
V-a tajnika 1. razreda v mirnstr stvu za socialne pol:tiko je ime-no
sta ogledajo fotografijo svoje . nje proti jugu oci togk, katere smo	— Moja eskspedicija je zasl -
kulture. j ie ugotovili, rešilo enega največ	dila važno zemljepisno dejstvu v
* * * 1 jih zemljepisnih problemov sve-	razkritju, da je We ldell morj-
D'Annuncij je st<>pil v franči-1 ta ^o prodiranje bi imelo za po	prav tako obdano od pečin ledu škanski red. Če bi bilo po mojem, bi jra drugače kaznoval. Poslal bi
i - • - *i	_ i	*»_ iiiirjii'»an M t-uniiuir^ ČI	.	,. , ,	, ,	. , , , ! izti Kani. iv.. t-r i»i lic umi i ni <
..vei iti!, so vedno izpostavi leni riziku, da se .11111 bo lusa ., v » ,	-Ti 1 sar invalidskega odseka pri oddel- T
.. *. . . * . . *'.	.	J X J r.- a,ka Načelniku mariborske de- ,	. ^	1 . ... jedimnezen.sk.
■ ureznila. Prebivalci nimajo nobenega sredstva, da bi |avnil.e Antonu Dolinšku ie pode-l,vU za stKlaluf) politiko v Ljublja-}
»•'Ptveili nevarnost.	lien nasi.,v centralnega nadzorni- Za	če si prei5njc? jeseni v
Knjnpaiiije bi lahko zmanjšale nevarnost, ee bi dale,Ua Naslov višjega nadzornika sta	do^ej^r'slamnika rja; - Koliko si
vprašal Koliko si nare-
lirolor v oddelku za kontrolo dohodkov pri ministrstvu za promet, galon. je imenovan za inšpektorja 1. raziV
Letos ti pa pravi-, — Dvesto
'lsjega
vasmi ve. ki so pre vim* pod površino. Toda to stane de-j<lobila mž- Rudoif s,>lak>	tor , .hlastne iu"spekeiie deli vVe (lil • — je ponavadi odvrnil: —
. ar ili vsledteira .i«' kaj takega izključeno.	\ -M-boru in ist .tam	^ rko, višp kon-|Pet ducatov.
ckspomrani prometni kontrolor ' ,	^ ,	V
* 1 POI.M* \r onH.il Imi vn !.- n r» t r r. I . \ lo 1
obratnega ravnateljstva Ivan Prole. Naslov nadzornika je podeljen Alešu# Hovanskemu v I>jubljani. Za revid»*nte imenovani prista- _
vi: Ivan liregant. zastopnik Južne 0tVj0ntfV. baktenolc^ke ^tinice v tako grozno skrbijo za ljudsk žeUzniee v Pliberku, nadalje na čelnik živ. skladišča v Mari>>oru
Najvišje *odišee je s svojim odlokom ]>oveealo riziko prebivaleev.
Dopisi.
deželni bolnici v Ljubijanni.
Dne :? nov. je otvoril šef zdrav-
Brooklvn. N. Y,
|ko poraženi, kajti zdi
>e iim. da Franc Pagon in Friderik Perme stvenega odseka dr Katačič ob skrbijo kapitalisti
sledico razkritje šestega konti-j Kot Ross morje.
nenta, — je rekel Filchner.	Glavni uspeli Filelmerja tekom
^iga kam. kjer bi ne bilo pijače, ne j Glede važnosti pokrajin oh juž- zadnje ekspedieije je bil. da je
nem tečaju je rekel raziskovalec: prodrl do južnega skrajnega kon-— Tako v arktičnih kot v anti- ca Weddell mor K kjer domneva arktičnih pokrajinah, to je v po- da je našel ugodno mesto, r. lko-krajinah krog severnega in juž- der bi se dalo natančno pr-iskali nega tečaja, je treba Še vedno ta polarni kontinent. Edino vpra-rešiti številne probleme. Velikan-	ki Je ^ ostal°' — ^ rek'
skega dela bo treba, da se izpol-i — ^lasi- ki,k° n:i-"5 ni vse vrzeli v naši vednosti gle-|f?a st* prodre še da.j- naprej, de teh delov sveta. Sedaj manj-1 klJub velikanskim oviram, ki se ka velike privlačne sile. kdo l>.> Utavljajo ekspedicijam na pot.. Xa-| prvo Človeško bitje, ki bo dospe-j daljna razkritja obenem /. njego-
ilo na severni in južni tečaj in' vimi lastnimi ter o.emi Shaek'e-I	.
i dosti manj raziskovalcev bo na
Srečna dežela .v kateri oblasti _ ^____o
zdravje kot v Ameriki.
Preobjesti s<^ ne moreš — za to
i tona. Ainundsena in Se o ita. bi la-znanstvenemn sveta materijai.
	V	ljuduo j	>< > r.	,«"* a at o	v s.»m članom
K	lnl	»a Sli,v.	X	an^la,	<la napravi
K	lul	, m a S\i	t-t i	več*-r	>4. decembra
		H i ii /a t	•t rn	ke z 1	jo/tčniin drc-
Vi'		n. pri l	cal«	•rem b	» del d Sisrta
a	a u	« darila		ot	rokom Torej
čk	Ull	i. «K-elj*		i mat«	're, pripi-ljite
m	n b	• do 14	let	a v K	T111» Na-]
ro	dn	v ned>	-JO	J1. dr	eembra od .'i. i
d<		, ure p	•P1 i	ldne, i	la p>,kažein,,.
k«i		«'ii poni		imajo	bo/ič'»i pra.i :

se siovenei
zai se jim. ua »• -p«" —	x	.....—c--	— — ""i......—	. 'pravila te težavne pokrajine za la znanstvenemu sveia ina
vendar er.krat v Ljubljani Večje šte\-ilo uradni- navzočnosti velikega števila ljub- Napiti pa tudi ne — zato skr-1	i.,,,,,,.,,-, „„;„,. notrebu^1
u	-	, , , --	i:	.. i	ii. ,	! polje svojih delavnosti. Na ta na- Kaitiejra nujno i«ju -uu. ..
a siae prišli do spoznanja, dal ihko pi jborimo sv.je pravice,
kr.v je napredovalo v plači
.:k«> s'. \ ednes:
nasti»pa;no Živela z:i-,
elvv-kih Slovencev!
Poročevalce.
Prijet konjski tat.
Pritlikavi Anton Heber iz /gor
Jjanskih zdravnikov novo bakte- be prohibieijski agent je. rioložke stanieo. Dr. Katačič je v svojem g< voru poudarjaL da je vsako pobijanje nalezljivih bolez-
ojih
čin bo znanost dosti izgubila. Severna polarna pokrajina ob-
Mala antanta.
prenuaznovan. z,aunio Kazen ie , , .	, ,	.
wi a \ o. , .. • i „ - o.'Cto vsi za nalezljivimi bo'leznun' oflsca.-I mesecu niaia, nakar se ie , .	. ,	, , . . , .
* ikbi. o h ikiMi	! i i* ! i •-» l'f	hi
tik. to je pokrajina krog južnega tečaja, pa v glavnem iz koj »_ j To je en vzrok. zakaj zahteva
Po mnenju Filehnerj.i pa mora voditi nadaljna raziskavnn.ia Ame k'-r lahko finaneir» ekspe-katere je treb-t djwjsl.it i
In te dni je zopet prišel v ured-; ništvo dragi rojak iz daljne Mon- staJa v f?lavnem iz vode. Antark- ; ,ika; fnjih Žerjave ie bi? >-o sedemkrat UI ^^Uspcšno, ako ne temelji na tan(i	_ _ .	_ . ,
predkaznovan. Zadnjo kazen'	Smejočega obraza je stopil kj^aja. pa v glavnem iz kopnine. m radi vedno večjega zanimanja
mizi, ko me je pa zagledal, je pre
tiri
bo/1 c
za ti
Pre v Kb
rili lil i \
da
u.
te t-K-no ob i. I, m-h prihaja jrOt	»re
r ob osmi uri.
Od»>or.
>ž K hib
Klv. Minn.
kradel jo je iz hleva, napregel voz.!
______naložil sena i;* d"e vreči ovsa in
:!creni! potem na Hrvatsko, kjer Italjani pravijo.,da je Francija hie prodal kobilo. v<:z in oves iie-hotela. da bi prišla mala antanta ' kemu kmeta za par tiso" kron. To-v Genovo kot prava velevlast. kot da zvit kmet mu je ponujal naj-diplomatiena enota, kakor da bi pr< i samo 4<J0 kron, ostanek pa izbila federatovna država in ne sa- i*oči onemu, . ki nui prinese iv.tni mo zveza držav. Anglija franco- list Heber se je zadovoljil s kup-sk. jra stremljenja ni podpirala.'1'^'0* a	!,il;- več' »azai Klotd
V Bel gradu se je določila akcija ;se ^	f'asil P° Slavoniji, r.a-
male antante za Genovo in pri teh kar se le vrnil v Za«reb k->or Pa doloebah so ostali delegat je :za JP	na kcUrtovo !>vad"
napatil k svojemu ujeu. Tu ga je	v	maknil z jezikom čik z leve na j *l«*nji več pozornosti kot pa pr-
.ako zanimala uj-xva kobila. 1'-	desno ter vzkliknil rekoč: - Hu-1Nadaljna stvar je. da vsi raz-
------	-iskovalci soglašajo v tem, da leži
maknil z jezikom
IX- t
ee gd"- dr. Šiment ova izčrpno m jdavanjc o pomenu bakteriološke I di?- scm mislik da si bolj špasen tamee. Primarij dr. Ivan Jenko j kot si I
*
V uahrin iiie»»til sii»r. imeli me<t ne v. .'ve dne de»enibra. Sl<e venei ,mr, postavili dva kandidata na vol Iti • Ii>!o. ^icerr rojaka r rauka J»oik«- /, \ ?upat:a ;n Komat a rja pa za m- 4tji»»tf.: oii-n-ni!;*. «)' a uait rojaki sta izvolje
na -L veliko vtviuo. SloVenvi .vno	- e™11 " —««»-	Smrtna kosa.
'nastopili v t«-tu volijiicm boju kot	kopanje«, kakor pkaž, boljše- . y	L<)ki Je j „ov
tu m«»ž	"	_	*	.
j »osamezn
"svo ji /a svoje-a . zal smo tudi	bi izravnavanja sporov med An- finskem predmestju Pokojniea" je
pride!,ili sijajno zmago. M«-sto	glijo in Francijo, ako bi se po-jhi]a sestra junaka Janc-za Go.>ar-
. ,-.bo kmalu izsledila ter izročila mu vstrajno. I>n- >. aprila so imeli raborskt>uul sodi^u	T1 i,"ar preuiagai, aa naj se iz
tozadevno ]>osvetovanje, na kate-	"	, ilela načrt za slwesao proslavitev.
r»»m so se j>«eali tudi z ruskim na-	t________[Končno ?ta Še govorila v iiu<-im'
tam nov kontinent. Ta novi kon-
- . -, * j *...	,. -. ,	* *	tinent je soglasno z dosedanjimi
je čestital dr Katacicu a» gdc. Si-,	*	' ... .. . . ....
meneovi za trud in uspelo ustauao-1 V New Yorku je umrl vele.trgo- kalkulacijami tako velik kot Lv-vitev te važne zdravstvene Listi-j vee Wanamaker. Ljudje so znosili n>Pa 111 Avstralija skupaj. Potem tucijc. Dr. Derganc je naglasi,'v njegovo trgovino tekom zadnjih rtakem bil to četrti največji da poteče dne 27. decembra t. i. petdeset Tet težke miljone. ravno 100 let, odkarje umrl I»uis| Newyorsko časopisje poje po-Pasteur, ki je odkril inikroeJcor.iČ- koijniku hvalo in čast. Niti ene sa- j soka Pogorja in v notranjosti se ni svet najmanjših organizmov in|me vrstice x>a nima za one, ki so i	obširne visoke planote, po-
predlagal, da naj tudi I -jubljaJi;. j mu bogastvo ustvarili.	^ krite z ledenim oklepom, ki je de-
dostejno p.xjdavi to obletnico. S;	— bel od tristo do šeststo čevljev.
■ predlo;rr,m se je strinjal tudi dr tTičar in predlagal, da naj
i kontinent na svetu.
Ta velika nova zemlja ima vi-
za znano>t. katero Ameriki.
opazit' v
Klepetavi otrok.
Zinka: Stric, ali imaš ti ulje na kolenih ?
Stric (začuden): Odkod to bedasto vprašanj,-
Zinka: Menila sem zategadelj, ker je papa že tolikokrat rekel, da si se le s klečeplazenjem povzpel tako visoko.
!i*em »H-.ju kot ^t,,Panj«*in- kakor ga kaže boljše-ne glede ua pnepri ^je viiko odposlanstvo. Mala antanta ' ja" Ko"umta:'ie\a* roj zniu.n Xaie gesb, je bilo: h.>če slui.ti dalje morebitni potre- stni(.a mlilla -n -a v kaT,u.
mestnega tiziicata dr. Rus, v imenu vlade pa dr. Pavlin
Ubogi Kant.
šteje m kaj nad	prebi i javili na katerikoli konferenci. ja. ki > prišel med sveto\mo vojno JKot mlademu profesorju se tu- j
val.?cv, večina izmed teh je S»o- Cehoslovaški premier je napravil kot srbski oficir težko ranjen v di Kantu
ranjen v ai nantu ni* dobro godilo, več-vencev, zato je tudi pravično, daf utis, da je jirišel v Genovo z važ- j bolgarsko vjetništvo in bil pozneje ; krat je moral uvideti da dohod-1 ima to mesjo Slovence v admini- no lialogo. da bo nadaljeval po-ipo avstrijskih knnikih iwtnrcen. ki ne krijejo stroškov Neki di-st raciji V mestnih odborih ima 6redovanja med Lloyd Georgem Pokojni ca si je mnogo prizadeva- j jak Pe je bal. da ne bo mogel pla-i mo .. daj Slovenci veem.o. kar je in Francijo in	je veliko ulo. la. da bi odkrila giM>b ^'ojege ju-|čari predavanja, pa je k sreči do-
prvič v zgodovini našega mesta	WtM
I .'pati jc. da bodo na^i rojaka
od *edaj naprej še bolj zan.mali ^imanje za pregovore za državljanske praviee, ker do jljani in Jugoslovani, upajoč na k*zauo je, da si z *rla%ovnu-ami| ugoden reaultat. Tudi z angleško-marsikaj pribor^no. Pc!-- v'me framcoske struii ge ZAlkMUjo na v mestu« m odhnru imamo Sloven-J , _ , . , , . ei tudi sv-.je*a sodnika in p^-j ^esa in za slučaj sporov ra-
s dnika. I>rugi tnjerodei, ki ^o do eti«ajo edino na njegovo posra-
Ai imk y&m i m^u, js-ldaiisjs. ~ —. - ^ _______
______predavanja, pa je
go. Dr. Bene« je pokazal že tudi|"*^a	Kar se ji pa žal ni bil	ktmcem MmestJ.a dva cekina
med Ita lP0s^<>^,'o Sedaj je sama podlegla ' v najlepši dobi neozdravljivi bo-
lezni --- raku Rila je vedno odkrita prist ašin ja napredne misli, vsled česar si je v vseh krr*g:h pridobila obče gostovanje. Revnejši sloji so izgubili ž njo »svojo veliko dobrotnieo, 1J nikogar ni postila; U bižfi BEBQMJ& H!1** ______
Šel je takoj h Kant.u in se opra vičevaJ, da ne more dati več. —j Kant ga sprašuje o razmerah, in ko mu dijak vse pove, pravi profesor: — Še en goldinar mi manjka za najemnino, tega bom vzel od vašega denarja. Drugo le sami obdržite. —
Denar govori!
Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost.
Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivO sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog.
Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na
"Special Interest Account"
Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali.
Frank Sakser State Bank jadbanjhjeiianke	82 cortundt ^ ncwyork
GLAS NAHODA. 13. DEC. 192?
Mare.
POBEGLA MORILKA IK PRIČA, KI JE NASTOPILA PROTI NJI.
(iMaa&ljer&nje.)
se branila. Gledala je predse v kup žerjavice, ki je žarela pred Janezu so omahnile roke, ka-fnjo. Zdajinzdaj se je vzpel iz nje kqr bi bil kdo izpil iz njih vso plameneek, tenak in ozek kot go-
moč. Samo toliko sile so še imele, da se je zdajinzdaj prijel za gla-
reč jeziček. Ni čutila, da se je Janez nagnil v gorkoti do nje. Nje-
vo, ki ni bilo v nji nobene mirne ' gova gorkota ji je bila mrzla in trezne misli več.	> tuja.
Pohajal je okrog in ni vedel, j ' Pošiljal ti bom zaslužek spro-kje naj zastavi, da mu ne zgrm;!ti, da boš plačevala obresti in ob-vse na glavo.	i delavala zemljo, in imela vedno
Očeta je zadela kap. Umrla mu j kaj zase. Samo treh, štirih tiso-je vsa Jeva stran. Ves ljubi dan j čakov nam je treba, in spet bo je presedel pri peči, živ mrlič. • lahko vse pokonci. Potem začnemo Časih bi rad kaj povedal sin* gostilnico. Sam pridelal, sam toki je taval iz kota v kot. Ali za j čil, sam iztržil zanje! A ti boš mo valil se mu je po ustih težki, ohro | ja — vsa, z vsem srcem!" meli jezik, da. je bil čuti njegov j Njene misli so bile daleč od Ja-govor otroški in smešen, če bi ne ( nezovega pripovedovanja, bil tako silno žalosten.	Sama! Sedaj bo zopet sama, sa-
Marina lica so nekoliko upadla ma, sama! Ostala >o pa kljub temu še ved- Objel jo je okrog pasu. Začu-no lepa. Kadar jo je pogledal Ja- tila je na lieu raskavo njegovo nez od strani, mu je objela ža fcrado.
! >st srce. Čutil je tako dobro, da Sklonila se je v pasu nazaj, nima mkogar rajši nego nje! Če- "Le pojdi, Janez! Saj tako ne prav mu je bila tako daleč, tako moremo živeti!"
" mrzla, vendar bi storil za Slovo je bilo kratko. Mare je njo vse. *edaj mu je velela čast še ležaia. ko je odhajal. Oče je da reši. kar se da rešiti, da mu dremal pol v nezavesti. Dal mu je n - bo hodila žena po delu k lju- devico in hotel nekaj reči. V oče-dem v mesto in morda s 6vojim su mu je zatrepatala solza. Poto-trudom rešila še njega.	čila se je po licu in se izgubila v
Obšla ga je groza, ko se je spo- blazini. Somrak je ležal nad vas-ninil, da Aiso gospodarili tako, da jo, ko je zavil Janez na stransko bi jim sedaj ne bilo treba jemati stezo, da pride prej vrhu Gorjan naposodo, Mare je hotela imeti cev. Na njih se je že svetlikalo v vedno svoje veselje, naj velja, utrinkih vzdahajočega solnea. V kar hoče. Vozila se je v Zagreb, dolini je ležala megla. Janez je tudi v Ljubljano. Janez ji ni bra- stopal naglo kvišku, da pride prej nil. Dal in dovolil ji je vse, samo tja. kjer že sije solnce. da bi si jo osvojil. In sedaj se j« Srce mu je bilo lahko in vese-spomnil, da ni bilo to prav. lo. Ozrl se je na rojstno vas. Iz Sedaj bi bilo treba denarja, da meglenega jezera je kipel samo nasadi in oplemeniti opusto&em zvonik domače cerkve. Janeza je
zemljo.
In tako je prišlo tisto veliko, težko zlo. Kot moreč duh je zave lo nad vsem njegovim domom. — Majali so se temeljni kameui. — Prišle so noči brez spanja, dolge.
zazeblo. Zapel si je suknjo in stopal naglo naprej.
V.
Mari je šel tudi stari s pota. hladne noči. Kako si je želel Janez Pravzaprav ni bilo znati, da še ži-k /eni, da se napije v njeni lju J vi. Ležal je na postelji in čakal be/ni novih moči. da se mu umiri t tiste kose. ki ga pokosi kot ples-jo v njeni bližini težke misli, du!niv° lat- bi se obrnil k steni.
izvije i/, njih čist, lep, rešilen j Je šla Mare mimo postelje. A iarek. ki mu razžene temo in od-; m mogel geniti. Nekega jutra pre pogled v upa polno bodočnost.1	našli mrtvega. Oči je imel
Mare ni hotela zanj.	j napol odprte. Ni bilo nikogar, da
Ker sem te vzela, bora berači- bi mu Jih bil stisnil.
la zate in zase! Taka bo stvar!" Solze so jo polile. Janez je menil, da se mu zmr-de. Ali ni nikjer rešilne j>otiT — Nikjer izhoda! — V Ameriko!
Ob večerih, ki so prišli za žalostno jesenjo, je bilo osameli go-s{MHlinji plašm> in mrzhi v zapuščenem domu. V kozarec je nalila olja in prižgala dušo. da ji je sve-
Ta misfl mu je prišla nenado- i tila ponoči. Zgodaj je legala spat. ma. da se je je ustrašil. Potegnil Miš je zaškrMjala v podu. veja jo je z dlanjo po čelu in začel raz- i udarila ob šipo. in mrzel znoj je mišijati mirneje. Zavihal je roka- oblil Maro. Vztrepetala je po vsem n gledal svoje zdrave, miši- telesu in potegnila odejo eez gla-e tte roke. Nihče ni izpil. iz njih jvo- Tesno je stiskala oči, da bi moči, nihče jih ni napravil nespo- I ne videla ničesar. A bilo ji je, ka-sobnih za delo. Z njimi si izkop- |kor da se ji sveti pred očmi. Za-Jje iz tuje, bogate zemlje imetka. j nJ° ni bilo teme. Začele so se pred da mu ne bo stradala žena, da pi I utrinjati iskre, ki so krožile o čuva dom propada .u da iznova P° zraku in se družile v uiiglja-za zel en i trtje po njegovem zem- .;r,,"*e zvezde, v nemirno plavajo-Ijišču Pot eni ga bo Mare ljubila, j Če rože. Iz njin so se ozirali va-ko vidi, da je delal zanjo in mi- nJ'» plašni obrazi, grdo space ni, z siti nanjo, upognjen od trdega de-! zevajoeimi u*ti. ostudne kreature, la Novo življenje pride z njepo- i Nikoli ni videla takih obrazov, vim prihodom. Veselo se dvigpe j Tuintam se je prikazalo tudi lice mUda ra>t vsepovsod, koder je ki J1 ni bilo tuje. V polsnu je vi-zdaj pusto in žalostno. Samo tega dela Janeza, kako ima od solz ra-trpljenja je še treba, potem pride Zoran obraz; zagledala je starega njegov dan, svetal, kot ni bil Sej Dedca z udrtimi lici, z velikimi.
En las za 200 frankov.
CLAr?A F MILLIPS WHO MADE -<y SENSv^CTIOISAX-' o , .s_ LOS AN GELES	-o o
PEGGY CAFFEET^ WITNESS AGAINST
Prva na sliki je Clara Phillips, ki je iz ljubosumnosti s kladivom pobila svojo tekmovalko Mrs. Alberto Meadows. Pri obravnavi je državno pravdništ vo najbolj upoštevalo izjavo Peggy Caffee (na desni). Pred par dnevi je pa Mrs. Clara Phillips na zagoneten način pobe gnila iz ječe v Los Angeles. Na j brže je morala biti v zvezi s čuvaji, ker je dobila v celico žago, s katero je prežagala železno mrežo. Nekateri domneva jo. da je z aeroplanom pobegnila v Mehiko. Doseilaj nimajo o begunki še nobenega sledu.
Skrivnost starodavnih strupov.
(Konec.)
1 sto leti. Slavni slučaj Marije d
. tema tekočinama, a zuanost one-
Aubray, markize Brinvillieres.
---nam nudi za to dokaz, ki pa je le
jstvarja v telesih gotovih živali. ' okoliščnega značaja. Ta lepa in Tudi ni povsem nemogoče, da so plemenita Francozinja, ki je bila zastrupljevalei kondeiizirali ali usmrčena leta 1676.. skoro dvesto zgostili mineralske ali rastlinske let potem, ko je Aleksander Bor-v Napolju nekoliko pozneje in je snovi ter jih kombinirali na kak gija zasedel papeški prestol, je prodajala majhne cevke z označ-| skrivnostni način v onih dneh. k > povzročila .smrt dveh svojih bra bo: — Manna di St. Nichola di J so neprestano iskali takozvani fOV jn svojega očeta v poskusu Bari. — se je očividno tudi po- j "eliksir življenja". *	da se polasti premoženja cele
služevala arzenika in njeno pri- Treba je upoštevati še nada-, družine. Skušala je tudi spraviti
Slavna Toffana, ki je resigni-rala kot glavna zast.rupljevalka
noben!
Moški mu je bil korak, ko se je namenil v hišo. da ji pove, kar je hkiecil.
>bil jo je v kuhinji.
krvavo obrobljenimi, ostekleneli-mi očmi. Videla je, kako se dviga izza postelje velika, močna, težka roka. Že je čutila, kako pada
nanjo. Hotela je prestreči udarec
Stopil je. pred njo in dejal ve- zakrirati je hotela na ves glas, a *elo in živahno: 'geniti se ni mogla, ni mogla zav-"V Ameriko pojdem!" | piti. Nekaj jo je tiščalo za grlo z Mare ga je pogledala. Tudi nji nepremagljivo silo. Telo ji je zaje prišlo to nenadoma, nepriča- drgetalo, planila je pokonci. Po-ko\ ano. Ničesar ni mogla reči —, mela si je oči in se ozrla plašno Žerjavico je zgrinjala na kup. okrog. Goreča duša je pojemajoče Rdeča svetloba ji je sijala v lice. j plavala po olju. Dolge sence so Videti je bilo, kako ji je nekaj i vztrepetavale po tleh. Nič ni bilo zaplapoLalo v očeh. Trenutek po- j hudega. Iz kamre je prihajalo za-zneje je bil izraz njenega lica zo- j teglo, enakomerno sopenje speče pet miren, vsakdanji. človeka. V prvem hipu se je "V Ameriko pojdem. da bo ko- j spomnila Mare starega Dolea. Pa nec vsemu temu! Tamkaj delajo i ta je že pokopan. Dekla je spala ljudje, a jim ne pojeda trtna uš! v kamri----
pridelka izpred n^sa. Vidiš, tako i Nestrpno je čakala Mare jutra sem zdrav in krepak, vidiš! Tn A-j Življenje, ki se je zbujalo zunaj, merika ima denarja na kupe. Čio-, je s tolažilom pozdravljala njo, vek dela. pa tudi kaj pridela. In ki je hrepenela po življenju. Be-
potem pojdeš spet v Zagreb in Ljubljano Še dlje, ee bo« hotela, ie za mano. A rajai pridem jaz, bogat, in ti bos bogata in rada me bol imela, Mare! Vidiš!" ae k "ji Ni iS odmaknila	m
ii. mladi sneg je pokrival zemljo, dokoder so nesle oči. Zdelo se je Majri, da so zamet one vse ceste, izbrisane vse steze, da ne bo nikoli več nobenega človeka do nje...
s sveta svojo sestro ter njenega moža.
Njena krivda je bila dokazana potom uveljavljenja njenih zvez l nekim St. C'roiz. pustolovcem in zastrupi jevaleem. ki je najbrž dobavljal smrtonosne strupe eeli skupini politikov in favorit k na
znanje na natezalnici, tekom ka-|ljni faktor. Renesanea, ki je bi-
terega je izjavila, da je uničila 1 la popolnoma nevedna gl»'d^ me-
nekako šeststo ljudi, večinoma j dLeine in še bolj nevedna glede
mož nezadovoljnih žena. ne ome- j razkuženja in higijene. katere
nja nikakih drugiii kemikalij. —i stvari so poznali in izvajali ta-
Hieronima Spara. ki je vršila j krat le zaničevani in izgnani
svoj peklenski posel tekom vlade j Mavri na Španskem, je morala
nekega poznejšega papeža Alek-(biti doba. v kateri so lahko ime-
sandra VII, je bila na sličen na-, i li strupi, ki so sedaj sorazmerno
ein močena ter pozneje usmrčena j neškodljivi, jsmrtonosne po.slodi- dvoru Ludovika XIV. Ta je umrl
a tudi njeno priznanje ni razkri- j ee. Če pomislimo, da so prvi leč- ter zapustil Brinvilliers tajno
lo nobene globlje skrivnosti za- j r«iki in zdravniki te dobe zdrobili skrinjico, a dediči moža je niso
rubine in bisere v možnarju ter hoteli izročiti ter so jo odprli in
dali prah papežu, da ga rešijo našli v njej številne strupe. —
bolezni in če čitamo v številnih Zgodovina njenega zločina ter
starih knjigah o umazanih in na- obravnave proti njej je preveč
gnusnih zdravilih, katerih so se &ana da bi io	tllkaj, a
takrat posluževali zdravniki, je vpoštev prideta narava in izvor
lahko domnevati, da je "zdrav-	, c,, . , ,
**	strupov St. ( roixa. katerih se je
ljenje liudi. trpečih na maniših	... , ... , . ,
, ... „ : , .	najbrze posluzila markiza v dru-
usodepolne posledice, rovsem ne > mnuztnan strupa pre^e povzroči-	v, . v ., ., ..
,. , ... , x	zbi številnih nadalinth. mogoče je uporabiti ta strup v pr lo njih smrt kot pa Ktrup sam.
stanu, ki bi mogel vsebovati le Treba pa je upoštevati še nada	Croix je bil par let poprej
kvečjemu par kapljic. Taka mno- ljno smrtonosno možnost. Kon-	zaprt v Bastili vsled neke lettre
žin^ belega arzenika kot jo je ceni vlade Borgijcev so se že vra-	de cachet, katerega je dobil proti
diogoee spraviti tudi v največji čali številni pustolovci s poto-	njemu M. d'Aubray, oče markize
strupljevalne umetnosti.
Najbolj mogočnega med arzen-skimi strupi ter najbolj občutljivega v sedanjem času, namreč beli kovinski arzenik. je treba vzeti znotraj v precej velikih množinah v primeri z drugimi strupi, predno je mogoče doseči
ga dne ni mogla določiti niti nji hovega značaja, niti učinka na j * organe, ki so povzročili smrt. — Markiza ni mogla pojasniti na-1 rave tega strupa niti tedaj, ko so1 jo mučili na natezalnici.
To sta bila najbrž dva skrivnostna strupa italijanske šole za-vratnih morilcev. Skeptiki sr. mnenja, da sta bila to najbrž' strupa, ki sta dobro znana moderni znanosti, vendar pa ni nobenega dokaza niti na tej, niti na oni strani vprašanja.
Romanca strupov renesančne dobe je ostala vsled tega nerešena in človek, ki si kupi prstan iz te sijajne dobe. lahko razburja svojo domišljijo kolikor hoče. — Če je njegova*domišljija dosti močna, si celo lahko nakoplje infekcijo. ki bo zopet stavljala leč-nikoin uganke.
Neki francoski briv • v Parizu je strigel starega, elegantnega gospoda. V brivnik . s: ;>: -i redno lepa deklica in pond i briv-! cu svoje krasne črne lase: zahte-J va pa šestdeset frankov, ker j A njena mati zelo bolna in bratci! in sestre so lačni. Solze ji tek) po bledem lieu. Brivec pazno mo-tri lase in ji ponudi — dvajset j frankov, več ne more dali. ker - »1 ; lasje črni in je takih vsak <] in* J dosti naprodaj. S tresočim gla- a som prosi deklica, naj ji d t vsaj* štirideset frankov, a brive* miga z rameni. Že je hotela sesti, da bi prodala svoje lase za dvaj> t frankov, ko stari gospod vs?;:n-\|» Z velikim zanimanjem je bil sle- . dil pogovoru. Da deklici dva ban kovca in ji reče: — Ali mi hoče: • prodati svoje lase za ta denar.' f
Deklica denarja še ne p »gl ! i ne in odgovori: — Da. g.ispod"! — Stari gosp.^l vzame briv. i škarje iz rok in izstriže en s ■»11 lolg las. Spravi ga v listnico. >?i-sne osupnjenemn dekletu prijavno roko in odide.
Sedaj šele pogleda deklica ! . bankovca, ki ^ta po sto frankov.
i Dvesto frankov za en sam la^!
; Ali je ta gospod nor. ali je pa
; kak angleški lord. pravi brivec.
i Dekle hiti na cesto, da 1>:
gospodu zahvalila. Vidi ga ko
i stopi v hotel prve vrste. Vpraša
vratarja, kdo je t.i gospod. Ni
j bil ne nor in tudi ne ai\gle?ki
■ lord. temveč slavni nemški uče-
! niak Aleksander llumh< '.-l*. k! <* ...
i je v političnih zad»*vah m ul:' v Parizu.
prstan v razredčeni obliki, bi nt ubila človeka, tudi če bi jo požrl in če bi prišla v zarezo v koži in v stik s krvnim tokom, bi imela
r"
le krajevni učinek.
Oe hočemo vsledtega verovati povestim o smrtonosnem zastrup 1 jen ju s pomočjo nakita, inhali-ranja strupenih par, potom majhnih prask itd., moramo domnevati. da je poznala renesančna doba še druge strupe razen onih, katerih so se ponavadi posluževali njeni morilci. Noben rastlinski strup se nam ne nudi v zvezi s tem kot možnost in prisiljeni smo poseči nazaj v živalske snovi in kovine.
Dva mogočna strupa, namreč pruska in eian&ka kislina, sta postala znana šele tri stoletja po za-ključenju dobe Borgijcev in le ti dve snovi v svoji najbolj redki "Ln koncentrirani obliki, predstav ljata možnost med modernimi kemikalijami. Če pomislimo vse t<^ so povesti o teh zastruplje-njih potom prstanov izmišljotine ali pa so poznali srednjeveški za vratni morilci živalske strupe ali drage kombinacije škodljivih snovi, kojlh Jajna moč je sedaj pozabljena. Ni lahko zanikati močaoeti, da so se posluževali ekstraktov iz gotovih, živali, — predvsem morskih bitij, kajti si U nekaterih kačjih stropov nam
vanj v takrat ravno razkrito Za-% katerega so jezili škandalozni od
padno Indijo. Soglasno z profe sorjem Blochom in drugimi avtoritetami na tem polju so prinesli seboj ono strašno človeško kugo, katero so Francozi dolgo i-menovali italijansko bolezen. — namreč sifilis. Ta krvna bolezen je bila v onih časih, dosti bolj smrtonosna kot pa je sedaj, kajti napadla je prebivalstvo, ki ni bilo niti delno imunizirano. Mi vemo, kako strahovit učinek so i-mele take nedolžne bolezni kot ošpiee iped primitivnimi Eskimi ter otočani Južnega morja. Zelo dvomljivo je, da bi razumeli zastrupljevalei onega časa nalezljivo naravo te strašne bolezni in da bi jo skušali prenesti na izbrane žrtve s pomočjo malih prask a možnost obstaja kljub temu.
Na drugi strani pa je zelo verjetno. da so učenjaki onih. dni vedeli nekaj o posledicah infekcije, četudi niso imeli nobenega pojma o njeni naravi in razvoju. Mogoče jim je bilo znano, kako povzročiti take infekcije in ker ni nikdo vedel, kako postopati njimi in jih zdraviti, so bile infekcije lahko mogočno orožje v rokah zavratnih morilcev.
Kljub temu P* še vedno obstaja ideja o skrivnostnih in izgub-
nošaji med St. Oroixom in njegovo hčerjo. V ječi je bil St. Croix zaprt skupaj z nekim Tilijem, italijanskim alkimLstomin lekarnarjem, kateresmu se je posrečilo "zaslediti par posebnih stvari tekom eksperimentiranja'7. St. Croix se je seznanil s tajnostmi Italijana v ječi in pozneje, ko je bil izpuščen, je izposloval opro-ščenje Exilija potom par mogočnih oseb, ki so bile pozneje osum ljene. da so se tudi poslužile zlo-kobne vede alkimista. Laboratorij tega moža in St. Croixa so pozneje našli v neki liiši. ki je bila last neke visoko stoječe osebe.
Skrinjica St. C'roixa, katero je preiskal sodnijski uradnik, je vsebovala večjo množino belega prahu brez dvoma kovinski (tri-oksid arzenika), nekaj sublimata rimski vitrijol in dve steklenici-ci, kojih prva je vsebovala brezbarvno čisto tekočino, druga pa slično tekočino mlečne barve. — Narava vseh strupov z izjemo o-beh tekočin je bila znana. Te tekočini so preiskusili na golobu, mački in psu. Vse tri živali so poginile in zdravniki, ki so raztele-
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Če jo poklican Pain-F.xpeller na ! pomoč, bo BOLEČINA nitro pro-1 iuagana ter bo ma- i homa izginila. Ob j prvih znamenjihi revmatizma, živčno j potrtosti, nevral-; gijo, bolečin, krče- i vitepa trganja, si j nabavite steklen:"o ! tega močnega, ra-, nesljivetra drnžinsk-ega linimenta ter; ga vdrgnite. Pristni Pain-Expeller nosi našo SIDRI) varnostno znamko. Vae drngo jo ponaredba. 3oc in 70c. v lekarnah ali od
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Sooth 4th St., Brooklyn. H. Y.
25gr* ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
»
c'e ste kedaj Imeli misel kupiti moško ali žen-ki> žepu« uro. jo boste prav gotovo kupili, če pikte nam no\ i renik za zlatnino, tre so najnovejšega in krasnega izdelka, nekaj novega.
Velika zaloga pravih glasnih Columbia gramofonov; slov.-nemških vojaških in v vseh jezikih Columbia plošč.
Pišite po brezplačni cenik takoj na—
IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA.
ijenih strupih, ki so bili v splošni i sili trupla, niso našli v njih no rabi med izvedenimi zastruplje- benega sledu strupa. Ponovni ek-
B&ki&J&J £riča ie sedaj o aili snovi, ki ae valci Italije pred tristo ali štiri- ^ sperimenti so bili yprizirjeni %
Brzojavna božična nakazila.
Vsi, ki še niso poslali božično darilo v domovino, naj izrabljajo to izvanredno ugodnost za brzojavne pošiljatve.	^
Vsled mnogih brzojavnih nakazil pred božičnim praznikom nam je mogoče sestaviti jih skupno s posebno znižanim stroškom.
1
Samo
za
$2,
lahko brzojavno pošljete Vaše denarno darilo, da bo v najkrajšem času v posesti naslovnika.
V kratkem roku do božiča pismena nakazila ne morejo več pravočasno dospeti, zato se poslužite te prilike in pošljite Vašo pošiljatev brzojavno skoz
Frank Sakser State Bank__
82 Cortlandt Sreet New York City Glavno zastopstvo Jadranske 'Banke.
T
HT.A5 NAHODA. 13. DEC. 1922
KAPITAN BLOOD
M/EOOVA ODIIIJA.
1.
Spisal Rafael flihatini
Za "Glas Naroda" preval O. P.
fj §
't
jf . M /
(Nadaljevanje.)
I
i
—	Sporočilo za va.s od p« j možnega governerja, — je rekel Pitt ter izročil Bloodu pismo.
Blood je zlomil j>ečat ter pričel čitati. Pitt, oblečen le v srajco in hlač.*, »e je nasanjal na ograjo ter pa opazoval. Na njegovem odkritosrčnem obrazu je človek lahko čital strah in tikrb.
Blood se je nakratko zasmejal.
—	Precej odločno povelje, — je rekel ter izroicil pismo svojemu tovarišu.
Mladi krmar je pričel čitati. Ves zamišljen si je pričel gladiti s\ojo zlato-rmeno brado.
—	Ti ne j>ojdeil — je rekel.
—	jXakaj ne? — Ali nisem bil vsaki dan na obisku v fortn?
—	Najbrž te hoče videti radi Wolverstona. To mu daje koneč-n vzrok, da te napade. Saj ve«, Peter, da je stal edinole lord Ju-Uan med Bishopom ter njegovim sovraštvom do tebe. Č«i more sedaj dokazati...
Jugoslavia irredenta.
Ptfročila sta se
Fani Kenič iz Orchka pri Postojni in Auton Križaj, trgovec m posestnik v Ajdovščini.
Pnr«>čila sta se tudi Pavla launder iz Treh H*š in Vinko Del-I.inz, trgovec in pcse*tn?k v Hrušovju.
Petnajstletni mašniški jubilej.
Na Sv. flori so praznoval; 15-; letnico mašnišketra posvečenja mašniki-visokoš^dci, posvečeni leta 1907. Iz goriške škofije so slede či g«'Spi d je: Anton Gerbee, žuo ni upravitelj na Otliei: Jožef Vo-dopivee,^ župnik v Dornbereur Ivan Kenda, kurat v Novakih: Andrej Klobučar, župnik-dekan v Bovcu; Št e Tan Posarelli, župni uv nravitclj na Otliei: Jožef Vodopi-vee, kurat v Nabrežini. Udeležili s?o se tudi duhovuiki-sošolci iz sosednjih škofij Slavnostni govor je imel dekan J os. Rejec iz Solkana.
Težka nesreča
Kaj če more? — ga je prekinil Blood brezskrbno. — Ali sem j** je PP'P<*»1« 301etnemu delavcu kopnem v večji nevarnosti kot pa na krovu svoje ladje sedaj, ko ;,!,s.tu Uažif*w 1>olenje Tr.buše,
ki je zaposlen pri tovarni cementa 'Isonzo'T. Pri delu je padel z višine kakdi treh metrov na tla. Na vpitje sta prihitela na pomoč dva tovariša, ki sta ga naglo prenesla ■/. mesta nesreče. Peljali so pa v bolnišnico v Gorico, kjer «o spo-
Jiii j«- ostalo le petdeset mož? Jeremija, dragi dečko, Arabella je 1.1 kaj j»-tniea, med fort o m in brodovjem. Ne pozabi tega.
Jeremija je stisnil pe^ti.
—	Zakaj si pustil oditi Wolverstona in druge? — je vzkliknil s trpkostjo. — Moral bi izprevideti nevarnost takega koraka.
—	Kako bi jim mogel preprečiti odhod? To je bilo dogovor-jeno. Itaz vent ega kaj bi mi koristilo, če bi ostali. — Ker ni Pitt|/.nali, da ima zlomljeno levo nogo ničesar odgovoril, j«* dostavil: — Ali vidiš! Vzel bom klobuk, pa- j :n tudi drugače zelo poškodovan, lico in meč ter odšel na kopno. (Jlej, da bo čoln pripravljen zame.
—	Izročil se boš v roke Bishopa.
—	Mogoče, mogoče me ne bo tako lahko prijeti kot domneva on. Na meni je o.stal še en trn ali dva. — Smehljaje je odšel Blood v svojo kabino.
Jeremija Pitt je odgovoril na ta smehljaj z divjo kletvico. Za trenutek je o.stal neodločen na mestu, kjer ga je pustil Blood. Nato pa je odšel počasi navzdol, da da potrebna povelja.
—	Ce bi se ti kaj pripetilo Peter, — je rekel, ko je lezel Blood po lestvici navzdol. — naj polkovnik Bishop pazi nase. Tvoji ljudje so mogoče sedaj mlačni, a rečem ti, da ne bodo mHčni, če bo Bishop snedel svojo besedo.
—	In kaj se mi more pripetiti, Jeremija? Za koiilo se vrnem, prav gotovo.
Blood je sedel v čakajoči čoln. Čeprav se je smehljal, je prav d"bro vedel, kot Pitt, da nosi življenje v svojih rokah, ko se poda-
ja danes na kopno. Raditega je tudi dal povelje, naj Čaka čoln nanj ol> pomolu, kjer je izstopil, v senci zunanjega zidu forta, iz katerega so štrleli črni topovi.
Počasi je odšel skozi velika vrata na dvorišče. Nekako pol ducat vojakov je postavalo tam in v senci, katero jc metai zid, je počasi korakal gorindol poveljnik, major Mallard, lvo je zagledal kapitana Blooda, se je ustavil ter ga pozdravil kot je bila pač njegova dolžnost, a smehljaj, ki je krožil krog ustnic častnika, je bil strašno s»ardonski. Pozornost Petra Blooda pa je bila obrnjena v drugo smer.
Na desni strani se je stezal prostoren vrst, onstran katerega se je dvigala bela hiša. rezidenca pomožnega governerja. Na glavni stezi vrta je zapazil Blood Miss Bishop, ki je bila sama. Prekoračil je dvorišče s pospešenimi koraki.
—	Dobro jutro, gospodična, — jo je pozdravil, ko jo je dohitel. S klobukom v roki je dostavil kot v protest: — Gotovo ne bote tako neusmiljena, da bi nuj silila teči v tej vročini.
—	Zakaj pa potem tečete? — je odvrnila ona hladno, ko se je i>i;tvila pred njim, vsa v belem. — Mudi se mi. — ga je obvestila — Oprostite mi torej, če ne ostanem.
—	Ni se vam tako zelo mudilo, dokler ni bilo mene, — je rekel on ter se malce nasmehnil.
—	te ste to zapazili, gospod, se čudim, zakaj ste tako ustrajn;.
S tem sta bila prekrižana meča med obema in proti instinktom
Biooda je bilo izogibati se bojem.
—	Pri moji veri, vi se znate izražati, — jc rekel. — Ker pa jc bilo več ali manj v vaši službi, da sem oblekel suknjo kralja, bi mo-ra'a vi trpeti, da pokriva tatu in pirata.
Ona je skomnignila z rameni ter se obrnila vstran, nekoliko ogoreena, a tudi s stroho obžalovanja Ker pa se je bala izdati slednja. se je (»okužila ogorčenja. — Prizadevam si na vse mogoče načine. — je rekla.
—	Tor?-j znate biti usmiljena vsaj na gotov način. — Trpko se je nasmehnil. — Hvaležen sem vam celo za to. Mogoče sem predrzen, a ne morem pozabiti, da ste bila prijazna z menoj, ko nisem bil nič drugega kot suženj v hiši vašega strica na Barbadosu.
—	Zakaj bi ne bila? V onih dneh ste imeli pravico do moje prijaznosti. Takrat ste bili nesrečni kavalir.
—	In kako bi me imenovali sedaj?
—	Kumaj nesrečnim. Culi smo o vaši dobri sreči na morjih in kako je prišla vaša dobra sreča v pregovor. Culi pa smo še druge stvari. O vaši dobri sreči v drugih ozirih.
Govorila je hitro ter imela pri tem v mislih gospodično d'Oge-ron. To bi tudi izgovorila, če bi mogla. Peter Blood pa ni uganil pomena njenih besed, čeprav se je bala. da ga bo.
—	Da, cel kup laži. kot bi vam lahko dokazal.
—	Ne morem si misliti, zakaj ti si povzročali toliko truda, da se branite, — je rekla Arabella.
—	Da bi mislili manj slabo o meni kot mislite sedaj. •
—	Kar mislrm o vas, vas ne more dosti brigati, gospod.
To je bil udarec, ki je zadel v živo. Blood se je razvnel.
—	Ali morete reči to sedaj? Ali morete reči to, ko me vidite v tej livreji službe, katero zaničujem? Ali mi niste rekli, da lahko odkupim preteklost? Malo me briga odkupiti to preteklost, raz-ven če jo odkupim v vaših očeh. V svojih lastnih očeh nisem storil ničesar sramotnega, če upoetevamo provokacijo. •
Obrnila se je vstran, tako palec je bil njegov pogled.
—	Ne morem si misliti, zakaj bi mogli govoriti z menoj na tak način, — je rekla z dosti manjšo samozavestjo kot preje.
—	Ne morete, zares T — je vzkliknil. — Potem vam hočem povedati. i 1-1
—	Prosim vas. — V njenem glasu je bilo resnično vznemirjenje. — V polni meri spoznavam, kaj ste storili ter domnevam, da so vas vsaj deloma vodili pri tem obzir i do mene. Vrjemiti mi, da sem relo hvaležna. Vedno bom hvaležna.
(Dalje prihodnji* ) g
Invalidova smrt.
Iz Bazovice poročajo: Sedel je na obcestnem kamnu. Videlo se mu je, da mož trpi. Od bolečin je zvijal. Zatekel se ie v hlnv, misleč, da mu Do boljše. Gospodar hleva, videč, da mož sdlno Trpi, pokliče vaškega načelnika, ta zdravnika. Zdravnik mu da dve infekciji. Vse ni nič pomagalo. Zmračile se je. noč je bila burna, lidJe-tavalo je in veter je tulil tei pel poslednjo pesem človeku-tujcu, ki se je v gnoju, od vseh zapuščen, boril s smrtjo. V vaškem zvoniku je udarila ura 9, ko je izdihnil bo-»esti polno dušo. Pripovedoval je, zvija je se od bolečin v poslednjih trenutkih: "Silno me peče v trebuhu. Sem invalid, imam staro bo-lezen, pomagajte! Imam ženo in dva otroka. Po poklicu seau železničar, v Celju." Mož je bil pri zavesti do zadnjega trenutka. Pri sebi je imel listnico, prazno, brez denarja ter domovinski list. Ime ma je Stefan Zuzzi, železničar, ro-
stilni pri kosilu ali pri večerji, je pogostoma pravil gostom, da je ve- i lik gospod. Uslužben je namreč --tako je pravil on —- kot ravnatelj pri neki tržaški zavarovalni dražbi ter dobiva tam 10.000 lir plače na dan Nadalje ima na razipoiago avtomobil itd. Vsak dan vstane ob 4. zjutraj ter gre najprvo v cerkev. potem pa na prehod v Bar-kovlje ali kam drugam Med berače razdeli vsak dan 50 ihr. Pravil je, da če ne bi mogel kdaj dajati beraeem milodare, se bo ustrelil. Gostje so mu seveda vse to verjeli ter ga obče spoštovali Dejstvo je pa bilo to. da je bil mladenič p.riprost uradnik z malo ?ažo na mesec. Nekega dne, da bi se bolj prikupil gostom, jim je "plačal" v gostilni par litrov vina. Seveda, vino je šlo na upanje. Nekoliko dni pozneje je Deskovič opeharil Vrha za več sto lir s tem, da mu bo preskrbe! ?ieke koncesije.
sedern bomb. Bombe so se nahajale v cevi iz papirja Aretiranih je bilo sedem oseb. toda policija drži njihova imena tajno.
16 dtnmbra: Majestic. Cherbourg.
Krvav dogodek v Trstu \m d#c-n,5ra.
Brezp-.senli slikar Josip Barloc- seydiii*. Bremen. '.o. star :i0 let, se je spri v čevljar- *i decembra:
niči Dotniuika Patina S čevljarjem { Antoni*. Cherbourg In Hambuig. Josipom Cariero. starim 33 let. » daeainbra: Beseda je dala be>edo. in ta':o je Barloeco v skrajni razburjenosti udaril nasprotnika s kleščami oo -lavi ter nato zbežal Toda napadeni ga je zasledoval. Kmalu ga je dohitel ter mu zasadil čevljarski uož v levo stran reber. Nato je Šel mirno domov, zvezal skupaj culo perila in odšel, ne da bi povedal kam Polieija ga zasleduje. Ranjenec je bil v opasnem stanju prepeljan v mestizo bolnišnico.
Kretanje parnikov - Shipping News
Rynd&m, Boulocnc 28 decem bffl z
Colombo, Genoa.	\
30 decembra: La Sarole. Havre: Olympic. Cherbourg.
in Hamburg;
Škocijanska jama v italjanskih rokah.
Večje število članov italjanske ita planinskega društva
1.	januarja: Seydlitz. Bremen.
2.	januarja: Berengaria, Cherbourg.
4. Januarja:
Manchuria. Cherbourg Mount Caroll, Hamburg.
6.	januarja: .
President Arthur. Cherbourg in Bremen; Majestic. Cherbourg; Finland. Cher-j bourg in Antverp.
7.	Januarja: La Touraine. Havre,
10. Januarja:
16.	januarja:
Roctuuiibeau. Havre.
17.	Januarja: President Adame. Cherbourg;
Pari«,
II. januarja:
Mongolia, Cherbourg in Hamburg; Ta-ormma. Genoa; Mount Clinton. Hamburg. SO' januarja:
America. Cherbourg jn Bremen" Olyrn-
23. januarja:
Aqultanla. Cherbourg; Pittaburg. Cherbourg in Bremen.
a*, januarja:
President V
in Hamburg.
Presidr-nt Monro*. Cherbourg: Orduna. "Alpina Cherbourg in Ha-nburg; Saxonia. Cher-
Uti <«-!*•» -	i i-i	bourg in Hamburg.
el!e '.»inlie se je polastdo upra-i Nadalje ni plačal hrane. In ko je! ve škceijanske jame pri Sežani ^Hin^a^Hamburg opeharil v Trstu še neko drugel^r jo zasedlo. Pri >ej priliki soj Argentina. Trat. osebo za nekoliko sto lir, je zbežal uničili vse n nemške napise Jamahs, januarja: v neznan kraj Neko nedeljo je pa j-stane začasno zaprta.	| Hannov*r- Bremen,
mislil, da so njegovi prelil že i>o-|
zabljeni. Zato je prilezel nazaj v! Tihotapstvo po hrvatskem Pri-Trst. Pa so ga prijeli kakor smo j	morju. »
/.e zgoraj omenili. Deskovič bo da-j Sušačke "Primorske Novine" ; jal tudi odgovor za neko ?lepari-|javljajo, da zavzema tihotapstvo; jo, ki jo je bil izvršil na Etiki. j po hrvatskem Primorju velike di
■menzije. Tihotapci se nahajajo na O du mein lieber Augmtin...	d«-markacijski črti ter vtilio-
Dunajeui Orto Schelandcr je|laPliaj0 mi Reko živh,c 5,1 mrvo. j stopil nekega lepega dne proti ve- '->5k..dovana sta pri tem država,! čeru prvič v ovojem življmju na!her tihotapci ne plačujejo carine J tržaška tla: prišel je v mesto polkiikor ,udi tamošnje prebivalstvo,j opravilih. Ko je zapuščal 2 malim kor v,adil vs,ed te-a I10 hrvatskem
kovčegoiu v rokah južni kolodvor, mn je približal neznanec in ga vprašal v tržaškem narečju, če želi. da mu pomaga nesti kovčeg. * \V'>s?" ga je Dunajčan začudeno vprašal. Možakar pa je tedaj razumel "špraho'" ter jc za silo prevedel prejšnji stavek. Nato mu je začel praviti, seveda v slabi nemščini, da je v Trstu zelo slaljo, posebno pa za tistega, ki ne zna italjanske govoriti Dunajčana je začelo v resnici skrbeti, kaj <bo ž njim, k9 ne zua italjanščine Zato je dejal možu, naj mu bo proti plačilu za tolmača. Prizadeti je bil seveda zadovoljen s to ponudbo. Pottfo, ko sta se še pogovorila o tem in o onem, sta odšla izpred kolodvora ter se podala pod vodstvom tržaškega tolmača v neko g«-stilno v starem mestu. Tam je novopečeni tolmač plačal liter vi-
jen 5. januarja 1S86 v Trnovem. '1,a v prijateljstva. Potem pa
Primorju veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin.
Velika tatvina na tržaškem državnem kolodvora.
Kakor poročajo tržaški listi, se je neki blagajnik na tamkajšnem državnem kolodvoru ponoči polastil svote pol mil jena lir ter je s plen im pobegnil iz Trsta.
V JUGOSLAVIJO
Red Star Line
Iz New Yorka v Cherbourg in Antwerpen Krooland 23. dec. — Finland 6. Jan. Zeeland 30. dec. — Kroonland 27. Jan
New York v Hamburg in Gdansk.
American Line
1» New Torka v Cherbourg in Hamburg Mlnnekahdn (3. razred) 21. decembra • Manchuria 4. Jan.—»Mongolia 18. jan, • Novi prostori tretjega razreda.
White Star Line
Is New Yorka v Cherbourg In Southampton
Majestic 16. dec.: 6. Jan.: 10. marca Olympic — 30. dec.; 20. jan.; 10. febr.
(Največji parnlk na evetu.) Homeric 14. aprila; 5. maja; 25. maja Dobra hrana. ZaprU prostori. Ugodna vožnja v Ameriko ra vaSe prijatelje. Oglasit« ee pri krajevnem agentu ali
Prt
POTNI&KSM ODDELKU No. 1 Broadway.	New York.
Domovniea je bila izdana 18. okt. lf»22 v Postojni. Truplo so prenesli v kapelo na ik kopališče.
Pozdravi od vojakov.
Pozdrave, vsem znancem in prijateljem pošiljajo sledeči novinci H. obrežne baterije v Speziji: Josip Pradač. Ivačiče; Vincenc Ka-pun. Vrh polje: Rudolf Zobar. Ivo-kavee; Josip OSustin, R. Tabor; Alojzij Furlan, Brje: Ivan Škvare in Ivan Lampe, Ajdovščina; Josip Erjavc, Anten Polis, Jos. Tom-šič, Anton Pečar, Stani Samsa, .Jo *ip Filippini, Alojzij tircgorič, Fr Marinčič in Ivan Muravec.
Krvav dogodek na pirniku
Pred nekoliko tedni se j«i na pamiku 4<fJasteiur'. ki je bil zasidran v Sniirni v Mali Aziji, odigral krvav dogodek. Pomorščak Ivan Cigoj. star 22 let. stanujoč v Tr*.tu v ulici Donota št. 10, se je >kregal s svojim tovarišem Štefa-
je šc Dunaj can plačal liter vina Vino je udarilo obema v glavo, največ pa Dunajčanu, ki ni vajen takih kapljic. Nenadoma je tolmač objel Dunajčana ttr zapel: "O du heber August in. Augustin, oles ist hin." Tar trenutkov pozneje je možakar zapustil gostilno, rekoč tujcu, da gi-e na ulico na stran in ie.bo vrnil takoj. Toda minulo je četrt ure, moža pa ni bilo nazaj. Minulo jc drug četrt ure. moža še ni bilo nazaj. Med tem časom je pa Dunajčan seirel v notranji žep
Miljonarjev oče se je obesil radi bede.
V neki bedni koči v sarajevskem predmestju so našli obešenega 63letnega Joliamia ITasenkop fa. V zadnjih letih ,se je preživljal s starinarstvom, dokler ni popolnoma obubožal. Za p.vmoč je prosil svojega sina Franca, miljo-narja, toda ni bil uslišan. V »pismu, ki ga je starec zapustil, pravi, da mu je to sinovo obnašanje vzelo življenje. Končno v pismu ostro ceita sinu, da kljub miljonakemu imetku ni pomagal očetu, k"i je bil v skrajni bedi. — "Hm, Hasen-kopf se pišeta oče in sin, toa*cj Nemca ali Žida?? In pa v Sarajevu. — ch. .saj vemo!" Tako poreče kdo. Meni pa vstaja, ko či-tam to ve«;t. marsikateri spornin j :zpred vojne, ko sem prav »lične slučaje videl med našim "dobrini katoliškim ljudstvom". Prav nič redkega ni bilo. da je sin cveta prevžitkarja po dvakrat na dan pretepaval z vilami in mu kratil
Buren. Cherbourg.
25. Januarja:
Minnekahda, Cherbourg Bayern, Hamburg.
27.	januarja:
Preaident Harding. Cherbourg in Bremen: Kroolond, Cherbourg in Antwerp: President Wilson. Tret.
28.	januarja:
La Lorraine, Havre. •
29.	Jai.'jarja:
Yorck. Hamburg.
90. januarja:
Chicago. Havre.
31. januarja:
Prenident Polk. fherbuorg; Orbita. Cherbourg in Hamburg: Antonia. Cherbourg In Hamburg.
3. februarja:
Oeorge Washinjrtftn. Cherbourg in Bremen.
Kje je moj brat FKANTK MAŽ-f;ox' Že več let ne vem nič <» nv*m. Zadnjič ie bil v Sil verbal. Ariz. Pros-ni en. da se mi javi, ali naj mi kd ». !.-i ka.i ve o njeni, poroča. — - Janez Mažgon, Tičje brdn št S pošta Cerkno, Veue/ia tJinlia. Italia. '12-1II- UM
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y
MOŠKI! ZaUltite «e Preti Balama aj a
SANYKIT'
N aha vite ni najboljio ttllilo PREPREČBA za MOjKE Velika tuba 35c. Kit (4'a) SI V*i ULuuni >G San-Y-Kit Dept: B 92 BcaVman St.. New York Piiite za okroinlco.
po listnico, da bi plačal račun. A iistniec ni bilo. lirez dvoma mu jo!Iirano» " dostavlja '^Jutro". je ukradel "tolmač", ko ga je ob-1 jel Dunajčanu ni kazalo drugega nego da je naznanil dogodek na; policiji. V listnici je imel okolii tr>ans ' v staro 2000 lir in nekoliko tisoč kron.
Prevrtana železna blagajna. !
Rojak Anton Pahor je zaprl ob; 10. uri zvečer svojo pekarno v ul. Sette Fcntan^št. 1 v Ti-stu Nato
uom Eterovičcm starim 16 let. sta-	večerjat. Ko se je čez dve
uujočim v Pučišču v Dalmaciji Nenadoma je Tržačan povlekel iz žepa nož in ž njim težko ranil tovariša. Ranilec jc bil aretiran v Trstu, kamor je dospel z omenje-uim pariiikoin Zdaj je v zaporu.
Tihotapci 5 tobakom.
Zadnje čase so se finaaearji precej z uspehom spravili nad tihotapce s tobakom Preiikali .so hišo
•iri povrnil, da bi zamesil kruh. je opazil na železni blagajni vtlsko luknjo Iz blagajne je izginilo 7000 lir. Vlomilci so prišli v pe-karno skozi luknjo, katero so zvr-lali iz sosednje mehanične delav nice. Obveščena je bila policija.
Pohabljenec obnemogel od lakote v Trstn.
Pozabljen od svojcev je hodil {Maksa Jakina iz Cerovega in našli job bergljah od hiše do hiše. od p^d drvami 191 zavojev jugosloA*. j vrat do vrat in bera'il. Dom nje-lobaka. Pri Francu Bevilacqua izj^ov jc bil povsod in nikjer. Nena-Moše so našli 2tW paketov tobaka, • doma je pa obolel. Z največjo te-pri Debe.njaku iz Kozane zavo-j^avo je prilezel pred vrata cerkve jev, pri Francu Bajcu iz Podvaja šv. Antona novega ter tam legel 160 zavojev, pri Domarju iz Kr-jna g«»la tla. Ležal je tam nepre-mina 2S zavojev in še pri mnogih Utano tri dni in tri noči, ne da bi drugih večje število zavojev. Ti-j kaj zavžd. Morda bi tam tudi u-jbotaps»tvo je torej precej razvito. I mrl od lakote, če bi ga n& opazil
•neki mestni stražar ter pozval Kdor SBS. sna.	| zdravnika -rešilne postaje. Ne-
Tržaška policija je po prihodu;srečnež je bil preoeljan v mestno vlaka z Reke aretirala na peronu: bolnišnico. Imenuje se Josip Dru na jnžnem kolodvoru brezposel- škovič, star 39 let. nega uradnika Viktorja Deskovi-
ča, 8tan^»-gl i*t, rodom z Reke" Sedem bomfr v skladišču t Trstu.
Deskovič je bil pred nekaj meseca • Nekateri kraljevi stražniki so na hrani ▼ gostilni Vmcenea Vrhajpreiakali skladišče v nliei della pri Sv. Jakobu. Ko je aedcl v fo-jMaiolica it. 2. V njem so zaplenili
POZDRAV.
Predno odpotujem s pamikom domorino, pozdravljam Jožeta Gorššč in druge prijatelje v Orey, Colo., in v Le^nd-ville, Colo., nadalje Franka Gre-hene in družino. Alojzija Laugfu«; m družino, kakor tudi ostale prijatelje v Clevelandu. Olrio, ter se jim zahvaljujem za dobro postrežbo. Zahvaljujem se tudi uradnikom tvrdke Frank Sakser State liank. ki so mi preskrbeli i>otni list, tak<» da se meni ni bilo treba brigati zanj. - - Frank Žužek.
Rad bi izvedel za naslov Tojaka MATEVŽA SLABOTNAK, do ma iz Predjame pri Postojni. — Tony Premor. Box 111. Eldred. Ta.	(13-14—12)1
Knjiga za dolge zimske večere.
Slovensko-Amerikantki_
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesil, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite ga še danes.
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Ccrtlandt St.. New York
tST Dobe se tudi pri zastopnikih tiT Glas Naroda.
Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne srae presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 po 50(1, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Frank Sakser Stat Bank,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SS
NA "GLAS NARODA" NAJ-1
VEČJI SLOVENSKI DNEV- j —	~
NIK V ZDR. DRŽAVAH. advertise in -glas naroda-.
Brezplačno.
Kdor naroti kako knjigo, tožimo no knjižico
"NOVA POSTAVA"
»ri-
sa ponesrečene delaveo ■rlvanljl
v Pen-
brezplačno, dokler nam zaloga ne poide.
SLOVENIC PUBLISHING CO. New York, N. Y.
Velika Bbznikna
Pratlka
(t trni Blatiti.)!
Cena s poitnmo ..... 20c
85 pratik......$8.76
00 pratik...... 6.50
100 pratik......12.00
Situate PibHsMiK Ca,
tlMMTSmr InrYvk
nur Dob« mm todl pri wfopiilini UT Glu Naroda.
Praktični
Priročna žepna, knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi m izračun j en je obresti.
Knjižica je trdo vezana, stana
SLOVENIC PUBLISHING 00. 82 Cortlandt Street : New York
iHbutm.

___ ^ _-