Leto LXVH
fatalna pTafana v g«ttrM
f Ljubljani, v soboto, dne 25. novembra 1939
Stev. 271	Cena 2 din
Naročnina mesečna 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul.6/Ul

VENEC
Cekavnl račun
Ljubljana itavllk* 10,b50 is 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva nlica številka 6.
Telefoni aredniitva ia ■ prave: 4M1, 40-02, 40-08, 40-04, 40-05 —» Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Križa v Romuniji
Kar naenkrat je v Romuniji izbruhnila vladna kriza. Gospodarski minister je vložil prošnjo^ za odstop, ki mu je sledil odstop vse vlade. Kralj je sklical kronski svet, kar se dodaja samo ob izrednih dogodkih, in že zvečer je zaprisegla nova vlada pod vodstvom'bivšega dolgotrajnega ministrskega predsednika Tata-resca. Romunski tisk molči o vzrokih in daljnih ozadjih krize. Inozemski tisk je poln najrazličnejših več ali manj tajinstvenih namiga-vanj^ Okrog imena Romunije pa se zadnje dni kopiči toliko zanimanja, da smemo reči, da je postala trenutno neke vrste veliko križišče mrzličnega delovanja vse evropske diplomacije.
Med vzroki, ki so dovedli do vladne krize, ki prihaja kakor žaromet sredi temne noči, ko nepričakovano vrže luč na čudne prizore, jih naštevajo več. Nekatere izmed njih bomo našteli. Toda vsi imajo isti vir, namreč sedanjo evropsko vojno med dvema taboroma velesil,
K
Se hujša vojna na morju
Nove žrfve plavajočih min, ki jih polagajo letala
»Nevtralne države naj ostanejo daleč od angleško-nemškega spora"
ki si oba prizadevata, da bi v tej borbi ne ostala osamljena, marveč da bi pritegnila v vojni metež predvsem nevtralne države, ki imajo
zanje pomen bodisi kot zakladnice živeža in surovin, bodisi kot morebitne nove vojaške fronte, ki bi spremenile strategično razmejitev sil, ki sedaj merijo svoje moči. Romunska vladna kriza je zq. Nizozemsko in Belgijo ter za Finsko že tretji vzklik malih nevtralnih držav, ki čutijo na sebi ogromne teže pritiskov, a se boje, da jim ne bodo kos, in ki se hočejo iz neke podzavestne težnje po samoohranitvi bremena otresti, da bi jih ne potlačilo in zmečkalo. Vladnih kriz v Romuniji smo mnogo doživeli. Na zunaj so bile hujše, kakor je sedanja. Toda vse so bile krajevnega značaja, medtem ko ima sedanja vse znake, da je le žareč odraz vsega evropskega položaja, ki ga je treba na kratko označiti kot borbo nevtralnih držav za svoj mir proti pritiskom, ki jih nanje izvajajo tabori v vojni.
V Romuniji, ki čuti, da ima med svojimi sosedami tri, ki se zanimajo za gotove kose njenega ozemlja, je z največjo iskrenostjo zagorela težnja po sklenitvi neke vrste vse-balkanske nevtralne zveze, ki bi prevzela nalogo, da skupno brani vse balkanske države in vsako posebej pred nevarnostjo, da bi jih zunanji pritiski iz nevtralnosti vrgli v vojno. Romunija je hotela dati pobudo za to. Posvetovala se je s Turčijo glede tega načrta. Iskala je stikov z Bolgarijo. Poslušala je nasvete Anglije in Francije. Informirala se je pri drugih balkanskih državah in tudi v Rimu. Toda na koncu koncev je spoznala, da so vsa prizadevanja zaman. Nekatere velesile nočejo takšnega bloka in bi se mu uprle. Na drugi strani je tudi izrazito 'nerazumevanje vodilnih krogov v Romuniji za bolgarske težnje nepremagljiva ovira za vsako sporazumno delo na širši podlagi. Znamenje, da se Romuniji ni posrečilo iztrgati se iz obroča, je dal madžarski zunanji minister grof Csakv, ki je v sredo spet najavil stare zahteve Madžarov do Romunije. To je prvi vzrok vladne krize v Romuniji, prvi odsev njenega boja za nevtralnost.
Drugi vzrok je po naravi prvemu podoben, le da se nanaša na Sovjetsko Rusijo. Nemčija in Sovjetija sta se po verodostojnih poročilih med seboj sporazumeli, da Sovjetska Rusija za dobo vojne ne bo postavljala vprašanja po-vratka Besarabije k sovjetski državi. Sovjetski pritisk torej ni odnehal, ampak je samo čas, ko naj rodi uspeh, odložen na pozneje. Na drugi strani vidi Romunija, da se Bolgarija le odpira političnemu vplivu Sovjetske Rusije. Ni čudno, če se je pri nekaterih Romunih porodila misel, da bi bil še najlepši izhod iz sedanje zunan jepolitične zagate, ako se ona sama prva neposredno sporazume s Sovjetsko Rusijo na način baltiških držav, češ da jo bo ta sporazum potem ščitil proti vsem neposrednim pritiskom na njene meje.
_ Tretji vzrok, ki ga navajajo, spada spet v objem iste vzročnosti, le da ima na zunaj bolj gospodarsko obeležje. V Bukarešto je namreč rispel dr. Clodius kot gospodarski zastopnik emčije. Dr. Clodius je spomladi z Romunijo podpisal dokaj ugodno trgovinsko pogodbo. Nemški zastopnik je sedaj prišel povedat, da Nemčija ni zadovoljna z načinom, kako se pogodba izvaja. Romunija da pošilja Nemčiji premalo blaga. Položil je svoje zahteve na mizo: Nemčija potrebuje v tolikih mesecih toliko žita in toliko petroleja, ter bo plačevala toliko. Vrednost marke bo zaračunala mnogo više kot doslej, namesto 41 lejev bo zahtevala za eno marko 60 lcjev. Če so bili nemškim predlogom priključena še kakšna druga bo-drilna pojasnila, ni znano. Vlada se je spričo novega položaja znašla v slepi ulici. Ali naj nemške predloge odkloni in s tem. prevzame odgovornost za posledice, ali naj jih v celoti sprejme in se tako rekoč popolnoma podredi nemškemu gospodarskemu območju? Morda bi bila odločitev lažja, da nista zahodni velesili, za katere je romunska postojanka izredne vojaške in gospodarsko - politične važnosti, tudi svoje storili, da vpliva na Romunijo ne izgubita. Voditelj angleške propagande lord LIoyd je bil v Bukarešti. Lord Llovd je bil svoje dni tudi angleški podkralj v Indiji in visoki komisar v Egiptu. Torej je vodilna politična osebnost Angli je," ki govori lahko s poudarkom, če je treba, in ki razpolaga tudi z drugimi prepričevalnimi sredstvi kakor z golimi besednimi opomini. Prav tako so tudi francoski gospodarski interesi v Romuniji tolikšni, da je skoraj izključeno, da bi ne prišli do izraza tudi v romunski politiki. Spričo takšnega križnega ocnja je vlada odstopila, tembolj, ker je Nemčiji naklonjena usmerjenost predsednika Argetoiann našla protiutež v močni skupini drugače mislečih ministrov.
Kralj je zdaj poklical na delo skupino ministrov. ki naj pod zastavo romunske nevtralnosti zbere vse tvorne sile naroda v borbi za mir proti vnanjim pritiskom in za politiko ravnotežja, ki jo more voditi le notranje utrjena država, tembolj, ker je pričakovati, da eksperimentiranje z Romunijo od »trani boj«* jočih se taborov še ni končano.
Berlin, 24. nov. b. United Press: Poluradno poročajo, da bo Nemčija na zadnje angleške nkrepe odgovorila z ostrimi protiukrepi. Obenem poudarjajo, da nemški nkrepi ne bodo nič manj strahotni od angleških. Nevtralne države so opozorjene, da ostanejo daleč od britansko-nemškega spora.
Očividci pripovedujejo o letalih, ki so polagala mine
London, 24. nov. b. Reuter: Nemško letalo je bilo sestreljeno v trenutku, ko je hotelo položili mine ob izlivu Temze. Drugo letalo je pobegnilo, vendar pa je poprej izvršilo svojo nalogo.
V zvezi s pojasnilom, odkod naj pridejo v bližino angleških obal magnetične mine, se je zvedelo, da so bili prebivalci bližnjih vasi obale v Essexu v sredo priče letalskega pohoda. Priče izpovedu-dujejo, da sta dve veliki črni letali leteli zelo nizko nad vodo. Na vrhu nekega letala se je skozi njegovo stekleno streho jasno videla svetloba. »Videli smo,«
pripovedujejo priče, »mnogo črnih
fredmetov, ki so padali iz le-ala, in vsak trenutek pričako-
števila takšnih min in jih je zato lahko sproti pobrati.
Kakor piše »D a i 1 y Herald«, bo Velika : Britanija v boju proti magnctičnim minam uporabila lesene ladje. Takšne ladje bodo vlekle za seboj v znatni razdalji ultrarnagnetične »pasti«, lri bodo spravile v gibanje mehunizem magnetične mine in povzročile njeno eksplozijo brez vsake škode. Mislijo na možnost, da se veliko število, ladij, ki zdaj opravlja jo službo, preuredi za tak način vojskovanja proti ma-gnetičnim minam, (llavas.)
Iznajditelj magnetičnih min je - Sved
London, 24. nov. b. Neki pomorski strokovnjak je imel včeraj predavanje o magnetičnih minah, ki jih je še pred zadnjo svetovno vojno iznašel švedski inž. Berxtroem. Svojo iznajdbo je najprej ponudil Angliji. Tedaj so angleški mornariški strokovnjaki proglasili mino kot neprimerno in nečloveško sredstvo za pomorsko vojno. Tudi sama švedska vlada je odklonila nakup patenta. Patenta pa tudi ni hotela kupiti povojna Nemčija. Šele v zadnjem času se je Nemčija pričela zanimati ponovno za to iznajdbo. Magnetične mine se polagajo okrog 15 metrov globoko pod vodo in
vali eksplozije. Toda nič se ni zgodilo. Letala so kri zarila nad morjem, dokler jih ni na lepem našel reflektor, nakar smo zaslišali naše lovec.« Sodijo, da je mina obešena na letalo s posebno kljnko in da jo letalo spusti prav tako, kakor gumasti čoln. Te mine so izredno lahke in nabite z nenavadno močnim razstrelivom in jih letalo lahko prenese zelo mnogo.
Kako se boriti proti magnetičnim minam
i^ovo nemško orožje — magnetične mine — je bilo že davno znano, pravi pomorski strokovnjak »Ti mesa«. Angleški ad-miraliteti so znana tako svojstva tega orožja, kakor tudi način vojskovanja proti temu orožju. Strokovnjak izraža mnenje, da mine, vržene iz letal, ne predstavljajo velike nevarnosti, ker letala ne morejo naenkrat spustiti večjega
kadar gre mimo njih železna ladja, se mina dvigne ter približa ladji in eksplodira.
Potopljene ladje
London, 24. nov. t. (Reuter.) Admiraliteta poroča, da je pred 7 dnevi nemška podmornica tor-pedirala nizozemsko trgovsko ladjo »Slie-d r e c h t«. Posadka 32 inož je rešena. Bila je 7 dni na odprtem morju.
Nadalje je angleška trgovska lad ja »M a n -galore« (8886 ton), ki je bila zasidrano ob izlivu Temze v morje, zadela ob magnetično mino in se potopila. Na ladji je bilo 77 mož posadke in 58 kitajskih kulijev. Vsi so bili rešeni.
Včeraj je bila potopljena angleška ladjica »Argonautis« (350 ton). Zadela je na mino. Posadka je rešena. Na mino je včeraj zadela tudi angleška ladjica »Lowland«. Posadka 7 mož je izgubljena. Tretja ladja »Darmo« (1300 ton) se je potopila s posadko 16 mož vred.
Iz portugalskega pristanišča v portugalski zahodni Afriki je ponoči pobegnila nemška trgovska ladja »V a t u s s i« (9800 ton). Je to že tretja nemška ladja, ki se ji je posrečilo pobegniti iz portugalskih pristanišč v Afriki. Angleške vojne sile jo zasledujejo.
Nemška ladja »Adolf Woermann<, ki je bila v nevarnosti, da jo zasežejo britanske vojne ladje, je bila potopljena na povelje njenega poveljnika. Angleška ladja je posadko rešila.
Poročila z bojišč
Nemško
uradno poročflo
Berlin, 24. novembra. AA. (DNB.) Vrhovno poveljstvo poroča: Na zahodu nekoliko živahnejša delavnost oglednih oddelkov in artiljerije.
Letalstvo je včeraj nadaljevalo z oglednimi poleti nad francoskim ozemljem. Med nemškimi lovskimi letali, ki so ščitila ogledna letala in sovražnimi lovskimi letali je prišlo večkrat do spopadov. Pri tem je bilo eno angleško letalo zbito na tla pri Verdunu, drugo pa pri Saar-brucknu, dočim je padlo eno francosko letalo pod hudim protiletalskim ognjem pri Zvveibriicknu.
Poročilo, ki ga je objavil list »Newyork Times« o napadu na angleško križarko »Belfast«,
Blokada... Protiblokada...
Nemčija bo stavila nevtralcem nove predloge
London, 24, nov. c. Havas: Londonski listi pišejo, da misli nemška vlada dostaviti nevtralnim državam zanimiv predlog. V tem predlogu bi nemška vlada predlagala nevtralnim državam, da naj 6e odpovedo suverenosti nad ozračjem nad svojimi državami.
Nemška vlada misli ta svoj predlog podpreti takole:
Dosedaj so vse obmorske države imele popol-on suverenost samo nad morjem vzdolž vsega svojega obrežja in sicer tri do štiri milje proč od obale. Vse obmorske države so torej izvajale popolno suverenost samo nad morskim robom ob svoji obali, ki je bil približno 7 km širok. Prav tako misli sedaj nemška vlada predlagati, da naj se proglasi ozračje za popolnoma svobodno in sicer v višini nad 3000 m nad posameznimi državami. V tej višini bi bila zračna plovba popolnoma svobodna, kakor je svobodna plovba po morju in sicer 7 km proč od vsak« obale.
Protest Belgije in Nizozemske
Bruselj 24. novembra, c. Belgijska vlada je danes v Parizu in v Londonu vložila protestno noto zaradi poostrenih odredb angleške in francoske vlade o blokadi. Belgijska vlada izjavlja, da so angleške in francoske odredbe proti vsem predpisom mednarodnega prava.
Rim, 24. nov. AA. Štefani: Popoldansko časopisje objavlja poročilo o odločnih protestih Belgije
in Nizozemske proti angleški blokadi. Po vesteh iz Londona je holandska vlada obve6tila angleško vlado, da bo prisiljena zmanjšati svoj promet z Veliko Britanijo, če bi morala omejiti zamenjavo blaga z Nemčijo. Iz Berlima poročajo listi, da je nemška javnost trdno prepričana, da je treba z vsemi možnimi sredstvi onemogočiti zaporo in se izogniti lakoti.
„Najbolj trpe od vojne nevtralne države"
Rim, 24. nov. b. Italijanski tisk prinaša poročila »Evening Standarda«, ki je poluradno glasilo britanske vlade in ki piše o blokadi. »Eve-nimg Standard »pravi:
Blokada Evrope predstavlja mnogo bolj enostavno blokado, kakor pa blokado same Nemčije. Za evropsko blokado je namreč dovolj, da nekaj angleških vojnih ladij zapre Gibraltar in kanal Dover ter da onemogoči prehod v cono med Shet-landskimi otoki in norveško obalo, s čemer je Nemčiji onemogočena vsaka nabava raznih proizvodov, brez katerih bo kmalu obsojena na smrt. Pri tem list trdi, da Hitler ne bo mogel nahujskati vseh evropskih držav proti Veliki Britaniji. Če Hitler ne bo uspel v svoji nameri in če bodo nevtralne države navzlic minam in podmornicam vzdrževale trgovinski promet z Nemčijo, bo Anglija poostrila kontrolo proti tihotapstvu in vsem nevtralnim državam racionalizirala preskrbo raznih proizvodov na kvoto njihovega predvojnega uvoza.
ki je težko poškodovana, je potrdilo tudi poročilo z nemške podmornice, ki je v zalivu Firth of Eorth torpedirala neko križarko vrste »Sauthan-ptonc. Po poročilih angleškega mornariškega ministrstva je zavozil angleški rušilec »Gybsk na vzhodni angleški obali na mino in se potopil.
Veliko letal obeh taborov uničenih
London, 24. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so včeraj popoldne nrf francoski fronti sestrelili 4 velike nemške bombnike vrste »Dornier« in sicer en pri Vanziersu, en pri Chalons sur Marne, enega pri Saint Avoldu in en pri Sponville. En bombnik pa se je zrušil onstran meje, za to ni vštet med tiste, o katerih je gotovo, da so uničeni.
Berlin, 24. nov. b. DNB: Uradno poročilo vrhovnega poveljstva trdi, da so nemški letalci sestrelili pet francoskih letal nad francoskim področjem ob priliki oglednih poletov, ki so jih z velikim uspehom izvedli.
Francoska meja, 24. nov. b. »United Press« poroča, da so britanski piloti danes sestrelili štiri nemška letala. Nekaj letal je padlo izza francoskega področja. — Uradno poročajo, da je bilo v zadnjih 72 urah na francoski fronti sestreljenih 16 nemških letal. Neške eskadre stalno letajo nad francoskim ozemljem in so večkrat priletela do Pariza v višini 6000 metrov. Nad Parizom so nemški letalci doslej metali le propagandne letake.
Nemci potopili lastno ladjo
Berlin, 24. nov. c. Štefani: Danes popoldne je prišla z nemškega parnika nekje z Atlantika naslednja brzojavka:
Zasledovala nas je sovražna ladja in zato smo parnik potopili. Živel vodja Hitler, živela Nemčija!
Najbrž je to nemški parnik »Berta«, o katerem so Angleži že pred dvema dnevoma poročali, da so ga zasledili.
Novi nemški topovi: 47cm
Pariz, 24. novembra, dl. Havas poroča, da je Škodova tovarna v zadnjih dneh izdelala šest topov premera 470 mm.
Vojni posvet v Parizu
Pariz, 24. novembra, c. Havas: Danes je Daladicr poklical k sebi glavne sodelavce na važen posvet. Na sestanek so prišli generalisim Gamelin, admiral Darlan, poveljnik letalstva general Yuil-lemin, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Champetier de Ribes, glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Legcr in načelnik Daladierovega kabineta Coulondre.
Vojni posvet v Berlinu
Berlin, 24. nov. c. Havas: Danes je Hitler sklical k sebi na posvet vse glavne vojaške osebnosti in glavne voditelje stranke. Govore, da je Hitler ob tej priliki podal obširno poročilo, dvomijo pa, da bi bilo to poročilo v zvezi z vojaškimi sklepi, ker je bilo na sestanku preveč ljudi.
Thyssenovo premoženje ni zaplenjeno
General Dekaneda ia minister dr. Krek odpirata avtomobilsko cesto ^ubotiea —Belgrad
Berlin, 24. nov. m. Ministrstvo za propagando zanika inozemska poročila, da je nemška vlada zaplenila premoženje Fritza Thyssena, znaneria in-dustrialca v Kuhru, ki je lastnik številnih železarn in tvornic za jeklo. Thyssen živi v Curiliu s svojo zeno in otroci. Tja je odšel zaradi tega, ker se ne strinja s sedanjo narodno-socialistično politiko.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, nespremenljivo.
Zemunska vremenska napoved: Po večin! oblačno in hladno vreme. Ponekod v severnih krajih bo nalahno snežilo, na južni polovici države pa sta verjetna dež in sneg.
Nemci na Slovenskem
Za Nemce, ki prebivajo na Slovenskem, izdaja njihovo vodstvo svoje glasilo, ki se imenuje »Dautttpp Nachfichten« ter izhaja v Zagrebu. Ta Ust	v zadnji številki govor, ki ga je imel
oo ustanovitvi podružnice Kulturbunda v Mariboru pastor Baron. Tu ju med drugim obžaloval, češ da Nemcem v dravski banovini iii dovoljeno nositi bolih nogavic, Nemkam pa je prejiovedano nosili »dirndl«. Izrazil je upanje, da bo v prihodnje to dovoljeno. Dejal je: >Mi ne bomo uniformirali naših članov, no moremo pa se odreči naši narodni noši, ki je zrastla z zemljo skozi stoletja. Vsi tisti, ki v tej uoši vidijo kako vele-izdajo, za nas niso merodajni. Zadnje mesece nam nej>restano očitajo, češ da izzivamo. Dovolj je že nemški pogovor ali nedolžni »dirndl«, pa je že provokacija.« Nato list poroča, da je bila ustanovljena podružnica Kulturbunda v Studencih pri Mariboru. Za predsednika je bil izvoljen inž. Ferdinand Franki, njegov namestnik pa je Friderik Šunko, tajnik Vinko Treo, blagajnik Leopold An-rathor. — Dalje poroča isti nemški list, da je bilo v Kočevju doslej ustanovljenih 16 podružnic Kulturbunda. To število pa se bo še znatno povečalo, ker je še dosti naznanil za ustanovne občne zbore po mnogih krajih. Po sporočilu tega nemškega glasila stoje Nemci v Sloveniji danes vsi v enem taboru, ne glede na to, ali ima kdo svoj vinograd ali ga nima. — »Posestniki vinogradov so spoznali, da niso nič boljši ko drugi njihovi rojaki.«
Zastopniki jugoslovanskega Sokola pri dr. Mačku
Splitski list »Glas Primorja« sporoča: »Zastopniki Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Be-lajčič, dr. Dragojevič in arhitekt Smiljanič so dne 6. t. m. obiskali podpredsednika vlade dr. Mačka v vrsti obiskov pri drugih inerodajnih činilcih zaradi nadaljnjega sokolskega dela v vsej državi, zlasti pa v banovini Hrvatski. V pogovoru, ki je trajal kake tri četrt ure, so zastopniki sokolskega saveza dr. Mačku popisali razmere sokolstva v banovini Hrvatski. Dr. Maček je pri tej priliki izjavil, da je nasprotnik vsakršnega nasilja in da bo v banovini spoštovana popolna zakonitost ter da zoper sokolstvo ne bodo izdani nobeni izjemni ukrepi.<
Slovenski književniki hrvatskim
»Hrvatski Dnevnik« poroča, da je 23. L m. predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Ja-kovljevič, ki je obenem glavni urednik »Hrvatskega Dnevnika«, dobil iz Ljubljane od Društva slovenskih književnikov dopis, ki sta ga podpisala prof. Franc Koblar kot predsednik in Pahor kot tajnik društva. Dopis veli: »Ob obnovitvi Društva hrvatskih književnikov v svobodni Hrvatski vam želimo najlepše uspehe v novem delu. Obenem želimo, da bi ostali ohranjeni kulturni stiki, ki so nas kot brate vezali že od nekdaj. Naj bi se v prihodnje še okrepili ter poglobili v našo skupno korist.«
Srbski narodni sveti v Bosni
Listi poročajo iz Sarajeva: »V; zvezi z novim političnim položajem so bili te fjoi skupni shodi srbskih društev jio vsej Bosni in Hercegovini. Taka zborovanja so bila v Sarajevu, Tuzli, Banja-luki, Bihaču, Gackem, Nevesinju, Doboju ter še po mnogih drugih krajih. Po vzgledu Tuzle se tudi drugod ustanavljajo tako imenovani Srbski narodni sveti, ki imajo nestrankarski ter docela narodno-srbski značaj.«
ViSderjeva »Nova Riječ« o volitvah
Vilderjeva »Nova Riječ« v Zagrebu, ki je glasilo SDS, je 23. t. m. prinesla članek, kjer med drugim piše: »V zadnji številki smo naglasih, da ni dovolj v tem položaju volitve kar razpisati, potem pa, kar Bog da in sreča junaška, marveč je treba poprej ustvariti ugodno volivno situacijo, to se pravi podlago. Volitve morajo dali ne le sliko ljudskega razpoloženja, marveč morajo biti tudi izraz konstruktivne državne volje. Doslej so hoteli to voljo s silo in umetno ustvarjati. Prav enaka bi bila napaka, ko bi zašli v drugi ekstrem, da bi brez načrta in brez vodstva zašli v meglo. Volivna vlada mora ljudstvu zastaviti jasna vprašanja, ki bo na nje treba odgovoriti, da bo orientacija čista, da bomo že vnaprej vedeli, da bo ljudstvo brez ozira na razmerje glasov za posamezne stranke po svoji ogromni večini odločno reklo: da! Zato je treba poznati program za pri-hodnjost, treba je poznati ljudi, ki ga bodo izvajali, ter načrt, ki naj ga izvedejo. In to je mogoče.« Zanimivo je, da se je ta list doslej na vso moč potegoval, da bi bil« volitve čim prej razpisane.
Psiitični posveti v Belgradu
Kakor smo včeraj poročali, je bilo v četrtek r Belgradu mnogo političnih posvetov in obiskov. Poleg že omenjenih naj sporočimo še dva taka obiska. PreJsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je v četrtek zvečer sprejel voditelja zemljoradniške stranke ir. Milana Gavriloviča, medtem ko je minister za socialno politiko dr. Budisavljevič obiska) ministra za gozdove in.rudnike dr. Džaferja Kr' .noviča.
Hrvatski ban v Splitu
Hrvatski ban je te dni odšel na službeno potovanje po Dalmaciji. V Splitu ga je pozdravila velika množica ljudstva. Ban je na pozdrave med drugim takole odgovoril: »Rodoljubni Split, ti zibelka najslavnejše zgodovine hrvatskega naroda, prag, kjer so ponosno stali knezi in kralji Hrvatske, sprejmi po dolgih stoletjih pozdrav hrvatskega bana.« Nato je pozdravil spomin bratov Radičev ter končal: »Naj bo pozdravljena vsa dalmatinska Hrvatska, naj bo pozdravljena Jugoslavija, ki njen napredek in veličina odseva v močni in svobodni Hrvatski!«
Kmetje napadli tajnika SDS
Tajnik SDS v Glini Sveta Gajič je te dni hodil po tamkajšnjih srbskih vaseh ter ustanavljal organizacije SDS. Ko je hotel priti v vas liačugi, so ga kmetje med potjo počakali. Tajnik se jim je izognil ter odšel po drugi poti v drugo vas. Ko se je vračal, so ga kmetje prijeli ter ga vlekli v neko hišo, kjer so ga pretepli. Ko jim je ušel, se je skril na postaji pod streho, od koder je skočil na vlak, ki je ravno privozil. Kmetje so ga z ognjem hoteli dobiti izpod strehe. Hrvatske oblasti so uvedle preiskavo. Zdi se, da tamkajšnji srbski kmetje niso navdušeni za SDS. Ali n« to vzrok napada kako osebno sovraštvo.
Ugibanja o političnih posvetih
Politika sporazuma ostane
Belgrad, 24. nov. m. Tudi danes je tukaj-šnja politična javnost nadaljevala razne komentarje včerajšnjih številnih sestankov, ki so bili med predstavniki političnih strank, zastr*-panih v vladi narodnega sporazuma. Večina teh informacij se strinja v tem, da so bili vsi ti sestanki posvečeni raznim perečim političnim vprašanjem, ki se po sporazumu s Hrvati deloma še rešujejo, deloma so pu že rešeni, ali še delajo na njihovi rešitvi v duhu narodnega sporazuma in popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gotovo je bilo tudi najvažnejše vprašanje, ki se je na včerajšnjem se.stunku razpravljalo, vjjrašanje končne ureditve banovine Hrvatske. Kakor smo že poročali, so nedavno biti prenešeni posli iz dveh ministrstev, to je iz pravosodnega in finančnega ministrstva. Uredbe o prenosih drugih ministrstev še delajo. Urejena je že uredba o prenosu jioslov iz gradbenega ministrstva, toda v Službenih novinah So ni bila objavljena. Iz vseh drugih ministrstev uredbe ali še niso izdelane, ali j>a so že izdelane in predložene gospodarskemu odboru ministrov v proučevanje. Ta odbor jc nekatere uredbe znova vrnil resornim ministrstvom v popravilo in izpopolnitev. To delo se zdaj pospešeno izgotavlja ter upamo, da bo v najkrajšem času izvršeno. V najkrajšem času se bodo prenesli posli iz naslednjih ministrstev na banovino Hrvatsko: iz prosvetnega, kmetijskega, trgovinskega ministrstva ter ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministrstva za gozdove in rudnike. Ostalo bo samo šc ministrstvo za notranje zadeve. Vse te uredbe bodo v najkrajšem času objavljene v Službenih novinah. V-zvezi z vprašanjem avtonomnih financ se je po informacijah hrvaškega časopisja mudil v Zagrebu tudi načelnik proračunskega oddelka finančnega ministrstva Karel Friš ter je prisostvoval anketi finančnih strokovnjakov banovine Hrvaške. Gotovo je tudi, da so se včerajšnja posvetovanja sukala okrog vprašanja preureditve še drugih delov države, ki po ustanovitvi banovine Hrvaške tudi hočejo vedeti za svoj položaj in kom-pctcnce.
Opozicija je seveda vrgla na ulico takoj govorice, da nekaj v vladni skupini ni v redu ter tla prihaja čas, ko bi se morebiti le mogle uresničiti želje kakega posameznika ali kakšne politične skupine, ki bi mogla zamenjati koga v vladi. Te govorice so brez podlage in sploh ni misliti, da bi se politika vladnega sporazuma menjala ali hotela nadomestiti s kakšno drugo politiko. V zvezi z včerajšnjimi sestanki so se čule govorice, ki so jih nekateri člani sedanje vladne kombinacije že pred kratkim slišali omenjati o razširitvi sedanjega vladnega bloka. Ti krogi pravijo, da bi bilo dobro, če bi se še poleg srbskih strank, ki so v vladi že zastopane, pritegnile k sodelovanju še nekatere druge srbske skupine, da bi se tako nekako ohranile negativne struje. Ti krogi mislijo predvsem na srbske demokrate, toda ne na vso skupino, temveč samo na posameznike. Nekateri so vedeli celo povedati imena kandidatov za nove ministre ter so omenjali prvaka demokratske stranke dr. Božo Markoviča. Vse te govorice demokrati sami odločno zanikajo ter izjavljajo, da bodo še nadalje ostali pri svojem znanem stališču. S pridobitvijo kakega posameznjka,„«pora-zum ne bi nič pridobil, ker posameznik ne bi mogel pritegniti cele skupine za seboj, temveč v najboljšem slučaju kak okraj ali pa še manj.
V vprašanju sporazuma s Hrvati, so se posamezne politične skupine načelno že tako opredelile, da je situacija na čisto jasna. Vse vladne skupine nastopajo povsod odkrito za sporazum. Ljudstvu ga tolmačijo kot nujno državno potrebo, ki bo, če se bo pravilno izvajala, v pravi bratski ljubezni in popolni enakopravnosti zares šele prav zedinila vse Srbe, Hrvate in Slovence. Opozi-cionalne stranke pa nastopajo povsod proti sporazumu ter hočejo iz tega vprašanja izviti zase čim več političnega kapitala. V prvi vrsti se po-> javlja JNS, ki misli, da je zdaj priložnost naj-, ugodnejša, da kaj pridobi na terenu. Predvsem* računa na Bosno in Hercegovino.
Opozicionalne skupine povsod razvijajo veliko delavnost, vendar največjo v Srbiji sami. kjer «> tako demokrati kakor tudi staroradikali pričeli ostro nastopati proti vladnim zemljoradnikom, ki se, kakor je znano, pred izvedbo šestojanuarskega
režima poleg radikalov in demokratov niso nikdar mogli globlje zasidrati v Srbiji ter so imeli večino pristašev v Bosni.
Zadnji čas so se zemljoradnlkl vrgli tudi na Srbijo in prirejajo povsod shode in agitacijo za svojo stranko. Predstavnik te stranke v vladi, kmetijski minister dr. Cubrilovič, je davi spet odšel na daljše agitacijsko potovanje v Srbijo. Vladni zemljoradniki se seveda na terenu srečujejo tudi s pristaši dr. Dragoljuba Jankoviča, okrog katerega se predvsem zbirajo levičarski elementi, tako v severni kakor v južni Srbiji.
Zadnji čas so se večkrat razširjali glasovi o združitvi demokratov ln samostojnih demokratov. Vsa stvar se je prikazovala tako, da bi se demokrati morali priključiti samostojni demokratski stranki, ki bi tako morala spremeniti politiko SDK koalicije, v kateri so samostojni demokrati. To pa po zatrjevanju demokratskih krogov niti malo ni res. Sploh se čudijo, kako je mogoče postavljati taka vprašanja, ko pa o njih ni mogoče razpravljati. Po zatrjevanju demokratskih krogov je to vprašanje brezpredmetno.
V Belgradu danes ni bilo važnih političnih dogodkov. Dr. Maček je snoči z bivšim poslancem dr. Jančikovičem odpotoval v Zagreb. Predsednik vlade Cvetkovič je imel pogovor s pravosodnim ministrom dr. Markovičem ter ministroma dr. Mi-haldžičem in dr. Krekom. Minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič je bil sprejet v avdienco pri knezu namestniku Pavlu.
Osebne novice
Belgrad, 24. nov. m. S kraljevim ukazom je pv •tavljen za pomočnika bana dravske banovine 2. skupine 2. stopnje dr. Stanko Majcen.
Belgrad, 24. nov. m. Prestavljen je Pavel Gr-Čar, višji monopolski inšpektor tobačne tovarne iz Ljubljane za višjega inšpektorja v tobačni tovarni V Senju. Upokojen je Franc Podboj, banski svetnik kraljeve banske uprave drinske banovine.
Belgrad, 24 nov. Z odlokom prosvetnega ministra so po prošnji prestavljeni naslednji učitelji-ce v Sloveniji:' Pavel in Darinka Japelj iz Smlednika v Kranj-Primskovo, Kristina Stare iz Mošenj v Sr. bohinjsko vas Boža Strancar iz Srednje bohinjsko vasi v Mošnje, Filomena Urbanec iz Železne gore v Sčavnico, Karol Čučck iz Strojne v St. Danijel, Marija Jerina iz Staiega trga v Semič, Valentin Benedičič iz Leskovca v Mursko Soboto na gimnazijo, Edvard Pirnat iz Predoselj v Ljubljano na meščansko šolo, Alojzij Senica iz Št Ruperta v Fram, Vida Dolanc iz Srednje Bistripe v Studenec Antonija Gorjanec iz Sv. Antona v Trstenik, Edvard Resner iz Blaca (moravska banovina) k Sv. Marku, Irma Resner iz Sv. Jurija ob Taboru k Sv Marku, Valter Jager iz Majšperga k Sv. Andražu, Ivan Kržan iz Šmartna v Mengeš Alojzija Medved iz Gomilskega v Polzelo, Alojzij Hafner iz Senovega na Brezje, Heda Juršič iz Dobrove v Stično, Matilda Košutnik iz Sv. Martina v Maribor, Miroslav Jovanovič iz Sv. Petra v Novi Sad.
Belgrad, 24. nov m. Na okrajno sodišče je prestavljen iz Krškega v Slov. Bistrico 6odnik dr. Ivan Dolgan, Za sodnika okrajnega sodišča v Krškem jo postavljen dr. Ivan Štepa, pristav okrajnega sodišča iz Ljubljane. Za pisarniškega uradnika 6, skup.. . pri okrajnem sodišču na Vrhniki je imenovan Ra-I fael Gruden.
»Preganjanje hrvatskega jezika v šafarskem«
Nekateri hrvatski listi se zadnje čase ne morejo dovolj razpisati o »preganjanju hrvatskega jezika, pritisku na hrvatske starše« itd. z ozirom na šolske razmere v Šafarskem. Resnična dejstva pa dokazujejo, da bi smeli bolj po pravici govoriti o preganjanju slovenskega jezika in pritisku na slovenske starše. Kajti dokler je na šoli poučeval verouk slovenski katehet, ki ga je banska uprava v Ljubljani imenovala na predlog zagrebške nad-škofije, katnor župnija Štrigova v cerkvenem oziru spada, je bilo vse mirno in starši zadovoljni. Ko pa je po odhodu slovenskega kateheta začel učiti verouk štrigovski kaplan Miklavžič, ne da bi'ga pristojna oblast postavila za kateheta, in je nazadnje začel celo pretepati otroke, ki so imeli slovenske katekizme in so mu slovensko odgovarjali, je razumljivo, da so se starši uprli in izjavili, da ne bodo več pošiljali otrok k verouku. Velika večina staršev je podpisala spomenico, v kateri prosijo oblast, da naj se otroci še naprej uče verouka v slovenskem jeziku, sicer da ne bodo pu-
stili otrok k verouku.
Z ozirom na to oblast ni mogla dopustiti, da ta katehet še naprej uči verouk in je odredila naj poučujejo verouk učitelji sami, dokler ne pride od zagrebške nadškofije primeren predlog za postavitev veroučitelja v smislu zakona o verskem pouku. Nato je g. Miklavžič v cerkvi javno napadel bansko upravo in oznanil da odslej noče več maševati v podružnični cerkvi v Razkrižju kot je doslej vsako nedeljo. Zaradi agitacije nekaternikov naj vzamejo starši svoje otroke iz slovenske šole v Šafarskem in jih dajo v hrvatsko šolo v Štri-govi, je nekaj staršev res samolastno prepisalo otroke V štrigovsko šolo. Značilno pa je, da se je od 270 otrok, kolikor jih je na šoli v Šafarskem, samo kakih 30 otrok prešolalo v Štrigovo, torej samo dobra desetina. Vsi drugi starši, to je skoraj 9/10, pa hočejo, da se njihovi otroci tudi verouka uče v materinskem slovenskem jeziku, kar je njihova sveta pravica in najosnovnejša pedagoška zahteva.
Uradno pojasnilo o dokladah upokojenih ministrov
Belgrad, 24. nov. A A. Z ozirom na netočna in tendenciozna tolmačenja uredbe o dokladah upokojenih predsednikov in podpredsednikov mini-
mesec, in to z ozirom na njihov izjemen položaj, ter prejšnja doklada 3000 din.
Razen teh treh dopolnil v omenjeni uredbi od 18. novembra 1939 ni ničesar novega in z ozirom na to izhajajo vse vesti o nekih novih dodatkih
................ u ___i i upokojenim predsednikom ministrskega sveta, mi-
strskega ^vetaT mtfilitrov, ^anov" in"' drugftf*fti'it?	^	t? »obveščenosti nepoznan ja
naštetih osebnosti, se izdaja tole pojasnilo:
Z omenjeno uredbo o dokladah upokojenih predsednikov ministrskega sveta, ministrov itd. se ni ničesar spremenilo, ker je zanje ohranjena ista doklada, kakor so jo do zdaj imeli po uredbi o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev št. 37.600 iz leta 1935. Dosedanje stanje je z novo uredbo od 18. novembra 1939 izpopolnjeno z naslednjim: Določen je podpredsedniku ministrskega sveta v pokoju isti osebni dodatek, kakor ga prejema tudi ministrski predsednik v pokoju, iz razloga, ker ima podpredsednik ministrskega sveta po čl. 3 uredbe o podpredsedništvu ministrskega sveta pravico do istih prejemkov kot predsednik.
2.	Povečala se je osebna doklada državnih podtajnikov, v pokoju,, ki so vsega skupaj samo trije, od 1700 din na S0OO din na mesec iz razloga, ker so državni podtajniki imeli po prejšnjih določbah isto službeno in politično funkcijo kot ministri.
3.	Ustanovljena je osebna doklada za pomočnike ministrov, opolnomočene ministre in izredne poslanike v pokoju, in sicer doklada 2000 din na
Hudobija ali bolna ornoglednest
Nekaj opomb k članku mariborskega »Večernika«
Maribor, 24. novembra.
V	zadnjih dveh letih je bilo dovolj prilik, da smo se mogli razgledati jx> delu in uspehih v zadnjih dvajsetih letih, kar Maribor in njegovo zaledje živita v jugoslovanski državi. Ob teh prilikah se je pokazalo, da je javnost, zlasti pa naše časopisje, moglo ugotoviti nesporen napredek in dokaz volje ter sjx>sobnosti za trdo delo, ki je rodilo uspehe, ki smo jih ob dvajsetletnici države s takim veseljem vsi brez razlike ugotavljali.
Zdi se nam, da je mariborski »Večernik« pozabil, kaj je pisal ob 20 letnici osvoboditve Maribora, ker sicer pač ne bi mogel dovoliti, da bi v njem zagledal beli dan uvodni članek od 23. t. m., ki ga ni mogoče drugače označiti, kakor plod hudobije ali bolne črnogledosti.
V	omenjenin članku daje vse dvajsetletno kulturno, gospodarsko in socialno delo Maribora v nič in pade celo na tako nizek in r>odel nivo, da naše javno delavce obdolži drobtinarstva bivše c. kr. Avstrije. Članek, ki ga imamo v mislih, je tako značilen za znane kroge in ljudi, in tako poln ali hudobije ali bolne črnogledosti, da je pač potrebno, da mu dostavimo nekaj ugotovitev.
Najprej moramo poudariti, da tlači slovensko zemljo mnogo takih »široko razgledanih ljudi«, ki si domišljujejo, da so vkljub pomanjkanju politične izkušenosti in brez socialnega in gospodarskega znanja ter študija, poklicani, da izrekajo sodbe o naših političnih delavcih, ki jim vestno javno delo in znanje pač samo daje legitimacijo, da smejo voditi in v imenu večjega ali manjšega kroga nastopati. Celo tako daleč se je pisec sjKizabil, da jim očita drobtinarstvo e; kr. Avstrije in hoče tako nekaterim krogom dopovedati, da za samovlado v samoupravi zaenkrat nismo sj>osobni. Takih političnih domišljaveev je med nami mnogo in tem je tudi treba pripisati krivdo, da se je v nekem delu našega ljudstva pričelo pojavljati mišljenje, da je pri nas vse zanič in da je povsod drugod boljše in lepše. Tudi ta narodnostni greh se oprijemlje pisca omenjenga članka, pa vkljub temu si upa govoriti o premajhni narodni utrditvi Maribnra, ki da jc posledica nesposobne slovenske politike-
Slovenski Maribor in vsi njegovi kulturni in politični delavci doslej pač še niso dobili tako umazanega udarca v obraz kakor v omenjenem »Večernikovem« uvodnem članku. En sam pisec, ki za Maribor zdaleka ni toliko delal, kakor kdorkoli med mariborskimi javnimi delavci, si predrzne pomandrati v blato nesebično, tiho in požrtvovalno delo mnogih slovenskih mož, ki so dobili priznanja od merodajnejših oseb, kakor pa je »Večernikovc pisec.
Nikakor ne bomo zašli v nasprotni ekstrem in trdili, da je vse storjeno, kar bi bilo želeti in kar bi bilo potrebno. Smelo pa trdimo, da je bilo volje in sposobnosti dovolj, ovire, v kolikor je bilo od ljudi ustvarjenih, pa niso nastopile pri nas v Mariboru ali v Sloveniji, marveč tam, kjer je bil centralizem ustvarjen in kjer je samo požiral, pa nič dajal. Kako je s tem centralizmom, pa pisec gotovo dobro ve in tudi to ve, kdo ga je pobijal, le da tega svojega poznavanja razmer noče izpričati. Pisec bi moral vedeti, da ni dovoljeno vsega dosedanjega dela vreči v blato zgolj zato, ker Maribor pač še nima novega gledališča in umetniki do prihodnje spomladi še ne bodo imeli svojih razstavnih prostorov. In še to bi moral pisec vedeti, da življenje teče, da ni stoječa in smrdljiva voda, in dn prinaša s seboj vedno nove probleme ter da zaradi tega ni mogoče v enem samem razdobju rešiti nalog tako, da se nikoli več ne bi pojavile nove potrebe. Ce se nasiti ena potreba, se že pojavi druga in tako ne bo nikoli trenutka, ko bi mogli reči, da ni nobenega vprašanja več, ki bi ga bilo treba rešiti. Kolikor je bilo najnujnejšega, je Maribor napravil, v kolikor so bila seveda sredstva na razpolago, v bodočnosti pa bo gotovo tudi uspešno reševal probleme, ki so se na novo po-I javili in ki se še bodo.
Naj ta nekoliko krajši odgovor na daljše hudobno in bolno jadikovanje pomaga, da se bo v interesu zdrave in stvarne kritike izločila bolestna kritika, kar bo vsekakor v prid mariborskemu kulturnemu in javnemu življenju, ki je brez dvoma lepše in plodnejše, kakor pa ga vidijo ljudje, . ki jim debatiranje in kritiziranje izpulili uubiatu i del njihovega življenja.
dosedanjih zakonskih določb. (IZ kabineta finančnega ministra.)
Lord Lloyd v Belgradu
Belgrad, 24. nov. m. Davi je dopotoval v Belgrad angleški lord Liojd, predsednik angleškega instituta za kulturno sodelovanje za inozemstvo. Na postaji ga je sprejelo in pozdravilo osebje angleškega poslaništva, v imenu zunanjega ministrstva ga je pozdravil svetnik dr. Gavrilovič, v imenu prosvetnega ministrstva pa Velimir Jankovič, šef odseka za kulturne zveze z inozemstvom.
Angleški lord Lloyd potuje po anglofilskih centrih jugovzhodne Evrope, da bi se na licu mesta poučil o delovanju vseh anglofilskih društev. Za časa svojega bivanja v Belgradu bo stopil v stike z vsemi vodilnimi osebnostmi ter predstavniki anglofilskih združenj. Zvečer je bil sprejet pri prosvetnem ministru Maksimoviču. Jutri zvečer prireja njemu v čast lep sprejem angleški klub skupaj z društvom prijateljev Velike Britanije in Amerike.
Glas vojnih invalidov
Belgrad, 24. nov. m. Osrednji odbor Združenja vojnih invalidov je poslal predsedniku vlade Cvetkoviču, podpredsedniku vlade dr. V. Mačku, vojnemu ministru generalu Nediču, socialnemu ministru Budisavljeviču, pravosodnemu ministru dr. Markoviču in ministru brez portfelja dr. Konstantinoviču spomenico, v kateri se zavzema za vrhovno invalidsko sodišče ter nastopa proti nameri, da bi se njegova pristojnost v reševanju invalidskih vprašanj v drugi in zadnji instanci prenesla na apelacijska sodišča.
Železniška nesreča
Čuprija, 24. nov. m. V Čupriji sta na progi Spodnja Čuprija—Ravna Reka trčila skupaj lokomotiva in tovorni vlak, pri čemer je izgubil življenje strojevodja, več oseb pa je bilo ranjenih.
Kolera v Varšavi
Berlin, 24. nov. AA. DNB.: S pristojne strani zanikajo poročilo angleških listov, da je v Varšavi zavladala kolera. Ugotovljeno je, da se do danes ni pojavil niti en primer te nalezljive bolezni. Res pa je, da so 6e pojavili nekateri primeri trebušnega tifusa in da so bili zaradi tega izdani ukrepi. Prebivalstvu so zapovedali, da 6e mora prijaviti zdravnikom, ki bodo dajali injekcije proti tifusu.
Anglija razprodaja zaseženo blago
London, 24. nov. t. Reuter: V Londonu so objavili, da bo javna razprodaja tistega blaga, ki so ga angleške ladje zasegle pri blokadi Nemčije. Nekaj tega blaga je pobralo že vojno ministrstvo, ostalo bo kupcem na razpolago. Med njim je 91.938 ton kavčuka, 245 ton posebnih kovin, kot volfra-move kovine, bakra in železne rude, 1000 ton fižola, 2000 ton žita. Skupno bodo prodali 118.000 ton zaseženega blaga.
Belgra|ske novice
Belgrad, 24. nov. m. Za šokkega nadzornika v Laškem je postavljen Ernest Vranca učitelj iz Studenca.
Belgrad, 24. nov. AA. Minister za trgovino in industrijo je odobril danes ustanovitev delniške družbe pod imenom »Jugopamuk a. d.« v Belgradu s kapitalom 1,100.000 din. Namen te družbe je trgovina in podpiranje gojitve bombaža ter izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov in rud, končno pa tudi uvoz tujih industrijskih izdelkov.
Nova
komunistična taktika
Pod naslovom »Moskovska taktika« poroča madridski dnevnik »Ya« o pisanju moskovske »Pravde«, ki mladinskim komunističnim organizacijam nasvetuje, naj iz taktičnih razlogov sedaj opuste boj proti fašizmu in borbo sa politični tistem ljudskih iront. List nato ugotavlja, da politika boljševizma ostane slej ko prej nespremenjena. Tudi v Španiji ljudska fronta ni bila nič drugega kakor krinka, s katero je komunizem prevaril meščanske stranke, ki so pokazale neverjetno neznanje političnega in socialnega položaj^ in se zvezale s komunizmom. Španija je k sreči premagala ljudsko fronto in uničila sanje Stalina, pa tudi Francija sledi končnO po mučnih izkušnjah njenemu zgledu.
Sedaj pa, piše španski list dalje, išče Stalin nove krinke, da bi mogel prikrito nadaljevati s komunistično akcijo po državah. Sedaj se nasvetu j.e komunistični mladini, naj iz taktičnih razlogov govori, da se komunizem bori proti v.elekap.italističnemn imperializmu. To pa brez ozira na najnovejšo imperialistično delavnost Sovjetije v baltskih državah. Koga bodo sedaj komunisti dobili, da se bo dal nalagati? — se vprašuje madridski list. Komunizem na vseh straneh poskuša, da bi izkoristil lahkovernost in ne-poučenost ljudskih množic. Toda mi smo krvavo morali plačati izkušnjo, da je za vso krščansko Evropo Sovjetija s svojim komunizmom najhujši sovražnik. •.
Komunističen proglas »Zveze delovnega ljudstva«, ki so ga te dni izdali slovenski komunisti in o katerem smo včeraj govorili na uvodnem mestu, je prav takšen poizkus komunistične propagande, ki je preračunjena na lahkovernost in nepoučenost ljudi. Le da je komunističen razglas »Zveze delovnega ljudstva« nekoliko zaostal za smernicami moskovske Kominterne, ker se še ni znašel v novem položaju in še vedno hrabro mlati po fašizmu, ter je pri tem čisto prezrl zvezo Sovjetije s Hitlerjevo Nemčijo. Pričakovati je, da bo kak bodoči komunistični »manifest« na Slovence že nekoliko boljše orientiran v zunanji politiki Sovjetije, in da se bo vojskoval le še proti »imperializmu zapadnih velesil«...
Vohuni za kulisami vojne
Obmejni dogodek na nemško-nizozemski meji je vrgel žarko luč na borbe, ki se razvijajo za frontami med vohuni vojskujočih se držav
Amsterdam, 24. nov. t. Reuter poroča, da vzbuja zadeva angleških vohunov Bes t a in Ste-vensa, ki sta bila na nemško-nizozemski meji prijeta od nemške tajne policije, ker sta se dala preslepiti, da imata pred seboj prave zastopnike opozicije v Nemčiji, vedno večje razburjenje. Nizozemska vlada smatra to stvar tako važno, da je izdala dolgo uradno poročilo, v katerem opisuje, kako se je stvar pripetila na meji pri Ven loju, ko se je agentom nemške tajne policije, ki so čakali na meji posrečilo poleg angleških vohunskih agentov odpeljati tudi dva nizozemska državljana in sicer poročnika Kolpa ter haaškega prevoznika Lemmensa. Kratko po>-ročilu pravi med drugim:
Službena razlaga nizozemske vlade
Obmejni incident (ki se je pripetil dan po monakovskem atentatu) se je zgodil tako, da so nemški vohuni, ki so se predstavljali kot pooblaščenci, da z angleškimi vohuni v imenu nemške opozicije vodijo mirovna pogajanja, Angleže spravili na mejo, kjer so jih napadli in odpeljali. Angleža sta prišla na mejo z avtomobilom v spremstvu nizozemskega poročnika Kolpa, ki je dobil od vojnega ministrstva nalog, naj sestanku prisostvuje, da bo pazil, da se ne krši nizozemska nevtralnost. Nizozemski voz se je ustavil nekaj metrov pred nemško mejo.
Takrat je planilo iz nemške kavarne, ki je stala onstran meje, 6 mož, ki so začeli na Nizozemce in Angleže streljati, pri tem ubili nizozemskega poročnika, prevoznika pa ranili. Na to so vse štiri zgrabili m jih zavlekli čez mejo, kjer je medtem že čakal nemški avtomobil, ki je potem vse odpeljal v notranjost Nemčije. Angležema je bilo ime Best in kapitan Stevens, ki sta pripadala angleški vohunski centrali v Londonu, imenovani >Intelligence Service«. Vsa žaloigra se je odigrala v kratkem času 3 minut, tako, da nizozemska obmejna straža ni mogla poseči vmes. Cela stvar je bila zelo dobro organizirana in z veliko spretnostjo izvedena. Nizozemska obmejna straža je potem pobrala veliko število praznih patronov, ki pričajo, da so imeli Nemci avtomatične pištole.
Službeno poročilo pravi, da je nizozemska oblast angleška državljana pustila na mejo v spremstvu častnika za to, ker sta pokazala takšne legitimacije, da ni bilo nobenega dvoma o tem, da sta v polslužbenem poslu. Angleža sta tudi povedala nizozemskim oblastem, da imata nalog, da se bosta z nemškimi odposlanci razgovarjala o
Nemški službeni list zavrača laži o razmerah v Nemčiji
Berlin, 24. novembra, t. Glasilo narodnosocia-
listične stranke »Volkischer Beobachter« objavlja dolg članek, v katerem zavrača vse laž-njive vesti, ki so se zadnje čase trosile o razmerah v Nemčiji. List pravi, da nemška vlada neresničnih poročil o Nemčiji sploh noče več zanikati, zato pa hoče »VB« našteti nekaj takšnih vesti, da bo javnost spoznala >s kakšno preprosto neumnostjo in lahkomišljenostjo dandanes lažejo o Nemčiji«. List označuje naslednje vesti kot lažnjive in neresnične:
1.	Razneslo se je, da ima nemška tajna policija poseben oddelek, katerega naloga je, da od-leplja pisemske znamke zato, da bi našla razna revolucionarna gesla in pozive, ki jih nezadovolj-iieži pišejo na prostor, kamor potem prilepijo poštne znamke.
2.	Nadalje se je dne 3. novembra govorilo, da je v Nemčiji vrhovno vodstvo oborožene sile spremenjeno zaradi tega, ker so generali zavrnili načrt napada na Belgijo.
3.	Angleški listi so objavili, da je tajna policija polovila in pozaprla vse tiste, ki so v zadnjih šestih letih bili zaprti ali poslani v koncentracijska taborišča.
4.	Razneslo se je tudi, da nemška vlada v tajno policijo nima zaupanja in da je bila ustanovljena neka sftajna nadpolicija«, katere naloga je, nadzorovati tajno policijo.
5.	Dne 10. novembra so bili baje veliki neredi v Diisseldorfu, Hannoverju, Hamburgu in Potsdamu in da je bilo pri tej priliki ustreljenih 18 oseb.
C. Inozemski listi so vedeli poročati, da je Hitler takoj po monakovskem atentatu odpotoval v neki manjši kraj v Thuringenu, medtem ko so istočasno na drugi strani objavili, da se je vrnil iz Berlina in se nahaja spet v Monakovem na pogrebu žrtev atentata.
7.	Dne 10. novembra je Havas razglasila, da je mod baltiškimi Nemci, ki so se preseljevali v Femčijo, veliko število samoinoTov, češ da se ti Nemci proti volji vračajo v Nemčijo.
8.	Istega dne je Havas poročala, da je bil po1-licijski predsednik Potsdama g. Wedel poklican v Berlin na poročanje in da je bilo kratek čas na to v nemških časopisih objavljeno, da je umrl nenadne smrti. Stvarno pa je res, da je Wedel umrl že innogo prej na raku.
9.	Dne 14. novembra so londonske »Times« poročale, da se v Berlinu dogaja, da neki neznani ljudje izkoriščajo zatemnitev mesta v to, da potiskajo revolucionarne letake v žepe potnikov, ki jih potem, ko se luči spet posvetijo, razočarani Vlečejo iz žepov in • prebirajo.
10.	Dne 14. novembra so ameriški listi pripovedovali, da je bil monakovski atentat pripravljen od bivšega nemškega cesarja, da so pri tef priložnosti zaprli tudi devet nemških generalov in 12 znanih odličnih osebnosti enostavno postrelili.
1. Naslednjega dne je angleški »Sketsh« pripovedoval, da ie princ Maks Badenski interniran v svoji hiši — isti princ Maks, ki je že umrl pred desetimi leti.
12.	Dne 18. novembra poroča angleški »Dailjf Herald«, da je zavladal med nemškimi voditelji nemir in da na višjih nemških mestih drug drugemu več ne zaupajo, kar povzroča ohromitev vse državne delavnosti. V Nemčiji da je zavladal popolni kaos, popolna zmeda. K temu pristavlja angleški radio še to vest, da so na Dunaju hišne gospodinje in tržne branjevke napravile demonstracijo, v kateri so razgrajale s praznimi jerbasi.
13.	Dne 18. novembra je »Aftonbladek napisal, da je nemška tajna Doiiciia pregnala v Pots-
damu redovnice »Adelsdamen« (neke vrsta redovnic plemiških družin) iz njihovih samostanov ter jih prisilila, da so morale na polju pobirati krompir.
14. Končno Je vse zabelil francoski radio, ki je raznesel novico, da je odslej vsem strankinim odličnikom v Nemčiji prepovedano, da bi se pustili javno fotografirati in svoje slike (v uniformi) objavljali v javnem tisku.
»Volkischer Beobachter« pristavlja, da je vse to lažnjivo in da mora biti položaj onih, ki takš-
mirovnih pogojih v mali kavarnici na meji. Nizozemske oblasti so izbrale poročnika Kolpa, da prisostvuje tem razgovorom zaradi tega, ker je bil Kolp prisoten tudi prejšnji dan, ko sta Angleža imela razgovor z nekimi nemškimi zastopnikoma v isti kavarni. Toda Nemci prejšnji dan niso bili isti, kot pa naslednji dan, ko se je pripetil incident na meji ter ugrabitev obeh Angležev.
Angleško poročilo:
»Za resna mirovna pogajanja z nemško opozicijo je zvedela nemška tajna policija in jih preprečila...«
London, 24. nov. t. Reuter: V zvezi z uradnim poročilom nizozemske vlade o obmejnem incidentu ko sta bila angleška državljana Best in Stevens ugrabljena od Nemcev pri Venloju na nemško-nizozemski meji, je na merodajnih mestih v Londonu izšlo poluradno pojasnilo. To pojasnilo pravi, da je predlog za proučevanje možnosti za mirovna pogajanja prišel od strani Nemcev in sicer od važnih osebnosti v narodnosociali-stični stranki sami. Angliji se je zdelo, da bi se mogla pogajanja začeti na pametni podlagi. Toda potrebno je bilo, da se Anglija najprej prepriča o dobri veri Nemcev in njihovih predlogov. Zato je Anglija določila Besta in Stevensa, da poskusita priti v stik s zastopniki tistih Nemcev in da sprejmeta od njih mirovne predloge ter jih dostavita predstojnikom, da bi jih mogli proučiti in odločiti o tem, koliko so vredni. Best in Stevens sta to nalogo sprejela, ki ni bila niti v najmanjši zvezi z monakovskim atentatom. Anglija je obvestila tudi nizozemsko vlado o poslanstvu Besta in Stevensa, kar priznava tudi nizozemsko uradno poročilo o vsej zadevi. V nalogi, ki sta jo dobila Angleža, ni bilo nič, kar bi bilo v nasprotju z nizozemsko nevtralnostjo in je Nizozemska poslala tudi svojega častnika, da bi se na svoje oči o tem prepričal. Kako se je vse končalo, je znano. Himmlerje-vim agentom se je verjetno posrečilo, da so zvedeli za te sestanke na nizozemski meji in so ga preprečili na način, kot je znano. Toda vsa stvar nima niti najmanjše zveze z monakovskim atentatom.
Očitki na naslov Nizozemske
Berlin, 24. nov. t. Reuter. Iz Berlina poročajo, da sta Best in Stevens živa in zdrava v berlinskih zaporih. Obmejni incident pri Venloju pa zna roditi še druge posledice. Nemška policija sedaj preiskuje vlogo, ki jo je igral nizozemski poročnik Kolp, ki je bil med incidentom ubit. Nemška policija sumniči tega častnika, da je sodeloval v vohunski službi in bo v primeru, da se ji bo zdelo dokazano, da je sumnia resnična, napravila pri nizozemski vladi potrebne korake.
Angleški vohuni so polagali v Nemčiji peklenske stroje na trgovske ladje
Berlin, 24. nov. A A. DNB: »V31kischer Beo-
jih ladjah, nemških, italijanskih in japonskih. Eksplozije so v vseh primerih povzročili peklenski stroji. Okoliščina, da so bili vsi ti zločini enako organizirani, je odkrila prvo sled za razkrinkanie povzročiteljev teh zločinov. Posebno sta trpela nemški parnik »Feronia« in italijanski parnik »Felice«. Na teh parnikih so našli dele peklenskih strojev, ki so bili britanskega porekla. Razen tega so bili uslužbenci nemškega Oestapa že od leta 1036 v zvezi z »Intelligence-Serviceom«, ki ni vedel, da na ta način spremljajo njegovo delo. Vse te dokaze so zdaj potrdile izpovedbe angleškega stotnika Stevensa, ki je priznal, da je vodil to sabotažo iz Londona v pritličju nekega poslopja, pod imenom »Oddelek za propagando«, pozneje pa v Pragi, posebno v maju 1938. Njegov pomočnik je bil nemški emigrant Petsch, ki so ga na zahtevo nemške policije aretirali, a kmalu nato spet izpustili, dokler ga niso pozneje na Danskem zaprli zaradi vohunstva.
100 vohunov med 50.000 Nemci, ki so svoje dni pribežali v Anglijo
London, 24. nov. AA. Havas: Današnji jutranji Daily Express piše, da so med 50.000 nemškimi in avstrijskimi begunci, ki so prišli v Veliko Britanijo, ko so se sovražnosti začele in ki so se pripravljali, da odpotujejo v Ameriko, odkrili nad 100 vohunov Gestapa. List pripominja, da je zelo verjetno, da so med nemškimi begunci še vohuni, ker angleške oblasti še niso končale preiskave. Tisti, ki so pod krinko beguncev zbirali gradivo o pravih beguncih in pa o državni obrambi, so zdaj v nekem koncentracijskem taborišču. V Veliki Britaniji je 74.000 Nemcev in Avstrijcev, med njimi 43.000 žensk.
bachter« prinaša obširen članek o delovanju britanskega »Inteligence-Servicea« (državnovohunske službe in pravi:
ne vesti širijo in jim verjamejo, zelo slab, če ra- i V času od 18. nov. 1937 do 27. nov. 1939 čunajo s tem, da bodo nasprotnika z njimi omajali. • se je pripetilo 15 primerov hudih eksplozij na tu-
Francoska poročila o „namera vanem vdoru m Nizozemsko
#f
Havasove informacije o odklonilnem stališču nemških generalov
Angleži trdijo, da Nizozemska še ni varna
V zahodnem časopisju so mnogo pisali o namenu Nemčije, da bi bila prekoračila mejo Nizozemske in to deželo zasedla, da bi lažje dosegla Anglijo s svojimi letali. Nemški službeni krogi so na te domneve vedno odgovarjali zanikalno, toda velikega pomena tem poročilom niso pripisovali. Sedaj je francoska agencija spet razširila neko poročilo o dogodkih, ki so preprečili nemško ofenzivo proti Nizozemski. To poročilo objavljamo po časnikarski dolžnosti, prepuščajoč agenciji odgovornost za njeno verodostojnost. Pariš, 24. nov. t. Havas. Poročevalec na nemški meji poroča, da je dobil v roke točna poročila o tem, kako je bila preprečena nemška ofenziva proti Nizozemski 4 ure preden se je imela' začeti. Dogodki so se razvijali takole:
Napad na Nizozemsko je bil določen za dne 12. novembra zjutraj. Pri posvetu, ki ga je nemški kancler imel s svojimi generali po monakovskem atentatu dne 8. novembra, je Hitler dejal, da je »Anglija zgrešila cilj« in da ta njen napad ne bo imel nobenega vpliva na sprejete sklepe. Ko so potem obravnavali vse podrobnosti vojaškega pohoda na Nizozemsko, je general R e i c h e n a u, ki je prej bodril k temu pohodu, opozoril kanclerja na zelo resna poročila, ki prihajajo v zvezi z obiskom belgijskega kralja pri nizozemski kraljici. Ta obisk znači, da bo Belgija stopila takoj na stran Nizozemske. Generalovi ugovori niso imeli uspeha in navodila, ki jih je dobil, so se glasila tako, da naj pripravi vse za napad za zvečer, dne 11. novembra. Zjutraj, dne 11. novembra je bil spet posvet v generalnem štabu. Ozračje je bilo bolj viharno. General Reichenau je spet začel odsvetovati, češ, vsa ofenziva je bila izračunana na predpostavki, da bo Belgija ostala nevtralna. Ce bi se napad kljub temu izvedel, potem je nevarnost, da se Nemčija podaja v veliko razočaranje, ki bi lahko imelo za posledico polom narodno-socialističnega režima sploh. Reichenau je pristavil, da je seveda pripravljen izvesti vsako povelje, ki ga bo dobil, toda v primeru, da bi načrti spodleteli, se bo pred vsemi svojimi četami ustrelil. Potem se je prvič oglasil tudi general Brau-chitsch, ki je dejal, da nemški generalni štab ne more prevzeti nobene odgovornosti za pred-stoječi načrt, ki ga ^nobeden od prisotnih častnikov ne odobrava'-. Zatem je bilo sklenjeno, da se načrt vhoda v Nizozemsko odstavi s dnevnega reda.
London, 24. nov. b. V inozemskih krogih je vzbudilo največjo pozornost, da sta dva vodilna nemška lista »D e r An g r if f « in »B o r s c n Z e i tu n g* ponovno pričela ostro napadati Nizozemsko.
»D aily Telegrapht ugotavlja, da nemške čete na nizozemski meji niso bile zmanjšane in da je general Blaskovitz ustanovil sedež glavnega štaba v IVesselu, ki je oddaljen le 30 km od nemško-nizozemske maje. Dalje poroča isti list, da v Meidriclmerke v Duisburgu delajo noč in dan pontone, katerih izdelajo tedensko 40 komadov.
Sodba zoper Auerja, Koržeta in tov.
Maribor, 21. novembra. Razprava je trajala do 1 ter se je ob 3 popoldne nadaljevala ter končala ob j)ol 8 zvečer. Popoldne so se v glavnem čita le izpovedbe prič, medtem ko so bile dopoldne zaslišane le nekatere priče.
Nato je specializiral zastopnik konkurzne mase dr. Pretnar svoje zahtevke, v kolikor so bili upniki oškodovani v znesku ok-oglo 225.000 din. Istotako je drugi zastopnik specializiral svoje zahtevke kot zastopnik stranke Jugoslovanske tvor-nice šešira Sisak v znesku 20.630 din.
Nato je dobil besedo državni pravdnik Tram-puš, ki je v svojem uvodnem govoru dejal, da si Auer ni mogel najti boljšega pravnega svetovalca kot ga je našel v osebi Maksa Koržeta. Med govorom državnega pravnika pa je vstal obtoženi Korže in dejal: Takih stvari jaz nočem poslušati ter je zapustil razpravno dvorano. Med govorom državnega pravdnika je vzkliknil Korže, ki se je medtem spet vrnil nazaj v razpravno dvorano: »Resnica naj lx> ali pa nič!« V svojem govoru jo državni pravdnik predlagal obsodbo vseh obtožencev, gledo Aura in Koržeta pa posebno strogo kazen.
Ob četrt na 7 Re je umaknil senat k posvetovanju, ki je trajalo do pol 8. Ob pol 8 je razglasil predsednik senata dr. Čemer, ki sta mu pri-sedovala dr. Mihelčič in dr. Lečnik, sodbo, s katero so bili obtoženci krivi, vendar ne v celem smislu obtožbe ter 6e obsojajo: Auer Anton na 1 leto in 6 mesecev robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Maks Korže je bil obsojen samo zaradi krivega pričevanja na 7 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic na 2 leti ter na plačilo sodnih stroškov, ki se izrečejo za izterljive ter na 2000 din povprečnine. Glede prikrivanja je bil oproščen. Istotako je bila obsojena njegova žena Terezija Korže na štiri mesece strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic. Franc čančala je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, na 2 leti izgube častnih pravic, na plačilo stroškov sodnega postopanja, na oOO din j>ovprečnine, pogojno na dve leti Njegova žena Antonija čančala na tri mesece strogega zapora, na 2 leti izgube častnih pravic, pogojno na 2 leti. Viljem Bendič na 3 mesece strogega zapora in dveletno izgubo častnih pravic, pogojno za 4 leta. Anton Kolar na 400 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na 7 dni zapora, pogojno na 3 leta. Postopanje proti Fridriku Šapecu, ki je pobegnil čez mejo, pa je bilo izločeno. — Zasebni udeleženci so bili zavrnjeni na civilnopravno pot.
Auer, Maks in Terezija Korže so si pridržali tridnevni rok za priziv, drugi obtoženci so kazen sprejeli.
Državni tožilec pa se ni zadovoljil s prenizko kaznijo in napovedal revizijo in priziv glede vseh obtožencev, razen Kolarja. Tudi med poslušalci so je slišalo neko mrmranje, ker so vsi pričakovali mnogo ostrejše kazni kakor pa jo je izreklo sodišče.
Nova romunska vlada
BukareSta, 24. nov. AA. Havas. Mandator krone J trpe nevtralne države, medtem ko voj-
.......* '	ekujoče «e države počivajo za betonskimi utrdbami.
Čudna jc ta vojna, pravi švicarski dopisnik »Stam-pe«. Vojna, kjer uživajo vojaki velemoderno udobnost na utrjenih mejah, udobnost 6 centralno kurjavo in električno razsvetljavo, udobnost, kjer jim prav gotovo nc primanjkuje hrane — medtem, ko se nevtralne države spreminjajo v koncentracijska taborišča in so obsojena na to, da si mora vsak njihov prebivalec zadrgniti pas, ker tvegajo lakoto. To, kar se dogaja na morju, podira še poslednje iluzije, ki so jih gojile nevtralne države v zadnjih 20 letih. Lepa stavba iz kvart, zgrajena v Ženevi, na podlagi nauka o enakopravnosti med narodi, se je sesula. Isti možje, ki so v imenu enakopravnosti velikih in malih držav odklonili pakt štirih, ista Anglija s Francijo in Nemčijo odločajo vojno na morjih blokado in protiblokado .katerih dejanski uspeh jc, da se tajijo pravice malih držav. Velesile se niso sporazumele in podpisale pakta štirih, da zajamčijo obstanek tudi najmanjših držav, sporazumele so se pa, da jih zaduše.
Tatarescu je sestavil novo vlado. Ob 21 bo nova vlada položila prisego. Verjeten seznam nove vlade je sledeč:
Predsednik vlade in notranji minister T»a tare-sen, zunanji minister G a i e n c u, pravosodni minister Micescu aliFigureanu, minister za narodno obrambo general I leo s, minister za letalstvo in mornarico general Tcodorescu, prosvetni minister Andrei, gospodarski minister dr. Konstantin Angel escu, finančni minister Mitica Constan-tinescu, minister fronte za narodno obnovo Giu-rescu, minister za državna posestva Rosculec, prometni in gradbeni nvnister C i g u r t a , manjšinski minister Silvi Dragomiru, minister za javno varnost general Marinescu, minister za vere Nestor, minister za ljudsko zdravje Costinescu, minister za propagando Masoiu ali S o t i n u.
Angleški list o „evropski blokadi"
Torin, 24. novembra. AA. Štefani: Torinska »Stampa« prinaša daljši članek iz Švice s pregledom odgovora nevtralnih držav na minsko in podmorniško vojno, na blokado, protiblokado, na i represalije in protirepresalije, od katerih najbolj
Des Moines, 24. nov. A A. DNB: Požar je uničil hangar mestnega letališča v Des Moinesu (Združena državica Iowa). Zgorelo je 19 letal. Umrl je en delavec, dva pa sta dobila težke poškodbe. Stvarna škoda je zelo velika
Položaj in potrebe našega kmetijstva
V. zasedanje Kmetijske zbornice v Ljubljani
Ljubljana, 24. novembra.
Danes se je začelo 5. zasedanje sveta naše kmetijske zbornice, ki je sicer še mlada ustanova, pa si je vendaT s svojim tihim in strokovnim delom pridobila že mnogo zaslug za izboljšanje položaja našega kmetijstva in vsega našega gospodarstva.
Sejo je vodil predsednik zbornice g. Martin Steblovnik. Zbornični svetniki so najprej odobrili zapisnik zadnje plenarne seje, nato pa poslušali poročilo glavnega tajnika zbornice g. dr. Lavriča Jožeta.
Poročilo glavnega tajnika
Iz obširnega referata g. dr. Lavriča posnemamo tole sliko o gospodarskem položaju tekočega leta zlasti z ozirom na posamezne kmetijske panoge.
Žito.
Zaradi izredno dobre žitne letine v 1. 1938, bila je najbolj bogata letina, kar jo pozna svet, 60 padle cene tako nizko, kot so bile v časih najhujše gospodarske krize. Tudi letoinja žetev je bila po dosedanjih cenitvah zelo ugodna, dasi zaostaja za lansko. Ker so zaradi lanske izredne letine ostale velike zaloge, računajo, da je v žitorodnih državah na razpolago 320 milijonov stotov za izvoz, dočim znaša potreba držav, ki uvažajo le polovico, eo cene tudi v tekočem letu popuščale. Pred izbruhom vojne so bile c ene na vseh svetovnih trgih nižje kot pa lansko leto v avgustu. V početku vojne so sicer cene močno poskočile na vseh prekomorskih tržiščih, vendar je bil 6kok le začasen, pokazalo sc je, da velikih kupčij, kot je nanje upal žitni trg, ne bo. Evropske dlržave imajo zaenkrat zadostne zaloge, poleg tega pa so zelo narasli stroški pomorskih transportov, kar ovira prodajo v Evropo.
V naši državi je cena pšenice mnogo nad ceno svetovnega trga, katera znaša, preračunana na našo pariteto, komaj 60—65 par za kg. Pri nas pa je bila določena cena 165 din za 100 kg, po kateri je imel Prizad kupovati pšenico.
Ker je bila letina še pre;ej dobra, je letos do septembra Prizad nakupil 35.500 vagonov pšenice. Zaradi velike ponudbe je cena sredi septembra padla izpod Prizadove cene, celo na 90—100 din. Konec septembra pa so se cene zopet popravile, dosegle zopet Prizadovo višino in jo v zadnjem času zaradi velikih nakupov rezervne hrane za vojaštvo in za civilno prebivalstvo v smislu uredbe o rezervni hrani in tudi zaradi špekulacije, celo znatno prekoračile. Najbrž pa smo tudi več pšenice izvozili kakor pa bi smeli z ozirom na lastne potrebe.
Slovenija sama ne pridela dovolj žita ter ga mora kupovati. Deloma je tudi kmečko prebivalstvo navezano na kupovanje žita. Zaradi tega ima Kmetijska zbornica težavno stališče, Kot zagovornica kmečkih interesov ne more biti proti visokim cenam žita, na drugi strani pa mora ščititi tudi interese tistega kmečkega prebivalstva, ki mora žito kupovati. Da se preprečijo vsaj delno viseke cene žita, ki jih morajo na žitu pasivni kraji plačevati žito-rodnim krajem, je kmetijska zbornica zahtevala, naj se dovolijo znatni popusti za prevoz žita v pasivne kraje.
Tudi cene koruze so zaradi slabe letine soraz-meroma visoke, znašajo 130—135 din za 100 kg. Kot pri pšenici so tudi pri koruzi cene znatno nad svetovno ceno.
Živina in prafičL
Živinoreja j® glavna panoga našega kmetijstva in predstavlja za kmeta najvažnejši vir dohodkov. Zato je gibanje cen živine za naše kmetijsko gospodarstvo največjega pomena. Cene živini so pri nas višje kot na svetovnem trgu, zato je naš izvoz mogoč predvsem v Nemčijo, ki nam je pripravljena plačevati višje cene. Vendar pa Nemčija ne kupuje od nas toliko živine, da bi mogli držati cene splošno na tisti višini, kot jih dobimo od Nemcev. Italija, kamor tudi precej izvažamo, plačuje nižje cene, isto tako tudi ostale države, v katere še izvažamo, zato moramo za ta izvoz plačevati izvozne premije.
Naša letna produkcija goveje živine v vsej državi znaša okrog 1 milijon komadov, od tega zakoljemo povprečno 750.000 komadov, povprečni letni izvoz žive živine pa znaša okrog 60.000 komadov, tako da znašata domača poraba in izvoz skupno 810.000 komadov. V primeri z našo produkcijo znaša torej izvoz 73% če pa upoštevamo samo posamezne vrste živine, dobimo še znatno višje odstotke. Iz tega je razvidno, da more inozemski trg odločilno vplivati na razvoj cen. Zadnji dve leti pa nismo dosegli v izvozu povprečnih številk, kar je imelo za posledico bolj šibke cene.
Izvoz prašičev pa zmoža pri letni produkciji 4,150.000 komadov, če upoštevamo tudi izvoz mesa nad 400.000 komadov. Leto« smo izvozili do septembra živih prašičev 221 000 komadov, od tega polovico v Nemčijo, drugo polovico nekako pa v češko-mo-ravski protektorat. Izvoz prašičev je tako močan, da vpliva na gibanje cen na domačem trgu. Ker je s pogodbami z Nemčijo, protektoratom in Italijo izvoz svinj zasiguran v dovoljni meri, je pričakovati, da bodo cene tudi nadalje ostale čvrste.
Sadje.
Uspeh sadjarjev je odvisen od izvoza. Sedaj pride za izvoz v poštev skoraj izključno Nemčija, ki ram je za leto zasigurala kontingent 3000 vagonov. Do sedaj je bilo izvoženih 700 vagonov. Z doseženimi cenami pa naši sadjarji niso bili zadovoljni. V dogovoru z Nemčijo so bile cene sicer določene ta'co, da so prišle 2.86 din za kg franko meja. Poleg tega je Prizad plačeval še premijo 25 par za kilogram. Vendar so trgovci plačevali sadjarjem znatno manj, kar je vzbujalo med njimi nerazpoloženje proti sedanjemu načinu izvoza.
Vino.
Povprečna vinska proizvodnja v Sloveniji znaša 400.090 hI in je namenjena le za domači trg. Izvoz slovenskega vina kakor tudi ostalih vin iz naše države je malenkosten in se giblje le med 2 do 4% celotne proizvodnje. Prizadevanja, da bi po priključitvi Avstrije k Nemčiji izvažali večje množine štajerskih vin v bivšo Avstrijo, so ostala brez uspeha. Doseči je bilo mogoče le malenkosten kontingent. Do konca oktobra smo izvozili slovenskih vin 1,360.000 litrov, kar je Slo skoraj izključno v Nemčijo, dočim gredo banaika in dalmatinska vina tudi na Češko-moravsko. Letošnja letina je bila na splošno slaba, kakovost
vin pa je dobra, tako da so »e cene nekoliko izboljšale in je pričakovati, ker so zaloge izčrpane, da se bodo cene tudi držale.
Les.
Lesna kupčija je bila leto« bolj živahna kot pa 1. 1938. Do konca avgusta letos smo izvozili 819.000 ton lesa v vrednosti 636 milij. din, dočim smo lansko leto v istem razdobju izvozili 609.000 ton v vrednosti 496 milij. din, kar pomeni povišanje za 30% po vrednosti in 35% po količini.
Povprečne cene leta 1939 60 pri nas za mehki rezani les franko vagon in nakladalna postaja za kvaliteto in sortiment kakor gre od običajne žage, 345 d'n proti 320 din v letu 1938, 370 din v letu 1937 in 278 din v letu 1936. Vojna bo najbrž prinesla v našo lesno gospodarstvo nekaj sprememb. Verjetno je, da bo Nemčija, ki je zaradi blokad« odrezana od nekaterih svojih dobaviteljev, kupovala pri nas več kot do sedaj. Italija bo najbrž imela še večji interes na našem lesu kot pa do sedaj, zaradi ovir, ki jim je izpostavljen pomorski promet iz severnih držav. Zadnji čas je kot velik kupec za le« nastopala Anglija, pričakovati je, da bo hotela nakupe pri nas še povečati. Zaradi teh možnosti za izvoz smemo računati sedaj s stalnostjo v cenah,
Za njim je podal obsežno predsedstveno poročilo o akcijah Zbornice predsednik g Steblovnik.
Predsedstveno poročilo
Iz poročila predsedstva o delu Kmetijske zbornice posnemamo tele najvažnejše ugotovitve:
Med vodilna kmečka vprašanja spada vprašanje cen za kmečke pridelke, ki je v ozki zvezi z izvozom. Gozdarsko odbor se je pečal z vprašanjem izvoza črnega gabra in smrekovega lubja in sc je izjavil proti nameravani prepovedi, do katere tudi ni prišlo. Nadalje je odbor sklenil, da obvaruje škode 6voje pripadnike tako, da za lesno kupčijo izdela vzorce za kupoprodajne pogodbe za le«. Na pritožbo, da se zlorabljajo nam dovoljeni kontingenti živine za izvoz, je odbor ugotovil, da večkrat nimamo zadostne množine kvalitetne živine za izvoz in so tudi cene živine na svetovnih trgih neugodne. Zbornica je zaprosila, naj bi se smeli interni dinarji porabiti tudi za pospeševanje izvoza vina in fižola, ki sta dva važna slovenska pridelka. Za izvoz našega sadja bi bilo potrebno poiskati še drugih tržišč, za kar bi prišli v poštev Anglija, Egipt in severne države. Za izvoz sadja «o nam ne-ob hodno potrebni silosi, katere potrebujemo v Ljubljani in Mariboru, pa 6e je zidava zavlekla, ker obe mestni upravi do zadnjega časa zato nista pokazali dovolj zanimanja. Glede cen pšenice je odbor mnenja, da ne gre zavarovati preveč visoko nad svetovno ceno, od česar ima slovenski kmet le izgubo ampak je treba zavarovati tudi druge proizvode, kakor n. pr. zlasti živino. Nadalje je potrebno dovoliti 75% popusta za prevoz žita v pasivne kraje.
Zbornica se je nadalje trudila za odpravo trdot po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov in je dosegla, da se šteje 8 ha gozdov za 1 ha orne zejnlje, kar prihaja v prid neštetim našim kmetom. Ker je v Sloveniji okoli 3.400 ha neobdelanih kmečkih posestev, je zbornica podvzela korake, naj se ta zem-' lja vrne svojemu namenu. Se večje važnosti pa je
prehajanje kmečke zemlje v nekmečke roke in naj se zato v komisije, ki dovoljujejo prenos nepremičnin, imenujejo tudi zastopniki Kmetijske zbornice.
Dosežena je bila pocenitev cementa za kmeta na ta način, da bo imel vsak kmet pravico do povračila drž. trošarine na tisti cement, ki ga porabi za ureditev svojega gnojišča in gnojnične jame. Z državno intervencijo naj se odpravi nesorazmerje med cenami umetnih gnojil in cenami kmetijskih pridelkov. Mnogi predeli Slovenije že od nekdaj hudo trpe zaradi pogostih povodnji, ki so letos v maju in juniju vnovič prizadele nad 35 milijonov dinarjev škode. Za prizadete kraje na| se odpišejo davki in vpoštevaio naj se tudi skupne prijave občin. Za zavarovanje proti toči in zavarovanje živine še ni izgledov, kakor tudi ne za socialno zavarovanje.
Odbor je sklenil zahtevati maksimiranje občinske trošarine, prosto zamenjavo vina za V6e pridelke in okraje ter to, da mora plačevati trošarino kupec. Zbornica je sestavila tudi načrt uredbe za zavarovanje vinskih imen. Reševanje prošenj za breztrošarinski sladkor naj se poenostavi in prenese na banovino. Odbor se je zelo zavzel za pocenitev modra galice, precej se je bavila tudi z novim viničarskim redom.
Seveda smo s tem navedli samo važnejše akcije naše-Kmetijske zbornice v tekočem letu, ki pričajo o vsestranskem prizadevanju Kmetijske zbornice za ureditev perečih vprašanj našega kmetijstva. Neštete pa so še druge akcije, s katerimi se je bavil ta ali oni organ zbornice. Kajti zbornica je budno na straži ter vedno in s čim največjim poudarkom prijavlja stališče kmeUkega stanu, oz. se zavzema za njegove brige. Med drugim navajamo še, da 6e je zbornica pečala tudi z veliko nadlogo za kmečko prebivalstvo, t. j. z delomržneži, zbornica je priredila o tem že pismeno anketo in namerava zaprositi bansko upravo, da uvede prisilno delo in uredi vprašanje nadležnega beračenja sploh.
Številna so mnenja, ki jih je zbornica podala o načrtih raznih zakonov, uredb, naredb, predpisov itd. Zavzela se je za revizijo lovskega zakona.
Zbornica je poudarjala na merodajnih mestih pomanjkljiv pouk kmetijstva v ljudski šoli, zato je sestavila tudi v ta namen potrebne učne načrte ter pripravlja tudi potrebne učbenik. Smatra tudi, da je potrebno za Slovenijo ustanoviti kmetijsko srednjo šolo za Slovenijo, za kar je dano pooblastilo v finančnem zakonu.
Zbornica namerava skupno s Kmečko zvezo izdajati svoje glasilo in je bil v ta namen že ustanovljen poseben konzorcij, tako da bo glasilo kmalu pričelo izhajati.
Zbornica je nato sprejela preračun za leto 1940, ki izkazuje približno isto višino kot za 1939, le z malimi izpremembami. Doklada ostane neizpreme-njena.
Obsežna razprava se je razvila v zbornici o ukrepih, ki eo potrebni proti stalnim povodnjim, ki prinašajo ogromno škodo našemu kmetijstvu. Ta razprava »e bo še nadaljevala.
Zbornični svet je nato kooptiral za svojega člana g. inž. Antona Šivica, znanega gozdarskega strokovnjaka, ki je do nedavna vodil državno nadzorstvo in pospeševanje gozdarstva. Jutri se zasedanje nadaljuje.
Borze
Naša zunanja trgovina po državah v oktobru
Izvozna trgovina za najvažnejše države nam pa daje naslednjo 6liko (v milij, din):
Izvoz:
Objavljeni so uradni podatki o naši zunanji trgovini po državah v oktobru. V naslednjem prinašamo izvleček iz teh podatkov obenem s po-' datki za prejšnje mesece in lanski oktober, da se vidi razlika med predvojnim in sedanjim stanjem. Vzeli smo 10 najvažnejših držav v naši zunanji i trgovini (v milij. din).
Uvoz:
Nemčija
Italija
USA
Anglija
Francija
Češkoslovaška
Grčiija
Madžarska
Brit. Indija
Švica
Rccnunija
1939
okt. 1938 okt. * sept okt.
156.3 47.2 29.55 24.9 13 75 13.5 11.45 8.7 8.44 8.2 7.7
209.15 49.76 14.8 22.15 88 290 3.54 16.1 5.0 3.74 6.0
132.1	212.9
24.7	27.3
16.1	17.2
9.66	11.0
406	1.14
15.17	17.6
5 1	9.0
9.44	14.46
2 3	4.6
1.96	4.6
7.36	13.0
Ta pregled nam kaže, da je od septembra na oktober narastel v prvi vreti uvoz iz Nemčije, ki je že presegel lanskoletno višino. Nadalje se je ■ obnovil naš uvoz iz Anglije, USA, Italije, češko-moravskega protektorata, vendar je uvoz iz protektorata dosegel lanskoletne številke Zla6ti se je oktobra povečal uvoz iz Madžarske in Romunije, ki 6ta nam kot nevtralni državi lahko dobavili več kot prej. Najbolj je padel uvoz iz Francije, ki je postal naravnost minimalen. Tudi uvoz 6urovin se drži dobro, kar dokazujejo podatki o uvozu iz držav, ki nam pretežno dobavljaijo surovine.
Konferenca borz v Zagrebu
Pod predsedstvom predsednika zagrebške borze g. dr. Stanka Šverljuga je bilo 22. in 23. novembra redno letošnje zasedanje borz iz vse naše države. Ljubljansko borzo sta zastopala član g. Ferdo Nickelsbacher in tajnik g. Jože Kovač. Na Nasedanju so bili ugotovljeni generalni tipi moke in sprejeti načrti za nove uzance za trgovino s fižolom, bučnimi koščicami ter ko-ruzo-činkvantinom. Nato je dclegacija razpravljala o splošnih uzancah za trgovanje z blagom, kjer je bilo najvažnejše vprašanje roka pri promptni dobavi ter dajanje dispozicij pri promptnih in terminskih dobavah (izvršitev nabave). Vprašanje dajanja dispozicij ni moglo zaradi kompliciranosti dolgo časa priti do rešitve, pa je sedaj normirano po enotnih odredbah, kar 1)0 zelo koristno. Nadalje so razpravljali o sodnih taksah, izvršitvi razsodb itd. — Končno je delegacija razpravljala tudi o zgrad-
		1939	
okt. 1938	okt.	sept	oki,
240.0	201.3	67.0	163.1
15.1	107.7	54.6	90.56
17.2	3.1	29.45	67.0
24.54	36.2	32.77	55.75
7.04	13.2	12.2	29.1
15.95	32.15	5.6	21.5
26.7	24.7	8.8	15.7
17.2	16.0	8.9	10.0
—	12.7	0.5	8.8
CHARLES BOYER
idol vseh žena v pretresljivi ljubavni drami marine oficirja. — V filmu je pokazana dosedaj največja pomorska bitka na plalnu.
Kino Malica m. 21-24 ob 16 ,19. in 21.uri
Povratek
po slovitem romanu Claiida Farraraja
Nabavite vstopnice v predprodaji I
Nemčija Protektorat USA Italija Švica Anglija Madžarska Grčija Slovaška
Pregled najvažnejših držav po izvozu nam kaže, da je meseca oktobra najbolj narastel izvoz v Nemčijo ter v države, ki so priključene nemškemu gospodarskmu sistemu, t. j. v češkomoravski protektorat in Slovaško. Izreden dvig beleži naš izvoz v severnoameriške Zedinjenje države, ker smo izvozili tja skoro ves naš hmelj in smo imeli od tega velik dotok deviz. Tudi naš izvoz v Švico je izredno narastel, ker je Švica uvozila od nas zelo mnogo živine. Izvoz na Madžarsko se je od septembra na oktober podvojil, vendar še ni dosegel lanskega stanja. Tudi izvoz v Anglijo se je začel ugodneje razvijati. Slab pa je naš izvoz v Grčijo.
Med kupci pogrešamo v veliki meri Belgijo in Francijo Belgija je doslej kupovala pri nas največ rud, koncetratov in kovin, katerih izvoz je zadnja dva meseca skoro popolnoma ponehal. Počasi se obnavlja tudi naš izvoz v sredozemske države in Južno Ameriko, kamor gresta največ les in cement.
bi silosov ter se je zavzela za to, da bi se silosi zgradili tudi v Skoplju ter v krajih, kjer so sedeži domačih borz. Predsedništvo delegacije jugoslovanskih borz ima v letu 1940 borza v Sk'"
lju-
Zvišanje plač v ljubljanskih trgovinah. Na
svoji zadnji seji je uprava ljubljanskega Združenja trgovcev sklenila priporočiti vsem svojim članom, da vpoštevajo težavne razmere svojega usluž-stva in jim zaradi zviševanja cen življenjskim potrebščinam zvišajo prejemke ali v obliki zvišanja plač ali posebnih draginjskih dodatkov. Uprava (e o tem sklepu obvestila po okrožnici vse svoje članstvo.
Pogajanja z Italijo. Ker je italijanska tekstilna industrija tudi za stare zaključke zelo zvišala cene bombažnega prediva. je včeraj odšla iz Belgrada na pogajanja v Milan posebna delegacija iz nše države, katero tvorijo zastopniki trgovinskega in zunanjega ministrstva ter bombažne industrije.
Stanje Slovaške narodne banke. Objavljen je drugi izkaz Slovaške narodne banke za 15. november, ki kaže v primeri z izkazom za 7. november povečanje zlatega in deviznega zaklada za 2.2 na 53 milij. kron, nadalje so se menična in čekovna posojila povečala za 6.6 na 363.26 milij. kron. Med pasivi se je zmanjšal obtok bankovcev za 60.6 na 1.307.8 milij. kron, dočim so se žirovne vloge povečale za 58.7 na 273,74 milij. kron. Državni dolg za emitirane bankovce je ostal ncizpremenien na 469.44 milijonov kron.
Dne 24. novembra 1939.
Denar
Ameriški doiar 55.— Nemška marka 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 8.741.540 din, na belgrajski 4.961.000 din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi en milijon 432.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 lunt....... 172.50— 175.70
Pariz 100 frankov . , . . , 97.50— 99.80 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.— Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1006,— Amsterdam 100 goldinarjev , , 2347.50—2385.50 Bruselj 100 belg...... 732.00— 744.—
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
London 1 funt .......	213.09u- 216.29
Pariz 100 frankov .....	120.50— 122.80
Newyork 100 dolarjev ....	5480.00—5520,—
Ženeva 100 frankov . . . . ,	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold..........2899.32—2937.32
Bruselj 100 belg......904.08— 916.08
Ljubljana — Zasebni kliring
Berlin 1 marka.......14.20—14.40
Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem	35.65—86.35
Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 36.65—37.35
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.865, London 17.41, Newyork 446,— , Bruselj 73.87, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockholm 106.25, Oslo 101.37, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40, Budimpešta 80,— ponudba, Atene 3.40 pon., Carigrad 3.50 pon., Bukarešta 3.40 blago, Helsinglors 9.05 blago, Buenos Aires 104.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 436 —438 v Zagrebu 436 blago v Belgradu 434.50—435
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98—100, agrarji 53—55, voj. šk. pr. 436—438, begi. obv. 80—82, dalm. agr. 74—76, 8% Bler. pos. 93—94, 7% Bler. pos. 90—91, 7% pos. Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. pos. 91-94. — Delnice: Nar. banka 7.100—7.200, Trboveljska 205—215.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 96—97.50, agrarji 53 denar, voj. ško. pr. 436 blago, begi. obv. 81 blago, dalm. agr. 75.50 blago, 4% sev. agr. 63 blago, 6% šum. obv. 75 blago, 8% Bler. pos. 93 50—94.25 (94), 7% Bler. pos. 89.75—91, 7% pos. Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. pos. 91—94. — Delnice: Nar. banka 7.100 denar, Priv. agr. banka 202 denar, Trboveljska 220 den., Gutman 50—53, Sladk. tov. Osijek 100 denar, Osj. livarna 150 denar.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.50 den. (100), voj. ško. pr. 434.50-435 (435, 433.50), begi. obv. 79.75—80.25 (80), dalm. agr. 75—75.25 (75), 4% sev. agr. 51.50 denar, 6% šum. obv. 72.50 do 73.50, 8% Bler. pos. 93.50—94 (94, 93.75), 7% Bler. pos. 89.75—90 (89.75), 7% pos. Drž. hip. banke 99.50 denar. — Delnice: Nar. banka 7.200 denar. Privil. agrarna banka 203.50—205 (206, 205).
2itni trg
Novi Sad. Pšenica. Bač., okol. Novi Sad 188/90, srem. 187/89, slav. 188/90, gornja bač. 189/191, bač., ladja Tisa 190/92. — Koruza. Bač., stara 140/42, ban., 6tara 137/39. bač., nova pariteta Indjija 111/13 Tendenca stalna. Promet srednji,
Sombor. Pšenica. Bač., srednja, bač., bač. okol. Novi Sad 185/87.50 bač., okolica Sombor 185/87.50, gornja bač. 190/92.50 srem., slav. južna ban. 185/87.50 gornja ban. 190/92.50 bač., ladja kanal 185/87.50 bač., ladja Begej 187.50/90 bač., Tisa šlep I in II. 187 50/90, bač., ban., ladja Dunav 182.50/85. Oves. Bač., srem. slav. 148/50. Rž. bač. 150/55. Ječmen, bač., okol. Sombor, srem. 160—165, bač., spomlad 68 kg. 190—95, baranjski 69/kg 195/200. Koruza. Bač., prompt. 140/42,50, bač., nova sušena 132.50/35. Moka. Bač., og ogg 275—95 253/75, 235/55, 215/35, 185/95, 120/30. Otrobi. Bač., srem. 117.50/22.50. Fižol. Bač., beli novi 2% 360—370. Tend. prijavna. Promet 127 vag.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V Ljubljani — mesto dne 22. novembra 1939. Voli: I. vrste 5.50-6.50, II. vrste 5—5.50, III. vrste 4—4.50, telice: I. vrste 5.50— 6.50, II. vrste
5—5.50,	III. vrste 4-4.50, krave: I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 2.50—3, teleta: I. vrste
6—7,	II. vrste 6, prašiči: domači špeharji 9, pršutarji 8—8.50, sremski špeharji 10.50—11 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, II. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste predn ji del 8. zadnji del 10, svinjina 16—17, slanina 15—17, svinjska mast 21—22, čisti med 18—21, surove kože: goveje 12—16, telečje 16, svinjske 5—10 din kg. — Pšenica 245, ječmen 195—220, rž 195 - 200, oves 200—230, koruza 175-185, fižol 450, krompir 150—200, seno 70—100, slama 30, jabolka: I. vrste 500, II. vrste 350, III, vrste 250, hruške: I. vrste 700, II. vrste 500, III. vrste 300, suhe češplje 500-800, moka: pšenična 345—375, koruzna 240—250, ajdova 400 -600 din 100 kg. — Drva 100,-110 din kub. m, jajca 1.25—1.50 din komad, mleko 2.25 liter, surovo maslo 22—36 din kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 din, finejše sortirano vino 14—16 din liter.
Živinski sejmi
v< Na Teharjih pri Celju je bil v četrtek velfk živinski in kramarski sejem. Prodanih je bilo 95 fjlav, med temi: 36 volov, 26 krav, 17 teličk, 14 juncev in 2 konja. Na sejem je prišlo zelo veliko ljudi, vendar je bilo prodano malo živine, ker kmetje še zaradi nizke cene vedno držijo živino doma. Cene so se sukale: voli 5 do 5.50 din, krave 3 do 4.50, telice 4.50 do 5 din.
Slovaški kliring!. Slovaške klirinške terjatve do češkomoravskega protektorata znašajo na blagovnem računu A 366 milij. slovaških kron. na podračunu H 22, na posebnenm računu pa 25 mili i. kron. Na blagovnem računu z Nemčijo so bila izvršena vsa izplačila do 11. avgusta 1030 Vse nakaznice, ki so prišle iz Jugoslavije, Italije in Romunije, so bile izplačane.
Vojska in njene posledice:
V borbo proti draginji!
Ljubljana, 24. novembra.
Ohranili smo mir na zunaj — ali ga bomo tudi na znotraj
Ko je v prvih dneh meseca septembra tega leta zagorelo na dveh straneh Evrope in ko je vstopilo v vojno največje svetovno cesarstvo, se je pač po pravici povsod opažal strah in preplah, ali se bomo ohranili v varnem, mirnem zatišju, tako nekako za oglom, da bo šel hudi prepih mimo nas in da se na nas ne bo vsula nevihta, ki bi nas lahko ranila za desetletja. V prvih dneh septembra se je naš moli človek — delavec, obrtnik, kmet in uradnik s strahom oziral na vse strani in rad prinašal tiste prve in najnujnejše žrtve, ki so bile potrebne, da smo se zaščitili pred vsem najhujšim. S kakšnim lagodjem smo nato vsi po vrsti ugotavljali, da se je politika naše modre vlade tako lepo obnesla, kajti ostali smo nevtralni in mirni. Mir na zunaj nam je ohranil toliko lepih dobrin: družine so si ohranile svoje očete-rednike, opešani starši so pri kmečkih domovih ohranili krepke in močne sinove in vsa naša prosveta in uprava skrbi nemoteno naprej za miren in dostojen razvoj naše lepe domovine in vse države.
Toda udarec prvih dni je bil res zelo hud; samo močni živci so lahko modro in brez skrbi pogledali dogodkom do dna in so vzdržali zaupajoč v čas in razmere, ki bodo počasi uravnovesile položaj, ki se je v začetku jeseni zamajal. Vojna je zopet zavihrala nad polovico zemeljske oble, fronte še ne krvave preveč, a vsi tisti, ki so preživeli prvo svetovno vojno, to se pravi vsi tisti, ki so sedaj redniki svojih številnih družin, ali pa gospodarji na svojih kmetijah, so se upravičeno z grozo spomnili vseh tistih stvari, ki požro med vojno več nedolžnih žrtev kot pa krvavo orožje v prvih borbenih vrstah. V piv^ vrste javnega življenja so zopet začeli stopati tisti strašni pojavi veriž-nikov, oblastnih trgovcev na debelo, in pokvarjenih predstavnikov oblasti; ti sejejo ob takih časih v zaledju strah in trepet, izrabljajo pomanjkanje in če bi lakota in bolezni tudi ne zmogle zdravja naših družin — izsesali bi jih ti predstavniki »gospodurskega« življenja in narodnega blagostanja. V pohlepu po denarju človek zdivja kot zver tudi čez trupla svojih najbližjih! Vojna ne bi bila popolna v svojih strahotah, če ne bi naslikala na vse ogle in na vsa vrata teh strašnih prikazni, ki sesajo zaledju kri v daljših curkih, kot pa teče ne frontah.
Ohranili smo si mir na mejah, kri nikjer na naših mejah ne teče, v zaledju pa so se ljudje že zbegali — nevtralnosti ni v naših gospodarskih pod jetjih, ni v družinskih shrambah in ni v zaskrbljenih kmečkih domovih. Včasih je veljalo načelo, da so politiki prvi izgubili živce, spustili vajeti iz rok in zažgali petelina na mejah, tokrat pa se je nehote zamajalo od spodaj, ljudje so se prvi preplašili, »nevtralnost« je izginila iz src in vse, .je vdrlo njj,.,trg> kakor tla imamo res že vojno za petami in bo vsega zmanjkalo v 24 urah.
Nesrečo in nepoučenost pa surovo izrabljajo
Kdo bi zameril tistim našim materam in tistim našim očetom, ki se spominjajo grozot svetovne vojne, če so se jih tokrat spomnili in so se hoteli oskrbeti za najhujše, dokler je bil po njihovem še čas. Da so pravilno računali na zlobo verižnikov, trgovcev na debelo in pokvarjenih nadzornikov, se vidi iz tega, da so trgovci konec septembra, posebno pa oktobra in novembra začeli hudo navijati cene. Manjšim trgovcem je kar naenkrat zmanjkala zaloga; če so hoteli postreči vsem, so morali delati pač tako, da so dajali svojim strankam manjše obroke, kar je strah med kupci še povečalo. Man jši trgovci in obrtniki tega gotovo niso delali iz kifltšnih izrednih namenov po velikem dobičku; zato imajo pač premajhne zaloge in nikakih skladišč. Prepogosto se j3 potožil marsi-kak manjši trgovec kar odkrito, da mu je tega ali onega zmanjkalo zato, ker mu trgovec na debelo ne mara več dostaviti tega ali onega. Verižnik že čaka na povišanje cen, pri tem pa se izgovarja, da mu je zaloga pošla, da čaka na novo blago itd. Trgovci na debelo so priprli na ta način prav najbolj potrebna živila: moko, riž, sladkor, kavo, olje in slično, ljudje pa so v svoji zbeganosti nato pomislili kar naprej in
si rekli, da bo zmanjkalo še tega in onega. K temu so pritisnila še prišepetavanja. da bo tega ali onega sploh izostalo, in ljudje so začeli kupovati tudi take predmete, ki si jih kupujejo navadno vsako drugo ali tretje leto. Denar je bilo treba vtakniti v blago, nastalo je silno povpraševanje — in blaga je res ponekod moralo zmanjkati. Še lažje pa ga je bilo skriti za čase, ko bo še vse dražje in ko bodo ljudje za blago dajali še več denarja.
Takšno draginjo moramo preprečiti
Iz vsega tega vidimo, da je bilo povpraševanje po blagj pri nas pretirano; pretiranost je slonela na zbeganosti ljudi, ki so računali na to, da se bo tudi pri nas moralo vse tako ponoviti, kakor se je drugod. Najhujše se ni zgodilo, zgodilo pa se je tisto najhujše, da smo zopet morali ugotoviti, da imamo med seboj ljudi, ki že komaj čakajo na veliko nesrečo, da bi izrabili stisko in pomanjkanje ljudi, navijali cene in verižili, verižili tako, da bo tekla kar vroča kri od njihovih umazanih rok. Med našim ljudstvom hodijo sedaj ljudje, ki huj-skajo v socialnem smislu, izrabljajo že zbeganost, stisko in dragin jo ter govore, da bo kmalu zasijal njihov paradiž na zemlji. Prav istočasno pa se med našimi salonskimi zborovalnimi gospodarstveniki že sprehaja človek, ki že veriži in žuli ter izrablja to žalostno konjunkturo, pri tem pa v svojih jeremijadah užaljeno grozi na vse strani: »Čakajte, tudi v novem položaju bomo mi komisarji!« Torej prav isti profit kot sta si ga v letu 1917 napravila iz paradižne re- j volucije židovski agitator in židovski verižnik. |
Zato moramo z vso strogostjo in kruto zahtevati od oblasti, da poseže z vso silo svoje moči v te razmere in najhujše kaznuje tiste, ki tako brezvestno izrabljajo že sedaj našega malega človeka. Govore, da komisije za kontrolo cen že delujejo. Toda to je premalo! Ve-rižnikom bi bilo treba ne samo odvzeti koncesijo, ampak njihova imena bi bilo treba sproti Objavl jeno je bilo da je že več trgovcev na delajo v drugih državah. Baje so te dni zaplenili nekemu surovinarju na debelo tri vagone surovin, ki jih je prikrival, in s tem oviral delo manjšim obrtnikom. Z imeni na dan! Naj ljudje vedo, kdo so tisti kapitalisti, ki imajo tako malo vesti, da bi zlezla še skozi šivankino uho. Objavljeno je bilo, da je že več trgovev na debelo prijavljenih na sodišče in da bo več zanimivih razprav! Pa da se ne bo zgodilo to, kar se tako rado zgodi, da bodo ti gospodje dosegli tajnost razpravi
Sami pa lahko tudi mnogo storimo za pobijanje draginje
Ta huda kriza na našem trgu, ki tako zelo tepe našega malega človeka, je znova lepo pokazala, kako velika je še razdrapanost med našim trgovstvom in prekupčevalstvom, to je tistimi, ■ ki so v raznih državah in med raznimi narodi po več stoletij bili največji podporniki vsega kulturnega dela. Koliko lepih stvari in del se je med drugimi narodi ustvarilo z me-censkim gibanjem iz trgovskih krogov. Pri nas tega ni — izrabljanje sedanje draginje je lepo pokazalo, zakaj med temi ljudmi ne more biti plemenitejših nagibov.
Če ljudje tako že ne morejo preveč zaupati tem gospodom, tedaj pa naj se zavedajo tega, da je glavno pri vsem tem pač eno sredstvo: mirna presoja. Vedeti moramo, da je res, da bo ta nesrečna vojna vplivala tudi na naš trg, vendar pa moramo objektivno nevtralnost ohraniti tudi do lastnih gospodarskih in notranjih pojavov, ne pa samo do zunanjih. To se pravi, da moramo skrbeti za to, da se bodo vse stvari med nami čim bolj urejeno razvijale, vsako nepoštenost ali nerednost pa moramo takoj razkrinkati in poiskati čim prej njen vzrok. Na svojem slovenskem ozemlju bomo z malo dobre vol je to lahko dosegli. Nikakor se pa ne dajmo preveč begati po tem ali onem pojavu, ki je nujen zaradi vojskovanja v Evropi. Mirno mo-
JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKi VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET. JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
ramo gledati na vse in presoditi vse čim bolj
Crevidno. Če pa bomo vzeli vse prehudo, tedaj omo res potrebovali za ozdravljenje najhujših in najdražjih injekcij. In jekcije pa zmeraj škodujejo vsemu organizmu; preprečimo jih pa lahko s primerno higieno na gospodarskem in trgovskem trgu. Ta higiena bo pa uspevala sa-
mo tedaj, če bomo mirno vsi pri njej sodelovali in vsi zanjo skrbeli.
Du pa ne bomo v vsem tem preveč nejasni, bodimo kar odkriti in predlagajmo, naj vsi skupaj budno pazimo na vse, kar se dogaja na trgin. Vsako nerednost ali izrabljanje prijavimo takoj oblastem; šele tedaj bomo luhko zahtevali, da nam oblasti povedo, kako izvajajo svojo kontrolo nad vsem, kar se dogaja s cenami na našem trgu. Ko bomo izsilili strogo kontrolo cen, bomo tudi lažje razumeli razne odredbe, ki bodo mogoče sledile; vsem odredbam bomo namreč zaupali! I'rav pa je, Ce z vso silo zahtevamo kazen za tiste ki so tO draginjo umetno izrabili, na denarnem trgu pa skušajnio doumeti posledice, ki niso odvisne samo od nas, ampak od položaja v Evropi in na svetu.
ČuOa col in zdravje, ustvarja dobro razpofoženfe
®
TUNGSRAM
Kraten
Važni socialni sklepi celjskega mestnega sveta
Plače usluibencev celjske občine bodo prilagodili rastoči draginji
Celje, 24. novembra.
Na današnji seji celjskega mestnega sveta, ki se je pričela ob pol 7 zvečer in jo je vodil predsednik g. dr. Alojzij Voršič, se je poleg drugih važnih zadev razpravljalo o danes najbolj perečem vprašanju, kako pomoči ob veliki draginji delavcem in nameščencem celjske mestne občine. Pribiti moramo, da se celjski mestni svet dobro zaveda, da je poleg vprašanja brezposelnih brez dvoma ena izmed najvažnejših socialnih vprašanj vprašanje družine. Tako imata iste prejemke sa-me,c ji?, oče, številne, družine, jasno pa je, da s plačo, ki jedva zadostuje samcu, ne more izhajati tri- štiri- pet ali več članska družina. Tem težnjam delavstva je celjska mestna občina ustregla z novim delavskim redom, na katerem se že dela. Ker pa se bo to vprašanje rešilo po sklepu zastopnikov avtonomnih mest enotno za vsa slovenska avtonomna mesta, je smatral personalni odbor že lansko leto, da se z vprašanjem plač družinskih očetov ne čaka in je že lani sporazumno s finančnim gospodarskim odborom in odborom za občinska podjetja predlagal socialni referent g. prof. Mirko Bitenc, da se delavcem mestnega poglavarstva in mestnih podjetij, ki niso zaposleni pri pomožni akciji, priznajo od 1. okt. 1938 dalje družinske doklade za otroke in sicer po 50 din za vsakega otroka do 16. leta. Pripomniti moramo, da so obremenile vse družinske doklade za otroke delavcev mestno blagajno za okroglo 60.000 din. Za doklade pa so zaprosili tudi delavci, ki so zaposleni pri pomožni akciji in je socialno zdravstveni odbor meseca decembra lani sklenil, da se delavcem, zaposlenim pri pomožni akciji, prizna od 1. dec. dalje doklada za otroke in sicer v dobi zaposlitve za vsak dan po 2 din za vsakega nepreskrbljenega otroka do 16. leta. Mesečno je normalno 25 delovnih dni in tako znaša ta družinska doklada za vsakega otroka pri normalni, polni zaposlitvi 50 din.
Mestni svet je obenem sprejel dva važna pravilnika, pravilnik o podeljevanju rednih in izrednih podpor ter pravilnik o ureditvi mezd stalno in začasno zaposlenih delavcev pri celjski mestni ob-
čini. Oba pravilnika sta najskrbnejše proučena in takih nima najbrž nobeno mesto v državi.
Z ozirom na draginjo, ki je zelo močno zadela zlasti delavstvo in nameščence, je predlagal socialni relerent g. prof. Mirko Bitenc, da se s 1. decembrom 1939 zviša najnižja urna mezda delavcem, zaposlenim pri pomožni akciji, od 2.75 na 3 din in prizna do preklica izredna draginjska doklada: vsem delavcem se zviša urna mezda za 50 par; vsem pogodbenim in pragmatično nastavljenim uslužbencem ter dnevničarjem in upokojencem se zvišajo celotni prejemki (v gotovini in naturi) oziroma pokojnine do 1000 din za 15 odst., od 1000 do 2000 za 10 odst. in od 2000 do 3 tisoč 5 odst. Povišanje izredne družinske doklade bo obremenilo mestne finance letno za okroglo 360 tisoč din. Pri delavcih bo znašala ta izredna družinska doklada in sicer pri delavcih z višjo urno mezdo za 10 odst., pri delavcih z nižjo in manjšo mezdo pa 25 odst. Tako bo delavec, ki zasluži 600 din, prejel sedaj 750 din. Tako vidimo, da celjski mestni svet predvsem gleda in skrbi za nižje sloje.
Na današnji seji se je osnoval nov socialni in zdravstveni odbor. Dosedaj je bil le zdravstveno socialni odbor. Socialno skrbstvo mesta Celja bo urejeval v bodoče mestni svet po svojem socialno političnem odboru in oddelku za zdravstvo in socialno skrbstvo mestnega poglavarstva. Po pravilniku 6 statuta socialnega skrbstva za mesto Celje so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik socialno personalni referent g. prof. Mirko Bitenc, podpredsednik Josip Jagodič, kot člani: Krajnc Ludovik, Lukman Franc, Repnik Anton, Kramer Vinko in Planker Martin. S tem je prenehal zdravstveno socialni odbor in je bil izvoljen nov zdravstveni odbor: gg. dr. Skoberne Jurij, Šmigovec Viktor, Lukman Franc, Jagodič Josip in Pibrovec Rudolf.
Socialni referent g. prof. Mirko Bitenc je obenem poročal o podpori najbednejširn družinam. 200.000 din, ki jih je daroval ob priliki poroke tovarnar g. Avgust VCesten, bo socialno politični odbor na njegovo željo razdelil najbednejširn rodbinam z večjim številom otrok.
C I S T E K
II
Viktorijan Demšar:
Med ameriškimi Slovenci
(Konec.)
Nekateri starši so v tem res mojstri, tako da otroci naravnost hrepenijo videti stari kraj. Eden ali drugi pa mi je že naravnost rekel: »Že hranim, da bi mogel enkrat iti v Slovenijo.« Kdo bi ne bil vesel takega fanta in dekleta! O, kako bi bilo to potrebno in koristno za narodno zavest, da bi čim več tamkaj rojenih prišlo k nam na obisk in pogledalo, kako lepo je tu, čeprav ni bogastva v hišah in žepih, toliko več pa je vrednosti v prelepi naravi, ki je res košček raja. Tu pri nas zaenkrat ne najde take udobnosti, kot jo je doma navajen, vendar teh naravnih lepot pozabiti ne more. Ponosen postane na domovino svojih prednikov in z večjim veseljem ohranjuje svoj mi-terni jezik.
Prav tako so pa tamkajšnji rojaki hvaležni, rla se je domovina začela zanje resno zanimati, in to ne samo tedaj, kadar potrebuje dolarje, temveč tudi z obiski. Težko je zadosti poudariti, kako zelo se je dvignil narodni ponos in zavest prav zaradi obiska prevzvišenega vla-dike dr. Rožmana in ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Z nekim posebnim zanosom se obeh splošno spominjajo. Podobno tudi drugih ne
morejo pozabiti, ki so zadnja leta tjakaj prišli. Prav tako so bili hvaležni za letošnje obiske. Starši so rekli, in tudi vpričo svojih otrok niso skrivali: »Iz dna svojega srca se veselimo obiska vsakega rojaka, zlasti še izobraženega, ki pride med nas, da vidijo naši mlajši, da v stari domovini nismo zaostali ljudje, zakaj še marsikdo sodi stari kraj po neizobraženih starših, ki so morali v tujino za kruhom!« Narodna zavest se pri mnogih mlajših dviga in raste. Pa če bi jim od slovenstva drugega ne ostalo, jim bo ostala zavest: »Domovina naših prednikov je kulturna in spoštovana po delavnem in kulturno višoko stoječem slovenskem narodu!« In čeprav bi morda ne znal več slovenski, bo gotovo vsaj izjavil: »Amerikanec sem — pa tudi Slovenec!«
Zato so bili vsi ti naši ljudje v preteklem poletju že zaskrbljeni, kaj bo s staro domovino v tej evropski zmedi. Videti je bilo, da njihova ljubezen ne bo ostala samo v besedah, temveč da so pripravljeni ji tudi pomagati. Odlični ameriknnski Slovenec g. kanonik Father Oman je poln mladeniškega zanosa vpričo družbe dr. Pavla Brežnika, urednika Klančarja in Turka ter mene izjavil tole: » Ako bi bilo treba braniti Jugoslavijo, tudi Amerikanci z vsem srcem pristopimo, da branimo to prelepo zemljo. Jaz sam bi pa šel rad tudi v boj, če bi mogel!« Oči so mu žarele, iz srca mu je prišlo, in nas je vse globoko prevzela ta izjava. Da, res, ti naši ljudje mislijo na domovino; to je pokazal tudi velik romarski shod 6. septembra t. 1. pri Materi božji blizu Mihvaukeeja, kamor so šle slovenske množice, da prosijo za mir v domovini.
To narodno zavesi v obilni meri podpirajo poleg prosvetnega in župnijskega organizacijskega delovanja tudi razni časopisi, ki pa imajo za mlajše že angleško prilogo. Prav tako ne smemo prezreti nedeljskega prenosa slovenskih
narodnih pesmi in godbe v radiu, kar vsi tako radi poslušajo.
Da ne pozabijo na svoje domače kraje in na domače običaje, tudi svoje naselbine imenujejo po večini, ki tam prebiva: kot ribniška, žužemberška, vrhniška, belokranjska, loška, poljanska itd. Prav tako se opazi na glavni cesti v Euclidu-Clevelandu napis: Ljubljana Avenue. Hvala Bogu, naš narod ima močnejšo narodno zavest v silnem ameriškem narodnem morju kot marsikateri drug narod.
Najmočnejši vpliv pa ima seveda slovenska katoliška župni ja, k jer se vrši služba božja kot doma, slovensko petje, slovenska pridiga in slovenske molitve. Tako naj v par besedah omenim versko življenje naših rojakov. Ako samo to povem, da so sami zgradili in vzdržujejo svoje župnijske cerkve, župnišče, župnijsko šolo (ki je enakovredna državni!) in stanovanje za učiteljske moči ter skrbe za svoje duhovnike in učiteljstvo, potem že lahko presodite, da niso slabi katoličani. Najodličnejši možje in fantje iz župnije zbirajo kot kolektorji v cerkev prinesene zalepke. v katere so verniki že doma dali svoj dar. Poleg tega pa tudi po hišah zbirajo. Tedaj sem mislil in se vpraševal: »Kaj neki bi naši rojaki doma rekli, če bi čisto sami vsak v svoji župniji morali skrbeti za zidanje in vzdrževanje cerkve ter zgradili najmodernejšo šolo poleg davkov za državo, dalje župnišče in učiteljska stanovanja in vso opravo ter potrebščine v vseh teh poslopjih poleg primerne plače iz svojih sredstev skrbeti in ali bi se v naših župnijah našli moški, ki bi brez sramu smatrali kot častno nalogo kjer koli v fari zbirati za omenjene namene?« Na to vprašanje se bojim odgovoriti. Vsa čast ameri-kanskim rojakom, ki so v vseh stvareh — resnično napredni! Požrtvovalnosti, ki je tudi pri nas marsikje velika, pa se vendar moramo še in še učiti pri svojih ameriških rojakih, pa tudi onega pravega katoliškega ponosa in zavesti, ki
tako diči zlasti moškega, se lahko učimo pri njih.
Jasno pa je, da se dobe tudi kot doma, ki se ne zavedajo tega. da je s Slovencem tesno združena tudi katoliška vera. — Bili so tudi časi, ko tamkajšnji Slovenci niso imeli organiziranega verskega življenja po svojih naselbinah, temveč so se morali zadovoljiti z irsko ali nemško ali pa s kako cerkvijo druge narodnosti, dokler z velikim težavami in s težkimi boji med svojimi rojaki samimi niso prišli do svojih narodnh žiijinij. ko so prišli k n jim duhovniki iz domovine Vendar eno dobro pa so pridobili od obiskov v drugih cerkvuh — kot je izjavil narodni huditelj in dobrotnik A. Grdina — da so se naučili lepega obnašanja v cerkvi. In res nisem še nikjer med Slovenci opazil tako urejenega in prepričevalnega zadržanja v cerkvi kot v Ameriki. Težko |>a je z onimi družinami, ki stanujejo izven meja slovenskih župnij, ki so samo v Clevelandu po več ur oddaljene med seboj — kaj še v drugih krajih! — Večkrat se namreč zgodi, da otroci iz takih družin niti krščeni niso! Tako imamo tudi slovenske pogane. To je pa tudi žalostno poglavje našega naroda v Ameriki kot tudi v drugih deželah, dasi je le zelo majhen odstotek.
Naj končam! Sedanja vojna bo gotovo prekrižala mnogo lepih načrtov. Toda kri ne sme postati voda v tej zmedenosti. Zato večkrat mislimo na te rojake in ne samo tedaj, kadar nam je kakšna sila. potem bodo tudi onim srca toplejša in bodo vedno močnejšo ljubezen gojili do Slovenije in Jugoslavije. Ti naši rojaki, ki se trudijo in delajo ali telesno ali duševno tam po USA in po širnem svetu zaslužijo, da se jih spominjamo in jih ne pozabimo, zakaj čast delajo slovenskemu imenu bodisi v kulturnem ali verskem ali go«podarsko-političnem delovanju med drugimi narodi.
Rojaki širom sveta; Bog vas ohrani! Živeli Slovenci!
^Ao&ae novice,
Koledar
Sreda, 25. novembra: Katarina, devica, mu-čenica; Mozes, mučenec.
Nedelja, 26. novembra: 26. pobinkoštna nedelja. Silvester, opat; I.eonard 1'ortoin., spozna-valec. Ščip ob 22.54. Herschel napoveduje lepo vreme.
Osebne novice
— Poročila sta se v Sodražici 20. t. m. gosp. Franc Košir, gostilničar, in gdč. Francka Modic, šivilja. Obilo 6reče in božjega blagoslova I

A D BI ATI C A TIBRENIA
V NEW V0I!K:
»Hex«	3. XII. iz Genove
»Snturnta« 6. XII. iz Trsta
7. XII. iz DUBROVNIKA „	11. XII. iz Genove
V	BRAZILIJO, URUflUAY in ARGENTINIJO:
>1'. s8n Mnria« 7. XII. iz Genove
»Ocoama« 10. XII. iz Trsta 10. XII. iz Splita „	14 XII. iz Genove
V	KOLUMBIJO, EQUAD0R, CHILE:
■ Augustua« 2 XII. iz Genove V AUSTRALIJO:
»Remo«	21. XII. i7. Genove
V	INDIJO in KINO (DALNJI VZHOD):
»Victoria« 11. XII. iz Genove
V JUŽNO AFRIKO:
»TJrania«	8. XII. iz Trsta
Oalaii vozni red in informnetje pri:
»Italia«-Lloy<l Triestino, Ljubljana, Miklošičeva 15.
f Josip Rifel
Preval je, 24. novembra. _ Ob veliki udeležbi ljudstva je bil pokopan znani slovenski narodni borec Josip Rifel, gostilničar in posestnik na Prevoljah, ki je v starosti 55 let Bogu vdano umrl v torek 21. novembra. Poznala ga je vsa Koroška kot neustrašenega zavednega kristjana in Slovenca. Pred 20 leti je v času prevruta stopil prav v prve vrste in je kot član Narodnega sveta v Prevaljah storil morda največ za to, da je prišla Mežiška dolina pod Jugoslavijo. Njegovih zaslug ne bo nikoli mogoče zadosti podčrtati, njegove požrtvovalnosti v teh bojih nikoli zadosti občudovati, iu vsaka zahvala ne bo nikoli mogla pokriti vsega nesebičnega dela, ki ga je ta globoko verni in goreče slovenski mož storil za Mežiško dolino posebej in za koroške Slovence na splošno. Za javnimi priznanji in pa častmi ni hlastal. Toda takšni nesebični ljudje se zato tudi neizbrisno vtisnejo v srce ljudstva, ki jih obdaja s spoštovanjem in zaupanjem. Pokojnik je bil odličen gospodar, kot sadjar in čebelar strokovnjak in v tem pogledu vzor, b kateremu je naša dolina vedno rada prihajala. Ilolelo ga je, ko je moral gledati, kako ta Mežiška dolina, ki jo je pomagal tako rekoč na svojih ramah prinesti v Jugoslavijo, gospodarsko hira. Toda postal je telesno preslab, da bi mogel zavreti razvoj, ki je potiskal to njegovo dolino v težave. Kot dolgoletni občinski odbornik je bil največja opora tvornim načrtom za gospodarski podvig vsega kraju in je imel tudi lepe uspehe, za katere mu bo občina ohranila globoko hvaležnost.
Za pokojnikom, ki je bil svoji družini najboljši oče, občanom in vsej dolini najboljši zgled dejavnega krščanskega, narodno zavednega in politično zvestega delavca, žaluje ne samo užaloščena družina, ki ji izrekamo iskreno sožalje, ampak vsa Mežiška dolina, kjer si je postavil svoj spomenik že pred 20 leti. Naj mu bo Bog plačnik za vse dobro, kar je storil!
jtensklsoddaje
nrednost našim elegantnim, lahkim, robaprostim očalam, katere se nabavite pri
— Za filateliste. S 1. januarjem 1940 bo poštno ravnateljstvo dalo v razprodajo ca. 12(K) paketov odrezkov spremnic z znamkami iz leta 1935. Cena paketu od 0.5 kg je določena na 50 din. Interesenti naj se javijo pri najbližji ošti (v večjih mestih samo pri glavni pošti), . jer bodo dobili natančnejša navodila. Na ravnateljstvo naj se stranke ne obračajo, ker bi
C
jpKavite,?
V Ljubljani posvečajo trgovci posebno skrb svojim izloibnm. Vsak letni čas, vsak izreden dogodek najde odmev v naših izlotbah, seveda bolj ali manj okusno. Jesen s porumenelimi listi, z grozdjem in podobnim, se je začelo umikati Miklavžu. Pa kaj pravim Miklavžu? Vrage poslavljajo v izložbe, povsod žari rdeča luč. Mili in dobrotni Miklavž sme posoditi samo še ime k vsemu, kar prav za prav predstavlja vrag.
Kaj pravite, g. urednik, ali se ne bi dale prav lepo in prikupno prirediti izložbe res v duhu Miklavža, ki naj bo gospodar naših izložb, vrag pa le njegov ponižani spremljevalec, ne pa narobe. To razvado, ki se je zadnja leta tako razpasla pri nas, naj trgovci z razumevanjem opuste in dajo besedo Miklavžu. O n obdari pridne, o n potrebuje razstavljena darila, ne pa vrag, ki pobaše poredne
ravnateljstvo vsako, tudi kolkovano vlogo odstopilo pristojni pošti.
—	Sezonski delavci so vračajo. Iz Murske Sobote poročajo: Prvi transport prekmurskih delavcev iz Nemčije je prišel v torek o polnoči na solioško postajo. Kljub nenavadni uri je pričakalo prvi letošnji večji transport lepo število občinstva, posebno pa svojcev došlih delavcev, ki so prišli od daleč z vozovi po stvoje drage. Dc-lavci so glasno izražali svoje veselje, da so spet v domovini. Hvalili so vzorno organizacijo sprejema v Mariboru, kjer jih je posebno presenetila pozornost naših izseljenskih oblasti, ki so delavcem preskrbele kosilo. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti je prejela od sezonskih delavcev iz Nemčije celo kopico pisem z najrazličnejšimi predlogi in vprašanji glede zamenjave denarja in drugih težav. Delavci, ki so se včeraj vrnili, so se ravnali točno po navodilih in zato niso imeli nobenih sitnosti. Denarja so poslali domov vsi skoraj po 400 mark, za drugo pa so kupili pisalne stroje, harmonike in bicikle., za katere so jim dali na razpolago cel vagon. — Iz pisem se zrcali želja naših sezonskih delavcev za skorajšen povratek v domovino. Transporti bodo odslej prihajali v kratkih presledkih do srede decembra.
—	Prijetna družba čez vse! Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Požar v Vadarcih v Prekmurju. Isti večer, ko je požar divjal v Žitkovcih, kjer je upepelil 8 hiš, je izbruhnil tudi ogenj v Vadarcih. Pri posestniku Francu Kiselaku je pričelo goreti gospodarsko poslopje. Ogenj je objel tudi streho stanovanjske hiše in svinjake. Gasilci so spretno omejili požar, da ni uničil vse stanovanjske hiše in se razširil na sosednje zgradbe. Ker je bila v gospodarskem poslopju velika zaloga sena, je bilo spričo hudaga vetra težko ukrotiti besneči ognjeni element. Pogorelo je vse do tal. Posestnik ima okrog 30.000 din škode, zavarovan pa je bil le za 6000 din. Zadnji požar v Vadarcih je bil pred tremi tedni.
—	Stare najdbe. Pri gostilničarju Fr. Opara v Trebnjem te dni popravljajo gospodarska poslopja, ki so lani pogorela. Poleg že nove stavbe hočejo narediti še novo klet. Pri kopanju te so naleteli na mestu, kjer je bil prej hlev, nekoliko globlje na debelo zidano ploščo, ki so jo s težavo razbili in odstranili. Pod ploščo so našli štiri velike kamnite spomenike z rimskimi napisi.
—	Tatvina blaga v Planini pri Sevnici. Te dni je bilo vlomljeno v trgovino Josipa Plemo-nitaša, trgovca v Planini pri Sevnici. Tatovi so odnesli 20 metrov rjuvega blaga, 40 metrov karirastega blaga za ženske obleke, 35 metrov mo-
drega blaga za posteljnino in 300 metrov razne-gu »ca.jhu« za ženske obleke. Škoda znaša več tisoč dinarjev.
—	Obsojen Hacetov rojak in pajdaš. Mali kazenski 6enat v Ljubljani i* včeraj sodil Hacetovega pajdaša in rojaka Stanka Šraja, rodom z Vrhnike, občina Staritrg pri Ložu. Šraja so že dolgo časa iskali in naposled je prišel pravici v roke. Urban Drolc, ki je svoj čas bil obsojen zaradi istega zločina velikih izgredov v Zeleni jami na 1 leto in 3 mesece, dalje Tone Hace, obsojen na 3 mesece strogega zapora, in Stanko Šraj 60 28. oktobra 1935 skušali vdreti v hišo Vladimirja Blažiča v Zeleni jami. Ob tej priliki so silno razbijali in pobili več šip. Napravili so znatno škodo. Mali 6enat je včeraj Šraja zaradi udeležbe pri teh kravalih obsodil na 1 mesec zapora.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj Se na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Sodba zaradi tatvine živiL France Rak, doma iz neveljske okolice pri Kamniku, delavec brez stalnega bivališča je bil pred malim kazenskim senatom v Ljubljani obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, ker je v času od decembra lani do konec januarja letos izvršil 5 večjih in manjših tatvin. Kradel je kmetom krompir, mast, slanino, ocvirke v vrednosti okoli 560 din. Njegov soobtoženec, ki mu je prodal nekaj ukradenega blaga, je bil zaradi deležnosti pri tatvini obsojen na 1 mesec in 10 dni 6trogega zapora, pogojno za 2 leti.
Glasbena Matica ljubljanska v Belgradu
Pevski zbor Glasben Matice ljubljanske bo po preteku potih let ponovno koncertiral v Belgradu in prvič tudi v Pančevu, kjer je pred približno 80 leti začel s svojim glasbenim delom skladatelj naše narodne himne Davorin Jenko.
V	Belgradu bo imel naš matični pevski zbor dva velika koncerta, in sicer: v petek 1. decembra bo zvečer ob pol 9 v veliki dvorani Kolarčeve narodne univerze simfonični koncert s sodelovanjem celotnega orkestra belgraiske Filharmonije (80 članov). Izvajala se bo Škerjančeva Simfonična kantata za soli, zbor in orkester.
Drugi koncert v Belgradu v isti dvorani pa bo v nedeljo 3. decembra ob 11 dopoldne. Na tem koncertu bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske (104 člani) izključno le vokalna dela domačih jugoslovanskih avtorjev.
Oba koncerta bo vodil ravnatelj in zborovodja Mirko Polič.
Belgrajska koncerta sta dobrodelna koncerta in čisti dobiček obeh prireditev pripade odboru, ki skrbi za božično obdarovanje revne slovenske dece v Belgradu.
V	soboto, dne 2. decembra, pa bo zbor gost enega najstarejših pevskih zborov naše države, srbskega cerkvenega pevskega zbora v Pančevu. Tudi tukaj bo ob pol 9 zvečer vokalni koncert v Svetosavski dvorani.
Matični pevski zbor bo v prvih decemberskih dneh v tretjič po prevratu nastopil v naši prestolnici. Rojake v Belgradu in okolici opozarjamo že danes na te koncerte.
Angleške čete na poutonu prepeljujejo tovorni avtomobil preko reke
i, svoj koš;
px> cbvžavi
*	Nova gimnazija usmiljenih sester v Zagrebu.
Danes bo v Zagrebu nadškof dr. Alojzij Stepinac blagoslovil novo poslopje za gimnazijo usmiljenih sester na Savski cesti.
*	Huda draginja v Sarajevu. Zagrebški »Ju-tarnji liste poroča iz Sarajeva: Zaradi brezvest-nosti trgovcev, ki so poskrili glavne živežne potrebščine, jo v Sarajevu v zadnjem času nastala silna draginja hrane. Tako se je podražil črn kruh za 30 par pri kg, mast za 5 din, krompir za 1 din, riž za 4 din, grah za 1.50, olje za 3 dip, kava za 17 din, milo za 2 din pri kg, mleko za 50 par pri litru iu jajca za 50 par pri komadu. Kakor so zračunali, so sarajevski meščani izdali v oktobru letošnjega leta za prehrano poldrugi milijon din več kakor pa v oktobru prejšnjega leta.
*	Povišanje plač novosadskim mestnim uradnikom. Mestni svet v Novem sadu se je zaradi podražitve življenjskih potrebščin odloČil, da poviša plače mestnim uradnikom in uslužbencem. Povišanja znašajo od 200 do 500 din mesečno.
*	500 rudarjev stavka že od 21. novembra v rudniku Majevica v Bosni. Rudarji so zahtevali povišanje mezd in še druge ugodnosti, kar pa je podjetje odklonilo. Zaradi tega so vsi pri rudniku zaposleni rudarji, okrog 500 po številu, stopili v stavko.
*	Medvedka ugrabila dečka in ga negovala kakor mati. Iz Beranov poročajo: Pred 12 dnevi se je v Šapulerskih planinah pojavila medvedka z dvema mladičema. Kmetom se jo posrečilo, da so pobili mladiča, medtem ko je medvedka iskala hrane po planini. Ko se je vrnila v votlino in videla, da ni več mladičev, je šla proti vasi in našla 7-letnega dečka, ki je varoval ovce. Medvedka ga je zgrabila in odnesla na planino, kjer ga je negovala kakor lastnega mladiča. Nikomur ni pustila, da bi se približal, samo deček je lahko šel do bližnjega potoka, da se je napil. Medvedka mu je sama nosila hrano. Ko so kmetje pogrešili dečka, so ga šli iskat. Prišli so do medvedkine votline ravno v času, ko medvedke ni bilo notri. Našli so dečka in ga odnesli domov. Medtem se je medvedka vrnila. Ko je videla, da dečka ni več, je vsa razkačena šla po sledi 7,a kmeti in prišla v vas. Kmetje so se poskrili po hišah, medvedka pa je ostala pred liiso, kjer je bil doma deček, in je dva dni in dva noči stražila in žalostno tulila, dokler se kmetom ni posrečilo, da so jo pobili. Rešeni deček je še vedno ves prestrašen in pripoveduje, da ga je medvedka negovala kakor mati, držala ca jo v naročju in mu nosila hrano iz gozda. Do njega ni nikogar pustila, Če je začutila kak šum, je prijela dečka s šapami in silno renčala.
*	76 letna starka zgorela. Iz Slavonskega Broda poročajo o strašni smrti, ki je zadela ugled-
no brodsko gospo 76-letno Štefanijo Brlič, vdovo po zdravniku. Brličeva je živela po večini sama in ni nikamor zahajala. V sredo zvečer se je, kakor po navadi, zaklenila v svojo sobo. Okrog 3 zjutraj pa so pasantje opazili v njeni sobi velik plamen. Obvestili so gasilce, ki so bili v nekaj minutah na kraju nesreče, razbili okna in vdrli v sobo, ki je bila že vsa v plamenih. Na sredi sobe je ležala na tleh že naj>ol zoglenela Brličeva, ki ni dajala od sebe nobenih znakov življenja več. Gasilci so jedva preprečili, da ni zgorela vsa hiša. Komisija je na kraju samem ugotovila, da je Brličeva našla strašno smrt po nesrečnem naključju. Verjetno je prižgala ponoči svečo, ogorek vžigalice pa je padel na posteljo in tlel toliko , časa, da je nasta! ogenj.
*	Avtomobilist streljal na mlinarja. Mlinar Peter Švebler iz Vrbasa je te dni s svojim vozom peljal moko iz Vrbasa v Feketič. Kake tri km od Vrbasa mu je privozil nasproti po cesti neki luksuzni avtomobil, švebler je zavozil na rob ceste, da bi se izognil avtomobila. Ko je avtomobil privozil do njegovega voza, se je ustavil in iz njega je stopil elegantno oblečen človek, ki je pričel psovati Sveblerja, češ zakaj mu ovira pot. Šveblor, ki je videl, da je avtomobilist razburjen, se ni zmenil za njegove psovke, ampak je počasi nadaljeval pot. V tem pa je že avtomobilist potegnil revolver in ustrelil za Šveblerjem. Sveblerja je strel zadel v hrbet. Zasluga izredno debelega kožuha, ki ga je imel oblečenega Švebler, je, da se je krogla ustavila pri rebrih. Po strelu je avtomobilist skočil v avto in pognal. Švebler je povedal, da avtomobil ni imel nobene številke in sploh nobene oznake.
*	Procos proti 71 kmetom. Pred okrožnim sodiščem v Banja Luki se je začela razprava proti 71 kmetom iz prijedorskega okraja, ki so obtoženi zaradi krvavih dogodkov v Omarski. Na sodišče je prišlo poleg 71 obtoženih kmetov tudi 37 prič. Razprava bo trajala najmanj sedem dni. Obtožnica pripoveduje med drugim: Na sejem v Omarsko sta prišla tudi kmeta Jusuf Karalič in Gjorgje Radonič. Na sejmu sta se začela prepirati. V pr°pir so se vmešavali tudi drugi kmetje, nastala sta dva tabora, ki sta štela 500 do (500 kmetov. Od besed je prišlo do dejanj in v akcijo so stopili noži, puške, kamenje, koli in samokresi. Tokli in pehali so se sem ter tja, tako da nihče ni vedel, koga je udaril. Na bojišču pa je obležalo 7 mrtvih. Orožniki so le z največjo težavo naredili red. Za to razpravo vlada j>o vsej Bosanski krajini veliko zanimanje.
*	Lažni študent — vlomilec in goljuf. Pred kakšnimi 20 dnevi je bil pri vlomu v jezuitsko cerkev v Zagrebu zaloten Nikola Bačanovič, pri katerem je policija med drugim našla tudi ponarejen indeks belgrajske tehnične fakultete. Pred nekaj dnevi so Bačanoviča prepeljali v Belgrad, kjer je belgrajska policija odkrila, da ima na vesti celo vrsto tatvin, vlomov in drznih prevar. Bačanovič je sin precej bogatega očeta, s katerim pa je sprt in oče r.očo ničesar slišati o njem.
Ljubljana, 25. novembra
Gledališče
Drama. Sobota, 25. novembra: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 26. novembra ob 15: »Emil in detektivi«. Mladinska predstava. Premiera. Izven. — Ob 20: »George L)undin«. Izven. Znižane cene.
Opera. Sobota, 25 novembra: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 26. novembra ob 15: »Glumuč Matere božje«. Izven. Globoko znižane cene; ob 20: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Sobota, 25. nov.: 7 Putranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo, na brige, težave, skrbi pozabimo! — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo, na brige, težave, skrbi pozabimo! — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) B. Magujna: Račko in Lija 8. branje. — Bere avtor sum. b) Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Kvaternik in rakovška vstaja (Vojislav Radovanovič) Zagreb — 19.40 Objave
—	20 O zunanji politiki (g. urednik Alojzij Kuhar) — 20.30 Za konec meseca — pisan variete s šalami, godbo in petjem. Izvajajo znanci in neznaci — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za konec tedna igra Radijski orkester.
Nedelja, 26. nov.: 8 Jutranji pozdrav — 8.05 Šramel »štirje fantje« — 9 Napovedi, poročila
—	9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve
—	9.45 Verski govor (prior Valeri.jan Učak) — 10 Slov. narodne (plošče) — 10.15 Solistični koncert: violoncello (Čenda Šedlbauer) ob sprem-ljevanju klavirja (prof. P. Šivic) — 11 Zvoki za oddih: Brata Goloba igrata na dveh harmonikah, vmes plošče — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 17 Kmet. ura: Stanovsko zastopstvo slov. kmeta (inž. Suhadolc) — 17.30 Veselo popoldne. Igra Kmečki trio, vmes poje M. Premelč
—	19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Mih. Vatrovič, prvi srbski arheolog in muzeolog (dr. Miodrag Grbič, Bgd) — 19.40 Objave — 20 Martin D. J
enko. Ob 25 letnici smrti. Napisal Joža Vombergar. Izvajajo člani Rad. igral, družine
—	21 Spominski koncert ob 25 letnici smrti Davorina (Martina) Jenka. Sodelujejo: Moški oktet, M. Premelč, prof. P. šivic in Radij. ork. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta. Pravljična igra z godbo in plesom »Pogumni krojaček« se vprizori v nedeljo 26. t, m. ob 5 jx>poldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. — Vsi vabljeni!
Katoliška prosveta Sp. šiška priredi v nedeljo 26. t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani Finžgarjevo igro »Veriga«.
Kino
Kino Vič predvaja danes ob pol 9 veličastni letalski velefilm v naravnih barvah: »Zmagovalci vsemirja«. Dodatki običajni.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Knezova 34-1. Telefon 41-52.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Nov suknjič
6em zgubil v petek zjutraj iz Sne-berij do Zelene jame. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti nagradi Vrečar, Sneberje 12., p. Dev. Mar. Polje.
Kljub temu, da ni imel nobenih dohodkov, poštenega vira, je vendar živel precej razkošno življenje.
*	Razkrinkan pustolovec. Subotiška policija je zaključila preiskavo proti aretiranemu Milenku Matejiču, znanemu zagrebškemu pustolovcu, ki se je po Vojvodini izdajal za časnikarja in za referenta socialnega skrbstva pri zagrebški mestni občini. Matejič je živel pod različnimi imeni. Najrajši se je j>osluževal imen: Peter Tomaševič in Dragotin Smrzlič. Na policiji je pripovedoval, da je končal šest razredov gimnazije in dva razreda trgovske šole v Belgradu, spričeval pa nima nobenih. Leta 1925 je bil Matejič v Užicah obsojen na tri leta ječe, to kazen je pa apelacija povišala na 10 let. Obsojen je bil zaradi falzificiranja in goljufije. Presedel je tri leta v Mitrovici, nato pa je bil zaradi amnestije izpuščen. Na to je Matejič odšel v Zagreb, kjer ga jx>licija prav dobro pozna. Pripovedoval je, da je v Zagrebu ustanovil in urejeval »Slobodno štampo«, »Nepravdo« in »Senzacijo«, kar pa ne odgovarja resnici. Tudi v Zagrebu je bil zaradi goljufije obsojen na osem mesecev ječe. Kazen je odsedel in je prišel iz ječe letos julija meseca. Pri njem so našli več legitimacij na različna imena. Po raznih mestih Vojvodine se je izdajal za časnikarja. V Subotici je ogoljufal neko mlado dekle, ki ji je obljubil službo. Matejiča bodo prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Banju Luki, ki ga bo sodilo.
*	Najel morilca za svakinjo. Stanko Živkovič iz Velikega Graca pri Glini se je jh> smrti svojega poročenega brata polakomnil bratovega posestva, ki ga je podedovala bratova vdova Stana. Iskal je zanesljivih ljudi, ki bi Stano spravili na oni svet. Našel je dva brata Miloša in Stojana Karajica, ki sta bila za 5000 din pripravljena ubiti Stano. Vsa trojica je odšla te dni proti večeru proti Stanini hiši, v kateri so bili ravno gostje. Eden od trojice je skozi okno ustrelil s samokresom proti Stani. Strel pa ni zadel Stane, ampak nekega 18-letnega fanta, ki je sedel blizu nje. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Glini, kjer pa je v nekaj urah zaradi prehude izgubo krvi umrl. Orožniki so hitro opravili preiskavo in kmalu prijeli vse tri krivce.
Anekdota
Neki newyorški trgovec se je zagledal v neko plesalko. Da bi bil čisto na jasnem, je naročil nekemu privatnemu detektivu, naj preišče preteklost izvoljenke in njeno srce. Poročilo detektiva se je glasilo takole:
»Gospodična je na zelo dobrem glasu, njena preteklost je čista, občuje v najboljših krogih. Edino neugodno vpliva, ker zadnji čas v javnosti nastopa z nekim trgovcem sumljive preteklosti.«
f LJUBIJ4N4
Najnovejša poročita
Anglija še nima orožja proti novim nemškim minam
Polsluibeno pojasnilo angleške admlralitete
London, 24. nov. t. Reuter: Mornariško ministrstvo je izdalo polslužbeno pojasnilo o novih nemških minah, ki se glasi:
Nobenega dvpma ni več, da je nemški kancler Hitler, ko je v svojem državnem govoru omenil novo strašno orožje, ki ga ne bo mogoče uporabiti proti Nemčiji, menil nove vrste min, ki jih polagajo letuiu na ta način, da so mine opremljene z majhnimi padobrani, tako da počasi ležejo v morje. Te mine so tako izvedene, da ležijo okrog 15 m pod morsko površino. Mine so istočasno magnetične. 1'ndo-bran je iz takšnega blaga, du se pri dotiku z vodo takoj ruztopi. Na merodajnih mestih podčrtavajo izredno strašen učinek teh bomb, ki se protivijo vsem načelom, ki so bila doslej spoštovana v vsaki vojni. Uporaba teh novih min je javno spričevalo, da so podmorniška vojna n-i obnesla. Mornariška služba na nemških podmornicah je postala tako nepoljudna, da se je nemško vojno vodstvo odločilo, da zbere vso tehnično strokovno znanje zu izdelavo orožja, ki bi domačinom ne bilo nevarno. In temu načelu odgovarjajo nove nemške mine. Medtem ko so stare mine bile privezane odnosno zasidrane, nove mine svobodno pluvajo in vsebujejo mnogo bolj strašne eksplozive. Doslej se angleškim odgovornim krogom še ni posrečilo, da bi bili dobili v roke takšno mino in jo preiskali. Tudi še ni znano, da bi bili iznašli učinkovito protiorožje. Toda ni dvoma, du se bo v teku časa našlo tudi protiorožje za te vrste min. Angleška letalska opazovalna služba, ki je zdaj že trikrat zasačila nemška letaja, ko so ob izlivu reke Temse v morje zvečer ob mraku metala nove vrste min. Vendar pa zaradi tega reka Temsa ni zaprta in so še danes prišli veliki transporti ladij nemoteno do londonskega pristanišča.
Danes so tudi na yorkhirski obali porabili veliko število min, ki' jih je izvrglo morje. Toda to so vse starovrstne mine, ki so jih nemške ladje proti vsem pravilom mednarod- _ nega prava svobodno natrosile po pomorskih |
trgovskih potih. Največ zaslug za pobiranje teh min imajo ribiške ludje, ki neustrašeno vozijo po Rokavskem zalivu in uničujejo minska polja. Toda proti nove vrste minam tudi ribiške ludje nimujo nobene moči.
Prva preiskovanja
Pariz, 24. nov. A A. Havas: Zdaj jc podan dokaz, da polaga Nemčija lahko ploveče mine s pomočjo letal in vodnih letal. Tako pravi »Pariš Soir« v brzojavki svojegu dopisniku iz Londonu:
Mine so obešene na padobran, ki jih letala, ki lete zelo nizko, spuščajo v morje. Nek ribič iz Soutlicnda je prvi v sredo oh priliki poleta nemških letal videl neke vrste črne škatle, pritrjene na padobran, kako pluje po valovih. To je bila ta mina. Hitro so našli še eno tako mino, nato pa 800 m stran še tretjo. Medtem ko so to preiskovali, pa je nastala strahovita eksplozija. To je bila četrta mina, ki je eksplodirala ob izlivu Temze poleg velikega števila vsidranih ladij.
Neka oseba, ki je v sredo zvečer z obale gledala polet nemških letal nad Temzo, je izjavila:
Dve sovražni letali sta se nenadoma pojavili v mesečini, prišedši od Severnega morja. Leteli sta zelo hitro in precej nizko. Obe letali so obsevali reflektorji in letalska obramba je začela nanju streljati. Gledal sem letali, kako sta izginjali proti Londonu, ko sem čul ro-
fiotanje motorjev. Obrnil sem se in zagledal retje nemško letalo, ki je bilo skoraj nad menoj. To je bilo ogromno trimotorno vodno letalo, ki je letelo približno 20 do 40 m nad vodo. Letalo je letelo tako blizu kraja, na katerem sem se nahajal, da sem mogel videti luč v notranjosti kabine ter obrise članov posadke. Nenadoma se je nekaj ločilo od aparata in padlo v morje. Pojavil se jc steber vode, do eksplozije pa ni prišlo.
Jtalija se bo z orožjem v roki postavila proti komunizmu"
Curih, 24. nov. t. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja na uvodnem mestu pod naslovom »Quo vadiš, Italia?« (Kam greš, Italija?) daljši dopis svojega rimskega poročevalca, ki je glavne misli svojih izvajanj brez dvoma črpal na merodajnih italijanskih mestih.
Člankar se čudi, kako nekateri imenujejo sedanje zadržanje Italije »lajinstveno« ali »nepregledno«, ko je vendar dovolj jasnih oporišč za pravilno presojo italijanske politike, , „
»Osnovno načelo italijanske politike je bilo prej in je ostalo tudi sedaj v tej voijni, da bi Italija sprejela vojno samo za obrambo svojih osnovnih življenjskih interesov, ne pa na podlagi kakšnih v naprej določenih političnih načrtov. Italija je velesila, ki svoje interese more sama braniti. Za to svoje moči nobenemu drugemu ne bo postavljala v službo. Italija je v svoji zvezi z Nemčijo iskala samo to, da bi uveljavila svojo enakopravnost kot evropska velesila. Vsaka avtomatična pomoč Italije Nemčiji pa bi bila pomenila da se je velesila Italija spet podredila drugim interesom. Italija je pripravljena iti v vojno samo takrat, kadar bi se bilo treba boriti za življenjske koristi naroda, ki bi jih na miren način ne mogla uresničiti.«
»Kje pa so hiteresi Italije, sprašuje omenjeni časnikar. Italijanski državniki so jih zadnja leta velikokrat in jasno našteli. Italija zahteva enakopravnost 6 Francijo in Anglijo v Sredozemlju in smatra, da je bila od Anglije in Francije opeharjena. Enakopravnost bo priznana šele, ako Italija v Sredozemlju dobi postojanke, ki ji bodo dejansko
dale enakopravni položaj z drugimi sredozemskimi velesilami. »Mir v pravičnosti«, je geslo italijanske zunanje politike.«
»Italija pa smatra kot svoj življenjski interes tudi evropsko omiko, ki jo je treba ohraniti. »Naše težnje so ostale nespremenjene«, je rekel Mussolini, »toda one niso takšne narave, da bi bilo treba •zaradi njih podreti V60 evropsko omiko«. Zato je Italija trdno odločena,
da bi se tudi z oboroženo silo postavila v bran, ako bi boljševizem grozil z nadaljnim vdorom v srednjo in južnovzhodno Evropo.
Italija se je z velikimi žrtvami borila proti komunizmu v Španiji. Dobička od tega ni imela in ni marala imeti nobenega. Ker sta Anglija in Francija danes proti Sovjetski Rusiji, se jima na polju proti-komuni6tične borbe približuje tudi Italija.«
Italija se ne čuti ogrožena od Anglije in Francije, do katerih ima gotove zahteve, ki pa se dajo doseči na miren način, čuti pa se ogroženo od Sovjetske .Rusi je, in ni nobenega dvoma, da bi Italija takoj zgrabila z a o r o ž j e , ako bi se Sovjetska Rusija dejavno pojavila kje na Balkanu ali v Podonavju. Italija se sedanje vojne, ki jo imenuje »neumno vojno«, ker se v njej omikani narodi med seboj uničujejo, ne udeležuje, toda ker njena politika hoče obvarovati stalne vrednote evropske omike, je vsikdar tudi priprav, ljena nastopiti z vso oboroženo silo, ako bi grozil vdor rušilcev te omike v Evropo.
Nova romunska vlada
K poročilu na 3. strani dodnjemo. da je v končnem sestavu nove romunske vlade G a -fencu zunanji minister in zastopnik ministra za propagando, Trajan Pop minister za državna posestva, minister za ljudsko zdravje dr. Ilor-tolomei, minister za delo Miha II a 1 e a , minister za kmetijstvo Jonescu-Sišesti.
Za državne podtajnike so imenovani: v predsedništvu vlade Nikola Sibiceanu in dr. Fopa, v notranjem ministrstvu Radii Portoculo in Jon Vantu, v prosvetnem ministrstvu Coni, v poljedelskem ministrstvu Mihail Serban, v ministrstvu za narodno gospodarstvo Titus Po-povici, v ministrstvu dela pa Emil Grigorovici.
6 dni v malem čolnu po razburkanem morju
Strašna usoda posadke „Sliedrechta"
London, 24. nov. AA. Reuter: Neki brodo-/omec po imenu Piter Brons, ki je bil rešen z nizozemskega parnika Slidrecht, je izjavil predstavniku Reuterja, ki ga je obiskal v bolnišnici, da je neka nemška podmornica ustavila 16. novembra ladjo »Slidrecht« na Atlantskem oceanu. Poveljnik podmornice je naročil knpetanu »SI id redita«, naj pošlje s čolnom ladijske pu-pirje na pregled. Pet članov posadke nizozemske ladje je spustilo nato v morje čoln ter od veslalo k podmornici. Ko je poveljnik nemške podmornice pregledal papirje, je sporočil mornarjem, da bo njihovo ladjo potopil in da jim da na razpolago pol ure, du ladjo zapustijo. Poveljnik podmornice je opozoril nizozemske mornarje, da bo njihovo ladjo potopil brez opomina, ako bi začela oddajati znake za pomoč. Zato ie tudi ostalih 26 članov posadke prestopilo v drugi reševalni čoln, nakar je podmornica s topovskimi streli potopila ladjo »Slidrecht«. Mi nismo imeli s seboj kompasa, toda sklepali smo, da nas bo veter gnal v smeri proti kopnemu. Vreme na morju je bilo strašno ter smo morali neprestano črpati vodo iz čolna. Na sclii smo imeli zimske plašče, ki so nas pa ie slabo ščitili pred mra/.om. S seboj
smo imeli samo malo hrane, ki nam je zato hitro pošla. Po šestih dneh veslanja'smo v sredo 22. novembra zagledali luč ter ugotovili. da prihaja od svetilnika. Tedaj nas je opazila tudi že neka ribiška ladja, k'i nas je vse premražene in izčrpane vkrcala ter nas prihodnji dan prepeljala na kopno.
Turčija se ne boji Sovjetske Rusije
Pariz, 24. nov. b. »Pariš Soir« objavlja danes intervju s turškim zunanjim ministrom Saradzoglu-jem, v katerem govori o gospodarskih razmerah na Balkanu in poudarja, da se gospodarstvo v teh krajih vsak dan zboljšuje in da bo po razčiščen ju političnih razmer prišlo do visoke stopnje.
Na vprašanje urednika omenjenega iista, če je Saradzoglu mnenja, da bo Sovjetska Rusija pričela ogrožati Balkan, je Saradzoglu odgovoril, da o tem ne more biti govora, ker niti ena izmed balkanskih držav ne bo ogrožena po Sovjetski Rusiji.
Francosko večerno poročilo
Pariz, 24. nov. AA. Havas: Nocojšnje sporočilo z bojišča se glasi: Sovražnikov napad vzhodno od Mozele se ni posrečil. Ujeli smo gotovo število sovražnih vojakov. Krajevno streljanje topništva. Aktivnost letalstva je bila v teku današnjega dneva slabša.
Drobne novice
Trst, 24. nov. b. Na poti v Sofijo, kjer bo bo v ponedeljek prisostvoval otvoritvi razstave italijanske knjige, je minister Bottny prispel danes v Trst ter je po kratkem odmoru nadaljeval pot proti Sofiji.
Berlin, 24. nov. AA. DNB: Pokrajinski guverner Bvdgošča (Blotnberga) je izvedel upravno razdelitev toga področja, ki obsega 9200 kv. km in ima 750.000 ljudi.
Rim, 24. nov. AA. Agencija Štefani: Italijansko - madžarski mešani odbor za ureditev trgovinske zamenjave so je sestal danes.
London, 24. nov. c. Štefani. Turško vojaško zastopstvo, ki je bilo več tednov v Londonu, je danes popoldne prišlo v Puriz. Na postuji so jih slovesno sprejeli.
Rimski kanal odkrit na stavbišču
V Gorupovi ulici je pred nedavnim začelo odpokavati zemljišče gradbeno podjetje inž Dedek v Ljubljani na parceli, ki leži nasproti tehnični srednji šoli in za vilo dr. Vrhunca. Tam si bo dal postaviti enonadstropno vilo ravnatelj tobačne tovarne g. Golob. Delavci so najprej izkopali jame za temelje, ki bodo razmeroma precej globoki. Pri tem so naleteli globoko v zemlji na močno obzidje, ki se je vleklo nekako od zahoda proti vzhodu. Začeli so ga razkopavati in kmalu so zapazili, da razkopavajo obok zelo trdno zidanega kanala. Že sestava malte, kamenje in način zidave so jasno dokazovali, da so naleteli na velik zbiralni kanal, ki prav gotovo spada k ostankom nekdanje Emone. Obveščen je bil tudi, sicer ne od podjetja, Narodni muzej v Ljubljani, čigar strokovnjak je ugotovil, da so odkrili velik zbiralni kanal, ki ga je vrisal svojčas že profesor Valter Schmidt v načrt stare Emone. Delavci so odstranili obok kanala, ki je širok skoraj tri četrt metra in v katerem je bila stoječa voda globoka skoraj pol metra. Kanal je toliko visok, da gre po njem lahko odrasel človek, če se malo pripogne. Delavci so šli po kanalu na obe strani in ugotovili, da je kanal v svojem nadaljevanju na obeh koncih zasut. V svojem podaljšku proti Gorii|>ovi ulici je pod ulico napeljana vodovodna cev, ki je spreljana pravokotno skozi kanal, tako da je kanal na tem mestu zasut in da je v svojem podaljšku prehoden le še 15 m. Vzhodni konec neodkopanega kanala pa je dolg le 0 m, na kar je prehod nemogoč, ker se je tam kanal sesul. Zanimivo je, da je prav na odkopanem delu kanal bil še izredno trden, tako da je prav lahko videti, s kako spretnostjo je bil zgrajen. Posebno zanimiva je zgraditev oboka nad kanalom. Mod odkopavanjem grušča so našli tudi več kamenitih spomenikov, tako plošč in kvadrov iz marmorja, ki je bil celo pripeljan iz sedanje Italije. Prav tako so našli 40 cm visok kipec, poprsje Rimljana, izdelano iz [»dpeškega apnenca. Vse to je dalo vodstvo Narodnega muzeja včeraj popoldne prepeljati v Narodni muzej, kjer bodo vse te stare spomenike očistili in temeljito preiskali. Ker gre rimski kanal nekoliko poševno prav pod zunanjo steno bodoče vile, bodo morali kanalski jarek
zabetonirati in nanj postaviti temelje zidu. *
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Predprodaja vstopnic za novinarski koncert
dne 1. decembra na Taboru se začne danes, v soboto 25. novembra, v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži so po 30, 25, 20 in 15 din, sedeži v ložah po 25, cela loža skupno 125 din za najmanj 6 oseb. Stojišča po 8 din za dijake po 5 din. Ker bo na večer koncerta naval na blagajno, priporočamo vsem obiskovalcem koncerta, naj si nabavijo sedeže in vstopnice že v pred-prodaji. Sporočamo tudi, da je ravnateljstvo električne cestne železnice dovolilo za večer koncerta znižano voznino za posetnike novinarskega koncerta in za sodelujoče, ki se izkažejo z vstopnico za koncert Enotna znižana voznina 1 din velja od 18 dalje po vseh progah ljubljanskega tramvaja do Tabora in kasneje do zaključka tramvajskega prometa od Tabora do vsake točke tramvajske proge. Po 22 se pri povratku tudi ne bo računala nočna taksa.
1 Križauska moška kongregacija obhaja jutri, v nedeljo 26. novembra, svoj drugi glavni praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo, zvečer pri slovesnem shodu darovanje za namene družbe.
I Blagoslovitev novega šolskega poslopja na Vii •u se prične v nedeljo ob 10 s slovesno sveto mašo v župni cerkvi na Viču, nato pa šolska mladina z učiteljstvom in duhovščino ter občinstvom gre v sprevodu v mogočno novo poslopje, kjer bo ravnatelj meščanske šole g. Fakin v veliki avli sprejel župana g. dr. Adlešiča in pozdravil goste. l'o govorih o desetletnici in o novem poslopju ter po blagoslovu in petju bo ogled zares krasno opremljenega šol. poslopja, ki je med najlepšimi v dižavi. Zvečer ob 20 bo slavnostna akademija z najpestrejšim sporedom v veliki telovadnici, ki je že sama vredna ogieda. Predprodaja vstopnic za akademijo je od 15 dalje v novem šolskem poslopju.
I Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Opera. Jutri v nedeljo popoldne bo ljudska predstava priljubljene Massennetove opere »Glumač Matere božje«, ki ima to sezono na našem odru zelo lep uspeh. Prikupna zgodba, ki obravnava življenje preprostega srednjeveškega glumača, ki sam ni vedel, kako naj bi pokazal Materi božji svojo ljubezen, in ga na koncu sama Marija vzame v nebo. Predstava je namenjena predvsem za podeželsko občinstvo, ki naj izrabi priliko in si to lepo delo ogleda. Začetek ob 15. Veljajo globoko znižane cenc.
1 Drama. Sodobna mladinsko igra nudi otrokom v pa/liki s pravljičnimi igrami in njihovo romantiko mnogo zdruvih in koristnih naukov za življenje, ki so pokazani v konkretni obliki. Način, kako se obnesejo napol odrasli dečki v sili in kako dejavno priskočijo z vso tovariši jo okradenemu Emilu na pomoč, je orisan v Kiišt-nerjevi igri »Emil in detektivi«, katere premiera bo v režiji prof. šesta jutri, v nedeljo popoldne ob 15.
I Zanimivo predavanje dr. inž. M. Roša iz Curiha. Na povabilo Združenja jugosl. inženirjev in arhitektov v Ljubljani je predaval slovenski rojak prof. dr. inž. M. Roš iz Curiha, ki se je te dni mudil v Jugoslaviji, kjer je na povabilo na-šega prometnega ministrstva nadzoroval poskuse obtežitve novega železniškega mostu čez Savo pri Zagrebu Gost je predaval o meritvah deformacij na dograjenih zgradbah in o pomenu teh meritev za stavbarstvo. Predavanja, ki je bilo v prostorih inženirskega društva, se je v obilnem številu udeležilo članstvo, ki je predavatelja z navdušenjem pozdravilo. Zanimivo s trokovno predavanje so spremljale številne skioplične slike Med drugim je predavatelj obdelal tudi znani most med Zo-munom in Belgradom, kjer je sam vodil delo. Po predavanju je bil v restavraciji »SlamiČ« prirejen na Čast predavatelju, ki praznuje 00-lelnico rojstva, prijateljski večer.
I Tvrdka K. Soss, Mestni trg, vabi vljudno v nedeljo. 26. t. m. na razstavo.
1 MJRZ v Zg. Šiški Ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v gostilni Zajec. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje o varčevanju. Za člane MJRZ udeležba obvezna. Vljudno vabimo tudi člane sc-niorske organizacije.
1 Samarijanski tečaj «a viške matere, ki ga prireja mestni odsek za zaščito dece, se prične v ponedeljek, 27. t. m. ob 19.80 v ljudski Soli na Viču. Žene. ki se še niso prijavile in bi se rade udeležile tečaia. naj se prijaviio na otvoritvenem večeru.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahuja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več nu Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
I Za mestne reveže so darovale 100 din zaščitne sestre iz ambulatorlja OtJZl) namesto cvetja na krsto pok. gosp. Ivanu Zoreta; tvrdka Josip Petkosig na Starem trgu št. 4 jc poslala 6 m flanele zavodu najbednejšlh v stari cukrarni. — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
I Nov film o Joliuntiu Struussu — kralju vul-čkov. Kino Union predvaja danes velik muzikalen film v počastitev Johanna Straussa in nesmrtnih njegovih valčkov. Mnogo filmov je že bilo o J. Slraussu, dobrih in slabih, pokazali so nastanek njegovih večnih skladb, komponistovega življenja i zresnjčne strani pa ni publiki predočii še noben film. Najnovejši film pa nam odkriva komponi-stovo življenje v družini. V filmu sodeluje celoten orkester dunajske filharmonije, ki predvaja Strau-ssovo muzi ko z vso dovršenostjo. Ljubljansko občinstvo, ki Straussovo muziko gotovo še danes obožava, bo pri filmu imelo velik užitek.
1 Zaklonišče na Kralja Petra trgu je bilo včeraj popoldne popolnoma dograjeno in olepšano. Mestni delavci so pobrali ostali gradbeni mate-rijal in ga vdpeljali na mestno pristavo. Da preprečijo kake nočne orgije in kake ekscese v zaklonišču, so na obeh vhodih napravili začasna vrata, ki jih bodo pozneje nadomestili z močnejšimi. Sredi zaklonišča je izpeljan majhen dimnik, ki služi kot ventilator, da bo ostal v zaklonišču zrak vedno čist. Na eni strani zaklonišča je narejena dolga klop, da bodo ljudje lahko sedeli v primeru, da se zatečejo pred zračniim napadi v zaklon. Prostora je za okoli 300 oseb.
1 Skesan tat. Pred dobrimi tremi tedni so obhajali delavci na stanovanjski hiši za Bežigradom likof, ki je padel prav na soboto popoldne. Podjetnik jim je tudi že izplačal tedenske plače in tako so bili vsi prav dobre volje. Huda nesreča pa je doletela zidarskega vajenca, ki je ob koncu likofa zapazil, da mu je nekdo odnesel iz suknjiča denarnico z vsem tedenskim zaslužkom. Fant je kmalu za tem moral k vojakom, policija pa je zadevo preiskovala naprej in končno prijela delavca, ki je bil tudi zaposlen pri graditvi te hiše. Priznal je, da je denar tovarišu ukradel. Iludo so mu očitali, kako grdo se je ponašal, ko je svojemu delavskemu tovarišu odnesel težko prisluženi denar in mož je dal besedo, da bo ukradeni denar prav gotovo vrnil. Segel je policijskemu uradniku v roke, nakar ga je ta izpustil. Zanimivo pri tem je to, da je bil grešnik že petkrat predkaznovan in vendar mu je uradnik zaupal in ne zastonj. V dveh obrokih je poplačal ukradenih 300 din jih sam osebno prinesel na upravo policije v Ljubljani ter tako ostal mož beseda. Lahko si mislimo, kako je bil vesel okradeni fant, ko je dobil denar nazaj.
1 Šest koles so ukradli tatovi zopet zadnja dva dni v Ljubljani. Večinoma pobirajo kolesa izpred gostiln in iz vež. Med ukradenimi kolesi je bilo tudi žensko kolo. Skupna vrednost ukradenih koles znaša skoraj 5000 din. Prav tako se ponavljajo tutvine dinamo-svetilk, katere tatovi spretno odvijejo s kolesa. Dinami so v sedanjem času jako dobrodošli in gredo še najlažje v denar: zaradi tega jih tatovi še bolj cenijo kakor kolesa.
1 Prevejane goljufije s krompirjem. Pred nedavnim so bili nekateri kupci, ki so kupovali v Ljubljani večje množine fižola, grdo prevarani. V vrečah s fižolom so namreč dobili precejšnje množine kamenitegn drobi/a. ki je bil seveda previdno nasut le v spodnjo polovico vreče. Žrtev podobnih goljufij so postali sedaj nekateri kupci krompirja. V Ljubljani so začeli namreč ponujati krompir po hišah kmetje, ki jim pač ni lire ne bi mojrel z lic razbrati, da so navadni goljufi. Celo lepo sprejeti so bili povsod, kjer so ponujali krompir po nekoliko nižjih cenah, kakor j)a ga je bilo dobiti na krompirjevem trgu. Prodajali so ga seveda samo po vrečah in marsikdo, ki se doslej še ni mogel odločiti, da bi kupil krompir, je hitro segel v žep in plačal vrečo. Ko so potem ponekod presni i vrečo, so z žalostjo opazili, da je bil dober krompir samo na vrini vreče, spodaj pa je bil gnil in najslabši, kakršnega sicer nu kmetih uporabijo za krmljenje prašičev. Verjetno je, da se bodo take sleparije še ponavljale, zato priporočamo gospodinjam pri nakupu posebno previdnost.
Najlepši, nepozabni valčki, ki so stoletja očarali, razveseljevali srca ljudi v prekrasnem dunajskem filmu
o očetu Johanu Strnussu in njegovih 3 sinovih
Joh. Strauss ■ kralf valčka...
Paul Horbiger, Frifdl Czepa. Msria Ander-gast. Greti Theimer. Hans Holt
V«ak pozna njegove valčke, vsak jih ljubi, njegovo usodo, tragiko očeta in rivaliteto med očetovo slavo in njegovimi naderienimi sinovi, teh važnih momentov iz Strau«so-vega življenja pa ve le malokdo I Krasen filmi Slamo izvaja orkester dunajskih filharmonlkov
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
m.2mi KINO UNION Tal. 22-21
KULTURNI OBZORNIK
Tinček in Tonček
Bliža se dan sv. Miklavža in knjigarnarji izdajajo za to priliko lepe mladinske knjige. Ena med najlepšimi in najbolj privlačnimi za mladino, zlasti še za pogumne dečke, pa bo najbolj gotovo prečudovita knjiga *Tinček in Tonlek<, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna. So to čudovite dogodivščine ameriških dečkov, kakor jih je v slovenščino priredil znani mladinski pisatelj Mirku Kunčič. Sicer je odveč pisati o Tinčku in Tončku, saj sta prišla že skoraj v pregovor pri nas, odkar so naši bralci njune zgodbe in dogodivščine brali pred leti v otroškem podlistku »Slovenca«. Koliko je bilo tedaj ljudi — no samo dečkov in otrok — temveč tudi odraslih, ki so svoj dan začeli — s Tinčkom in Tončkom in njunimi nevarnostmi v ž^oči Afriki med krokodili in zmaji v družbi kužka Mukija in Gorile! Naj navedem samo ime pokojnega vseučiliškega profesorja dr. Šerka, ki je bil že med temi ljubitelji teh dogodivščin. Sicer pa je storija tega ameriškega pustolovnega mladinskega romana res nadvse napeta in zapletena, in čim manj verjetna, tem bolj privlačna, zlasti še, ker so slike resnično delo velikega mojstra in ne diletanta kot so take ponavadi. Napeto spremlja človek pot dveh fantkov Tinčka in Tončka, ki gresta od svojih mater — z dovoljenjem seveda, kar je sicer od njih lepo, a od mater nepremišljeno! — ter na splavu prideta v Afriko, kjer doživljata svoje boje s krokodili, kačami, zmaji, pa tudi z ljudožrci ter ju iz največje smrtne nevarnosti — in teh je toliko! — reši prijateljica Gorila ter jim družbo dela psiček Muki. Ves čas pa so v zvezi z mornarskim kapitanom Mrharjein in mornarjem Kokijem, ki se od časa do časa pojavijo in dele z njima usodo ter se medsebojno rešujejo iz nevarnosti. Če pa niso v zvezi osebno, so pa z afriškim radiom in brzojavom, ki je svojevrsten. In potem najdejo sredi pragozda še tretjega Priniož-ka, izgubljenega Mrliarjevega sina, ki je pravi sin
Dr. Egidij: Sejavec
goščave ter skupaj napravijo »izlete« v sredo pragozdov s slonom Jumbom, tudi enim izmed po-tnagačev pustolovščine. Tudi v podzemlje gredo in obiščejo kraljico pigmejcev, ki strelja zmaje, in jo potem po čudnih naključjih dobi celo mornar Koki za ženo. Tako po mnogih pustolovščinah dobi Merliar sina Primožka, Koki ženo, Tinček in Tonček pa zaklade ter pridejo srečno domov k svojim materam. Vse dogodivščine kakor so tudi neverjetne in izmišljene, so vendar le izraz velike fantazije, ki je lastna mladini ter je slavospev tovarištvu, za katerega človek daruje vse, tudi življenje. Obenem pa mladini budi duha po spoznavanju sveta ter vznemirja dušo, ko trepeta tolikokrat za usodo svojih junakov, o katerih pa ve, da se morajo rešiti iz vsake zadrege.
Tekst sam je izredno sočen in prirejen za našo razmere. Kakor pravi prireditelj, je skopi originalni tekst, ki vsebuje samo oporne točke k slikam, po svoje priredil in razširil ter ga slogovno posvojil, da tekst te pustolovščine moramo smatrati za Kunčičevo izvirno delo. Toda posebna vrednost to mladinske knjižnice je v njenih slikah. Saj jih je nekaj stotin, kar seveda podraži knjigo (cena 75 din), pa ji tudi da vso zanimivost. Posebna cena teh ilustracij je, da so duhovite in žive ter resnično mojstrsko delo velikega umetnika, ki je znal zajeti življenje, živahnost in notranji duševni odraz ljudi in živali, ki nastopajo v tem »romanu«. Mladim kakor starim bo knjiga dobrodošla in jim bo kratila dolgočasne in bridke ure. ki jih zdaj ni malo. Dečkom pa gotovo ne bo nobena druga knjiga za Miklavža bolj všeč kakor ta roman dečkov v afriškem pragozdu. Tako sta Tinček in Tonček oživljena in ohranjena tudi sedanjim in prihodnjim otrokom v zabavo, kakršno smo imeli, ko smo ju prvikrat spremljali v predelih našega lista.	td
Krizantema 150 let v Evropi
Ko vse cvetje v naravi že uvene in preko polj že polagoma legajo jesenski nupoveilovul-ci zime, vzcveto — krizanteme. Krizantema je izrazito pozno jesenska roža, zato je na Vernih duš dan najpriljubljenejši okrus grobov. In
V Gorici izdaja že nekaj let prof. dr. Andrej Pavlica zbirko nedeljskega branja ali tudi pridig pod naslovom »Sejavec«. V zadnjem času sta izšla dva zvezka, namreč deseti in enajsti, lleseti obsega strani od 1156 do 1425 ter vsebuje 71. do 75. branje za 20. in 21. pobinkoštno nedeljo ter razne praznike: za praznik Kristusa Kralja, praznik Vseh svetnikov in za Verne duše. Enajsti zvezek pa obsega nadaljne strani do 1647. strani. Vsebuje pa branje za 22., 23. in 24. nedeljo po Binkoštih, torej za zadnje nedelje cerkvenega leta ter še dodatek o Angelskem pastirju in Kongresu Kristusa Kralja. Tako je dr. Andrej Pavlica v svojem Sejavcu, ki nosi motto: S trudom sejejo, z veseljem žanjejo! podal lepo in obširno zbirko cerkvene homiletike, ki obsega tisoč petsto strani! V njih podaja duhovno čtivo, urejeno po cerkvenem letu, napolnjeno s cerkveno zgodovino, s poukom in legendami ter primernimi premišljevanji o dobi, v kateri živimo in v kateri je naša dolžnost, ohranjati Kristusov nauk ter oblikovati po njem obličje zemlje. Z enajstim zvezkom je končal svoje delo ter je »Sejavec« zaključen. Prireditelj navaja na koncu, da je dal prvi snopič ponatisniti, da bodo lahko vsi, ki bi želeli, dobili celotno delo, ki ni drago: vsak zvezek velja 4 lire! Kot založnik je podpisan dr. Andrej Pavlica, Gorizia. To lepo, poljudno in sočno duhovno branje priporočamo vsem našim duhovnikom, pa tudi la-jikom, saj je namenjeno predvsem njim.
Pred Kastnerjevim »Emilom ln in detektivi« v Drami
(Premiera v nedeljo popoldne)
Kiistner je uresničil deške sanje o »tolovajih in žandarjih« in je pokazal v svoji igri Emil in detektivi« kako pomaga tolpa dečkov loviti okradenemu Emilu tatu. Da pa je zadeva še bolj zanimiva in napeta, je presadil profesor šest, ki je igro prevedel in zrežiral, dejanje v Novo mesto in Ljubljano. To bo zabavno videti novomeški kolodvor in nato kupe v vlaku, kjer ukrade Globočnik Emilu denar, ki mu ga je dala mamica-frizerka, naj ga nese v Ljubljano stari mami! Potem bomo videli, kako čakata Tina in stara matna zaman Emila pri kolo dvorski trafiki v Ljubljani, nato Emila, kako preži pred kavarno Emono na tatu. ki sedi tam, in bojni posvet njegovih tovarišev pred muzejem. Potem jim sledimo na Krekov trg v skrito vežo, kjer imajo »detektivi« svoj glavni stan. zatem srečamo tolpo z Globočnikom na cesti, v banki (tain mu končno dokažejo tatvino) in končno vidimo malico pri Emilovi stari mami, kjer slavijo svojo zmago.
Stvarca je prikupna in ni brez nauka. Predvsem nam pokaže, koliko je vredno, če zna mladina samostojno misliti in ravnati, pokaže nam zavest, kaj sme delati in kaj ne, zvesto tovarištvo, ki je pripravljeno pomagati drugu v stiski, in nesebičnost, da vršiš tudi take naloge, ki niso mikavne. — Zadeva je zabavna in pi-■<iinn: toliko dejanja v naglem poteku nam daruje ta zgodba, da jo bo hodila mladina — in ne samo mladina, tudi odrasli — z veseljem gledati in se spominjati lastnih otroških doživetij. Kiistner ni nikjer osladen, a vendar diha iz njegovih nadvse stvarnih mladinskih zgodb pristna toplota. Dejanje je vseskozi napeto ter
bo kot nalašč za mladino.
*
Gustav Strniša, Uganke. Založba Sidro, Ljub.
liana. Ilustriral Polde Pehani. Zopet se približuje
Miklavž, zopet prihajajo na knjižni trg mladinske knjige kot darila, ki naj jih Miklavž prine6e našim malim. Gustav Strniša je leto« izdal v samozaložbi knjižico ugank, priljubljenega berila za otroke. Napisal jih je nad slo v verzih, v prijetnem kramliajočem tonu. Deset od njih je tudi ilustriranih. Skoda, da jih ni še več, saj bi še več podob zelo približalo uganke otrokom in jim jih zelo olajšale, ker so sicer za manjše otroke vendarle prccej težke. Podobe bi 6i želeli malo bolj ljubke, tehično boljše izdelane in na malo višji umetniški stopnji. Knjižico toplo priporočamo našim stafšem, saj bo prav ljubko in primerno darilo za Miklavža.
F. J.
Mlakarjev »Lok« v Munchenu. Nemški časopis »Der Neue Tag« poroča z dne 2. nov. t. 1. o velikem uspehu, ki sta ga dosegla plesni par Pija in Pino Mlakar v Miinchenskem Prestolnem gledališču. Pod naslovom »Jugoslovanska plesna igra« karakterizira najnovejši Mlakarjev ples »Lok« takole: »K godbi jugoslovanskega komponista Frana Lhotke sta Pija in Pino Mlakar komponiral« štiri
plesne scene pod skupnim naslovom »Lok«. Oba Mlakarja 6ta edina nosilca dejanja, ki prikazuje večno temo ljubezni med možem in ženo od mladostnih začetkov do duševne zrelosti. V6e variacije te ljubezni izražajo telesni gibi, ki so s plastično čistostjo izraženi. Brez pomoči kakoršnegakoli kora so razdobja strasti prikazana do največje 6topnje-vanosti. Glasba Frana Lhotke, ki jo poznamo z velikim uspehom v Hudiču na vasi, je dala dogajanju skladno harmonično spremljavo ... Mojstrsko podajanje plesnega para Mlakarjevih, so gledalci sprejeli z burnim odobravanjem ter mnogimi pokloni cvetlic.«
rlllustricrte Zeitung« o Jugoslovanih. »Illu-strierte Zeitung«, ki izhaja v Leipzigu v založbi J. J. VVeber, je novembrsko številko posvetila deloma Jugoslaviji, njegovemu mlademu kralju in deželi. Uvodna celostranska slika predstavlja najnovejšo podobo Nj. Vel. kralja Petra II., nakar so tri strani posvečene mlademu kralju, pokojnemu kralju Aleksandru ter kraljici materi, kakor tudi princu Pavlu s kraljevimi namestniki ter najvišjim predstavnikom oblasti, predsednikom ^Jade Cvetkovičem, predsednikom skupščine-Simondvi-
vendar je ta otožni jesenski cvet šele 150 let v Evropi. V Indiji in na Kitajskem pa je krizantema znana kot najstarejša kulturna rastlina, odtod tudi njeno latinsko ime »Clirysante-mum indicum« ali »sinense«. Že 500 let pred Kr. se omenja pri Konfuciju, v Evropo pa je prišla šele leta 1789 in je kmalu poslala simbol jeseni. Dunes pa vrtnar ji že goje nad 1000 raznih vrst krizantem, prvenstvo pa imajo še vedno japonski vrtnarji. Japonski cesar Miitsu-hito je leta 1877 ustanovil celo posebno odlikovanje »red krizanteme«.
Radio v Bratislavi spet dovoljen
Agencija »Slovak Press« poroča iz Bratislave, da je notranje ministrstvo spet dovolilo radijske apurate, ki so bili ob nastopu največje notranje in zunanje politične nupetosti zuple-njeni ali plombirani. Odlok notranjega ministra pravi, da so razmere že povsem prišle v pravi tir in da bodo zato vsi radijski sprejemniki ali vrnjeni ali pa odplombirani.
Slovaško poslaništvo v Moskvi
Pred kratkim je bilo v Moskvi ustanovljeno slovaško poslaništvo. Za slovaškega poslanika v Moskvi pri sovjetski vladi je bil imenovan prof. dr. Franjo lisa, za tajnika tega poslaništva pa dr. J. Belini, prej ataše v zunanjem ministrstvu, ki je znan kot gospodarski strokovnjak.
Z ustanovitvijo tega poslaništva v Moskvi ima slovaška republika vsega skupaj sedem poslaništev: v Berlinu, v Belgradu, v Rimu, pri Vatikanu, v Budimpešti, v Bukarešti in pa v Moskvi.
Slovaškega poslanika pri Vatikanu Karla Sidora je ob zadnjem romanju Hrvatov v Rim obiskal tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac, in slovaški poslanik mu je nato obisk vrnil. Ravnatelj društva sv. Hieroniina je ob tej priliki daroval slovaškemu poslaniku knjigo o življenju blaženega Nikole Taviliča,
Prostovoljno v vojno ujetništvo
Iz Londona poročajo, da se angleška vlada bavi z mislijo, da bi na anglikansko duhovščino izdala poziv, da bi se anglikanski duhovniki prostovol jno javljali za drušnopastirsko službo med angleškimi vojaki, ki so padli v nemško ujetništvo. Iz zadnje svetovne vojne se namreč Angleži spominjajo, da je bilo v nemškem ujetništvu nad 7500 angleških vojakov, ki so umrli brez duhovnika, ker jih pač v ujetništvu ni bilo. Duhovniki, ki bi se prijavili za to službo, bi pač morali s svojimi verniki vred deliti življenje vojnih ujetnikov. Vso to akcijo vodi anglikanski škof Štaunton.
ŠPORT
čem in predsednikom senata dr. Korošcem. Nato kažejo celostranske večbarvne Podobe življenje na našem Jadranu »Blaue Adria«. Temu sledi članek ministra dr. Andresa ter poslanika dr. Ivo An-driča, katerim se pridružuje tudi članek dr. Mano-Sizzija o slarohrvaški umetnosti. Folkloristične slike iz Bosne in Hercegovine ter še posebej iz Črne gore (Praznovanje v Črni gori) vabijo tujce v naše etnografsko zanimive turistične južne kraje.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo tn pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joseiova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Razprava o tuberkulozi. — V »Glasniku Cen-tralnog higienskog zavoda u Beugradut, ki ga urejuje dr. St. lvanič, je izšla v slovenskem jeziku razprava slovenskega sanitetnega zdravnika dr. Živka Lapajneta z naslovom: »Poizkus nove teorije o vzrokih tuberkuloze in opis nove metode za najcenejše zdravljenje tuberkuloze. Avtor vzame za podlago razpravo dr. Ramzina o umrljivosti na tuberkulozi v Belgradu, da poda novo teorijo o vzrokih tuberkuloze. Predvsem podrobneje razpravlja o jetiki kot socialni bolezni, ki pa jo je treba zdraviti higiensko, ter o jetiki kot bolezni »okuženega« zraka, ki povzroča največ bolezni. Kot kraje čistega zraka, ki nimajo jetike, imenuje Rakitno in Senožeti. Novo svoje zdravljenje pa imenuje »metodo jugoslovanskega pastirja« ter bazira na klimi. Vsak, ki ga zanima ta nova rešitev zdravljenja TBC, bo z veseljem prebral studijo (str. 382—400), katere slovenščina pa ni zgledna ter je š? polna tipografskih napak, kakor tudi nemški resume. Tega pa smo vajeni po belgrajskih tiskarnah, kadar tiskajo slovenščino, in tudi nemščino, kakor je ta knjiga dokaz.
Pomlajeno italijansko moštvo za Nemčijo
Jutri se bosta že osmič pomerili nogometni enajstorici Italije in Nemčije. Jutrišnja borba bo v olimpijskem stadionu v Berlinu. Za to srečanje sta se oba naroda kar najbolje pripravila. Nemški državni trener je poklical v Berlin kader najboljših igralcev, da preizkusi njihove sposobnosti za veliko borbo. Končna postava Nemčije pa še ni znana, ker tega nemški državni trener Herberger še ni izdal. Nasprotno pa je italijanski zvezni kapitan objavil enajstorico Italije, ki bo takole izgledala: Olivieri, Marelli, Sardelli, Genta, Batti-stoni, Locatelli, Neri, Šansone, Boffi Scarabello, Colaussi.
Kljub porazu v Švici je nova italijanska sestava presenetila športne kroge. Kajti samo štirje igralci, ki so zadnjič nastopili napram Nemčiji (3:2 za Italijo v Florenci), so še ostali v reprezentanci, ki nastopi jutri (Olivier, Locatelli, Šansone, Colaussi). Italijanski kapitan Pozzo se pri sedanji postavi ni oziral niti na tako slavna imena, kakor so Foni, Rava, Andreolo, Piola, Meazza. Jutri zvečer bomo že izvedeli,' kako se bo obneslo v Berlinu pomlajeno italijansko moštvo.
V Helsinkih bi zmagala Amerika v lahki atletiki
Ker ni izgleda, da bi se vršile prihodnje leto olimpijske igre v Helsinkih, je ameriška atletska zveza sestavila nekake rezultate, ki se ji zde najbolj verjetni za prihodnje leto in je prišla do zelo zanimivih zaključkov. Če se primerja dosedanji sistem točk, ki se uporablja na olimpijskih igrah za lahkoatletiko (10, 5, 4, 3, 2, 1 točka), so Amerikanci izračunali, da bi na olimpijskih igrah v Helsinkih sigurno oni zmagali. Na prvem mestu bi bila torej Amerika, na drugem Finska, na tretjem Nemčija, nato sledijo: Švedska, Japonska, Anglija, Norveška, Italija, Avstrija, Belgija, Poljska, Peru in kot zadnja Nizozemska še z eno točko.
Radovedni smo, kako bi stvar res izgledala, če bi se mogle vršiti olimpijske igre. Na papirju se da marsikaj izračunati, ko pa pridejo atleti na igrišče, pa marsikako reč precej preobrnejo. Četudi smo prepričani, da bi bili na olimpijskih igrah v Helsinkih na prvem mestu še Amerikanci, se nam zdi, da bi bilo tako točno določanje rezultatov, kakor so jih Amerikanci navedli za Helsinki, nialce tvegana stvar.
Športni drobiž
II. lingijada ho šele leta 1049, tako je namreč sklenila švedska gimnastična zveza, ki hoče vsakih deset let organizirali tako telovadno prireditev. Prva taka telovadna prireditev je bila letos in se bo odslej ponavljala vsakih deset let v počastitev Pera Henrika Linga, ustanovitelja švedskega telovadnega sistema. Tudi na prihodnji Lingijadi bo isti program, kakor je bil na prvi.
M neki, slavni finski svetovni rekorder v tekih, je bil povabljen v Ameriko, kjer naj bi se udeležil ameriških tekem v zaprtem prostoru. Taisti
Maeki pa se nahaja sedaj v vzhodni Finski v vojaški službi, kjer si veliko prizadeva, da bi si ozdravil svojo pred več tedni dobljeno blesuro. Če bo Maeki toliko dober, da bo lahko startal, se bo finska lahkoatletska zveza zavzela zanj, da bo lahko odpotoval v Ameriko.
175.000 lir ali okrog pol milijona dinarjev znaša nagrada za zmagovalca štirinajstih velikih avtomobilskih dirk v Tripolisu v Severni Afriki, ki bodo 12. maja prihodnjega leta.
Z zahodne fronte: Topovska granata je udarila v gozd
SVETOVNI REKORDER BERGOMI Na milanskem dirkališču je postavil italijanski amaterski dirkač Bergomi nov svetovni rekord na 2 km z letečim startom. Za omenjeno progo je porabil 2 minuti 28.8 sek. (doslej je imel ta rekord Slaats s časom 2:31).
Madžarski in italijanski telovadci se bodo pomerili letos v meddržavnem telovadnem dvoboju 10. ali 17. decembra v Milanu. Revanžna borba bo pozneje v Budimpešti.
Za en milijon finskih mark vstopnic je doslej prodal urad za prodajo vstopnic za olimpijske igre v Helsinkih. To je približno toliko kot en milijon dinarjev.
Nogometna tekma med belgrajsko in sofijsko reprezentanco se bo vršila najbrž 1. decembra v Belgradu. Tozadevni razgovori so tik pred ugodnim zaključkom.
Nogometaši še ne odnehajo
Vičani prirede to nedeljo brzoturnir, na katerem sodelujejo najboljša ljubljanska moštva. To so Jadran, Mars, Svoboda in Reka. Da bo turnir zanimivejši, bo trajalo vsako srečanje le 2 krat 30 minut.
Pari nastopijo takole: ob pol 10. Jadran:Mars. Slednji je letos daleč najboljše plasirani klub Ljubljane. Pričakovati je torej, da bo nedavno zmago ponovil. V drugem dopoldanskem srečan.u nastopita Svoboda in Reka. Svoboda nastopi s svojim pomlajenim moštvom in bodo Rečani tem mladim fantom le težko kos. Vse kaže, da bosta prišla v finale Svoboda in Mars, za tolažilno darilo pa se bosta spoprijela Jadran in Reka, čijih srečanja so vedno glasna in že zato privlačna.
Igra se na igrišču Jadrana. Pričetek dopoldne ob pol 10., popoldne pa ob pol 2. — Vstopnina zmerna.
ZFO
Enodnevni tečaj za vodje mladcev v Ljubljani
Vabimo vse odseke, ki do sedaj še niso poslali vodij mladcev na tozadeven enodneven tečaj v Ljubljano. Tečaj je prirejen za ljubljansko in novomeško podzvezo in za gorenjska okrožja. — Pričetek tečaja je ob 9. v telovadnici Vzajemne zavarovalnice. Tetaj bo dne 3. decembra.
Decembrski »Dopisi«
V začetku decembra izidejo decembrski »Dopisi« in opozarjamo vse odbornike, da jih pazno preCitajo.
Rdeča vojska Sovjetske Rusije
kot »osvoboditelj" Poljakov izpod nekega jarma
v besedah in dejanju
Kot vsak zavojevalec neoboroženega ali popolnoma pogaženega naroda je tudi sovjetska vojska vkorakala na Poljsko z velikimi gesli o »svobodi« in »rešitvi«. Poljske čete, ki so bile najbliže meji in še niso vedele, kako blizu je zaradi premoči na zahodu konec poljske državne samostojnosti, so se sicer nekoliko upirale in s tem pomnožile poljske žrtve, toda tega vala ni bilo mogoče ustaviti. Sovjetska vojska je drla naprej in kmalu so si njeni častniki s častniki Hitlerjeve vojski na poljskih tleh podali roke.
V dejanju: boljševizacija Poljske Odstranjena priča
S sovjetsko vojsko je prišla na Poljsko tudi sovjetska oblast in komunistična ureditev države. V revoluciji, ki se samo po manjšem obsegu loči od revolucije v Rusiji leta 1917, je padlo vse, kar je spominjalo na prejšnjo državo in hitro se je začel uveljavljati komunistični režim. Poštene in častne moške je vojskovanje prejšnjih tednov razkropilo na vse vetrove, zato so bile vasi ob prihodu sovjetske vojske skoraj prazne; pač pa so takoj priklili na dan tisti najslabši elementi, ki jih vsaka vas — tudi v zahodni Evropi — premore po nekaj, ki so se ali izmuznili boju za samostojnost Poljske ali pa so prvi vrgli puško v koruzo. Ti so se novemu gospodarju ponudili v službo in jih je — sprejel. Začeli so se ustanavljati »vaški sovjeti« ali komiteji in najizdat-nejše priporočilo za to mesto — po naše bi rekli občinskega odbornika — je bilo: zapor. Ti komiteji ali sovjeti so izvajali svojo oblast v vaseh 8 pomočjo posebne »delavske milice«, v katero so stopili vsi mogoči elementi, nekateri iz želje, da bi se hranili vsaj pri nekem kotlu, drugi iz veselja, da bodo smeli »zakonito* divjati in se znositi nad svojimi nasprotniki, s katerimi so imeli kake račune od bogve kdaj še. Iu čimbolj rokovnjaško preteklost je imel kdo, tem višje mesto je lahko dosegel. Tako n. pr. piše »Komsomol-skaja Pravda« z dne 28. septembra o predsedniku take začasne oblasti, nekem Heršu Svarcbahu: »Od svojega 24 letnega življenja je pet let prebil v zaporu.« To je zanj priporočilo, da je — dober.
Vsi ti na hitro ustanovljeni organi oblasti so imeli nalogo, preplaviti osvojene — ne osvobojene
—	pokrajine s propagandnim materialom, ki je bil ves že zdavnaj prej pripravljen, in čim hitreje raztegniti po vsej deželi val komunizma v vseh njegovih oblikah, socialnih in verskih. Ti nosilci oblasti so hitro doumeli svoj čas, svoje naloge, še bolj pa svoje neomejene pravice, saj so vedeli, da zoper njihovo ravnanje ni priziva. Da bi se narod popolnoma razcepil in se — po tolikem klanju — začel klati sam med seboj, so izrabili itak dosti veliko gorje in razvneli razredno sovraštvo, naščuvali soseda na soseda in tako kmalu razblinili vsako misel na složen odpor. Grehi preteklosti so njihovim demagoškim geslom o delitvi zemlje, o"svobodnem kruhu dajali veliko opori Na Poljskem na Čni strani veleposestniki z ogromnimi površinami zemlje, ki so se spretnb
—	kot povsod — izogibali agrarnim reformam ali jih izigravali, na drugi strani pa revni kolonisti, ki so zemljo obdelovali skozi rodove, niso pa bili deležni pravične mere njenih sadov; v Ukrajini pa na eni strani poljski naseljenci, ki jih je naselila poljska oblast in jim dala dovolj zemlje, da bi bile te pokrajine bolj trdno v sklopu poljske države, na drugi strani pa domače prebivalstvo, ki prišlecev nikdar ni prav trpelo; vmes pa v obeh teh delih Poljske manjši posestniki, ki so živeli od svojega truda skromno kmečko življenje, pa jih je sedaj Kominterna vrgla v isti kotel svojega razdejanja. Krilatice kot »kapitalisti«, »zatiralci«, »večni sovražniki delovnega razreda« in podobno, so vpile z vsakega letaka, z vsakega razglasa nove oblasti. In kar ni uničila vojna, je uničila ta revolucija, ki pa je bila kratkotrajna, ker nikjer ni bilo organiziranega odpora — v teh šibah zgodovine je vsaka organiziranost že izginila. Vsak je pobijal in streljal tiste, ki so mu bili na potu — eni posestnike, večje in manjše, drugi zadnje zastopnike poljske oblasti. Kolonisti so segli po življenju veleposestnikov v upanju, da bodo potem sami postali posestniki njihove zemlje, razni potepuhi in delomržneži so »odstranili« orožnike in stražnike, v upanju, da bodo potem sami stopili na njihova mesta; drugim se je upanje več ali manj uresničilo, prvi so si roke umazali s krvjo, da so si zamenjali — gospodarja. Predsednik začasne uprave v mestu Novogrudok pa je mogel poročati na višje mesto: »Vsak dan kmetje pripeljejo v mesto posestnike in častnike, ki so jih polovili« (»Krasnaja zvezda« 22. sept.). In načelnik garnizije v mestu Baranoviči, »tovariš« Cujkov, je istemu listu poslal dopis z naslovom »Prvi dnevi osvobojenega mesta«, v katerem pravi med drugim: »K nam prihajajo kmetje in kolonisti, da nam poročajo, koliko posestnikov in policijskih stražnikov so postrelili.« In moskovska »Pravda« je že 24. septembra mogla poročati iz okraja Krasnoe: »V našem okraju je ustanovljenih že 32 vaških komitejev. Odvzeta je vsa posestniška zemlja, vse orodje in vsa živina.« Nizozemski »Telegraph« pa je poročal, da so bili v okolici Lvova vsi posestniki, ki niso pobegnili, postreljeni.
Istočasno je delovala že tudi brezbožniška propaganda, ki je naravnavala ljudski val — kolikor v razdejani Poljski o pravem ljudskem valu moremo govoriti — na duhovščino in cerkve. Moskovska »Pravda« na dolgo in na široko opisuje,
kako je množica v hiše duhovnikov, semenišča in samostane metala ročne granate (n. pr. iz Tarno-
pola 27. sept.). Iz Čorstova pa poroča 23. sept. o novem toku, kakor se razodeva v šolskem pouku: »Brez posla so ostali le predavatelji »zakona bo-žijeg« in poljske zgodovine. Ti predmeti so ukinjeni.« Nizozemskemu listu »Telegraph« pa je poročal njegov dopisnik: »V okolici Lvova so večino duhovnikov pobili, cerkve izropali; sekcija komunistične stranke, ki vodi kampanjo za brez-boštvo, dela s polno paro.« — Vse to se je dogajalo v znamenju napisov, ki so viseli po mestih preko ulic in so lačne in raztrgane prebivalce bodli v oči: »Naj živi velika teorija Marksa, En-gelsa, Ljenina, Staljina,« kakor je poročala »Pravda« 24. septembra.
Razočaranie
Nahujskano in vsega gorja že sito prebivalstvo je torej v nekaj dneh pomedlo z vso preteklostjo. Duhovniki, kmečki posestniki in zastopniki oblasti in vsi. ki so po komunističnem šču-vanju edini krivci revščine, pomanjkanja in vsega hudega, so ali pobegnili v svet, če so se pravočasno odpravili na pot, ali pa so obležali mrtvi. Prosta je bila torej oblast in zemlja. Toda kolonisti, ki so že stoletja živeli na veleposestniški zemlji iz rok v usta, so se bridko goljufali, ko so upali, da bodo po komunističnih krvavih reformah postali kaj bolj dostojnega in svobodnejšega življenja vredni ljudje. Oblast so zasedli eksponenti komunistične stranke, zemlja pa je postala — državna last, t. j. odslej še bolj nedotakljiva. Ukrajinsko narodno sobranje je 24. oktobra sklenilo: »Odslej je vsa zemlja zapadne Ukrajino z vsem podzemljem, gozdovi in rekami splošno narodno blago, t. j. državna last. Ukrajinsko narodno sobranje poziva vse »trudbenike« zemlje in vaške komiteje, da vzdrže železno disciplino, da nekdanja posestniška posestva obvarujejo ropanja, da ohranijo naprave in inventar — vse to je odslej sveto in nedotakljivo narodno blago.« Cez dva dni je isto sklenilo tudi belorusko narodno sobranje. S tem je konec revolucije in začne se »železna disciplina«, o kaki demokraciji ali volitvah ti proglasi ne govore nič, niti ne o kruhu. Kolonisti, ki so bili prej kolonisti veleposestnika N. N., bodo odslej »tovariši« v tem in tem kolhozu. Kakor prej bodo tudi poslej delali na zemlji, na kateri ne bodo imeli nobene besede. Prej jim je plačo odmerjal posestnik, sedaj jim jo bo meril — narod; narod pa govori iz Krenila v Moskvi, po Stalinu, ki meri kruh državljanom ne po letinah, ampak po potrebah državnega proračuna in svetovne revolucije. Prej so se še imeli kam pritožiti, sedaj je tega konec; prej so morda upali, da jih bo osvobodil komunizem in Sovjet-
Vt roik 1
kot i te k
SLON SAMBO
(159) Ves jezen in zlovoljen je sultan ležal na prekrasni postelji. Nihče mu ni mogel pomagati, da bi mu ne brnelo v ušesih, pri tem pa je še čutil, kakor da mu uhlja še venomer rasteta. Razen zdravnikov se mu ni smel nihče približati, takšno je bilo njegovo povelje. Ljudstvo ni smelo zvedeti kaj se je z njim zgodilo.
(160) Slednjič je brenčanje ponehalo, a zato je sultan slišal vsakovrstno drugačno svistenje. Sluge so mu sporočali, če je dospelo kako novo zdravilo, in ukazal jim je, da so ga mu koj dali. Sluge so se čudili, kako je sultan začel mahoma tako čudno govoriti 1
ska Rusija, toda kdo jih bo osvobodil tega »osvoboditelja«? Pač premajhna izprememba, da bi bila vredna tolikih žrtev in besede »izboljšanje«.
Odstranjena priča
Sovjetska propaganda je hotela o vseh teh dogodkih napraviti film z naslovom »V osvobojeni zemlji«. Sovjetski tisk ga je že napovedoval z bučno reklamo. Toda po prvih predvajanjih je bil odstranjen z repertoarjev, češ da se režiserjem in operaterjem ni posrečilo rešiti njihovo nalogo. Da pa učinek tega filma ni bil prav nič propaganden, moremo sklepati iz slik, ki jib je objavljal sovjetski tisk v reklami o sprejemu sovjetske vojske v »osvobojeni zemlji«: redko prebivalstvo 6toji ob straneh mestnih ulic in s prepadenimi obrazi opazuje kolone sovjetske vojske... Reklama je pač pričakovala, da bodo te slike privabile gledalce, film sam pa v celoti popravil te prve vtise in bo verna slika sijajnih sprejemov. Pa »režiserji in operaterji niso rešili svoje naloge«... In je niso mogli, ker ne v Ukrajini ne na Poljskem sovjetska oblast nikdar ni bila priljubljena.
Novo postajno poslopje za Brezje
*	, -V/ '
y	v - - - - —— - -
Po mnogih ovirah je sedaj novo postajno
poslopje na Otočah v surovem stanju dograjeno. Veliko potov, prošenj, pa tudi gmotnih žrtev je bilo treba, preden je dolgo gojena želja in nujna zahteva postala prijetna resnica.
Postaja stoji blizu ceste, tako da odpade poljska steza, ki je bila doslej za pešce večkrat prava pokora. Tudi nekaj minut bližje je, kar je tudi prijetno.
Do leta 1938 je bila postajica Otoče kljub ogromnemu sezonskemu prometu le navadno postajališče. Leta 1938 meseca aprila je dobila naslov prave postaje, dobila je tudi ustrezajoče osebje, t. j. postajenačelnika in dva nameščenca. Jasno je, da stara postajica ni več ustrezala ne potrebam postaje, ne prometu. Bile so nedelje in prazniki, ko je moralo 500—500 ljudi stati zunaj na dežju, večina brez dežnikov in lahno opravljeni.
Tujskoprometno društvo Brezje in zlasti samostan na Brezjah ter sedanji rektor svetišča p. dr. Hadrijan Kokolj, okoliške občine in po-
Nizozemski potniški parnik »Simon Bolivar«, ki Je konec preteklega tedna v bližin' angleške obale zadel v mino in se potopih Parnik je imej 8000 ton. Pod njim sta v kratkem časovnem presledku nastali dve eksploziji. Angleške ladje so 100 ranjenih potnikov prepeljale v pristanišče Ilnr\vich, 200 pa jih pogrešajo
samezniki so pa s prizadevnostjo, ki je spoštovanja vredna, vendarle dosegli spričo resnične skrbi ljubljanskega železniškega direktorja inž. Kavčiča, pri centrali v Belgradu potrebne kredite, da se je letos še pred jesenjo začelo zidati. Postaja je zelo smoterna v tlorisu in upošteva, kolikor je možno, tako praktično kakor estetsko stran rešitve. Poslopje je dolgo 38 m. Na strani, ki je obrnjena k progi, krasi peron 5 jonskih stebričev, tu ima prostora do 500 ljudi. Lopo, ki je obrnjena proti cesti, nosijo 4 stebri in ima prostora za 200—"'OO ljudi. Za zimsko dobo je seveda posebna, dovol j prostorna čakalnica. Poleg tega ima poslopje čedno stanovanje za uradno osebje. Predviden je tudi ličen park v neposredni okolici postaje, in prepričan sem, da bo g. inženir poskrbel za nekaj takih klopi, ki so cenene in trpežne in vendar tako lepe kakor nu ljubljanskem gradu ali za rimskim zidom. Tako lepo bi obdale prostor okoli postaje in skrbele za udobnost romarjev. V teku je tudi preimenovanje postaje, da se bo namesto Otoče imenovalo enostavno Brezje ali pa Otoče-Brezjc, kar je brez dvoma dokaz uvidevnosti oblasti in okoliških občin, ki jim je ola jšan je tujskega prometa resna zadeva, zakaj le predobro vemo. koliko potnikov z Dolenjskega. Bele Krajine in Štajerskega ve le za Brezje, in tako tudi karto zahteva.
Morda smem še pristaviti misel, ki ie prav sedaj izpeljiva. Lepo bi bilo, da bi za zaključek postaje postavili primerno visok steber, nalik onemu, ki ga je zamislil arhitekt Plečnik pred »pegleznom« na početku Poljanske ceste v Ljub-
ljani. Spodaj podstavek iz umetnega kamua, ki bi zložil zaeno kot klopica — nato tridelen drog, vrh pa naj bi zaključila soha naše ljube Gospe od vedne pomoči — nebeške Kraljice Slovencev — iz bakrene pločevine in pozlačena. Ob vseh praznikih in velikih shodih bi potem plapolala zastava že na postaji in ljubko klicala v imenu Matere: dobrodošli!
Mogoče ima kdo še kake zaobljube v zahvalo. •
Namesto slik, ki tudi precej stanejo, naj bi mislili na ta spomenik, ki bi bil trajna priči njihove hvaležnosti.	—n—c.
Celjske novice
c Roditeljskega sestanka v mestni šoli v Celju v četrtek zvečer, ki ga je sklicala krajevna zveza za zaščito otrok, se je udeležilo izredno lepo število staršev in skrbnikov otrok. Prišlo je proti pričakovanju okrog 1000 ljudi tako, da je moralo biti predavanje v dveh prostorih in še na hodniku je bilo dosti ljudi. To je vsekakor pohvalno in dokaz, da se starši dobro zavedajo svoje dolžnosti in pomena priprav za zaščito otrok v primeru izrednih dogodkov.; Pred sestankom je navzoče pozdravi! predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij in SpregOtfbril staršem o pomenu in važnosti zaščite otrok in mladine za primer vojne. Vse je opozoril, naj jih vse to ne plaši, poudaril pa je, da nikdo ne more predvideti da-lekosežnih posledic, ki bi lahko nastale za vsak narod in vsako državo. Da bi le mogli zavarovati naše otroke in matere pred vsemi zli in grozotnimi posledicami vojne, se je tudi pri nas začelo z velikimi pripravami in delom. O zaščiti otrok in mladine sta imela nato obširen in zanimiv referat upravitelj g. Janko Kramar in gdč. Zupančičeva, ki sta dala zborovalcem zanimiva in poučna navodila. Vsi starši bodo dobili v kratkem popisne pole otrok. Te pole, ki bodo prišle za vsakega otroka, bodo starši morali izpolniti. Ako bi bili starši v kakih dvomih in če bi jim ne bilo kaj jasno, se lahko obrnejo na šolo ali občino kjer bodo dobili potrebna pojasnila.
c Družba sv. Mohorja je začela razpošiljat' letošnje redne in doplačilne knjige. Najprej pridi na vrsto Amerika, nato lavantinska, za njo pa ljubljanska škofija.
c Koncert 1. decembra v mestnem gledališču Letos nastopijo na koncertu v proslavo praznika Zedinjenja Celjsko pevsko društvo, Celjski zvon Oljka, Mladinski pevski zbor in godalni kvarte Glasbene matice ter celjska vojaška godba. Pred prodaja vstopnic v knjigarni K. Goričar, vdova
c Prosvetni večeri Katoliškega prosvetneg; društva v Celju. Katoliško prosvetno društvo v Celju bo priredilo v letošnji sezoni prav zanimive prosvetne večere. Svojo sezono bo pričelo v ponedeljek, 27. nov. ob pol 9 zvečer v veliki dvoran Ljudske posojilnice s predavanjem O kongresi Kristusa Kralja v Ljubljani. Predavanje bo ime g. ravnatelj Martelanc. Po sklepu občnega zborr
KPD v Celju bodo tudi red......
Ljudsl KPD
KPD v Celju bodo tudi redni družinski večeri \ Ljudski posojilnici. Prvi družinski večer članov KPD bo v četrtek, 30. nov. ob 8 zvečer v velik dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu je salon ski orkester in predavanje o pomenu narodneg; praznika Zedinjenja. Na ta večer so vabljene tud naše mladinske organizacije.
c Ljudska knjižnica v Cankarjevi ul. 4. je do bila novo zalogo knjig in posluje vsak delavni! v tajništvu. Poslužite se je, da si z branjem kraj šate dolge zimske večere.
c Ciklus pedagoških predavanj Ljudskega vse učilišča je zaključen. Predavanja so bila zanimiv* in dobro obiskana.
c Ljudsko vseučilišče priredi 2. dec. preda vanje o notranjem izločevanju. Govoril bo univ prof. g. Boris Zamik iz Zagreba.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo g. dr. Hočevar Drago, Kolen čeva 4.
c Nadaljevanje prvenstvene tekme med Sh Celje in Hrastnikom, ki jo je prekinila poplav; Koprivnice, bo jutri na Glaziji. Tekma se bo pri čela ob 3 popoldne in bo trajala 62 minut. Celjan gredo na tekmo s prednostjo enega gola, venda pa je po nedeljskem srečanju obeh moštev v lirami niku mnogo Hgibanja o končnem izidu in je zat-za nadaljevanje tekme v Celju precej zanimanja
I
Hitite! Sicer Vam bo žal!
Se danes kupite srečke efektne loterije ZSD, ki bo v nedeljo 26. novembra 1939 v Petrovčah. 300 krasnih dobitkov; 3 motorna kolesa, par volov, radioaparat, 2 šivalna stroja, elektromotor harmonika, kuhinjska oprava, prašiček, 10 moških in 10 ženskih koles itd., itd.
Velika vrtna prireditev v nedeljo popoldne v petrovčah!
Veseli in presenečeni bostel
TOVARNIŠKA RAZPRODAJ H mOTORNIH KOLES!
Vsak dan, dokler traja zaloga, se bodo prodajala motorna kolesa 200 ccm Ardie v javnem skladišču špedicije Turk v Ljubljani, Kotnikova ulica 12 in to po izredno znižani tovarniški ceni Din 5.980'- v gotovini
Kamnik
Prosvetno društvo »Kamnik« v Kamniku bo drevi ob 8 in jutri v nedeljo ob 4 popoldne vpri-zorilo Medvedovo dramo v 5 dejanjih >Za pravdo in srce«. Dejanje se godi v času kmečkih uporov na Raki pri Krškem. V delu je pisatelj živo naslikal trpljenje naših prednikov, njihov upor in njegove posledice. V samo delo pa je vpletel tudi boj plemiča in kmeta 7,a dekletovo ljubezen. Kako se je to končalo, boste videli zvečer na odru.
Mati oglasi
Kranj
I. prosvetni večer. Prosvetno društvo je priredilo prvi prosvetni večer v Ljudskem domu, na katerem je govoril g. dr. Jože Herfort o metodah moderne bininimalistike. Predavanje je bilo zanimivo in tudi aktualno.
Poslovilni večer g. načelnika Lipovška. V četrtek zvečer je bil poslovilni večer, na katerem 6e je okrajni načelnik g. Lipovšek Gašper, ki odhaja to dni na svoje novo službeno mesto na bansko upravo v Ljubljani, poslovil od svojih ožjih prijateljev. Gospod načelnik se ie izkazal na svojem službenem mestu v Kranju kot zelo vesten in objektiven uradnik. Na novem službenem mestu želimo gospodu načelniku veliko uspehov.
Kino Šmartinski dom. Danes v soboto na sporedu ob pol 9 zvečer ruski velefilm >Rasputin«, ob 19.15 film »Svela noč — blažena noč«.
Jesenice
Žrtvam ob 25 letnici 6vetovne vojne bo posvečen prvi prosvetni večer v letošnji sezoni v sredo, 29. novembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Krekovega doma. Predaval bo g. Planinšček o judenbur-ških in radgon. žrtvah. Poleg predavanja bodo pevske točke. Za zaključek bo enodetjanka »Žrtev«, drama, katero je napisal prosvetni delavec gospod France Klinar.
Kino Krekov dom. V soboto, 25. novembra ob 4. popoldne matineja: film »Ničevo«, zvečer ob 8 se ponovi isti film, ki je krasno delo.
Novo mesto
Tečaj za vodje mladcev odpovedan. Napovedanega enodnevnega tečaja za vodje mladcev, ki naj bi bil dne 1. decembra v Novem mestu, ne bo, pač pa naj pridejo vodje mladcev iz novomeške podzveze na enodnevni tečaj v Ljubljano dne 3. decembra, kot je bilo sporočeno v okrožnici. Pričetek tečaja je ob 9 v telovadnici Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti.
Duhovniški sestanek. Kot je bilo že objavljeno, bo dne 29. novembra duhovniški tečaj ZFO. Tečaj bo enodneven in se prične ob 8 v Prosvetnem domu. Vabimo vse gg. duhovnike, ki delajo v fantovskih odsekih ali se za tečaj zanimajo, da se ga udeleže.
Trbovlje
Gospodarsko predavanj*, bo v nedeljo v Društvenem domu ob desetih dopoldne. Govoril bo strokovnjak o denarju. y< .posojilnicah in sedanjem napol vojnem gospodarstvu. To so zadeve, o katerih se danes veliko govori in je dobro, da smo si o njih na jasnem. Zato pridite poslušat.
O izseljencih in dobrodelnosti predavanje « 6kioptičnimi slikami to nedeljo popoldne ob pol treh v Društvenem domu.
»Dom« — znano dramo — bodo igrali pri Sv. Katami nad Trbovljami igralci Prosvetnega odseka. Pri tem bo prvič nastopil domači tamburaški zbor.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Razglas
Krajevni šolski odbor v Hodošu kratkim potom odda na javni licitaciji zidanje nove šole po načrtu kraljevske banske uprave
dne 20. decembra 1939.
Načrt, proračun in ostalo je na razzolago vsak dan pri šolski upravi v Hodošu. Za kraj. šol. odbor: Kcrčmar Franc, predsednik.
Arnold Fredericks:
Svetlobni znaki
Detektivski roman.
Priredil Fr. Kolene.
V malih oglasih velja ruks beseda I din: tenltoTanjskl •Klasi I din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanj«! snesek sa ma!l oglas u din. . Mali •rlaal se plačujejo takoj pri naročilu. . Pri orlaslb reklamnem snataja se računa enokolnnska. S mm visoka Pet Itn* vrstlra po 1 din. • Za pismene odgovor« ded* malih oglasov treba prlloiltt snatnko.
Sluibodobe
Postrežnico
starejšo, snažno, sprejmem. Krakovska ul. 1. b
Korespondent (-ka)
mlajša moč, z večletno prakso v nakupu ln prodaji železninske ali sorodne stroke, vešča slovenščine, nemščine, hrvaščine ln stenografije, se sprejme v večje podjetje nad Ljubljano. - Nastop čimprej. Pravilno opremljene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 18.383.	(b
Prodamo
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana.
r i V g ■ '. e'v v •
Službe iscejo
Dekle
z mešč. šolo ln trg. tečajem, vešče vseh pisarniških dol, išče kakršnokoli zaposlitev v pisarni. Naslov v upravi »Slov « pod št. 4000.	(a
Nova hiša z vrtom
ln stavbna parcela btlzu kolodvora Jarše - Mengeš naprodaj. - Informacije: Peterlin Lovro, Preserje št. 63, p. Radomlje, (p
Bukov gozd
In lepe hraste prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3500.	(p
Biljard
najnovejši ruski sistem, poceni proda Ivan Ber-nlk, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova 8. (1
Prima zaklane purane
kokoške, 10 kg 135 din; suhe češplje prima BO kg 220 din; 10 kg Ia. jedrc 200 din, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1
Naprodaj
motor na surovo olj® ;— znamke »Cllmax«, z dvema zamašnjakoma, 25 ks, generator za istosmerni tok 230 voltov, 29 amp., 1060 obratov, 10 ks, ln kompletna stlskalna plošča. Rudolf Kuhar star. mizarski mojster, Mokronog.	(1
Družabnika
sposobnega strokovnjaka
mizarja
s kapitalom 100—150.000 tisoč din v blagu ali go tovlni — iščem za prvovrstno trgovino in industrijo pohištva. Ponudbe na Z. Patačtč, Zagreb -Gundullčeva 5.	((d
Parcela
naprodaj na koncu Vzajemne zavarovalnice ob Masarykovt in Miklošičevi cesti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1S.3B1.	(p
Objave
Gospod s črnimi očali
in rumeno palico naj pride 26. ali 27. ob od njega določeni url na razgovor zaradi zaposlitve v knjigoveznici.	(r
llifflH^lfj
Vsakovrstno ZlatO
srebro ln briljante kupuje vsako količino po najvišjih eenab
A. Božli, Ljubljana Frančiškanska ulica &
II
Ražno
Gumbnlce, gumbe, pllse,
monograme, entel. ažur 'ino 'n hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Frandikanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Kupujte pri naših inserentih!
Natečaj
Gradbeni minister je rešil pod M. G. štev. 51128/39, da se z natečajem izpolnita dve mesti
višjih pristavov
pri pravnem odseku gradbenega ministrstva, in sicer eno mesto višjega pristava VI. pol. skupine in eno meslo višjega pristava VII. pol. skupine.
Obe mesti bodo zavzeli kandidatje z dovršeno pravno fakulteto, ki - izpolnjujejo tudi ostale pogoje iz. §§ 2, 3, in 4 Zakona o činovnikih. Predvsem se bodo upoštevali sodniki iste polo-žajne skupine in izprašani sodniki.
Rok dostavljanja prošenj na Ministrstvo zgradb — personalni odsek — najdalj do dne 5. decembra 1939.
Ministrstvo gradb štev. 51128/39.
Cerkvena in druga okna
sestavljena v svincu, izdeluje v starem in modernem slogu
J. Gamberger
LJubljana, Kolodvorska hI.It
Za jugoslovanski patent št. 8967 od 1. sept. 1939 na:
»zaporni drsnik za pline In tekoCineM
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: patentni inženjer ing. Hlnko Petrlč, Ljubljana, Beethovnova ulica 2
Razpis
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo
uradniškega pripravnika
kategorije B pri Krajevni bratovski skladnici v Rajhenburgu.
Za to službo prihajajo v poštev absolventi
trgovske akademije, ki obvladajo poleg slovenščine in srbohrvaščine tudi nemški jezik v govoru in pisavi in ki tudi sicer odgovarjajo predpisom § 3 službene pragmatike za nameščence bratov-skih skladnic z dne 20. decembra; 1937, IL ;R. štev. 4487 (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine štev. 142/22 iz leta 1938. . j
Lastnoročno pisane prošnje in curriculum vi-tae z dokazili c izpolnitvi pogojev po § 3 navedene pragmatike je vložiti pri krajevni bratovjki skladnici v Rajhenburgu do 16. decembra 19jl9.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani. '
Zahvala
Za premnoge dokaze globokega sočutja in iskrenega sožalja ob smrti našega srčno ljubljenega soproga, brata, strica, svaka, bratranca itd., gospoda
Josipa Kubelke
kapetana bojnega broda, kontre-admirala A. X» v pok.
•ft
se vsem prav srčno zahvaljujemo. Srčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagopokojnika za časa njegove bolezni obiskovali, tolažili in ob smrti krsto obsuli s prekrasnimi venci in šopki. — Posebna hvala preč. oo. frančiškanom za zadnje spreipstvo in še posebno preč. gg. dr. Gvidu Rantu in dr. Angeliku Tomincu za tolažilne obiske. Iskrena hvala mnogoštevilnemu oficirskemu zboru, zastopnikom Jadranske straže, njenemu predsedniku, generalnemu tajniku g. Pogačniku. — Najlepša zahvala Združenju bivših mornarjev za prekrasno sidro, ki ga je spremljalo do poslednjega počitka. — Dalje vsem njegovim zvestim prijateljem, posebno za požrtvovalne obiske g. vladnemu svetniku v pok. dr. Požarju, direktorju Narodne banke v p. g. Ivu Gregoriču, in vsem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti. — Srčpa hvala rodbinama Osetjtn Zupan za veliko pozornost v večletni pokojnikovi bolezni in primariju g. dr. L. Mcredhu za njegove obiske. — Končno najlepša hvala čč. sestram Vincentinuma, posebno pa šef sestri Baptisti za večletno skrbno nego pokojnika.
V Ljubljani, dne 25. novembra 1939.
Žalujoči ostali
41
»Z ozirom na Franca moramo biti na jasnemu
»še to noč doženem, kaj je z njimi. Načrt je sledeči: najprej odpel jeva otroka k Villachu. Tu ni na varnem, ker bi lahko kdo prišel.«
»Boljše skrivališče bi se vendarle težko našlo.« Mlajši se je režal.
»Vse to je lepo in dobro, toda drugo mesto nudi vendarle več varnosti. Razen tega pa bo Lavillacova žena skrbela za otroka, ko naju že ne bo tukaj. Kaka škoda, da je doletela Franca v zadnjem trenutku nesreča. Upal sem, da se i/.nebitn otroka.«
Starejši mož je vstal in hodil po sobi gor in dol.
»No, da,« je dejal končno. »Radi mene lahko tudi greva. Moje mnenje je, da otroka za-vi jeva v kak jopič, ga odneseva v voz, hitro odpeljeva k Lavillacu in ga pustiva tam. Potem se odpeljeva brez izgubljenega časa v Briissel. Drugo urediva telefonično. Ako Franca izpustijo... dobijo otroka. Popolnoma odkrito sporočimo Stapletonu, kaj čaka na otroka, da staremu mine vsa volja, da bi poslal za nami pariško policijo.
»Dobro. Grem po otroka.«
Naglo je šel k figuri, odprl je stran in obledel, ko je videl, da je luknja prazna.
»Za vraga! Otrok je izginil!« je dejal razburjeno. »Nekdo je hodil v sobi... med tem, ko sem bil odsoten.«
»Vrata so bila zaklenjena!«
»Vem ... in vendar je bil nekdo tukaj, ker je otrok izginil.«
»Ni mogoče, Durand, ni mogel izginiti. Ni
ga sicer v konju, a mora biti nekje v sobi skrit. Poglej ga v omari!«
Durand je jezno zamahnil z roko in je dalje sedel.
»Pri tem ravnotako ne bo uspeha,« je mrmral. »In ako policija ve, da je bil otrok tukaj in ga je tudi odvedla, potem sedaj čaka, da bi se past zaprla in naj ujela. Morda je h,iša že obkoljena.«
»Ravno zato morava iti od tod. Čim prej, tem bolje. Poglej v omari, ako ga ni tam, potem preostane le to, da čim prej prestopiva mejo. Brez otroka drugega tako ne moreva storiti. V tem slučaju naj gleda Franc sam na to, da se reši.«
Durand je naglo odprl omarina vrata in sta se tako on, knkor tovariš presenečeno umaknila, ko je stopila iz njega Gracija in držala otroka za roko.
»Ti ljubi Bog!« sta šepetala oba moža obenem.
Črnobradec se je prvi zavedel.
__ »Hitro,« je dcjnl in je tinglo stopli h Gra-ciji. »Ta ženska je tajen detektiv, /.veziva jo in potem hitro od tukaj. Nobenega dvoma, da jc informirala tovariše. Tu niti za trenutek nisva več varna.«
Bil je zelo razburjen. Hitel je k oknu in pogledal nn tiho ulico.
Medtem se je Durand vrgel na mlado ženo, pograbil je roke in jih zvezal.
Gracija se ni branila in ni kričala. To bi bilo brez pomembno. Fantek je stnl poleg nje in je radovedno in z zanimanjem gledal ta prizor. Zadnji ras se je zgodilo z njim toliko nenavadnega. da je sedaj že tudi on molčal.
Starejši mož se je obrnil od okna. Skočil je k omari, potegnil iz nje dolgo sivo suknjo in je otroka zamotal v njo.
»Gospodična, z nnmn greste,« je dejal strogo. »Ako vam je življenje ljubo, ne poizkušajte bega.«
»Toda kaj naj storiva z njo?« je vprašal Durand nemirno.«
»Neumnež, ali jo hočeš pustiti tukaj, da naj opiše policiji? Potem naju tekom nekaj ur gotovo ujamejo. To ženo spraviva na kraj, kjer ne bo mogla škodovati, dokler ne prestopiva meje. O tem bomo govorili pri Lavillacovih. Prvav stvar je, da pridemo iz te hiše. Naprej.«
Sel je k vratom. v V tem trenutku je Gracija slišala ropot bližajočega se avtomobila. Upanje je nanovo oživelo. Gotovo so prijatelji, ki ji hitijo na pomoč. Ako so oni, potem še ni prepozno.
Moža sta tudi slišala ropot.
»Hitro! Hitro!« je priganjal starejši mož, ko so sli po stopnicah navzdol. »Vsak trenutek so lahko tukaj. Zadaj gremo ven.«
Gracija je vedno jasneje slišala ropot avta. Čez eno minuto bo pred vrati; toda medtem lopova, ne le da prideta po stopnicah dol, marveč tudi izgineta iz hiše skozi vrt.
Zavedala se je, da mora to preprečiti, toda kako .. kako?! Roke ima zvezane; kako bi preprečila temu možema beg? Pred seboj je videla bivšega črnobradca, z otrokom na rokah. Za eno ti 11 dve stopnici je šel pred njo. Tesno za njo je šel tovariš, s svečo v roki.
Do srednjega hodnika je bilo še kakih šest stopnic. Gracija je videla kratek hodnik, ki vodi v zadnji del hiše. Ropot pri vratih ji je pričal, da se jp avto ustavil pred vrati. Na' peš-potu je zaslišala hitre korake; toda predno prijatelji vderejo v hišo, bo plen že na varnem.
Brez obotavljanja je skočila naprej in se z vso tezo vrgla na moža, ki je šel pred njo.
Vsled naglega sunka, ki mu ga je zadala Gracija, je mož izgubil navnotežje in se je z glavo zvrnil na hodnik. Oba z otrokom sta ležala na tleh. Drugi mož, ki je držal svečo, je obstal na stopnicah in je nepremično zrl navzdol — ni mogel takoj razumeti, kaj se je zgodilo.
»Pomoč! Pomoč!« je klicala Gracija iz vsega grla, ko je skušala vstati.
Mož, ki je nesel otroka, je -"stal ravno v trenutku, ko je tovariš s svečo prišel do njega. Kar penil se je od jeze, ko se je obrnil h Gra-ciji in jo je naglo udaril v obraz. Mlada žena je že imela nejasno sliko o bežečih možeh, o goreči sveči, o svežem zraku — potem pa se ni zavedala ničesar nič, kar se je godilo krog nje.
XIX.
Dramatični pojav Richarda Duvalla v Sta-pletonovi knjižnici, ki se je končal z omedle-vico, potem ko je sporočil skrivališče ugrabljenega otroka, je vso družbo presenetil.
Gospa Stapleton je z glasnim krikom skočila kvišku: utrujeni živci več niso vzdržali strašne napetosti, katero prenaša že cele tedne.
Mož, ki je poln skrbi čakal, da se oglasi telefon, je popolnoma pozabil, da je detektiv v hiši; sedaj je naročil strežniku, da sporoči Francu, naj pripravi avtomobil.
»Lefevre, ki mu je sledil Vernet, je skočil k Duvallu. da bi pomagal. Policijski šef je bil prepričan, da, ako je Richardovo sporočilo resnično, je ameriški detektiv zmagal v veliki tekmi za slavo izsleditve ugrabljenega otroka, toda ta misel mu ni branila, da bi se ne bal za detektivovo zdravje, ali da bi bil manj hvaležen, ker se je temu z velikimi trudi posrečilo najti izgubljenega otroka.
Upul je, da nazadnje morda vendarle Gracija odnese končno zmago, a vse to je sedaj postranska stvar.
Z Vernetovo pomočjo je položil Duvalla na zofo. Naročil je žganje in kozarec vode,
Vernet. ki je bil v tem izvežban, je tzpral detektivu rano in jo začasno obvezal. Duvallu se je zavest vrnila Požirek žganja mu je pomagal in detektiv je izjavil, da tudi on gre v Pas-sy. Policijski šef si je zastonj prizadeval, da bi ga od tega odvrnil.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž, Jože Sodjs
urednik: Viktor Centu
H1IBI1AMA
Rimski kanal odkrit na stavbišču
V Gorupovi ulici je pred nedavnim začelo odpokavati zemljišče gradbeno podjetje inž. Dedek v Ljubljani na parceli, ki leži nasproti tehnični srednji šoli in za vilo dr. Vrhunca. Tam si bo dal postaviti enonadstropno vilo ravnatelj tobačne tovarne g. Golob. Delavci so najprej izkopali jame za temelje, ki bodo razmeroma precej globoki. Pri tem so naleteli globoko v zemlji na močno obzidje, ki se je vleklo nekako od zahoda proti vzhodu. Začeli so, ga razkopavati in kmalu so zapazili, da razkopavajo obok zelo trdno zidanega kanala. Že sestava malte, kamenje in način zidave so jasno dokazovali, da so naleteli na velik zbiralni kanal, ki prav gotovo spada k ostankom nekdanje Emone, Obveščen je bil tudi, sicer ne od podjetja, Narodni muzej v Ljubljani, čigar strokovnjak je ugotovil, da so odkrili velik zbiralni kanal, ki ga je vrisal svojčas že profesor Valter Schmidt v načrt stare Emone. Delavci so odstranili obok kanala, ki je širok skoraj tri četrt metra in v katerem je bila stoječa voda globoka skoraj pol metra. Kanal je toliko visok, da gre po njem lahko odrasel človek, če se malo pripogne. Delavci so šli po kanalu na obe strani in ugotovili, da je kanal v svojem nadaljevanju na obeh koncih zasut. V svojem podaljšku proti Gorupovi ulici je pod ulico napeljana vodovodna cev, ki je spreljana pravokotno skozi kanal, tako da je kanal na tem mestu zasut in da je v svojem podaljšku prehoden le še 15 m. Vzhodni konec neodliopanega kanala pa je dolg le 6 m, na kar je prehod nemogoč, ker se je tam kanal sesul. Zanimivo je, da je prav na odkopanem delu kanal bil še izredno trden, tako da je prav lahko videti, s kako spretnostjo je bil zgrajen. Posebno zanimiva je zgraditev oboka nad kanalom. Med odkopavanjein grušča so našli tudi več kamenitih spomenikov, tako plošč in kvadrov iz marmorja, ki je bil celo pripeljan iz sedanje Italije. Prav tako so našli 40 cin visok kipec, poprsje Rimljana, izdelano iz podpeškega apnenca. Vse to je dalo vodstvo Narodnega muzeja včeraj popoldne prepeljati v Narodni muzej, kjer bodo vse te stare spomenike očistili in temeljito preiskali. Ker gre rimski kanal nekoliko poševno prav pod zunanjo steno bodoče vile, bodo morali kanalski jarek zabetonirati in nanj postaviti temelje zidu.
Noviharski KONCERT
1. DECEMBRA - NA TABORU
SODELUJEJO«
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR POD VODSTVOM FRANCETA MAROLTA
SOLISTI: SONJA IVANČIC IVAN FRANCL VEKOSLAV JANKO VIOLINIST LEO PFEIFER
1 Zanimivo predavanje dr. inž. M. Rnša is Curiha. Na j>ovabilo Združenja jugosl. inženirjev in arhitektov v Ljubljani je predaval slovenski rojak prof. dr. inž. M. Roš iz Curiha, ki se je te dni mudil v Jugoslaviji, kjer je na povabilo našega prometnega ministrstva nadzoroval poskuse obtdžitve novega železniškega mostu čez Savo pri Zagrebu. Gost je predaval o meritvah deformacij na dograjenih zgradbah in o pomenu teh meritev za stavbarstvo. Predavanja, ki je bilo v prostorih inženirskega društva, se jo v obilnem številu udeležilo članstvo, ki je predavatelja z navdušenjem jiozdravilo. Zanimivo strokovno predavanje so spremljale številne skioptične slike Med drugim je predavatelj obdelal tudi znani most med Ze-munom in Belgradom, kjer je sam vodil delo. Po predavanju je bil v restavraciji »Slainič« prirejen na čast predavatelju, ki praznuje GO-leluico rojstva, prijateljski večer.
I Tvrdka K. Soss, Mestni trtf, vabi vljudno v nedeljo, 26. t. m. na razstavo.
1 MJRZ v Zg. Šiški ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v gostilni Zajec. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje o varčevanju. Za člane MJRZ udeležba obvezna. Vljudno vabimo tudi člane se-niorske organizacije.
1 Samarijanski tečaj za viške matere, ki ga prireja mestni odsek za zaščito dece, se prične v ponedeljek, 27. t. m. ob 19.80 v ljudski šoli na Viču. Žene, ki se še niso prijavile in bi se rade udeležile tečaja, naj so prijavijo na otvoritvenem večeru.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri
frančiškanskem mostu, se sedaj nuhaju optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetnu optika. ' 1 Za mestno reveže so darovale 100 din za-. ščitne sestre iz ambulatorija OUZD namesto cvet-[ ja na krsto pok. gosp. Ivana Zorela; tvrdka Josip Petkosig na Starem trgu št. 4 je poslala 0 in flanele zavodu najbednejših v stari cukrarni. — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Nov film o Johnnnu Straussu — kralju valčkov. Kino Union predvaja danes velik muzikalen film v počastitev Johanna Straussa in nesmrtnih njegovih valčkov. Mnogo filmov je že bilo o J. Slraussu, dobrih in slabih, pokazali so nastanek njegovih večnih skladb, komponistovega življenja i zresnične strani pa ni publiki predočil še noben film. Najnovejši film pa nam odkriva komponi-stovo življenje v družini. V filmu sodeluje celoten orkester dunajske filharmonije, ki predvaja Strau-ssovo muziko z vso dovršenostjo. Ljubljansko občinstvo, ki Straussovo muziko gotovo še danes obožava, bo pri filmu imelo velik užitek.
1 Zaklonišče na Kralja Petra trgu je bilo včeraj popoldne popolnoma dograjeno in olepšano. Mestni delavci so pobrali ostali gradbeni mate-rijal in ga vdpeljali na mestno pristavo. Da preprečijo kake nočne orgije in kake ekscese v zaklonišču, so na obeh vhodih napravili začasna vrata, ki jih bodo pozneje nadomestili z močnejšimi. Sredi zaklonišča je izpeljan majhen dimnik, ki slu-
ži kot ventilator, da bo ostal v zaklonišču zrak vedno čist. Na eni strani zaklonišča je narejena dolga klop, da bodo ljudje lahko sedeli v primeru, da se zatečejo pred zračniim napadi v zaklon. Prostora jc za okoli 300 oseb,
1 Skesan tat. Pred dobrimi tremi tedni so obhajali delavci na stanovanjski hiši za Bežigradom likol, ki je padel prav na soboto popoldne. Podjetnik jim je tudi že izplačal tedenske plače in tako so bili vsi prav dobre volje. Huda nesreča pa je doletela zidarskega vajenca, ki je ob koncu likofa zapazil, da mu je nekdo odnesel iz suknjič« denarnico z vsem "tedenskim zaslužkom. Fant je kmalu za tem moral k vojakom, policija pa je zadevo j)reiskovala naprej ln končno prijela delavca, ki je bil tudi zaj>oslen pri graditvi te hišo. Priznal je, da je denar tovarišu ukradel. Hurlo so mu očitali, kako grdo se jo ponašal, ko je svojemu delavskemu tovarišu od-nosel težko prlsluženi denar in mož je dal besedo, da bo ukradeni denar prav gotovo vrnil. Segel je policijskemu uradniku v roke, nakar ga je ta izpustil. Zanimivo pri tem je to, da jo bil grešnik že petkrat predkaznovan in vendar mu je uradnik zaupal in ne zastonj. V dveh obrokih je poj>lačal ukradenih 300 din jih sam osebno prinesel na upravo policije v Ljubljani ter tako ostal mož beseda. Lahko si mislimo, kako je bil vesel okradeni fant, ko je dobil denar nazaj.
1 Tramvaj je podrl 37-letnega hlapca Alojzija Peterla, uslužl,enega pri tvrdki »1'akoto-šped« v Ljubljani. Nesreča se jc zgodila na križišču Metelkove in Masarykove ulice in si je pri padcu hlapec zlomil nekaj reber. Prepeljali so ga v bolnišnico.
1 šest koles so ukradli tatovi zopet zadnja dva dni v Ljubljani. Večinoma pobirajo kolesa izpred gostiln in iz vež. Med ukradenimi kolesi je bilo tudi žensko kolo. Skupna vrednost ukradenih koles znaša skoraj 5000 din. Prav tako se ponavl jajo tatvine dinnmo-svetilk, katere tatovi spretno odvijejo s kolesa. Dinami so v sedanjem času jako dobrodošli in gredo še najlažje v denar: zaradi tega jih tatovi še bolj cenijo kakor kolesa.
I Prevcjane goljufije s krompirjem. Pred nedavnim so bili nekateri kupci, ki so kupovali v Ljubljani večje množine fižolu, grdo prevarani. V vrečah s fižolom so namreč dobili precejšnje množine kamenitega drobiža, ki jc bil seveda previdno nasut le v spodn jo polovico vreče. Žrtev podobnih goljufij so postali sedaj nekateri kupci krompirja. V Ljubljani so začeli namreč ponujati krompir po hišah kmetje, ki jim pač nihče no bi mopel z lic razbrati, da so navadni goljufi. Celo lepo sprejeti so bili povsod, kjer so ponujali krompir po nekoliko nižjih cenah, kakor pa gu je bilo dobiti na krompirjevem trgu. Prodajali so ga seveda samo j)o vrečah in marsikdo, ki se doslej še ni mogel odločiti, da bi kupil krompir, je hitro segel v žep in plačal vre^o. Ko so potem ponekod presuli vrečo, so z žalostjo opazili, da je l)il dober krompir samo na vrhu vreče, spodaj pa je bil gnil in najslabši, kakršnega sicer na
I kmetih uporabijo za krmljenje prašičev. Verjetno jc, da se bodo take sleparije še ponav-ljale, zato priporočamo gospodinjam pri nakupu posebno previdnost.
	Mi	Al	rt			K	R
Nadaljevanje razprave proti Auerju in Koržetu
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 6.20 zjutraj.
1 Predprodaja vstopnic za novinarski koncert dne 1. decembra na Taboru se začne danes, v soboto 25. novembra, v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži so po 30, 25, 20 in 15 din, sedeži v ložah po 25, cela loža skupno 125 din za najmanj 6 oseb. Stojišča po 8 din za dijake po 5 din. Ker bo na večer koncerta naval na blagajno, priporočamo vsem obiskovalcem koncerta, naj si nabavijo sedeže in vstopnice že v predprodaji. Sporočamo tudi, da je ravnateljstvo električne cestne železnice dovolilo za večer koncerta znižano voznino za posetnike novinarskega koncerta in za sodelujoče, ki se izkažejo z vstopnico za koncert Enotna znižana voznina 1 din velja od 18 dalje po vseh progah ljubljanskega tramvaja do Tabora in kasneje do zaključka tramvajskega prometa od Tabora do vsake točke tramvajske proge. Po 22 se pri povratku tudi ne bo računala nočna taksa.
1 Križanska moška kongregacija obhaja jutri, v nedeljo 26. novembra, svoj drugi glavni praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo, zvečer pri slovesnem shodu darovanje za namene družbe.
1 Blagoslovitev novega šolskega poslopja na Viču se prične v nedeljo ob 10 s slovesno sveto mašo v župni cerkvi na Viču, nato pa šolska mladina z učiteljstvom in duhovščino ter občinstvom gre v sprevodu v mogočno novo poslopje, kjer bo ravnatelj meščanske šole g. Fakin v veliki avli sprejel župana g. dr. Adlešiča in pozdravil goste. Po govorili o desetletnici in o novem poslopju ter po blagoslovu in petju bo ogled zares krasno opremljenega šol. poslopja, ki je med najlepšimi v dižavi. Zvečer ob 20 bo slavnostna akademija z liajpestrejšim sporedom v veliki telovadnici, ki je že sama vredna ogieda. Predprodaja vstopnic za akademijo je od 15 dalje v novem šolskem poslopju.
1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Opera. Jutri v nedeljo popoldne bo ljudska predstava priljubljene Massennetove opere »Glumač Matere božje«, ki ima to sezono na našem odru zelo lep uspeh. Prikujina zgodba, ki obravnava življenje preprostega srednjeveškega eluinača, ki sam ni vedel, kako naj bi pokazal Materi božji svojo ljubezen, in ga na koncu sama Marija vzame v nebo. Predstava je namenjena predvsem za podeželsko občinstvo, ki naj izrabi priliko in si to lepo delo ogleda. Začetek ob 15. Veljajo globoko znižane cene.
1 Drama. Sodobna mladinska igra nudi otrokom v ru/liki s pravljičnimi igrami in njihovo romantiko mnogo zdravili in koristnih naukov za življenje, ki so pokazani v konkretni obliki. Način, kako sc obnesejo napol odrasli dečki v sili in kako dejavno priskočijo z vso tovarišijo okradenemu Emilu na pomoč, jc orisan v Kiist-nerjevi igri »Emil in detektivi«, katere premiera' bo v režiji prof. Šesta jutri, v nedeljo popoldne ob 15.
Maribor, 24. novembra.
Veliko pozornost je pred mescem dni vzbudila v Mariboru sodna razprava proti odličnim mariborskim meščanom, ki so bili obdolženi velikih sleparij in prikrivanj. Glavna obtoženca sta bla 47 letni hišni posestnik in bivši klobučarski mojster Anton Auer ter 47 letni gostilničar in lastnik milijonskega premoženja Maks Korže. Poleg obeh glavnih obtožencev jja so prišli na zatožno klop še 37 letna Koržetova žena Terezija, 28 letni klobučarski mojster Franc Čančala, njegova 28 letna žena Antonija, 30 letni mizarski mojster Viljem Benkič, 38 letni tekstilni strokovnjak Friderik Šapec ter 42 letni mizarski mojster Anton Kolar.
O tej razpravi smo svoječasno že obširno poročali. Anton Auer je skušal opehariti svoje upnike na ta način, da je svoje premoženje spravil v denar, katerega je shranil pri Koržetu, potem pa je napovedal konkurz. K tej gospodarski operaciji ga je nagovoril sam Korže. Auer je shranil pri Koržetu 250.000 din. Vsi ostali obtoženci so za te operacij vedeli ter so nekateri pri njih tudi naravnost sodelovali. Razprava, ki se je vršila 27. oktobra pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišč.a ves dan, je bila prekinjena ter se je danes spet nadaljevala.
Tudi današnja razprava je jx>tekala v znamenju medsebojnih obdolžitev in razkrivanj, ki sla si jih očitala oba glavna obdolženca Auer in Korže. Tako je Auer izjavil, da ga je Korže nagovoril že k prvemu nepoštenemu konkurzu, pri katerem je Auer zatajil pred upniki vlogo v znesku 300.000 din ter je bil zaradi tega obsojen na več mesecev ječe. Korže je temu odločno oporekal ter je napadel Auerja z besedami: »Gangster, slepar, svoje imetje si zapravil, sedaj pa bi hotel še moje.« Korže je pri teh zmerjanjih, ki jih je
m Vstopnice za telovadno akademijo, ki jo priredijo mariborski Fantovrki odseki in Dekliški krožki v proslavo 21 letnice karljevine Jugoslavije, se dobijo v prodajalni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6, Opozarjamo, da si oskrbite vstopnice že danes, ker bodo zadnje dni pred akademijo gotovo pošle.
m Seja ožjega odbora okrajne organizacije JRZ za Maribor levi breg je bila ob polnoštevilni udeležbi odbornikov iz vsega okraja v četrtek dopoldne. Sejo je vodil predsednik Fr. Žebot, o zunanjepolitičnem položaju je poročal senator dr. Fr. Schau-bajh, o notranjem položaju pa banovinski tajnik JRZ g. M. Kranjc, Na seji je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje glavne zahteve okraja, ki so odborniki zastopali.
Plašči« elegantni
pri lfLAMA", Jurčičeva ul. 4 (prost ogled)
m Odhodnica marljivemu pevcu. Znani mariborski pevec Anton Faganeli, ki je sodeloval kot solist in v zboru pri mnogih mariborskih pevskih društvih ter se je udejstvoval tudi kot pevovodia, odhaja na novo službeno mesto. Pevci Glasbene Matice ter prijatelji in znanci mu priredijo v nedeljo ob 20. pri »Orlu« odhodnico.
m Šahovska sekcija UJNZB razpisuje božični nagradni turnir, ki se bo pričel dne 4. decembra v kavarni Central. Prijave sprejema klubski predsednik Andrija Mišura dne 29. novembra in dne 2. de-
NajlepSi, nepozabni valčki, ki so stoletja očarali, razveseljevali srca ljudi v prekrasnem dunajskem filmu

o očetu Johanu Straussu ln njegovih 3 sinovih
Joh. Strauss -kralj valika...
Paul HBrbiger, Friedl Czepa. Msria Ander-
gast, Uretl Tlicimor. Hans Holt	M
Vsak pozna njegove valčke, vsak jih ljubi njegovo usodo, tragiko očeta in rivalitet. med očetovo slavo in njegovimi nadarjenim' sinovi, teh važnih momentov iz Strau=soj veča življenja pa ve le malt kdo I Krasen film Glasbo i»a|a orkester dunajskih filharmonlkov
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Tel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-21
bilo čimclalje več, vsakokrat stopil k vratom sodne dvorane ter jih odprl, tako da so tudi ljudje, ki so stali na hodniku, slišali čedne priimke, s katerimi je obkladal svojega nekdanjega prijatelja. Zaslišanih je bilo več prič, katerim je Auer ponujal denar na posodo, ki je imel shranjenega pri Koržetu. Tako je ponujal gostilničarju Štibler-ju 100.000 din, da bi otvoril hotel na Krku. Korže je tudi danes vztrajal na tem, da ni dobil od Auerja nobenega denarja ter je hotel s svojimi izjavami vzbuditi vlis, da si je Auer vse to izmislil, da bi Koržeta spravil ob četrt milijona dinarjev. Nastopile pa so spet priče, ki so od Koržeta samega slišale, da ima Auer pri njem shranjenega veliko denarja. Korže je včasih govoril celo o pol milijona dinarjev. Prav zanimivo je bilo tudi razpravljanje o načrtih za napad na davčnega slugo, ki sta jih delala oba bogataša. Auer je bil začetnik tega načrta ter je nagovarjal Koržeta, da ga izvršita, ker bosta dobila v roke 2 milij. din. Auer je Koržetu tega slugo tudi na cesti pokazal. Sluga Ignac Paj je bil danes zaslišan ter je izjavil, da je res videl, kako ga Korže in Auer, ki ju je na videz poznal, včasih ostro na cesti opazujeta ter zasledujeta. To zaslišanje je povzročilo 6pet izbruh medsebojnih zmerjanj, s katerimi sta se oba glavna obtoženca obkladala. Ko je Korže zahteval, da se zasliši še njegova žena kot priča, je Auer nastopil proti temu ter dejal, da Koržetova žena »priseže za fajFo tobaka«. Prišle so na dan tudi zelo zanimive reči o na-kujKivanju in prodajanju nemških mark, s katerim sta se oba glavna obtoženca pečala. Pri tem je bil precej oškodovan neki invalid iz Hoč, ki je Auerju zaupal prodajo večjega zneska mark.
Takšno razpravljanje je trajalo vse današnje dopoldne. Zasliševale so se priče ter se je to nadaljevalo tudi pri popoldanski razpravi.
cembra od 20 do 22 v kavami Central. Prijavnina znaša 20 din.
m Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev je imela svoj redni občni zbor, na katerem je bil za predsednika izvoljen Rasberger, za tajnika Verdonik, za blagajničarko Zakrajškova. Odborniki so: Kraljeva, Grom, Standeker. V nadzorstvu sta Jože Kovič in Črnobori,
m Tri predstave po znižanih cenah bodo drevi in jutri v mariborskem gledališču, da se omogoči tudi revnejšim obisk gledališča, Drevi se uprizore zadnjič v sezoni »Celjski grofje«, jutri popoldne bo veseloigra »Neopravičena ura«, zvečer pa opereta »Navi-hanka«.
m Vaja mariborskih gasilcev. Jutri, v nedeljo med 9 in 10 uro dopoldne bo imela mariborska ga silska četa svojo običajno gasilsko vajo.
m Rok za zamenjavo starih delavskih knjižic poteče 31. decembra. Predstojništvo mestne policije opozarja vse one, ki imajo stare delavske ali posel-ske knjižice, da jih pravočasno zamenjajo za nove poslovne knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Po 1. januarju 1940 let sc ne bo mogel zajsosliti noben delavec ali nameščenec, če ne bo imel nove poslovne knjižice, proti vsem delavcem in nameščencem ter proti delodajalcem, ki ne bodo upoštevali teh predpisov, pa se bo kazensko postopalo. Za primer brezposelnosti, bolezni, nesreče itd. ne bo mogel tudi nofeem delavec in nameščenec, ki n!ma nove poslovne knjižice, uživati raznih socialnih ugodnosti in podpor. Tujim državljanom zadošča za pravilno zaposlitev redna dovolitev za zaposlenje. Informacije o izdaji novih knjižic dobe delavci in nameščenci pri mestni policiji, 6oba št. 2, v pritličju.
m Žaga pod Mariborsko kočo zgorela. Na
Hočkem Pohorju je nastal požar na žagi posestnika Simona Čečka Ta žaga je stala ob novi Pohorski cesti pod Mariborsko kočo, tam, kjer so se ustavljali in obračali avtobusi ter je bila obiskovalcem Pohorja dobro znana. Ker je bilo mrzlo, s: je Žagar podnevi pri svojem poslu kuril, zvečer pa je ogenj pogasnil. Hud veter je ponoči žerjavico znova raz-pihal ter se je vnelo potem leseno ogrodje žage. Skoda je precejšnja.
m Dva razbojniška napada sta prijavljena mariborskemu državnemu tožilstvu. Prvi se je pripetil v Sp. Voličini pri Sv. Lenartu v SI. gor., kjer je neki posestnik napadel Vinko Graifonerja. Napadalec je bil sicer vinjen, ker pa je Graifonerju tedaj zmanjkalo iz hlačnega žepa 88 din ter se domneva, da si
je ta denar prilastil napadalec, se zadeva obravnava kot rop. — Drug napad je bil izvršen v Zg. Hlapju pri Sv. Jakobu v SI. gor. na zakonca Ivana in Ma-
rijo Reininger, ko sta se vračala iz trgovine zvečer proti domu. Napadlo ju je kakih 10 sosedov, k: so bili vsi našemljeni ter so ju do dobra pretepli. Zakonca Reininger trdita, da jima je ob tej priliki zmanjkal znesek 600 din. Oba primera sodišče sedaj preizkuje. ' 1
m Kolo brez gospodarja je našel železničar Ferdinand Hernah prislonjeno k plotu svoje hiše na Betnavski 71. Kolo je pripeljal na policijo.
m Drzna tatvina plašča. Ko je bila Marija Bož-nik v ordinaciji pri zobotehniku, ji je nekdo odnesel iz čakalnice njen nov, z lepim krznom obšit plašč, za katerega je dala 2000 din.
m Čigava je plahta? V Hočah so našli na državni cesti veliko, skoraj popolnoma novo plahto za prekrivanje tovornega avtomobila. Lastnik, ki je plahto izgubil, se še do sedaj ni javil.
Gledališče
Sobota, 25. novembra, ob 20: »Celjski grofje«. Zadnjič. Znižane cene.
Nedelja, 26. novembra, ob 15: »Neopravičena ura«. Znižane cene. Ob 20: »Navihanka«. Znižane cene.
Girkovci
Maistrovi borci se vabijo, da se v polnem številu udeleže tovariškega sestanka, ki ga sklicuje odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkovcih za petek 1. decembra 1939 ob 2 popoldne v Kolodvorski restavraciji tovariša Frasa v Cirkovcih.
Ptul
Odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi letos tečaje za: 1. slovensko korespondenco, praktične vajo iz knjigovodstva, predavanje iz narodnega gospodarstva; 2. strojepisje (teorija in praktične vaje). Interesenti naj se do 28. t. m. prijavijo v pisarni Združenja trgovcev, ali pa v pisarni Združenja obrtnikov, ali pri Slovenskem obrtnem društvu. Vsi prijavljeni interesenti naj se nato zberejo v pisarni Združenja trgovcev 30. novembra ob pol 19, kjer se bo določil urnik. Oba tečaia pričneta z rednim poukom 2. decembra ob pol 19, in sicer v prostorih, ki so bodo določili 30. t. ni. na sestanku.
Smrtna nesreča v gozdu. V ponedeljek 20. t. m. sta podirala v gozdu pri Gruškovcu bukve 49 letni posestniški sin Vajda Ivan in Zuran Martin, 6in posestnika, oba iz Gruškovca, občina Sv. Barbara v Halozah. Ko sta prežagala eno bukev komaj do polovice, je naenkrat potegnil močan veter, ki je bukev podrl. Pri tem pa je na nesrečo pokopalo pod seboi Zurana, ki ni bil na to nič pripravljen Padlo mu ie na levo stran prej in mu zdrobilo prsni koš, Zuran je imel še toliko moči, da je rekel Vajdi, naj potegne z njega deblo, kar je slednji tudi z velikim trudom storil. Toda komaj je bil Zuran osvobojen pogubono6nega debla, je po kakšnih desetih minutah izdihnil, Pokojnik zapušča ženo in 4 otroke ter je bil brez premoženja. Nai v miru počival
Še dve nesreči. Vorenjak Rudolf, 27 letni posestniški sin iz kraja Med ribniki, občina Sv Barbara v Halozah, je padel pri Borlu z motocikla in ei pri tem nevarno poškodoval levo podkolenico Pri tem je še dobil druge manjše poškodbe po vsem životu. — Strelec Pavel, 42 letni posestnik iz Prvencev, občina Sv. Marko niže Ptuja je sprt s vojo ženo s katero se hoče ločiti. Ko je te dni prišel zvečer vinjen domov, se je spravil spat na peč. Pri tem si je prižgal cigatero in si zaiigal obleko, tako da je začela goreti. Zena mu jo ie strgala takoj s telesa, a vendar je dobil mož hude opekline, tako da so ga morali prepeljati v bolnjšnico. Zanicnivo je, da se Strelec ničesar ne spominja in ne ve, kako se je zažgal. Zakonca se bosta najbrž pobotala, tako da bo mož zopet lahko spal v postelji in ne na peči, kjer je prenevarno.
KULTURNI OBZORNIK
Tinček in Tonček
Bliža se dan sv. Miklavža in knjigarnarji izdajajo za to priliko lepe mladinske knjige. Ena med najlepšimi in najbolj privlačnimi za mladino, zlasti še za pogumne dečke, pa bo najbolj gotovo prečudovita knjiga »Tinček in Tonček*, ki jo je izdala Jugoslovanska knjigarna. So to čudovite dogodivščine ameriških dečkov, kakor jih je v slovenščino priredil znani mladinski pisatelj Mirko Kuniič. Sicer je odveč pisati o Tinčku in Tončku, saj sta prišla že skoraj v pregovor pri nas, odkar so naši bralci njune zgodbe in dogodivščine brali pred leti v otroškem podlistku »Slovenca«. Koliko je bilo tedaj ljudi — ne samo dečkov in otrok — temveč tudi odraslih, ki so svoj dan začeli — s Tinčkom in Tončkom in njunimi nevarnostmi v žgoči Afriki med krokodili in zmaji v družbi kužka Mukija in Gorile! Naj navedeni samo ime pokojnega vseučiliškega profesorja dr. Šerka, ki je bil že med teini ljubitelji teh dogodivščin. Sicer pa je storija tega ameriškega pustolovnega mladinskega romana res nadvse napeta in zapletena, in čim manj verjetna, tem bolj privlačna, zlasti še, ker so slike resnično delo velikega mojstra in ne diletanta kot so take ponavadi. Napeto spremlja človek pot dveh fantkov Tinčka in Tončka, ki gresta od svojih mater — z dovoljenjem seveda, kar je sicer od njih lepo, a od mater nepremišljeno! — ter na splavu prideta v Afriko, kjer doživljata svoje boje s krokodili, kačami, zmaji, pa tudi z ljudožrci ter ju iz največje smrtne nevarnosti — in teh je toliko! — reši prijateljica Gorila ter jim družbo dela psiček Muki. Ves čas pa so v zvezi z mornarskim kapitanom Mrharjem in mornarjem Kokijem, ki se od časa do časa pojavijo in dele z njima usodo ter se medsebojno rešujejo iz nevarnosti. Če pa niso v zvezi osebno, so pa z afriškim radiom in brzojavom, ki je svojevrsten. In potem najdejo sredi pragozda še tretjega Primož-ka, izgubljenega Mrharjevega sina, ki je pravi sin
Dr. Egidij: Sejavec
V Gorici izdaja že nekaj let prof. dr. Andrej Pavlira zbirko nedeljskega branja ali tudi pridig pod naslovom »Sejavec«. V zadnjem času sta izšla dva zvezka, namreč deseti in enajsti. Deseti obsega strani od 1156 do 1425 ter vsebuje 71. do 75. branje za 20. in 21. pobinkoStno nedeljo ter razne praznike: za praznik Kristusa Kralja, praznik Vseh svetnikov in za Verne duše. Enajsti zvezek pa obsega nadaljne strani do 1647. strani. Vsebuje pa branje za 22., 23. in 24. nedeljo po Binkoštih, torej za zadnje nedelje cerkvenega leta ter še dodatek o Angelskem pastirju in Kongresu Kristusa Kralja. Tako je dr. Andrej Pavlica v svojem Sejavcu, ki nosi niotto: S trudom sejejo, z veseljem žanjejo! podal lepo in obširno zbirko cerkvene homiletike, ki obsega tisoč petsto strani! V njih podaja duhovno čtivo, urejeno po cerkvenem letu, napolnjeno s cerkveno zgodovino, s poukom in legendami ter primernimi premišljevanji o dobi, v kateri živimo in v kateri je naša dolžnost, ohranjati Kristusov nauk ter oblikovati po njem obličje zemlje. Z enajstim zvezkom je končal svoje delo ter je »Sejavec« zaključen. Prireditelj navaja na koncu, da je dal prvi snopič ponatisniti, da bodo lahko vsi, ki bi želeli, dobili celotno delo, ki ni drago: vsak zvezek velja 4 lire! Kot založnik je podpisan dr. Andrej Pavlica, Gorizia. To lepo, poljudno in sočno duhovno branje priporočamo vsem našim duhovnikom, pa tudi la-iikom, saj je namenjeno predvsem njim.
Pred Kastnerjevim »Emilom in in detektivi« v Drami
(Premiera v nedeljo popoldne)
Kiistner je uresničil deške sanje o »tolovajih in žandarjih« in je pokazal v svoji igri »Emil in detektivi« kako pomaga tolpa dečkov loviti okradenemu Emilu tatu. Da pa je zadeva še bolj zanimiva in napeta, je presadil profesor Šest, ki je igro prevedel in zrežiral, dejanje v Novo mesto in Ljubljano. To bo zabavno videti novomeški kolodvor in nato kupe v vlaku, kjer ukrade Globočnik Emilu denar, ki mu ga je dala mamica-frizerka, naj ga nese v Ljubljano stari mami! Potem bomo videli, kako čakata l ina in stara mama zaman Krnila pri kolo dvorski trafiki v Ljubljani, nato Krnila, kako preži pred kavarno Kmono na tatu, ki sedi tam, in bojni posvet njegovih tovarišev pred muzejem. Potem jim sledimo na Krekov trg v skrito vežo, kjer imajo »detektivi« svoj glavni stan, zatem srečamo tolpo z Globočnikom na cesti, v banki (tam mu končno dokažejo tatvino) in končno vidimo malico pri Kmilovi stari mami. kjer slavijo svojo zmago.
Stvarca je prikupna in ni brez nauka. Predvsem nam pokaže, koliko je vredno, če zna mladina samostojno misliti in ravnati, pokaže nam zavest, kaj sme delati in kaj ne, zvesto tovarištvo, ki je pripravljeno pomagati drugu v stiski, in nesebičnost, da vršiš tudi take naloge, ki niso mikavne. — Zadeva je zabavna in pisana: toliko dejanja v naglem poteku nam daruje ta zgodba, da jo bo hodila mladina — 'n ne samo mladina, tudi odrasli — z veseljem tledati in se spominjati lastnih otroških doživetij. Kfistner ni nikjer osladen, a vendar diha ;z njegovih nadvse stvarnih mladinskih zgodb oristna toplota. Dejanje je vseskozi napeto ter
bo kot nalašč za mladino.
*
Gustav Strniša, Uganke. Založba Sidro, Ljub-'iana. Ilustriral Polde Pehani. Zopet se približuje Miklavž, zopet prihajajo na knjižni trg mladinske tnjige kot darila, ki naj jih Miklavž prinese našim malim. Gustav Strniša ie letos izdal v samozaložbi knjižico ugank, priljubljenega berila za otroke. Napisal jih jc nad 6to v verzih, v prijetnem kramliajočem tonu. Deset od njih je tudi ilustriranih. Skoda, da ijiVi ni še več, 6aj bi še več podob zelo približalo uganke otrokom in jim jih zelo olajšale, ker so sicer za manjše otroke vendarle -irecej težke. Podobe bi si želeli malo bolj ljubke, 'ehično boliše izdelane in na malo višji umetniški itopnji. Knjižico toplo priporočamo našim staršem, •aj bo prav ljubko in primerno darilo za Miklavža.
F. J.
Mlakarjev »Lok« v Miinchenu. Nemški časo. r>!« »Der Neue Tag« poroča z dne 2. nov. t. 1. o /elikem uspehu, ki sta ga dosegla plesni par Pija n Pino Mlakar v Mtinchenskem Prestolnem gledališču. Pod naslovom »Jugoslovanska plesna igra« karakterizira najnovejši Mlakarjev ples »Lok« takole: »K godbi jugoslovanskega komponista Frana Lhotke sta Pija in Pino Mlakar komponirala itiri
goščave ter skupaj napravijo »izlete« v sredo pragozdov s slonom Jumbom, tudi enim izmed po-magačev pustolovščine. Tudi v podzemlje gredo in obiščejo kraljico piginejcev, ki strelja zmaje, in jo potem po čudnih naključjih dobi celo mornar Koki za ženo. Tako po mnogih pustolovščinah dobi Merhar sina Prunožka, Koki ženo, Tinček in Tonček pa zaklade ter pridejo srečno domov k svojim materam. Vse dogodivščine kakor so tudi neverjetne in izmišljene, so vendar le izraz velike fantazije, ki je lastna mladini ter je slavospev tovarištvu, za katerega človek daruje vse, tudi življenje. Obenem pa mladini budi duha po spoznavanju sveta ter vznemirja dušo, ko trepeta tolikokrat za usodo svojih junakov, o katerih pa ve, da se morajo rešiti iz vsake zadrege.
Tekst sam je izredno sočen in prirejen za naše razmere. Kakor pravi prireditelj, je skopi originalni tekst, ki vsebuje samo oporne točke k slikam, po svoje priredil in razširil ter ga slogovno posvojil, da tekst te pustolovščine moramo smatrati za Kunčičevo izvirno delo. Toda posebna vrednost te mladinske knjižnice je v njenih slikali. Saj jih je nekaj stotin, kar seveda podraži knjigo (cena 75 din), pa ji tudi da vso zanimivost. Posebna cena teh ilustracij je, da so duhovite in žive ter resnično mojstrsko delo velikega umetnika, ki je znal zajeti življenje, živahnost in notranji duševni odraz ljudi in živali, ki nastopajo v tem »romanu«. Mladim kakor starini bo knjiga dobrodošla in jim bo kratila dolgočasne in bridke ure, ki jih zdaj ni malo. Dečkom pa gotovo ne bo nobena druga knjiga za Miklavža bolj všeč kakor ta roman dečkov v afriškem pragozdu. Tako sta Tinček in Tonček oživljena in ohranjena tudi sedanjim in prihodnjim otrokom v zabavo, kakršno smo imeli, ko smo ju prvikrat spremljali v predelih našega lista.	td
plesne 6cene pod skupnim naslovom »Lok«. Oba Mlakarja 6ta edina nosilca dejanja, ki prikazuje večno temo ljubezni med možem in ženo od mladostnih začetkov do duševne zrelosti. Vse variacije te ljubezni izražajo telesni gibi, ki so s plastično čistostjo izraženi. Brez pomoči kakoršnegakoli kora so razdobja strasti prikazana do največje stopnje-vanosti. Glasba Frana Lhotke, ki jo poznamo z velikim uspehom v Hudiču na vasi, jc dala dogajanju skladno harmonično spremljavo . .. Mojstrsko podajanje plesnega para Mlakarjevih, 60 gledalci sprejeli z burnim odobravanjem ter mnogimi pokloni cvetlic.«
»lllustricrte Zeitung* o Jugoslovanih. »Illu-strierte Zeitung«, ki izhaja v Leipzigu v založbi J. J. VVeber, je novembrsko številko posvetila deloma Jugoslaviji, njegovemu mlademu kralju in deželi. Uvodna celostranska slika predstavlja najnovejšo podobo Nj. Vel. kralja Petra II., nakar so tri strani posvečene mlademu kralju, pokojnemu kralju Aleksandru ter kraljici materi, kakor' tudi princu Pavlu s kraljevimi namestniki ter najvišjim predstavnikom oblasti, predsednikom iflade Cvetkovičem, predsednikom skupščine Simofiovi-čem in predsednikom senata dr. Korošcem. Nato knžejo celostranske večbarvne Podobe, življenje na našem Jadranu »Blaue Adria*. Temu sledi članek ministra dr. Andresa ter poslanika dr. Ivo An-driča, katerim se pridružuje tudi članek dr. Mano-Sizzija o starohrvaški umetnosti. Folkloristične slike iz Bosne in Hercegovine ter še posebej iz Črne gore (Praznovanje v Črni gori) vabijo tujce v naše etnografsko zanimive turistične južne kraje.
Krizantema 150 let v Evropi
Ko vse cvetje v naravi že uvene in preko polj že polagoma legujo jesenski napovedovalci zime, vzcveto — krizanteme. Krizuntema je i/razito pozno jesenska roža, zato je na Vernih duš dan najpriljuhljenejši okras grobov, in
vendar je ta otožni jesenski cvet šele 150 let v Evropi. V Indiji in na Kitajskem pa je krizantema znana kot na jstarejša kulturnu rastlina, odtod tudi njeno latinsko ime »Chrysante-mum indicumc ali »sinense«. Že 500 let pred Kr. sc omenja pri Konfuciju, v Kvropo pa je prišla šole leta 1789 in je kmalu postala simbol jeseni. Danes pa vrtnarji že goje nad 1000 raznih vrst krizantem, prvenstvo pa imajo še vedno japonski vrtnarji. Japonski cesar Mutsu-liito je leta 1877 ustanovil celo posebno odlikovanje »red krizanteme«.
Radio v Bratislavi spet dovoljen
Agencija »Slovak Press« poroča iz Bratislave, da je notran ie ministrstvo spet dovolilo tru-dljske aparate, ki so bili ob nastopu največje notranje in zunanje politične nupetosti zaplenjeni ali plombirani. Odlok notran jega ministra pravi, da so razmere /c povsem prišle v pravi tir in da bodo zato vsi radijski sprejemniki ali vrnjeni ali pa odploinbirani.
Slovaško poslaništvo v Moskvi
Pred kratkim je bilo v Moskvi ustanovljeno slovaško poslaništvo. Za slovaškega poslanika v Moskvi pri sovjetski vladi je bil imenovan prof. dr. Franjo lisa, za tajniku tega poslaništva pa dr. J. Bellai, prej ataše v zunanjem ministrstvu, ki je znan kot gospodarski strokovnjak.
Z ustanovitvijo tega poslaništva v Moskvi ima slovaška republika vsega skupaj sedem poslaništev: v Berlinu, v Belgradu, v Rimu, pri Vatikanu, v Budimpešti, v Bukurešti in pa v Moskvi.
Slovaškega poslunika pri Vatikanu Karla Sidora je ob zadnjem romanju Hrvatov v Rim obiskal tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac, in slovaški poslanik mu je nato obisk vrnil. Ravnatelj društva sv. Ilieronirna je ob tej priliki daroval slovaškemu poslaniku knjigo o življenju blaženega Nikole Taviliča.
Prostovoljno v vojno ujetništvo
Iz Londona poročajo, da se angleška vlada bavi z mislijo, tla bi na anglikansko duhovščino izdala poziv, da bi se anglikanski duhovniki prostovoljno javljali za drušnopastirsko službo med angleškimi vojaki, ki so padli v nemško ujetništvo. Iz zadnje svetovne vojne se namreč Angleži spomin jajo, da je bilo v nemškem ujetništvu nad 7500 angleških vojakov, ki so umrli brez duhovnika, ker jih pač v ujetništvu ni bilo. Duhovniki, ki bi se prijavili za to službo, bi pač morali s svojimi verniki vred deliti življenje vojnih ujetnikov. Vso to akcijo vodi anglikanski škof Štauuton,
ŠPORT
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, iolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Razprava o tuberkulozi. — V »Glasniku Cen-tralnog higienskog zavoda u Beugradu«, ki ga urejuje dr. St. Ivanič, je izšla v slovenskem jeziku razprava slovenskega sanitetnega zdravnika dr. Živka Lapajneta z naslovom: »Poizkus nove teorije o vzrokih tuberkuloze in opis novo metode za najcenejše zdravljenje tuberkuloze. Avtor vzeme za podlago razpravo dr. Ramzina o umrljivosti na tuberkulozi v Belgradu, da poda novo teorijo o vzrokih tuberkuloze. Predvsem podrobneje razpravlja o jetiki kot socialni bolezni, ki pa jo je treba zdraviti higiensko, ter o jetiki kot bolezni »okuženega« zraka, ki povzroča največ bolezni. Kot kraje čistega zraka, ki nimajo jetike, imenuje Rakitno in Senožeti. Novo svoje zdravljenje pa imenuje »metodo jugoslovanskega pastirja« ter bazira na klimi. Vsak, ki ga zanima ta nova rešitev zdravljenja TBC, bo z veseljem prebral studijo (str. 382—400), katere slovenščina pa ni zgledna ter je ši polna tipografskih napak, kakor tudi nemški resume. Tega pa smo vajeni po belgrajskih tiskarnah, kadar tiskajo slovenščino, in tudi nemščino, kakor je ta knjiga dokaz.
Pomlajeno italijansko moštvo za Nemčijo
Jutri se bosta že osmič pomerili nogometni enajstorici Italije in Nemčije. Jutrišnja borba bo v olimpijskem stadionu v Berlinu. Za to srečanje sta se oba naroda kar najbolje pripravila. Nemški državni trener je poklical v Berlin kader najboljših igralcev, da preizkusi njihove sposobnosti za veliko borbo. Končna postava Nemčije pa še ni znana, ker tega nemški državni trener Herberger še ni izdal. Nasprotno pa je italijanski zvezni kapitan objavil enajstorico Italije, ki bo takole izgledala: Olivieri, Marelli, Sardelli, Genta, Batti-stoni, Locatelli, Neri, Šansone, Boffi Scarabello, Colaussi.
Kljub porazu v Švici je nova italijanska sestava presenetila športne kroge. Kajti samo štirje igralci, ki so zadnjič nastopili napram Nemčiji (3:2 za Italijo v Florenci), so še ostali v reprezentanci, ki nastopi jutri (Olivier, Locatelli, Šansone, Colaussi). Italijanski kapitan Pozzo se pri sedanji postavi ni oziral niti na tako slavna imena, kakor so Foni, Iiava. Andreolo, Piola, Meazza. Jutri zvečer bomo že izvedeli, kako se bo obneslo v Berlinu pomlajeno italijansko moštvo.
V Helsinkih bi zmagala Amerika v lahki atletiki
Ker ni izgleda, da bi se vršile prihodnje leto olimpijske igre v Helsinkih, je ameriška atletska zveza sestavila nekake rezultate, ki se ji zde najbolj verjetni za prihodnje leto in je prišla do zelo zanimivih zaključkov. Če se primerja dosedanji sistem točk, ki se uporablja na olimpijskih igrah za lahkoatletiko (10, 5, 4, 3, 2, 1 točka), so Anierikanci izračunali, da bi na olimpijskih igrah v Helsinkih sigurno oni zmagali. Na prvem mestu bi bila torej Amerika, na drugem Finska, na tretjem Nemčija, nato sledijo: Švedska, Japonska, Anglija, Norveška, Italija, Avstrija, Belgija, Poljska, Peru in kot zadnja Nizozemska še z eno točko.
Radovedni smo, kako bi stvar res izgledala, če bi se mogle vršiti olimpijske igre. Na papirju se da marsikaj izračunati, ko pa pridejo atleti na igrišče, pa marsikako reč precej preobrnejo. Četudi smo prepričani, da bi bili na olimpijskih igrah v Helsinkih na prvem mestu še Anierikanci, se nam zdi, da bi bilo tako točno določanje rezultatov, kakor so jih Anierikanci navedli za Helsinki, malce tvegana stvar.
Športni drobiž
II. lingijada bo šele letu 1049, tako je namreč sklenila švedska gimnastična zveza, ki hoče vsakih deset let organizirati tako telovadno prireditev. Prva taka telovadna prireditev je bila letos in se bo odslej ponavljala vsakih deset let v počastitev Pera Henrika I.inga, ustanovitelja švedskega telovadnega sistema. Tudi na prihodnji Lingijadi bo isti program, kakor je bil na prvi.
Maeki, slavni finski svetovni rekorder v tekih, je bil povabljen v Ameriko, kjer naj bi se udeležil ameriških tekem v zaprtem prostoru. Taisti
Maeki pa se nahaja sedaj v vzhodni Finski v vojaški službi, kjer si veliko prizadeva, da bi si ozdravil svojo pred več tedni dobljeno blesuro. Ce bo Maeki toliko dober, da bo lahko startal, se bo finska lahkoatletska zveza zavzela zanj, da bo lahko odpotoval v Ameriko.
175.000 lir ali okrog pol milijona dinarjev znaša nagrada za zmagovalca štirinajstih velikih avtomobilskih dirk v Tripolisu v Severni Afriki, ki bodo 12. maja prihodnjega leta.
SVETOVNI REKORDER BERGOMI Na milanskem dirkališču je postavil italijanski amaterski dirkač Bergonii nov svetovni rekord na 2 km z letečim startom. Za omenjeno progo je porabil 2 minuti 28.8 sek. (doslej je imel ta rekord Slaats s časom 2:31).
Madžarski in italijanski telovadci se bodo pomerili letos v meddržavnem telovadnem dvoboju 10. ali 17. decembra v Milanu. Revanžna borba bo pozneje v Budimpešti.
Za en milijon finskih mark vstopnic je doslej prodal urad za prodajo vstopnic za olimpijske igre v Helsinkih. To je približno toliko kot en milijon dinarjev.
Nogomet tla. tekma med belgrajsko in sofijsko reprezentanco se bo vršila najbrž 1. decembra v Belgradu. Tozadevni razgovori so tik pred ugodnim zaključkom.
Nogometaši še ne odnehajo
Vičani prirede to nedeljo brzoturnir, na katerem sodelujejo najboljša ljubljanska moštva. To so Jadran, Mars, Svoboda in Reka. Da bo turnir zanimivejši, bo trajalo vsako srečanje le 2 krat 30 minut.
Pari nastopijo takole: ob pol 10. Jadran:Mars. Slednji je letos daleč najboljše plasirani klub Ljubljane. Pričakovati je torej, da bo nedavno zmago ponovil. V drugem dopoldanskem srečanju nastopita • Svoboda in Reka. Svoboda nastopi s svojim pomlajenim moštvom in bodo Rečani tem mladim fantom le težko kos. Vse knže, da bosta prišla v finale Svoboda in Mars, za tolažilno darilo pa se bosta spoprijela Jadran in Reka, čijih srečanja so vedno glasna in že zato privlačna.
Igra se na igrišču Jadrana. Pričetek dopoldne ob pol 10., popoldne pa ob pol 2. — Vstopnina zmerna.
ZFO
Enodnevni tečaj za vodje mladcev v Ljubljani
Vabimo vse odseke, ki do. sedaj še niso poslali vodij mladcev na tozadeven enodneven tečaj v Ljubljano. Tečaj je prirejen za ljubljansko in novomeško podzvezo in za gorenjska okrožja. — Pričetek tečaja je ob 9. v telovadnici Vzajemne zavarovalnice. Tečaj bo dne 3. decembra.
Z zahodne fronte: Topovska granata je udarila v gozd
Decembrski »Dopisi«
V začetku decembra izidejo decembrski »Dopisi« in opozarjamo vse odbornike, da jih pazuo prečitajo.