Katollšk cerkven list.
V četertik 28. kimovca 1854.	Tečaj VMM.
List 39.
Vdova tfajmska«
Oh. tje neso v p rob — vse moje nailc! \ se , kar šc veselilo me na svetu. Sinu ediniga — v mladosti cvetu. Podporo edino vdove, smert mi ukrade!
Tako Najniljanka svoje izliva jade
V potocih solz za edineikam v trepetu; Pa najde tolažnik se v drušnje gnetu. Ki sina oživljcn'ga nazaj ji dade:
Tak še marskera mat' in oče joka, Serce jim nevtolažno tuge poka. Ce smert telesna jim otroka vzame;
l'e pa zalczvat* dušna smert pa jame, In že pogreza v večne ga lamnice: Za dušno smert je nimajo solzice!	Illadnik.
Katoliška cerkev ua Turški 11».
Sedanji katoličani na Turškim s« a) ali zmeraj kiitoliške vere, od kar so kristjani postali, tako v A 1 h a n i i, B u s n i, S e r h i i in 31 o I d a v i; h j ali imajo svoj začetek v k rižanskih vojskah, tako v Siri i, Palestini in na otoku Cipru; vlada ne-kdajnih Benečanov je veliko perpomogla katoliško vero po bregovih srednjiga morja ohranili in širiti, tako v Aleksandrii, S m i r n i, na otokih K i i, Naksu iid.; c) od 17. stoletja sem se je po trudu misionarjev, ktere propaganda v Bimu izpošilja, veliko razkolnikov na Jutrovim v katoliško cerkev vernilo. V ložeji spregled naštejemo katoličane po redili in deželah.
A. V Evropi.
1. V Carigradu, kjer okoli 650.000 ljudi prebiva, namreč: 120.000 grekov, 90.000 armen-cov, 50.000 judov, 2000 evropejcov in »88.000 turkov, je 12 do 15.000 katoličanov latinskiga reda; njih veliki škof je zdaj Julian Hillareau. Katoliških cerkva je 9, samostanov 6. — Izmed 535 turških džamij (rnošej) slovi nar bolj hagia Sofia nekdaj keršanska cerkev. Ona ima 270 čevljev dolgosti, imenitno kupijo, ki je 100' široka, 180' visoka: 170 stebrov iz marmeljna, porfirja itd. jo lepša. Cesar Justinian jo je bil v I. 539 sozidal, in Božji modrosti (po gerško Solii) posvetil. Vse, kar je njegova deržava draziga in posebniga imela, se je v ti cerkvi vidilo. Skozi dve lopi se je prišlo do njenih devet vrat, na sprednji strani. kepotije slonove kosti, cedroviga lesa, zlala in srebra so jih zaljšale. še bolj pa deske Soetove barke, ktere so bile vanje vdelane. Dragi tlak iz marmeljna je bil podoba valov, ktere so čvetere reke iz raja seboj valile. Skozi 24 oken v k u p I j i gre svitloba v
cerkev. Od tal so se vzdigvale sreberne drevesa, kterih sadje so bile neštevilne luči. Čolnarn enake sreberne svetilnice so visele po obokih. Luči v podobi križa sestavljene, neštevilne sveče, so bile po stenah in stebrih. Xad lečo je visela streha z zlatim križem, ki jc bil 100 liber težak in poln dražili kamnov in biserov. Svetiše je bilo z drago pre-grajo zagrajeno; v njim je stalo 12 s srebram prevlečenih stebrov, in vmes podobe Zveličarja in njegove presvete Matere, angelov, prerokov in evangelistov. S preprogami so bile vrata do svetiša za-gernjene, in v tem je bil altar, kteriga so zlati stebri na zlatih postavali nosili. Altar sam je bil raztopljeno zlato, zdrobljeni biseri in dragi kamni, vse umno vkup vlito, sreda altarjeva, morje imenovana, je bila še posebej vsa z dragimi kamni vložena. Nebo nad prestolam jc bilo sreberno, okoli zlate lilije in velik zlat križ ves svitel drazib kamnov. Sedež patriarhov in 7duhovnov je bil s pozlačenim srebram prevlečen; v zakladu silo veliko kdliov, skledic in dražili steklenic. Butic čez kelli, vtka-nih z biseri in drazimi kamni, je bilo 42.000: evan-geljskih bukev 24, ktere so z zlatim oklepam po 2 centa teže imele. Svečnikov iz čistiga zlata je bilo 6000, zlatih križev 7, vsak po 100 liber teže. Cesar Justinian je bil 25. grudna 538 spremi jen od svojih dvornikov in velikašev v vsi le mogoči ime-nitnosti v to cerkev prišel, se pred altarjem na stopnice na kolena vcrgcl, in zaklical: ^Hvaljen bodi Bog, kteri si me vredniga spoznal tako delo dokončati. Premagal sim te, Salomon!- — Ali 29. maja 1453 je grozovitni neverni trinog, sultan Ma-homed II. skozi široko odperte vrata te cerkve noter do altarja na konji perdirjal in z upitjem: „Ni Boga zunaj Boga in Mohamed je njegov prerok1* — svojim ijutim Turkam znamnje dal to sveto hišo Božjo oskruniti. Od tistiga časa je ta slavna cerkev turška džamija (mnšeja) in Carigrad sedež sultanov. — Ker so se bili stebri Sofije nekaj nagnili, po ozidji razpoki pokazali, je 1847 turška vlada 7'„ milijonov piastrov (šestič) za popravilo plačala. Tesinski kali Kossati je to popravilo doveršil. Ali ho ta častitljivi tempelj spet kdaj keršanska cerkev ? Ali bo kdaj na njegovi kuplji se spet znamnje sv. križa namest turškiga polo-mesca vidilo? Kar ne samo Cireki, ampak vsi. ki še keršansko vero čislajo, tolikanj želijo. —
Ni tukaj govorjenja od turških šeg: le eno opomnimo. Pri turkih so prav doma vse tiste hudobije. zavoljo ktcrili ste bile Sodoma in tJomora nekdaj z žveplenim ognjem požgane in kananej>ki rod končan. Oni imajo še sužnike, san.o v Carigradu je nekdo naštel 5000 oseb moškiga in 20.000
zenskiga spola lega nesrecniga stanu. — Keršanski podložniki so mogli nekdaj sultanam majhne fantiče za davek dajati, kteri so bili potlej v divje jani-čare zrejeni. V vojskah 1311, 1839 so Kusi posedli kavkaške deželi Gorje I in line reci j o; in do tega časa je dajala linerecija sultanu na leto za davek 80 otrok 10—30 let starih, Gurjel pa 46 otrok! Imenovani Maliomed I i. jc dal strašno povelje, de otroci sultanovih hčer in bratje sultanovi se smejo umoriti, de ne bo na prestolu kake prekueije. Od nekdanjih mahomedanskih kalifov v Spaniiin sedanjih v Maroku ni bilo kaj taciga slišati. Ali v Carigradu se ta strašna zapoved še spolnuje. Mohamed III. jc I. 1595 ukazal po smerti svojiga očeta Murada III. 17 svojih bratov podaviti. Omožeiia liči predzadnjiga sultana Mahmtida II. jc bila sama sebi s strupam zavdala, ker se je bala, de bi sina ne rodila, ki je berž v smert namenjen. Ta smert ljubljene hčere je storila, de je bil Mahaiud to strašno zapoved odpravil: ali njegov sin, Abdul Medsid, jo je spet ponovil. Njegova sestra je omožeiia s lialil-pašatam, v I. 18CI sina rodila, ali 48 ur po rojstvu je bil ta otrok že na povelje sultana strica zadavljen. Vse prošnje nesrečne matere niso nič zilale: obnorela je in po silnim terpljenji čez dva mesca umerla. »Sramuj se, Evropa, pravi Gaume, de šteješ med svojimi vladarji trinoga kterimu je Uiiiur clo svojiga zaroda le igrača!*"—
V. Sežun.
Popis vsakilanje službe Bo/Je tJc-riizalcuiskiiu leaiipeliui po babilouski sužnosti.
(Dalje t
Z j u t r e j n a s 1 u z b a li o z j a sc n i smela začeti pred zoro, to je." dokler se ni mogla ločiti ena reč od druge. Ila bi prav vedili, kdaj zora napoči, ic stotnik v poslednjih časih, ko jc se stal Jeruzalemski I eni pel, pošiljal vsako jutro nekej duhovnikov gori na tempeluovo streho, od kodar se je lahko vidilo duhovniško mesto Ile bron, da so proti listiinu mestu svoje oči obračali: kadar sc je dan ze tolikanj približal, da so v dalji ločiti mogli mesto llchron. so vpili: ..Zora je že in t a k o s v e 11 o. d a II e b r o n v i d i m o-. Kadar jc stotnik to slišal, je ali sam, ali pa kteri drugi, kterimu je on rekel, zavpil: ,.l) u h o v n i ki, pripravite se! Leviti, in starasini, stopite vsak na svoje mesto!" Iu vsi so pri tej priči sli vsak na svoje mesto in vsak na svoje opravilo. In sadaj je bil prav za prav začetek juterne službe Jlozje, ki se je v tem le redu opravljala:
Duhovniki si uiuijejo naj popred roke in noTe.
En duhovnik gre v lempel, stopi z velikim spoštovanjem v svetišč, vzame metlo, kije bila v zlati skledi hranjena, pomete z njo pepel, ki je ecz noc na altar padel iz kadilnice, katera je bila p|»prejs:u večer vanj prinesena. Ko je na la način aliar osuazd, se je nizko priklonil, svojo molitev na kratkim opravil, vkupej pometeni pepel z altarja v svoje pest, vzel, in je sel ritniski ven, zato da ni herbta svct.su ohernil. S »daj prinese drug duhovnik se nekej polen iz skladnice, jih nese na altar ž.rav-11 ,J*n,v J1,1 «.l'*ne na gromado sredi altarja.
• lS! JC scl lr,|j' 1,ull°vnik po enoletno jagn,e. llil je pa v znolrajnim dvorišu poseben ograjen kraj, kjer so imeli vedno pripravljene ja-gniela ... druge živali kter.h je bilo pri službi Jlozj. treba, da su se darovale: štiri dni pred da-
rovanjem so se te klavne živali navadno v tempel donašale. — Zvezano jagnje je duhovnik sadaj k altarju prinesel, ga postavil na njegovo severno stran, kjer so se žgavni darovi, in pa tisti, ki so se za grehe in opušanja (pro peccato et pro delieto j darovali, klali; vse druge živali so se lahko zaklale, na kterim koli si bodi mestu v znotrajnim dvorišu pred svetišem. — Duhovnik postavi jagnje tako, da je imelo glavo proti svetišu obernjeno ; starasini pristopijo, polože svoje roke jagnjetu na glavo, in duhovnik ga zakolje; drug duhovnik hitro priskoči s pripravljeno posodo, vjame jagnje-tovo kri, in jo vedno meša, zalo da se ne zasede, ampak da se more potem z njo škropiti.
Sadaj, ko je bilo jagnje zaklano, so se napravi jali tisti duhovniki, ktere je zadevalo, kadilo žgati. Kadilo in živo oglje se v nar dražjih posodah prinese in pripravi. Potem začnejo eden za drugim hoditi v svetiše, in vsakrat, kadar en duhovnik v svetiše gre, zvončik zazvončka, kar je bilo ljudstvu znamnje, da je čas opravljati svoje molitve. (Cfr. Dirigatur Domine oratio niea, sicut in-ccnsum iu conspectu tuo.J Naj poprej stopi v svetiše en sam duhovnik, vzame kadilnico z altarja, katera jc bila sinoči na altar položena, se priklone, moli. in gre ritniski ven. — Kadar stopi ven iz svetiša s kadilnico v roki, vzame drug duhovnik jagnjetovo kri, ki se je do sadaj vedno mešala, in začne z njo škropili pri tleh altarja na izhodni strani, potem se oberne proti severni in zapadni strani altarja, ki ga s kervjo škropi, in gre tako okoli altarja, dokler ne pride do jugozapadniga vogla, kjer izlije vso kri, ki mu še ostane, v neko luknjo pri tleli altarja, ki je bila v podobi dolge cevi napravljena.
Na to gresta zopet dva duhovna v svetiše; eden zmed nju pristopi k zlitimu svečniku, ugasne pet lampic, in pusti samo dve goreti. Drug duhoven pa postavi kadilnico z živini ogljem, ki jo je sabo prinesel, na kadivni altar, pomoli en malo, in gre spoštovavnu zopet ven iz svetiša. Sadaj še le pride notri tisti duhovnik, ki je imel prižigati kadilo; on vzame kadilnico z altarja, jo poda duhovniku, kateri je pet lampic na svečniku ugasnil, vsuje sabo prineseniga kadila na živo oglje, pri tem svojo molitev pobožno opravi, in se potem zopet iz svetiša poda. Uni duhovnik, ki je sadaj sam še v svetišu ostal, postavi kadilnico s prižganim ka-dilam na altar, pristopi k svečniku, upiline še une dve lampici, ki ste še gorele, in na to gre še on ven. — Zaharia, oče sv. Janeza kerstnika, je bil po mojim mnenju tistikrat, ko se mu je bil angel Gabriel prikazal, in mu spočetje sioii obljubil, ta duhovnik, ki je naj die v svetišu ostal, lampice u-piluiil, in potem še le ven na dvorišč stopil, kjer so ga drugi duhovniki, levili in Izraelci čakali , ki so bili pri Božji službi pričujoči. (Luk. I. 8—23.)
Potem se je zaklano jagnje oderlo, drob iz njega vzel in opral, samo jagnje pa na kose raz-sekalo; drob se je položil V eno skledo, na kose razsekano jagnje pa se je djalo na marmeljnovo mizo in se dobro osolilo. — Ko je bila kervava daritev lako pripravljena, so še nek črva vi dar napravili, namreč eno merico pšenične moke z nekej oljem pomešane, kteri je bilo še nekej kadila pri-djano. Tudi pitni dar se je v teiu pripravil, to jc, nekoliko vina, ki se je v drago posodo vlilo. — Vse to se je vsaki dan imelo zgoditi, od kar je zora napočila do solnčniga izhoda. -
Kakor hitro je pa solnee vstalo, so duhovniki,
devet na Številu, vzeli na kose razsekano jagnje, jih kviško v rokah derže povzdignili, in v lepim redu eden za drugim gor na altar nesli v tem, ko so vsi duhovniki, leviti, starašini in ljudstvo glasno molili tisto molitev, ki se začenja z besedami: poslušaj, Izrael! Gospod tvoj Bog je En sam Bog", kteri molitvi so Hebrejei vselej naj veči moč pripisovali. Gor na altarju so jih že drugi duhovniki čakali, da so te darivne kose iz njih rok prejemali, in sredi altarja na gorečo gromado de vali, da so se počasi sežgali. —
Ogled po Slovenskim«
Iz Ljubljane. Xeki Posavec pod znamnjem g. h. je po Dunajskim cerkvenim časniku naznanil, de so se duhovni Ljubljanske škofije, ki so se 1837. leta izšolali, 5. mal. serpana tekočiga leta v Ljubljani zbrali, in po prijaznim pogovoru tole sklenili: 1 ) Podpisani so-učenci ni obljubijo, de se bodo drugi za druziga pri sv. maši spominjali; 2") se zavežejo, ko smert kac>ga součenca zvedo, za rajniga pred ko moč dve sv. maši brati in velike bilje v cerkvi obmoliti; 3) si zaterdijo. de b olo le v duhu svete cerkve pisane časnike brali in razširjali, katoliški cerkvi protivne pa po moči odganjali; 4) sklenejo za součenca Ign. Mraka, misiouarja v severni Ameriki, vsako leto nekoliko dnarja podariti.
Iz Go renski g a. Ak* sc človek količkaj po .Slovenskim ozre, ima mnogo mnogo prilik, prepričati se. da katoliška vera tu še lepo cvete in rodi mnogo pri-jetnig« sadu, kar je narodu in njegovim dušnim voditeljem gotovo v veliko časno in večno korist in čast. Le škoda je, da se od toliko Iepiga po Slovenskim vse premalo piše, ker marsikaki lepi zgled ostane v pozabljivosti, ki bi sicer gotovo mnogo posnemanja najde), ako bi se očitno razglasil. Tako sim naletel 13. t. in. v Gradu na prav ginljivo pobožnost, ktera zasluži v Danici omenjena biti. Ker jo bila namreč osmina Marijniga serca, so bili ta dan, odpustike zadobiti, nedeljski šolarji pri sv. obhajilu. 01 daleč že so mi brenčeči or-geljni glasovi prijetno na ušesa doneli, ko sim se cerkvi bližal, pa veliko bolj siin bil še ginjen, ko v tajisto stopim. Od rudečih zagrinjal na oknih pri velikim altarju, v ktere je ravno juterno solnce svoje žarko vpčralo, se je razprosterala, enako lepi zarji, prijetna rudeča senca p<» cerkvi, kar je delilo veži Božji neko posebno prijaznost in veličastvo. Pred velikim altarjem so klečali za sv. obhajilo pripravljeni, na eni strani fantje, na eni pa dekleta, pevajoči z orglami po vsim Slovenskim znano pesem: „0j živi Marija-*, in za tajisto drugo ..Marija preblaga". — Po zavživanju orgle in petje obmolknejo, zdaj sc visokočaHtiti gospod fajmošter Smeti Pcharc, kteri so hv. mašo imeli, proti šolarjem obernejo, in jim molijo lepe, ginlji\c molitve pred hv. obhajlam, ktere so šolarji za njimi moliii. Potem ho jim deliii sv. obhajilo. Ko ho bili vsi obhajani, se zopet orgle oglasijo in obhujanci enoglasno /.apojejo sprelepo pesem: „0 Jezus, o sladak spomin!** in k sklepu hv. maše zahvalno pesem: „IIvala bod' Gospod B »guu. Mislil sim, da jc s tim pi>b<>žiiost končana, pa ko po sv. maši iz cerkve stopim, mi je prijazni gosp. učenik J. Peterncl, kterimu svojiga dopadajenja nad to pobožnostjo nisim mogel zamolčali, pravil, da gospod fajmošter navalilo potem kake pol ure še z otroci molijo pred altarjem razne molitve. I/. tega sini previdil, da je občno sv. obhajilo šolarjev tu navadno. Povejte, častili bravci, ali niso take pobožnoHti posnemanja iu razglašenja vredne ? Klor ima le še iskrico keršanstva v sebi. ga mora kaj tac>-ga ganili. —
Ker sim poznejši še priliko imel, Grajsko cerkev bolj natanko pregledati, o nji še toliki povem. Tajinta sicer ui velika, in številu faranov (/2140 duš) nikakor primerna, vender pak redno zidana in prav lepo ozalj-šana. Kamor se uko ozre, zapazi povsod nnažnost in lep red in viditi je, da ponebna skerbljivost nad to cerkevjo čuje. Nar bolje pa mi je še dopadel bratovski altar družbe Marijniga serca. ki ima tii lastno poddruž-nico. Znajde se tajisti v levi kapeli, in desiravno le začasno v bratovski altar odločen (^novi, nalaš v to narejeni, ki bo unkraj prižuice postavljen, je še le v delu), so vender pobožne duše skerbele, tajistiga po nto-gočosti lepo ozaljšati. Podobo Marije čistiga nerca, iz-verstno delo našiga doinoroduiga umetnika Langu*-a, obdaja zlat oklep, lep bel venec in bele ogrinjala, pod tajisto pak je napravljen lep prostor za Narsvetejše. ktero se o sabotah pri večernicah in o bratovskih praznikih z vclikiga altarja seoi prenese. — Omenim dalje še Iepiga svečnika sredi cerkve, noviga mertvask;ga zvona, lepih inašnih oblek, kar vse svedoči pobožno marljivost gospod fajmoHtia in Grajano v! — V veseli prijatelski družbi sim se poznejši prepeljal tudi na jezerski otok. Komarska cerkev Device Marije, ki tudi pod oskcrbuištvo Graj«kiga gospod fajmoštra spada . ie precej prostorna, močno ozaljšana. pr jazna in lepa. Veliki altar je precej Htar. ne bo kmalo umaknil novimii. pred kteriga pride tudi nova kamnitna ograja. I pati iu pričakovati je od umnosti naših domačih mojstrov, da bo s tim zadobila otoška cerkev izverstuo lepoto. \a strani proti Gradu ho napravili že letos nove kamnitne stopnice, mende okoli 100, od jezera gori k cerkvi. Vaj povem še tudi to, da med mnogimi romarji, ki so letos že to cerkev obiskali, ho se znajdli tudi naš vikši pastir, prečastiti gospod Ljubljanski knez in skol Anton Alojzi. Delivši po Gorenskiin zakrament svete birme ho se tudi oni »cm podali, poklonit se kraljici nebes in zemlje. Bilo je dne H. maliga Htipana na veter, ko ho se, «mI Krajnske Gore pridši. v Grad pripeljal*, kjer so tih Grajani z velikim veseljem iu z veliko slovesnostj«i sprejeli. Od treh gričev jih je nek pozdravljal mog.tr« n grom inožnarjev, in ladjica. ki i h je drugo jn'r«. v .». nrde-ljo po bitikuštih. k cerkvi na otok pripeljala, ie bila z lepimi venci in cvetlicami ozaljšana. B:lo je nek ta dau vne v veselju. Hesnčuo. ako se k naravni le;.oti te okolice še pridruži grom inožnarjev in vbrano priicrko-vanje zvonov, si kai vclieastnejšiga na svetu skoraj ne moremo misliti, serce človeško ne mora radost, topiti iu nehote klicati: Gospod! resnično velik hi v svojih delih!
Popoldan omeujeniga 13. dne t. n». v Zgornje Gorje pridši, sim želel tuli tukajsiio cerkev pogledali, ker siin že v Gradu o nje lepoti pripovedovati si.sa!, in resnično, po pravici. Od dveh let nem. odkar ho zdajni visokočastiti gospod fajmošter Kanti Tedeski to lar»» prevzeli, se je Zgornjo-G«»rjanska cerkev od znotraj popolnama spremenila. Kd«»r je prej iu zdaj to eerkev vidil. bi je skoraj več ne poznal. Vsi allarji novi, spo-vednee nove. Božji grob nov, prižniea in kerctiii kamen prenovljena, to vse pač dovelj spričuje o uneti skerbljivosti gosp. fajmoštra, in o pokoršini iu vdanosti faiauov, ki so v tako kratkim času okoli 2«MM» gold. za olepšanjc in prenovljenje sv.tje farne cerkve darovali. \a spomlad bodo tudi orgle popravljene, in sme hc reči, da bo potem imela Gorjanska cerkev vne, kar ne Iepiga pri cerkvi misliti zam >rc. Lepi z bakraui pokrili zvonik, kakoršnih je malo po Slovenskim, isverslii« vbrano zvonilo, cerkev od zvunaj iu zn tiraj osnažena in olikana, kaj si zamore potem človeško serce na zemlji lep-šiga želeti?
Rad bi bil altarje se nekoliko od blizej ogledal,
al glej. tudi lil ste bile obedve spovcdirri. ki v sredi
cerkve stojite, obdane od nedeljskih šolarjev, ki so se pripravljali za sveto obhajilo na drugi dan; toraj nisim hotel otr«sfciga daha motiti in sim koj pod koram ostal. I'ovein tedaj le toliko, da oltarje je delal domači umetnik J. Zaje iz Poljanske doline, in, da po pravici rečem, jih razun zlatenja izversluo dodelal; pri marmori-ranju se je ne prav posebno skazal. Šest podob za stranske altarje in kerstni kamen pak je mulal Poljanski po-dubar in malar Štefan Šubic, ki zastran svoje umet-no.sii in lepiga /uderžanja posebno pohvaljen in priporočen biti zasluž«. — \aj k sklepu ue omrnim hvale-polno o1 našanje tukajšniga gosp. kaplana V. Pehar ca, ki ho letošnjo spomlad farno bukvarnico osnovali, ktera ze zdaj okoli 80 zvezkov šteje. Ker Slovenci tu iu drugje, kjer so farne bokvarnice osnovane, kaj radi in pridi.o bukve prebirajo, ne more in gotovo tudi ne bo dobriga sadu manjkalo, ki i/, tac h naprav izvira. Postavljajo si pa tudi utemelitelji s tim žive spominke v sere.h faranov, ki jih ne bo ukončala ne rija ne molj. Z Bogam!	J. Levičnik.
Iz Gorice so nam une dni častiti gosp. M. Pire razkaz ondotniga učilništva v preteklim šolskim ktu 1854, ki je bilo »redi tega mesca končano, dobrotno poslali. Po gimna/ijalnim leti pitu je bilo letaš v Gorici latinskih uteneov 238, in sicer po narodu: 127 S'n-veneov, 72 Furlanov, 20 Lahov iu 19 \tmeov; po veri: 230 katoličanov, 2 kahinca, 6 judov. ITčilnine so plačali 720 gld., iz zaloge za uboge učence pa so dobili -1007 gold. 28 kr. Kar napredovauje zadene, jih je namo ti drugimu. in ti tretjimu redu vpisanih, \eni-šine ho se vse učili, lašine pa se je učilo flti, in sh-venšine le učencu v. V letopisu, ki ima na čelu d\u postavka, eniga modroslovskiga o cutilih, eniga pa zem-IjoHlovttkiga, ki Goriško okolnico popisuje, nas je posebno razveselilo viditi imena vsili učeneov po napredovanju vierslene, kar se v letopisu miših latinskih in rečn h >ol pogreša. — V rečni šoli s 3 razredi je bilo 98, v zgledni veliki soli t»7t», v nedeljski šoli 332, v mali šoli % 2 razredaiiin 142 učeneov in 202 učenki, v dekliški šoli pri častitih lTi>ulinaricah v 3 razredih 202 učenki, v šoli za gluhomutce 72 učeneov in učenk, v napravi za zaneiuarjr ne dečke 30 učeneov, v judovski šoli v 1 razredu pa v 2 oddelkih 15 učeneov in učenk.
Iz tiorice 17. sepf. »S.— 8 tem, da imamo konec r. m. vaje zu duhovne, je gotovo uže veliko storjeno, in upali ie, da ne bodu I rt* zaželeniga sadu ostale. kdo bi namreč dvomil nad dobrim UKptham, kadar sliši, da se jih je v naši aieer siio maihni šk« fii koj »to in trideset oglasilo za nje* V Hami kai minski tehantii so jih je 24 oglasilo! Škoda le, da prostor ne pripuša, vsih sprejeti. — Ako Bog da, spregovorim od tega se drugikrat.
Hadaj imamo med sabo prtčast tiga gosp. Jerneja Legata, Teržaškiga škofa, ki so včeraj (16. sept.j semkej prišli, da bodo sv. žegne delili Goriškim mladim duhovnam. Subdiski uut delijo dans (17. sept.~); v torek (19. sept.~) diakonat; v četertek pa, ali na god svetiga Matevža aposteljna (21. t. m.l jih posvetijo mašnike Razun nekaj reenihov fr«tnc-išk aimtkiga reda prejme sveto mašnikovo posvečenje devet bogosloven*'; sedtin teh so se ravno izšolali, in pojdejo duše past; dva ostaneta še eno leto v šolah.
Portlednj č oznanimo še tole: Častiti očetje frančiškan; na kastanjev ei pri Gorici so nezdavno pisano oblast dobili iz liima od generala karmelitov, da smejo osnovati in Imeti pri svoji cerkvi bratovšino svetiga ška-pulirja. Torej bodo <>d sih d« l veine teh naših okolic v to lepo bratovšino sprejemali, in potem takim tudi vnuk o let« h v oje fo-» I n»- duhovne opravila obhajali. Si-
cer mende smejo to bratovšino pri svojih cerkvah imeti t-ame Karmeliti; naši frančiškani so pa to dovoljenje tim ložej dobili, ker je nekdaj njih sadajni samostan s cerkvijo vred bil lasten Karmelitam.
V	Berlinu je bila 11. kimovca nova katol. bolnišnica vpričo velike množice iz vsih stanov prav slovesno blagoslovljena. Svetli kralj so ji prelepo podobo, ki usmiljenje pred oči stavi, v dar dali.
Veliki namestnik višiga škofa v Kolinu je 10. vel. serpana duhovšini ondotne škofije ojstro zapovedal, posebno skerbeti, de Božje službe posvetna godba v prihodnje ne bo več oskrunovala, to je, tista godba, ktera, ne de bi pobožnost pospeševala iu serca k Bogu povzdigovala, jo še le moti ter slaatnnst in raztresenost pase.
Iz Rima so časniki une dni naznanili smert preč. kardinala Mai-a, bukvarničarja rimske cerkve in močno slovečiga zavoljo učenosti. Angelo Mai je bil rojen 1782. leta v Šilparii v Bergamski škofii.
Preniembc tliiliovsliie.
V	L j u b I j a n s k i š k o Ci i. Gosp. Juri G r a It n e r ostane še v Alojzjevišu. v Žužemberk pa priile za družica kaplana gospod HI. I.en rek. novoposvečeni mašnik. in ondotni dosadanji drugi kaplan gosp. Jan. kek ostane tam za perviga kaplana.
V	Goriški viši škofii. Gospod Ludvik Torre, dosa-dajni administrator v Teržiči (Monfalcone), je imenovan fajmošter in dekan ravno tam.
V	Lava n t inski škofii. Gosp. Fr. Otorepec, duhovni vodnik v Sent-Andreju, je škofijsk svetovavee imenovan. — Duhovski svetovavci so imenovani: gosp. Matija Paprey, Ulimljan-ski fajmošter, go»p. Mih. P las kan. fajmoster pri sv. Frančišku, gosp. Jan. Kalin, fajmošter pri sv. Križu. — Gosp. Jan. GI o-bočnik je dobil faro v Beichenfelsu. — Novoposvečeni mašniki so le službe dobili: Gosp. Fr. Amuš pride za kaplana v Ribnico, gosp. Jan. Gregi v Sent-Mihel, gosp. Ant. Hajšek v Kozje, gosp. Krištof Kandut v lllekovee, gosp. Juri Kože I v Hoje, gosp. H. Kozelli k Materi Ho/ji na jezeru, gosp. Ani. Osuald v Djckšo, g. K. Paril v Vollsberg, gosp. Fr. Petan v CVrno, gosp. >latevž Pin t a r v Bistrico, cosp. Jož. So h le r v Senl-Vid pri Ponkvi. gosp. Jož. T u r k u š k sv. Marjeti pri Volfsbergu. — Prestavljeni so gospodje kaplani: gosp. Jož. \\ i I l'a n v Spodnjo Polskavo. gosp. Pet. Vozu v Psece. gosp. Jan. Hribar v Koprivnico. gosp. And. Še h u rman n v Slivnico, gosp. Mih. II o f— niaier v Pliberg. gosp. Mili. Plahuta v Sent-Milici pri Volfsbergu. gosp. Blaž Dntnik v Prihovn, gnsp. Fr. Naprudnik V Vojnik. g. K. Halaj v Dol, gosp. L. Jerisa v Lubno, gosp. Ka>p. Sabukosek v Zave. gosp. Kasp. Kamnatnik v Gotovlje, gosp. Mih. 1'rban v Kkecijaii, gosp. Jan. Preskar v Soštajn, gosp. Matevž Pogelšek v \uzenico. gosp. Mat. Pirš v Grebi-nje, gosp. K. Ze n z v Šronilje, gosp. Jan. llutter^v Pliberg, gosp. Fr. H i M v v Smiklavž. gosp. Matija l"rla u b v Sent-Jernej pri Locah. — Gosp. Mili. Klein še k pride za oskerhnika v Kotlu iu gosp. Matija Omerzu za oskerbuika v Preborje.
V	Se ko v sk i škofii. Gosp. .Mark. G laser, fajmoster v Šempetru pri Mariboru, je imenovan duhovsk svetovavee. — Gosp. kaplan Jan. Vacinger je dobil faro pri sv. Križu. — Gosp. Vinc. Molir je pervi, in gosji. Pet. \Vallner drugi katehet imenovan v zglednih Gradaških šolali. — Gosp. Štel". Durlacher pride za kaplana v Grafenilurf, gosp. Jož. Fr ii h vv i r t h k sv. Križu, gosp. Mih. Ilrrzog k sv. Katarini, gu*p. Ani. Zapfl v Koglhof. gosp. Jož. Ha m mer v Neudaii, gosp. Mili. Keiter v Geislilial, go-p. Mart. Satller v Volfsberg, gosp. Jan. Stjpper v Sclmanberg, gosp. Fr. Prager v Gasen. gosp. And. Hermann k sv. Marjeti, gosp. Vacl. M ii 11 e r v Kirchberg, gosp. Jan. Štrigl v llarimaniis-dorf, gosp. K. Šchvveighofer v Scliaetfern, gosp. Jož. Basku v Šeni- \ id. gosp. Fr. Stiendl v Stain«. gosp. Jo*. Fgger v Pis-chelsdorf, gosp. Jan. Georg v Slainz, gosp. Aug. Ilossi v Ferniz, go»p. Jan. Terst en j a k v Fhrenliausen, gosp. Fr. Meglic \ llohenmaulheii, gosp. Vid Skorjanec v Straden, gosp. Jan. T r e i 111 e r v Lipnico, gosp. K. Zurv v Pred in g, gosp. Leop. S c h r o 11 e r v 1'aldati, gosp. Ant. .Missia viirkovec, gosp. Jiin. S i m o n i c v Lutomir, gosp. And. Ferlan k »>v. Marku, cosp. Jan. harba v (Vinico, gosp. vFr. Toplak v Koče, gosp. Mih. M i I o c i i- k Mali Nedelji, gosp. Stef. Pernavsl v Gams pri Mariboru, gosp. Fr. Klobasa za oskerbuika k sv. Saboti, gosp. kaplan Jan. No vol ni je v Šent - llipoliško skotijo spušen.
Odgovorni vrelnik : Andrej Ximej \ — Založnik: Juief Ulutuik.