Štev. 358.
Trst, v torek 24. decembra 1912
Tedaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
tadl «b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične gtor. se prodajajo po 3 nv6. (6 stok) v mnogih iobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ftčini, Dornbergu itd. Zastarele Bter. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „EdinostiM. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolijivo v Trstu.
Glasilo političnega dru&tva „Edinost*4
.T

NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na »m-
ročbe bre* doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItroSnla« na nadsljako lsdaaj* „ZDUTOSTI" atu«:
e«lo leto Kron 5'30, s« pol Utt Kron a «0. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefran
vana pisma m m sprejemaj* In rokopisi so ao vračaj*. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lini*.
UREDNIŠTVO: ulico Giorglo Galatit 20 (Narodni dta). IsdajateH in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hran!!nl?nl ra?un Jtev. 841-652. TELFFOn II 11-57.
Cuirajei/ejn sijaju skromen konec.
Srbija je ugodila Avstriji glede konzulov.
Novi srbski poslanik na Dunaju.
DUNAJ 23. (Kor.) Danes Je cesar sprejel v SchSnbrunnu na novo imenovanega srbskega poslanika Jovanovića v posebni avdijenci in je sprejel tudi njegove poverilne listine.
Avstrosrbski spor in nikoli konca.
DUNAJ 23. (Izv.) Tukaj izjavljajo, da avstrosrbski spor še ni končan, ker so možne nove komplikacije.
Avstro srbski spor.
BEROLIN 23. (Izv.) Iz Belegagrada poročajo, da je izjavil poslanik Ugron, da se bodo uredila vsa vprašanja med Srbijo in Avstro-ogrsko tekom tega tedna.
Trgovinska politika Avstrije na Balkanu.
DUNAJ 23. (Izv.) Prihodnje dni prično razprave 2a ureditev trgovinskopolitičnega razmerja z Balkanom. Najprej se gre za razširjenje sedaj veljavnega trgovinskega dogovora s Srbijo, nato pride izpopolnitev dogovora z Bolgarijo in na to dogovor, ki ga sklene Avstrija z Grško.
Zanikanje propagande proti kralju Nikoli.
ZAGREB 23. (Izv.) „Agramer Tag-blatt" objavlja uvodni članek kot dopis od dobro informirane strani z Dunaja, ki pobija vesti, da bi se v Črnigori širila propaganda proti kralju Nikoli. — Kako ljubijo kralja Nikolo, pripovedujejo češki zdravniki, ki so se vrnili s Črnegore.
Rusi ne zapuste Srbov.
BELGRAD 23. (Izv.) Predsednik skupščine je dobil od ruskih oktobristov iz dume brzojavko, ki zagotavlja Srbom vedno rusko pomoč.
Pašića ne bo na Dunaj.
BELGRAD 23. (Izv.) „Samouprava" pobija vest „Straže", glasom katere bi imel iti Pašič na Duuaj, da se posvetuje z grofom Berchtoldom; list pravi, da bode prevzel to nalogo dunajski poslanik.
Albanski prestol.
FRANKOBROD 23 (Izv.) „Frankf. Zeit." poroča iz Carigrada, da namerava albanska vlada ponuditi prestol princu Henriku Bat-tenberškemu.
Ahmed Fuad kandidira za Albanijo.
DUNAJ 23. (Izv.) Egiptovski princ Ahmed Fuad, ki ga je italijanski kralj zelo častil in tudi odlikoval, je seda] notific<ral v Rimu svojo kandidaturo za albanski prestol.
Albanci se zahvaljujejo za avtonomijo.
VALONA 23. (Izv.) Včeraj je prodrla sem vest, da se je londonska konferenca poslanikov izrekla za avtonomno Albanijo. Radi tega se je predsednik Izmail Kemal beg z vsemi člani vlade osebno zahvalil avstrijskemu in Italijanskemu konzulu
PODLISTEK.
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
fipisal Ksaver Sandor OJalskl. — Prevel A. C.
Pismo Je bilo spisano na osmih stranicah, deloma v nemškem, deloma v francoskem — največ pa v hrvatskem jeziku s slabim in pogrešnim pravopisom, toda v onih sladkih, rodnih besedah, ki so v Iranu zopet vzbudile vso verno sliko onih srečnih sladkih dni, ki se jih Je spominjal iz svojega najzgodnejšega življenja in ki so mu zapustili kakor topel sled materinih poljubov. — Na koncu — v postskriptumu je stalo: „Poroka bo okoli sv. Katerine in sicer v domači kapelic?, kjer bo poročil naš domači župnik. Hana bi imela najraje, da bi ne bilo nikake gostije, toda to ne more biti. Pa kakšna svatba bi tudi bila to? Ali se moremo nadejati „Vestrae dominationis" ? Pridi, prid/, drago dete, če že ne na ljubo svoji materi, pa na ljubo Han!, ki te tudi prosi in že naprej objema, in ki bi ti sama pisala, pa jej Avrel ne da časa. Sitnari celo tedaj pri nas, ko krojimo in šivamo perilo. Otročji — popolnema otročji."
— Pojdem! — je odločil Ivan.
Sklenil je, da pojde najprej v Benetke, kjer preživi nekoliko dni, na povratku pa se ustavi na Hrvatskem. Mislil je že na to, kako bo imel v Benetkah najboljšo priložnost, da kupi za Hano kak poseben svatbeni dar.
za naklonjenost, izkazano albanskemu narodu.
Sedaj je Prochazka zopet dober.
DUNAJ 23. (Izv.) Pri ministrstvu za zunajne zadeve jako domača „Wiener Allg. Zeitung" Javlja nocoj ob 6. v svoji večerni izdaji: »Čujemo, da avstro-srbska afera radi prostovoljne Pašlčeve izjave še ni končana. O tem še le bomo mogli govoriti, če bodo Srbi našim zahtevam popolnoma ugodili."
(V nočni izdaji c. kr. kor. urada se nahaja uradna vest iz Belegagrada, ki javlja, da sta srbski ministrski predsednik in minister za zunajne zadeve obžalovala, da so srbske vojaške oblasti delale avstrijskim konzulom neprilike. Ob enem obetata, da bodo srbske oblasti izkazale konzuloma, ko se vrneta v Prizren in Mitrovico, običajne časti. — Ured.)
Mirovna konferenca.
LONDON 23. (Izv.) Pri današnji mirovni konferenci, ki se je vršila pod Nova-kovićevim predsedstvom, Turki niso zahtevali aprovizacije Drinopolja. Novaković je predložil pogoje, drugi delegati pa so si izgovorili rok, da premislijo predlogo.
Mir je res ogrožen?
CARIGRAD 23. (Uradno.) Poučeni krogi so prepričani, da se bodo jutri razbila pogajanja za mir in da bode že v četrtek prišlo pri Čataldži do novih bojev.
Drinopolje naj ostane Turkom?
CARIGRAD 23. (Kor.) „Tasvir-i-ifkiar* je Izvedel, da je izjavil sir Edvvard Grey predsedniku sobranja dr. Danevu, da naj ne zahteva, da bi Turki odstopili Drlnopolje.
Bolgari zapuSčajo Solun. •
SOLUN 23. (Kor.) Trinajst bolgarskim polkom je bilo poveljeno iti v Seres. Z maršem so že pričeli in poučeni krogi pravijo, da bodo tudi ostale čete kmalu zapustile Solun. _
Čuvaj na dopustu.
ZAGREB 23. (Kor.) Kraljevi komisar ban Čuvaj je včeraj nastopil dopust v spremstvu svoje žene. Čuvaj se je napotil preko Budimpešte na Semmering.
„Nar. Novine" (vladin list 1) pišejo: Radi preobremenitve z delom in slabega vremena se je pojavila tekom poslednje dobe pri banu malarija, da so mu zdravniki morali svetovati izpremeno zraka. V interesu naroda in vseh častileljev bana želimo, da se kmalu vrne v našo sredino popolnoma ozdravljen.
(Če prav razumemo jezik reptilij, pravi to, da bana Čuvaja ne bo več nazaj. — Ured.).
Cuvajevo tiho slovo.
BUDIMPEŠTA 23. (izv.) Iz političnih krogov se javlja, da se Čuvaj ne vrne več. Mesto podbana, ki že dolgo ni zasedeno,
Zašel je v najlepše načrte, ker je prišei nenadoma k njemu Gaj.
—	Ali si že prišel iz Budimpešte ? — je začudeno vzkliknil Ivan, ker ni še prešlo osem dni, odkar je Gaj odšel tjakaj.
—	Kaj iz Budimpešte? Vračam se iz Novega Sada — je odgovoril Gaj. Hitel sem kolikor sem mogel, ker zvečer odide diltžanca na Dunaj. Z ladjo traja predolgo.
—	Pa ka| boš na Dunaju?
—	Odločil sem se končno za to. Vsi mi pravijo, tudi Kolar in Pavlović in Teke-lija, da bo najbolje, če odidem osebno h kralju.
—	Bojim se samo — Je pripomnil Ivan — potem bodo naši sovražnisi kričali še bolj, da stoji kamarila z Meternichom za nami.
—	Pa kaj potem ? Končno ko bi tudi bilo ? Zakaj ne bi sprejeli tako močnega zaveznika? Gre za to, da povzdignemo narod, da ga osvobodimo objesti madjarskih šovenistov — ali naj iščemo prej pri zavezniku njegov „testimonium morum ?" — A našemu prebujenemu narodu se ne bo treba bati niti kamarile 1
—	Res je, in pri nas končno tudi ta kamarila ni tako osovražena, kakor na Ogrskem.
—	Tako je. In grem, toda — ti moraš z menoj. Ne morem jaz sam povsod, ker veš, pride se težko k vfcešpanu, a kaj šele k carju 1 Potrkati bova morala prej na marsikatera vrata.
—	Hm — a Jaz se pripravljam ravno ta trenotek, da odidem na jug. Kratko potovale, in potem domov, sestra s« mi mcžl.
dobi svetnik hrvatskega ministerstva v Budimpešti, Unkelhauser, ki je bil danes imenovan sekcijskim načelnikom. Hrvatski politični krogi pravijo, da se bode on pogajal s strankami za delazmožno večino.
Za hrvatsko ustavo.
BUDIMPEŠTA 23. (Izv.) Za gotovo se čuje, da se bode ogrska vlada tekom prihodnjega tedna posvetovala s pravaško stranko o uzpostavitvi ustave na Hrvatskem. Pogajanja so postala možna, ker bode v najbližjem času izšla novela zakona, ki izboljšuje železniško pragmatiko za Hrvate. Pravaši pa so stavili za pogoj, da Čuvaja ne sme biti blizu in da naj vodi posvetovanja kdo drugi. Zato je šel Čuvaj na dopust (uradni vzrok je zavratna malarija 1 — Ured.) In njega bode nadomestoval sekcijski načelnik Unkelhauser.
Dr. Weiskirchner — dunajski župan.
DUNAJ 23. (Kor.) Pri današnji volitvi je bil izvoljen za župana bivši trgovinski minister dr. Rihard Weiskirchner s 126 glasovi.
Dr. Weiskirchner je dobil vse glasove meščanskega kluba, katerega je bilo pet Članov — med njimi dr. Neumayer — radi bolezni zadržano voliti. Socijalnodem. občinski svetnik Skaret, ki |e od sej izključen, ni mogel voliti. Posamezne glasove sta dobila Dorn in Reumann. Po proglasitvi volilnega rezultata so zapustili liberalci in socijalisti dvorano.
Dr. Weiskirchner je izjavil po izvolitvi, da misli, da je dokazal svojo zmožnost za župana, ko |e bil nekoč nepristranski predsednik zbornice. Tudi nadalje bode ostal nepristranski predsednik, celo onim, ki mu niso dali svojih glasov. Ščitil bode vedno nemški značaj Dunaja in se bode trudil, izpolnjevati svoje mesto v smislu dr. Luegerja.
DUNAJ 23. (Izv.) Po izvolitvi županom je dr. Weisskirchner govoril in je zagotavljal svo|o zvesto ljubezen milemu nemškemu narodu. Želel si je, »da bi z nebeških sfer gledal na njega blagoslavljajoči Luegerjev duh".
Cesar ga bo potrdil morda že pred novim letom.
R. Weiskirchner je bil rojen na Dunaju leta 1861. Njegov oče je bil ljudskošolski učitelj Luegerjev. Leta 1883. je vstopil Weiskirchner v mestno službo, kjer je postal pred desetimi leti podravnatelj na magistratu in dve leti potem ravnatelj. Leta 1907. je postal predsednik zbornice potem pa minister za trgovino v Bienerthovem kabinetu. Weiskirchner, ki po Luegerjevi smrti županskega stolca ni maral, si ga je sedaj zelo želel.
Ministerski svet.
DUNAJ 23. (Izv.) V soboto se je vršil pod predsedstvom Stiirgkhovim zadnji ministerski svet pred božičem.
Parlament in gosposka zbornica
DUNAJ 23. (Izv.) Prihodnja seja drž. I zbora se bode vršila 27. dec. in dne 30. pa seja gosposke zbornice.
Plemstvo — mrtvecu.
DUNAJ 23. (Izv.) „Wiener Zeitung" Javlja, da je cesar podelil znanemu orijentalistu dr. Henriku Mullerju ob času njegove upokojitve plemstvo. Slučaj pa je nanesel. da nosi cesarsko pismo datum smrtnega dne Miillerjevega.
Avstrijski rdeči križ ne Bolgarskem.
SOFIJA 23. (Kor.) Misija avstrijskega rdečega križa Je včeraj zapustila Sofijo. Prof. Clermontu, ki je bil v fronti, Je poklonil car red Aleksandra z meči kot priznanje za zasluge.
Spomenik poslednjemu valaškemu knezu.
BUKAREŠT 23. (Izv.) Včeraj so v Kra-jovi odkrili spomenik Barbu Stirbeju, zadnjemu vladajočemu knezu Valahije. Slovesnosti se je udeležil tudi njegov sin De-: metrij.
Reforme v Libanonu.
LONDON 23. (Izv.) „Daily Telegraph* je prejel iz Carigrada, da se bodo Jutri ob 3 sešli velikobritanski, francoski, ruski, nemški, italijanski in avstroogrski poslaniki, da podpišejo protokol, ki modificira stanje in razmerje Libanona k Turčiji.
Stavka v ladjedelnici.
KIEL 13. (Kor.) V ladjedelnici „Ger-mania" se stavka širi. Sedaj manjka 5000 delavcev.
Nesreča v japonskem premogokopu.
TOKIO 23. (Kor.) V premogokopu Ubari pri Sapporu je radi eksplozije ponesrečilo skoro vse delavstvo. Od 200 v jami se nahajajočih delavcev so rešili samo tri.
Atentat na indijskega podkralja.
' DELHI 23. (Izv.) Ko je danes prišel lord Harding, podkralj indijski v Delhi, novo indijsko stolico, je nekdo vrgel s .strehe bombo, ki je usmrtila nekega služabnika izmed kraljevega spremstva. Podkralja so ranjenega prenesli v bolnišnico, a soproga mu je ostala nepoškodovana. — Podkralj je le lahko ranjen. Policija je takof oklenila hišo, s katere je priletela bomba in • je zaprla nekoliko oseb. Po prvem pregledu so zdravniki odredili, da so podkralja z avtomobilom odpeljali na dom.
Panika v kinematografu.
BRUSELJ 23. (Kor.) Nedaleč od Me-nina ob belgijsko-francozkl meji je v neki vasi Izbruhnil sinoči za časa predstave v | kinematografu požar. Operater je sicer za-, mogel pogasiti cgenj, ali eden posetnlk je začel med tem vpiti, vsled česar je občinstvo drlo k izhodu. Nastala je strršia panika, pri čemur je našlo smrt 12 os»_bf dočlm Jih je bilo 20 oseb več ali manj ranjenih. — Med mrtveci je 5 otrok izpod 8 let.
Smrtonosna injekcija z morfijem.
PARIZ 23. (Kor.) PIchet, profesor f nn-cozkega jezika na neki budimpeštanski gimnaziji, ki se je sedaj mudil tu na obisku pri ! znancih, si Je dal od Bošrgeta, svo;ega prijatelja z univerze, vstrkniti morfija. —
—	Glej ga no I Dečku se Je zljubilo svatbenih kolačkov. Pusti to, Ivša moj — in pojdi z menoj. Drugače pošljem nadte grefa Janka! Potem veš, da se mi ne izmuzneš. — Kakor vsakokrat je zmagal Ga| tudi sedaj in pregovoril Ivana, da gre ž nJim na Dunaj.
Pisal [e takoj tudi Madleni In materi. Domov Je sporočil besedo za besedo svo| pogovor z Gajem in dodal, da bo to zadostovalo Hani, da spozna, da ne more biti na svatbi. Madleni ni hotel povedati pravega razloga. Ni hote), da bi jej dajal Še več povoda, da bi videla v narodni stvari večno in nepretržno zaprt ko njune ljubezni. Celo tega jej ni sporočil, da je imel namen, aa bi prišel k njej. Izrazil je samo svojo željo, da bi bil bliže nje, in je posebno poudarjal nemožnost, ker ga javni posli zadržujejo v Požunu.
Ooe pismi ste napravili mučen vtlsk. Madlena mu je priznala v drugem pismu, kako se je nekoliko nadejala njegovega prihoda, kako je pričakovala, da naenkrat zagleda njega, kako jej z robcem maha s kake tržaške ladje. Mati je bila gotovo raz-
1 žaljena.
Pismo Je prinesel sluga pra7 tedaj, ko I je sedela vsa družina pri večerji. Gospa je jprebledela in solze so se jej pokazale v < očeh. In dolgo Je rabila Hana, da Jej je do-J kazala, da Ivan ne sme delati drugače. Mu-■ ževič je bil tudi nezadovoljen. Želel Je iaeti Ivana za druga.
—	Kje naj ga dobi sedaj drugega? — . se je vprašal ves v skrbeh.
(Dalje.)
: Injekcija pa Je bila očivldno premočna, kajti Pichet je čez nekoliko minut umrl. Bourg:ta so zaprli.
Srbska vojaška avijatika.
BELGRAD 23. (Izv.) V Nišu ie srb ki stotnik Miletlč uredil šolo za vojaške avi-; jatike.
Srbski trgovci — „špijoni*.
BELGRAD 23. (Izv.) Tukajšnja tr o-! vinska in cbrtaa zbornica Je prosila budimpeštanske, na] zastavi svoj upliv, da b do I oblasti izpustile srbske trgovce, ki so Jih na Ogrskem zaprle kot sumljive špijonaže. Arabci v Tripolitanljl proti Italijanom, j RIM 23. (Izv.) Pri BengasI in Derni se še Arabci vedno bojujejo proti Italijanom: ; Italijanski komandant je izdal povelje, da naj takoj ustrelijo kot brfganta vsakega Arabca, tkl bi ga zalotili z orožjem.
Enver beg se ženi.
CARIGRAD 23. (Izv.) Enver-bčg, poveljnik iz Tripolitanije, je dosoel sem, ;da se poroči s 14 letao hčerjo bivšega sultana.	_
Proti Črnigori.
„Neue Freie Pres " namigu|e, da srbska vladarska rodbina Karagjorgjevičev pač dela na to, da bi izpodrinila vladarsko red-oino Petrovičev NJegušev v Črnigori, t?r navaia kot dokaz za to — nekdanji sper med srbskim kraljem Petrom in kraljem Nikolo, ki da si je sicer navidez poravnal, v resnici pa da še vedno traja dalje. Poleg tega pa da ima Srbija še diugi velikanski interes na vsej tej stvari, ker s tako pnla-stitvijo Ć'nogore, pridobi tudi dve pomorski pristanišči, Ulcinj in Bar, ako bi drugače ne mogla po morja.
Stran TI
Če si ogledamo tore] ta s tako resnostjo in s takim poudarkom v jasnost v; žena namigavanja, pač spozsamo lahko t'^ioj, kaj je pravi »amen ccle te proti C aigori naperjeae papirnate vojne, saj je vendar preočitno, da je vse to km!-šljeso tako zlobno in zlagano tako per-fidao, da ne more ostati nikomur namen zakrit
Že samo dejstvo, da prihajajo te vesti iz Zemuna, da si „Sudslavische Korrespon denz" daje celo stvar poročati iz — Bel-g-ada, to je preznačilno, saj ve vendar vsa Javnost, da je Zemun pravo leglo onih židovskih časnikarskih Šmokov, katerim je Srbija pokazala vrata in jih čisto preprosto vrgla preko Save, ker ni mogla in tudi ne hotela več prenašati njihovih nesramnih laž', ki so jih razširjali po dunajskem in foudimpeštanskem časopisju vzUc gostoljubnosti, ki so jo uživali v Srbiji. Vsa ta ži-dovsko-neraška koruptna časnikarska gciazen mmaka sedaj svoja strupena peresa v naj-ogabnejše blato in polni ž nJim predale listov a ia „Neue Freie Presse". Zato pa tudi z vso pravico smatra vsakdo vse ono, kar prihaja od tamkaj, i? za izraz zfobe in maščevalnosti tistih podlih duš. k: se prodajajo vedno le onim, ki jih plačajo najbolje.
Kaj naj pomeni po „Siidslavlsche Korre-5p)ndenz" iz — B?lgrada .doposlanl" dopis, pa smo cznačiii že zgoraj.
Mislimo, da nam ni treba posebej zavračati vseh onih laži, ki jih je nagrmadila ,Neue Freie Presse" v eni sami svoji večerni Številki proti črnigori in njeni zaveznici Srbiji, saj so našim čitateljem itak te razmere znane dovolj. Zadostuje že prav gotovo vsakomur to, da je vendar Crna-gora z junaškimi pohodi svojih hrabrih čet podvojila svoje ozemlje in zavzela kraje, ki so naravnost največjega pomena za vse Srbstvo, kakor na primer Peč in Visoki Dečanl. Da moderno, izredno močno utrjeni Skader še nI padel v roke Črnogorcem, se pač ni čuditi, saj se tudi ni Čudil nihče, da se je s?oj čas v rusko turški vojni Plevna toliko časa upirala razmeroma mnogo močnejšemu napadalcu.
Kdor pczna le količkaj one res patri-Jarhalične razmere, ki vladajo v Črnigori, kdor pozna le količkaj čustva črnogorskega ljudstva napram svojemu vladarju, se mora naravnost na glas smejati pobožnim željam ^ressinih" žurnalistiških hajdukov, da bi Črnogorci hoteli vreči s prestola svojo vladarsko rodbino Petrovič-Njeguše v, ki so jih vodiii toliko in tolikokrat do najslavnejših zmag nad stoinstoletnim krvnim sovragom. Črnogorec spoštuje in ljubi svojega vladarja kakor sin očeta in ne pozna takih čustev, kakor bi mu jih tako rad podteknil »Ptes-sin'4 krivonosi poročevalec. Zato pa tudi pač nikakor ni vse v Črnigori proti kralju Nikoli, pač pa v možganih tistih ljudi, ki si izmišljujejo take gorostasnosti, seveda po gotovem naročilu, za gotovo plačo, v gotove namene.
Tako se lahko po vrsti zavrnejo vse te izmišljotine in laži, vemo pa, da so jih zavrnili čitatelji že sami pri sebi, ko so jih
čitaii.
Razvidno pa je iz vsega tega, da je nemško židovsko časopisje zaplelo res popolnoma sistematičen naskok na Črnogoro, katerega vsa podla zlobnost tiči pred vsem v tem, da bi se pobudila v merodajnih črnogorskih krogih nezaupnost napram prvi sosedi Črnegore, bratski Srbiji. Zato si je dal tudi židovski omazani spletkar brzo-javljati iz Belgrada in Zemuna, da bi to vzbudilo menenje, da vsa stvar v resnic? prihaja iz srbskih krogov. Zato vpleta tupa-tam tudi kako besedico obžalovanja nad „takimi" cdaošaji med obema bratskima državama, v katerih biva isti narod. NahuJ-skati hočejo tu Črnogoro proti Srbiji, češ, da jej preti od Srbije največja nevarnost, da izgubi svojo neodvisnost, svojo samostojnost, samo da bi prišlo do razdora med njimi. Kar niso dosegle razse izmišljene „afere", kar ni doseglo vse dosedanje diplomatsko spletkarjenje, naj bi se doseglo s podnetitvijo tega spora: obe zavezniški državi naj bi se zgrizli sami med seboj v veselje in radost in korist tistih, ki tičijo za onimi hujskači. Vsekakor naj pa bi se Črnagora odtrgala od tako „izdajsko ravnajoče Srbije in se naslonila tjakaj, kjer bi bila „popolnoma varna" pred takimi stvarmi, na — Avstrijo! Ena muha, ki pa ni sama, kajti ubiti hočejo z enim mahom dve
Na koncu zavijanj in nesramnih hujskanj Je namreč vendarle pokazala „Neue Freie Presse", kara pravzaprav moli pes svojo taco. Dočim je namreč vse ono drugo le uvod —, dasiravno zavzema skoraj dve celi strani lista — pove na koncu v kratkih, skromnih dvajsetih vrsticah pod popolnoma nedolžnim naslovom — „Avstrijsko-črnogorsko mejno vprašanje", da se je leta 1909. ob priliki aneksijske krize pojavila misel, da bi se regulirala meja med Avstrijo in Črnogoro in da gre tu za goro — L o v č e n nad Kotorom.
Aha 1 Regulacija meje, po kateri naj b; Lovčen pripadel Avstriji, tisti Lovčen, ki absolutno dominira i nad Kotorom i nad Cetinjera. Kdor ima Lovčen, je gospodar črnegore, in to naj bi postala Avstrija potom — regulacije me|e. Saj pravimo, da niso neumni ti „Pressini" strategi in diplomati, ki pa ne sede v njenem uredništvu, temveč prav gotovo kje v bližini dunajskega „Ballhausplatza".
,,EDINOST'4 St. 358.
V Trstu, dne 24 decembra 1912
Vja kampanja, obrnjena prej proti Srbiji, t jih l«a Avstro-Ogrska; za vsakega sibsteg« L-—.___... 1 ' U V—i- I. -	Ki tnrrtJ aof a Dostavili na bo ;SČe
*;re torej sedaj, proti Cralgari is to le v nsmenu, da bi Onagora prekiaila prljataljske sestrske odnošaje s Srbijo, se vrgla popci ".oma v aaročje Avstriji in si za to „uj-seblčtio" varstvo dala tako regulirati **ojo mejo, da bi Avstrija dobila Lotčen: Črna-gora naj plača, kar se ni dalo izsiliti od Srbije! Ia s tem bi bila udarjena tvrdi Srbija, kajti naj ne dobi Srbija na mirovnem kongresu ia posebno ne po „regulaciji" mirovnih pogojev po velevlastih svoje luke ob Adriji, jej je pot do morja prosta po po-sestrimski zemlji črnogorski. Če bi pa vrh Lovčena gospodovali avstrijski topovi, bi pa bila Srbiji zaprta pot do Adrije prav tako, kakor jej je bila doslej.
Pa so se menda vendarle nekoliko vrezali gospodje uredniki »Neue Freie Presse" na dunajskem „Ballhausplatzu", vrezali ob jugoslovanski poštenosti, zvestobi in tudi — prebrisanosti!_
Pismo iz Srbije.
Belgrad, 23. decembra. Merodajni srbski krogi o reševanju spora med Avstrijo in Srbijo. Hvala avstrijako-slovanskim posredovalcem.
BELIGRAD 23. Na tukajšnjih mero-davnih mestih presojajo situacijo povoljno. Afera Prochazke je definitivno rešena s spontannim korakom ministrskega predsednika PaŠiča pri Ugromi avstrijskem poslaniku. V tej aferi sta obe strani zadobili zadoščenje. Najprej je bila dana od avstrijske oficijelne strani zadoščenje Srbiji za obtožbe o zlostavljanju Prochazke, a potem je srbska vlada, zadovoljena z demeatijem vseh onih obtožb, smatrala za svojo dolžnost, da ae čakajoč na zahtevo avstrijske vlade, izreče obžalovanje radi malih kršen) mednarodnega prava, ki so jih zagrešile srbske vojaške oblasti, ki pa se jim ne more pripisovati, da so hote storile krivico, ko so sredi vojne zagrešile kako netaktičnost.
S tem }e sed3j popolnoma dana možnost direktnih pogajanj avstro-srbskih v stvarnih spornih vprašanjih po sklepih poslanikov. S tem je odpravijena glavna ovira proti sporazum uglede ekonomskih prometnih vprašanj in je nada, da bo obojestransko pomirjenje dobro vplivalo na reševanje modalitete nevtralne luke, železnice in mej Albanije. Ko je bilo Evropi največ do ohranitve miru vsaj v tem času, Je Balkancem največ do tega, da se odstrani vse, kar je na poti reševanju vojne ali miru s Turčijo.
Tu se naglaša, da bo zavzemanje avstrijskih slovanskih krogov, posebno pro fesorja Masaryka, odločno vplivalo na re-šenje avstro-srbskega spora. Neki odlični politik je izjavil, da ravno sedanje mirno reševanje avstro-srbskega spora dokazuje, cako nepotrebne spopade izzivata nepremišljeno avstrijsko novinstvo in pa nekon-ciljantnost nekih neslovanskih krogov. Iz josredovanja svojih neodvisnih, treznih slovanskih elementov mora monarhija crpiti pouk, v kateri smeri leži jamstvo za ustvar-enje dobrih prijateljskih in koncilljantnih cdaoŠajev za bodočnost, in to ne samo med Avstrijo in Srbijo, ampak do vsega Balkana. Posredujoči avstro-slovanski krogi so storili obem stranem neprecenljivo rečo uslugo, nego pa brezvestni napihovalei afere Prochazke in drugih afer. Slovanski posredovalci so storili uslugo tudi evropskemu miru. To bo cenila Evropa, bosta cenili monarhija in Srbija.
Vzroki avstro-srbskega spora.
II.
Povrnimo se k vprašanju avstro-srbskega spcra, ki koncem konca ni drugo, nego posledica neštetih pogrešk naše diplomacije. Uspehi balkanskih zaveznikov so prekrižali tajne načrte avstrijske diplomacije, spravili so jo — da govorimo z besedami Otona Baura — ob njeno življensko vsebino ; ti napadi so pa tudi zaklicali nemškemu „Drangu nach Osten" kategoričen: Stoj! ter zadali smrten udarec madjarskemu imperijalizmu. Poleg vsega tega pa dela tem krogom preglavico tudi povečana Srbija, ker se boje, da bodo Jugoslovani monarhije videli v bodoče v svobodni Srbiji obljubljeno deželo. Zato je navsezadnje — kakor smo že rekli — čisto brez pomena, dobi li Srbija Drač ali kos albanskega obrežja, ali ne dobi. Ker gori omenjeni trije faktorji: nevspeh avstrijske diplomacije, zaustavljeni nemški „Drang" in poraženi madjarski im-perijalizera ne vedo druzega razloga za spcr 3 Srbijo, mora priti na pomoč — D;ač I Morda igra pri tem večjo ali manjšo ulogo tajna nada, da Avstrija vendar pozneje enkrat še dobi kos avtonomne Albanije; ali glavni vzrok, gonilna ideja vsega spora Je vendar-le prikrita jeza na lastnih poraz'h in morda še nezavestno čutenje, da bo treba začeti popolnoma novo notranjo In zunanjo politiko. Temu pa bi se hoteli izogniti, če ne drugače, za ceno vojne s Srbi'o. Izgovor, ki ga nemški listi sedaj tolikokrat navajajo v opravičenje vojnega hujskanja proti Srbiji, češ, da se Avstrija mora zavarovati proti temu, da bi je Srbija vsaka štiri leta priselila v mobilizacijo — ta vzrok je naravnost smešen, da ne rečemo: bedast. Povečana Siblja bo štela kake Štiri milijone prebivalcev proti petdesetim milijonom, ki
rojaka bi toraj »ogla postaviti na bojišče 4vaasjst svojih vojakovi Ia taka vtleslb taj bi se bala Srbi]e, ki bo, taci porečsna, nsrp-cl še vHno le orltincavec. C> je fzvestae gospode na Du ;sju in v P«£ti fcfjubu temu etrih pred Srbijo, je to le dokaz, da ti gospodje nimajo čiste vesti, da «e 'zaupajo v stoio lastno moč. Sicer je pa iz izjav razalh oseb, ki so se informirale na licu mesta — ia »eS temi je tudi drž. posl. Masaryk — nedvoraao rasvidno, da v Srbiji nihče ne misli na vojno proti Avstriji.
To, kar pišejo razni neodgovorni, zakotni listi, tu seveda ne prihaja v pcŠtev; saj v Avstriji celo listi, ki veljajo sicer za resne, pišelo naravnost hujskaloče proti Srbiji! Dejstvo pa, ki se ne da utajiti, je, da vodilni in tudi drugi resni krogi v Srbiji ne mislijo na rojno proti Avstriji — že zato ne, ker na to ne morejo misliti. Velik del^ njih armade je pred Drinopoljem in Cataldžo, a ostale Čete so raztresene po vsej Stari Srbiji in Makedoniji.
Če pride kljubu temu do vojne med Avstrijo in Srbijo, se zgodi to vsied nem-ško-rcadjarskega upliva! Ne v varovanje interesov monarhije, temveč za ohranitev nemško madjarske hegemonije, ker je gotovo, da bi za Avstrijo zmagonosna vojna zopet ojačiia to hegemonijo in dualistični ustroj monarhije sploh. Ali tu treba vzeti v peštev, da ni niti misliti, da bi se taka vojna dala lokalizirati, temveč je brezdvomno, da bi se iz nje izcimila evropska vojna, ki bi začrtala nov zemljevid ne-le na Balkanu, temveč v Evropi sploh. Vodilni krogi monarhije, ne morejo biti tako zaslepljeni, da bi hoteli izzvati tak konflikt, ki bi utegnfl imeti naravnost nedoglednih posledic. Tega ne morejo hoteti vodilni krogi le Madjarom in Nemcem na ljubo, ko sta nemško ma-djarska hegemonija in duvalizem sama na sebi že največa nesreča za monarhijo. Mari ne bJ bilo pametneje, da ti krogi odstranijo vzroke, ki bi utegnili dati povoda poznejšim konfliktom s Srbijo? Ako bodo Jugoslovani uživali enake svoboščine kakor oni v Srbiji, bo s tem tudi odvzet vsak povod za strah monarhije pred Srbijo. V tem ozlru naj bi si vodilni krogi vzeli za izgled sedanji položaj v Galiciji. Tam se toliko na poljski, kolikor na maloruski strani organizira ljudski odpor za slučaj eveatuvelne vojne z Rusijo. Zakaj to ? Zato, ker eni in drugi verujejo, da jim bo v monarhiji zag tovljen naiodni obstanek I V Galiciji izjavljajo celo socijalisti, da bodo organizirali odpor proti nakanam ruskega carizma.
A pri nas na Jugu? Tu se ne gane nihče, da bi proti srbski demokraciji organiziral odpor v prilog nemškemu fanatizmu, ki slavi na Slovenskem svoje orgije po raznih državnih uradih in izven njih, v prilog Čuvaju in vladnim komisarjem, ki so zasedli mesta dalraatinrkih županov. Naj vodilni faktorji združijo vse jugoslovanske dežele, naj nam dajo avtonomijo, naj nam dajo možnost za neoviran gospodarski In kulturni razvoj In videli bado, da se morejo zanašati tudi na naše vojake. Tudi danes bodo oni vršili svojo dolžnost, ali za navdu-ševanje treba kaj druzega od strani države, treba — pravičnosti in ljubezni 1
Domačo vesti.
Imenovanja. S 1. prosincem 1913 so pri Južni železnici imenovani sledeči uradniki, in sicer: Za nadzornike: Fiichsl Karol, Št. Peter; Stern Evgen, Ljubljana. Za višjega stavbenega komisarja: Martinz Rembert, Gorica. Za višje revidente: Unterfrauner Konrad, Valentinelli A fonz, Trst, Illidor Alojzij, Gorica, Kejžar Ivan, Maribor, Dovgan Rudolf, Nabrežina, Končan Ivan, Litija, Wtlf F:anc, Št. Peter, Fortič Josip na Rakeku. Za revidente: Sob Rihard, Trst, Vučnik Karol, Keršmanc Andrej, Pavliczek Ivan, LJubljana, Kocjančič Franc, Trnovo-BIstrlca, Lu-schiitzky Friderik, prožni mojster, ljubljanska sekcija. Za stavbene pristave: Pfahnl Karol, Št. Peter. Za pristave: Košuta Martin, Romč Marin, Kristcfič Ž«ga, Egger Leopold, Vram Emilijan, Rebec Franc, Pregarc Anton, Jaklič Ivan, Ljubljana; Synek Fran, Brežice, Deržič Ivan, Zidaniraost, GregoriČ Franc, Gorica, Marinič Josip, Rajhenburg, Tončič Josip, Ronki, Grgič Josip, Pitschman Aleksander, Št. Peter, Luschiitzky Karol, prožni mojster Ljubljanska sekcija. Za asistente: Petrovčič Karol, postajni mojster, Bivij-postajališče, Vrančič Dril. Brež?ce, Lukanc Alojzij, S?. Dravograd, Gorše Ivan in Šircelj Fran, Trbovlje. Titularni nadzornik postane Sega Ignacij, strojni višji komisar in načelnik kurilnice v LJubljani.
Osebna vest. Včeraj popoldne Je prispel z avtomobilom iz Ljubi ane nadvojvoda Evgen s svojim adjutantom.
Neodpustna nemarnost Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so pri kraju. S kakim vspehom, smo že poročali. Tudi smo obrazložili glavne vzroke, zakaj ne moremo priti mi Slovenci in Hrvatje v tem zavodu do tiste veljave, ki bi jo morali imeti že po narodnostni strukturi ozemlja, za katero je ustanovljen ta zavod. D.mes tudi ne mislimo govoriti o tem. Pač pa hočemo opozoriti, da smo tudi mi sami krivi, da vspeh ni bil boljši nego je bil. Moramo že ožigosati pred vso javnostjo neodpustno nemarnost mnogokaterega našincev. Ljudje
božj«, ks| pravite k teTitt, da nam prihajajo glasovnice'še le sedaj — po volitvah?!! Ali se dotlčnikl niso mogli pobrl^M, da ni ;'h biii doposlali psr dai poprej?! Mari lih Je pozneje stalo maaje truda ? Meada ae! Točnost ne bi bila torej stala nikakiga trud« in nikake žrtve. Ce torej mi alti v takih siufa-jih ne vršimo točno stoje dolžiosti, potem morajo izgubiti veselje ao dela in boja tudi oni, ki delajo in se bore. Nf, taka aemar-cost se ne sme več poaavljati!
Okrajnim bolniikim blagajnam na Primorskem, Kranjskem In Dalmaciji! Z ozirom na zzpsstavljanje slovenskega in srbohrvatskega jezika se strani delavske zavarovalnice zoper nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in D3imacijo v Tritu, Je vaša dolžnost, da dopisujete s tem zarodom samo v slovenskem, odnosno srbohrntskem jeziku ter da odklanjate dopise, pisane drugače, nego v vašem jeziku.
Istotako zahtevajte od revizorjev, da govore Vaš jezik! Ako bomo vršili svojo narodno dolžnost, bo zavarovalnica prisiljena nastavljati tudi naše ljudi, in se ne bodo na zavodu pasli samo Italijani, ki naravnost prezirajo naš Jezik In zaničujejo naše delavstvo, kakor |e pokazal pred tednom slučaj Hrovatin. Torej pozor I
Pekovske mojstre opozar|arao, da |e sedaj stvar glede posredovalnice dela NDO definitivno rešena. Vsa gonja socijalnih demokratov je bila torej zastonj. Mi smo pa lahko v interesu narodne stvari v Trstu zadovoljni. S tem pa nastaja Še vprašanje Časa, namreč: Kedaj zginejo zadnji socijalnodemokratičnl pekovski agitatorji in kaporijoni ?
Mislimo, da je posredovalnica NDO marsikaterega že spravila iz ravnotežja I
Ravnatelj delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Kranjsko, Primorje ia Dalmacijo v Trstu gosp. Colcuc ne zna niti slovenski niti srbohrvatski.
Posredovalnic* dela v NDO Je socijalnim demokratom trn v peti. Še bolj jih pa jezi, da so tud} tukajšeji peki sklenili se okleniti te posredovalnice. Ker v onemoglosti ne morejo dragega, so pričeli groziti z bojkotom onih pekov, ki bi hoteli podpirati to posredovalnico. Svoj srd so najprej naperili proti Karlu Markuza, ki ima zalogo kvasa v uL Ant. Canova 8.
Razume se, da se ta njibov „socialni-čin temeljito ponesreči! Mi pa priporočamo našim somišljenikom posebno pa pekovskim mojstrom kvas g. Karla Markuza. Socijalni demokratje nam gotovo ne bodo ukazovali, še manj pa uničevali na&h ljudJJ
Prijateljem lahkih zimskih tur in zimskega športa se naznanja, da bo Dom na Viš Cu pri Kranjski gori dne 22. in 26; dec. t. I. in na Silvestrov večer ter Novega leta dan odprt in oskrbovan ob ugodnem vremenu. Tudi preskrbljen z vsem potrebnim. Pot na Vršič zvožena, zelo pripravna za sankače. Na straneh zavarovana s snegom. I teren za smuči t In ta zima v gorah 1
Vodstvo otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji priredi Jutri na Božič svojo prvo „Božičnico" in sicer v dvorani gosp. Ant. Ojača (prej Miklavec) pri Sv. Mariji Magd. spodnji. Začetek točno ob 4 popoldne. Vsiopnina 40 vinarjev za osebo, otroci 20 vin. Sedeži po 20 vin. Rodoljudbnl Magdalenčani, zgornji in spodnji! Vodstvo Vas uljudno prosi ob tej priliki, da bi po svoji moči obdarili naše mile otroke z malim darom, naj si bo s sladči-cami, sadjem ali v denarju ter da se prve naše „Božičnice" — udeležite v obilnem številu.
Darove sorejema pri Sv. Mar. Magd. zgornji postrežnica otroškega vrtca, in pri Sv. Mar. Magd. spodnji vrtnarica gca Milka KovaČiČeva.
Torej jutri k prvi „Božičnici" magda-ienskega otroškega vrtca !	Vodstvo.
Delavska zavarovalnica proti nezgodam. — Dr. Mecozzi. Kakor znano, je tričetrt članov gorinavedenega zavoda Slovencev in Hrvatov in le en Četrt |ih je italijanske narodnosti! In vendar pošilja ta zavod kakor svojega zastopnika na razprave razsodišča, Italijana dra. Mecozzi|a, ki ne zna ne slovenski in ne srbohrvatski I
Kako pa naj sj delavec Slovenec, ki ne razume italijanski, brani proti trditvam in prigovorom zavoda, ki pošilja Italijane na razprave I ? Ali pa je to morda znak jezikovne enakopravnosti ?! I
Božičnica pri Sv. Ivanu. Opozarjamo Svetoivančane na otroško božičnico, ki bo Jutri ob 4 popoldne v .Narodnem domu" istotam. Pridite vsi, da vidite naše male, kako znajo lepih pesmic, deklamacij in marsikaj drugega. Pri tem pa darujete aaši prekoristni družbi svoj dar, posebno sedaj, ko ga tako nujno potrebuje. Spored: 1. .Pozdrav"; 2. »Božična", pesem; 3. .Božičnemu drevesu", deklamacija; 4. .Naš ded", deklamacija ; 5. „S7. Cirilu in Metodu", oesem; 6. .Sirota na božični večer", prizor; 7. .Kdo je to?" deklamacija; 8. Juhe, juhč, Juhe", pesem; 9. .Priden učenec", deklamacija; 10. „Po poti", prizor; 11. .Pri jasFcah", deklamacija z živo sliko; 12. .Naprej, nazaj", prizor. — Di se »ldinv> torej pri tej nedolžni zabavi! Vstopn'na 40 vin., sedeži 20 vin.
Izlet v Rocol. Ugledri 7l, r cerkvenih pevcev pri Sv. Ivanu prirp" sredo pop. izlet v Rocol. Oihod ob 2 *. .Nar. doma". Namen temu Izletu je rodoj4jben : vrli pevci hočejo vspodbuditi rocolske sosede in jih
V Tr?tu, dne 24. decembra 1912
„EDINOST ' ?t ?53
Stran III.
navdušiti za narodna 'stvar v tem toU ogroženem ia 80Tr6Žnik07im napa om Izpost&v-Ijeaem okraju. Zato je želeti, da se roio-ijubiim pevcem pridruži tudi čim več dru-
zega občiastTa.
„Zvez« jugoslovanskih železničarje* u vabi vse svoje člane in prijatelje druStv« na „Silvestrov večer" dne 31. decembra 1912. v dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva", ulica Sv. Frančiška št. 2, I, nadstr. Spored: Petje, igra, Šaljivi prizori, kupleti, prehod starega leta v novo itd. O polnoči pozdrav in nagovor predsednika. Po polnoči ples do 4 zjutraj. Med odmori, kakor tudi pri plesu svira orkester Z. J Ž. Začetek točao ob 9 zvečer. Vstopnina k veselici in plesu za možke K 1 —, za ženske 50 stot.
Občni zbor Ciril In Metodove podružnice za I. mestni okraj se je vršil v soboto, dne 21. t. m. v „Konsumnem društvu", ul. Lazaretto vecchio. Občni zbor je otvoril g. dr. Kisovec, ki je obširneje govoril o pomenu Ciril in Metodove družbe, nak^r je bil izvoljen sledeči odbor: Levičar Ivan, predsednik; Kccjan Fran, blagajnik; Rustja Anton, tajnik; odborniki: Suša, KJu-<1er, Baša in Kovač. Predsednik g. Levičar se Je zahvalil za izvolitev ter obljubil, da bo deloval kolikor bo v njegovih močeh. Pripominjamo, da se je v goriomenjeni gostilni nabralo, odkar |e odprta (približno 3 mesece) K 81— za podružnico Ciril-Metove družbe. Slovenci, podpirajte to gostilno 1 Držite se gesla : „Svoji k svojim !w
Odsek Tržaškega „Sokola« v Ro-janu naznanja, da priredi Silvestrov večer v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Spored se objavi pravočasno. Obenem prosi vse cenjeno občinstvo, ki bi hotelo prispevati s kakimi darili bodisi v denarju ali blagu, da jih sprejemajo gospice Bajtove v ulici Rojan št. 5 I. nad. od 1 pop. naprej.
Izdatno naraščanje izseljevanja preko Trsta. S parniki Austro-Americane je odpotovalo v mesecu novembru 1912 v severno Ameriko 1420 izseliencev; v |užno Ameriko 1854, skupno 3274 oseb, nasproti 1189, oziroma 1104, skupno 2293 v novem-bru 1911. — Od januarja do decembra 1912 Je Austro-Americana odvela 12559 izseljencev v severno Ameriko, 11325 v|užno Ameriko, skupno 23884 oseb nasproti 7344, oziroma 8446, skupno 15790 v isti dobi leta 1911. Do konca novembra 1912 torej 8094 izseljencev več nego v isti dobi prejšnjega let?__
Slovensko gledališče.
„NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI",
opera v treh dejanjih (8 slikah). Po K3r-nerjevi drami spesnil Hugo Badallć.
Uglasbil Ivan pl. Zaje.
Vemo, da zma]ujejo tam zunaj ljudje z glavami in ramami, češ: kaj, opera na tržaškem slovenskem odru? Pojdite, pojdite, imejte drugega za norca 1 Saj ni ne prostora ne ljudi niti za „Mlinarja in njegovo hčer", pa bodo uprizarjali opero in to cžlo „Zrinj-skega" z vsem onim velikanskim aparatom! — Tako so pač modrovali ljudje, ko so čuli o „Zrinjskem" na našem odru in to prav posebno gotovo tisti vsevedneži, ki morda niti Trsta sploh še niso videli nikdar, kaj šele naše gledališče.
Kakor smo že rekli, smo bili z nedeljsko premljero „Zrinjskega" v resnici izredno zadovoljni. Bil |e to večer, ki pomenja za naše gledališče Izreden dogodek in to dogodek, s katerim se lahko ponaša naše gledališko vodstvo. Uspeh je bil v vsakem pogledu tak, kakor ga nismo pričakovali, ko smo vendar vedeli, da so celo najvažnejše, glavne uloge zasedene po — recimo kar naravnost — diietantih, začetnikih, ki so Imeli prvič sedaj pod svojimi nogami „deske, ki pomenjajo svet". In vendar smemo govoriti o prav lepem, nepričakovanem uspehu.
Gg. Primožič, CergolJ, Stojač?č, Bordon so popolni novinci na odru in nič manje ne ve'ja skoro isto tudi za g. Rumplja, kajti oni mali ulogl v eni, dveh operetah tu vendar ne prihajate vpoŠtev. In vzlic temu vendar lep uspeh, seveda le relativen, toda lep uspeh pa vendarle, ki Je bil seveda znatno olajšan pred vsemi po skladatelju samem, vernem učencu velikega italijanskega mojstra Verdija. Velika melodlčnost skladbe in redno vračanje istih motivov Je velika opora zlasti pevcu začetniku, in „Zrinjski" je v tem naravnost zgledno delo, ki se po vsem tem še prav posebno prilega našemu južnemu, ali bolje rečeno, brez zakrivanja, italijanskemu okusu.
G. Primožič, ki je pel glavno ulogo Zrinjskega, razpolaga z naravnost izbornim pevskim materijalom. Glas mu je obsežen, v vseh legah polno doneč bariton, ki je zmožen ob primerni pevski naobrazbi in dobri šoli gotovo najlepšega razvoja. Sedaj ga pevec še nima v svoji oblasti, zato mu tu-patam zastaja v grlu. Nastavku manjka večkrat točnosti in čistosti. Dihanje še nepravočasno, moteče. Bilo je nekaj točk, ki jih Je odpel s pravo bravuro, kakor n pr. zlasti „romanco" v 5. sliki in končno duet 7 Evo. V Igri je, kakor je pač umljivo, precej zaostajal za petjem, vendar pa je treba tudi tu reči, da je za prvi nastop storil več, nego smo mogli pričakovati. V g. Primožiču
je dobilo n&še gledališče izborao pridobitev, ti sam zagotafija ob danih pogojih še marsikateri pravi u neta^kl užitek.
Te*or g. Cergolja (Jurzrrć) je nekaj nežnega, mehkega, blagega. Ni tu sile, pač pa prava pritrčnojt, ki se poslušalcu priljubi takoj. Liričen tenor, kakor ga ni najti hitro. Zlasti višina izredno čista in popolnoma neprisiljena. G. Ccrgolj je precej rutiniran pevec, ki razpolaga s svojim gladom dosti samostojno, a njegov uspeh bi bil gotovo mnogo slguraejši, ko bi se odučil onemu tres1jan}u ne najboljše italijanske šole. Juraničevo ulogo Je pel izborno, a prav posebno je ugajal v ob?h duetih z Jeleno. Ves njegov nastop zelo simpatičen.
G. Rumpelj je v ulogi Sulejmana pokazal, da razpolega z lepim baritonom basovske barve, ki pa vendar ostaja bariton, dočim Sulejmanova uloga zahteva prav izrazitega basa. Sicer sega uloga najgloblje le do /, a vendar se mnogo giblje v dosti nizki legi g in as, kar ni majhna zahteva, zlasti ob kolikortollko nerizkantnem orkestru. Zato so se tudi nekateri njegovi nižji toni kolikortollko izgubljali v orkestru, dočim pa, kakor rečeno, v ostalem vse priznanje. Gotovo pa zagotavlja nadaljna smotrena šola g Rumplju tudi v tem pogledu brez dvoma najlepši napredek. Prav posebna pohvala mu gre za molitev v 6 sliki, kakor tudi na primerni Igri.	(Konec prihodnjič.)
A
Mnenje gospoda tir.q \mm Stojanova, Pleuna
sekundarnega zdravnika garn zijske bolnišnice
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst
Veseli me, da Vas zamorem opozoriti, da sem j a \ kot sekundarni zdravnik garnlzijske bolwšn ce v Plevni, konstatiral imenitne uspehe Vašega izdelka Serravallo Kina - rino z železom (Vino dl Chlna Ferruginoso Serravallo), pri konvalescentih.
PLEV NA, 14 febr. 1908.	Dr. Ivan Stojanov.
*
• *
Jutri, na božični dan, se igra popoldne čarobna bajka
„SNEGULJČICA IN SEDEM ŠKRATOV".
Sodeluje vojaški orkester. Ker je ta predstava zlasti namenjena otrokom, veljajo za iste znižane cene. Ne moremo dovolj priporočati starišem, da privedelo deco k predstavi te krasne bajke in jim s tem prlaravijo najlepše božično veselje. Bajka pa je taka, da nudi tudi odraslim dosti zabave. Ulogo Sneguljčlce Igra g.a Iličićeva in ulogo sedmih škratov pa igra sedmero srčkanih paglavčkov.
Zvečer je prva rep-iza opere .NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI«.
Ta predstava velja za abonente B.
V č e t r t e k, na dan Sv. Štefana, se prvič popoldne ponovi krasna Fallova opereta -LoCena žena..
Za tc predstavo veljajo dramske cene.
Zvečer bo druga repriza opere „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKI«.
Ta predstava velja za abonente B.
Z ozirom na to, da Je pričakovati velikega navala občinstva k tema opernima
Ronceslonirani zobotehnlk g
ALEKS. LUKEŠ
Trst, ulica tiuooa 13. §
Sprejema: od 9-12 in od 2-5. E
Za Božič
ei nabavite
rum in razne likerje
edino le v odlik, prodaja nah likerjev tvrdite
Giacoipo PollaK
na trgu G-oldoni Št. 5, ulica S. Se^astiano 2 „AL MARŠALA" in na obrežiu Pescatori
št. 10 „ALLA DISTILLERIA", kjer bodete najbolje postreženi I glede na kakovost i glede cene.
Novi 2obo2dravnišHi = ambulatorij =
ul. Rosslni št. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2.
Izdlrauje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacijske ure:
od 8 dopol. do i pop. in od 3 do 7 avečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do u.

Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maraala, maraskina ia Zadra
ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni
= AL QUISI8ANA ==
HENRIK - PBEUER forlo PolljlU
Trat. ulica S. Lazzaro 20	V^ClI 1 V/ I V-F11 Cl IV
Trst, ulica S. Lazzaro 20 Tovarna pohištva iz bambns*, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristili darovi
za božič in novo leto
trg Fonteroaao 3 (vogal ul. Ponterosso) in v skladišču ul. Massimo d'Aseglio 1.
Preden se kupi, se lahko poskusi!

Napredek vede!
NsjenergiČnejše in gotovo ae zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
= IORUBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da ae uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. ■■ _ __ 1 - fl-0:iA katarji korenito ozdravijo s £OllI6Til Oa»Sll©
* N. Casile.	Konfeti Caeile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba
r&biti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo in nblažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozlravijo uretralna zozenja (prostatitis, uretritis, čistiti^, mehurne katarje, kamen, nesposobnost ta zadržavanje urina, sluzaste tekove itd — Šk&tlja konfetijev Casile K 4-—.
Iornbin Casile, najboljše protisifil tično in poživljajoče krifisulno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti Bifilidi, anen iji, impotenci, koato'oli, isnias, vnetju Žlez, poltnim madežem izgubi semena, polucijam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevaler urinove kiseliae itd. — Steklenica Jorubiaa Casile K 3'50.
Vbrizganec Caaile zdravi beli tok, akutne in krjniJne katarje, vagiaitia ure-tretis, ecdometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizga-ca Casile K 3'50.
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izJelki CASILE se prodajajo v veeh akreditiranih lekarnah. — ZalOja 7 TfStlMaiiO Laili, lEfolia SSIiaTallO.
3>
tvom
Zahvala.
Globoko ganjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja, izkazanih ob priliki nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga, očeta, brata in tasta, gospoda
Alojzija Goriupa
smatramo si v dolžnost, izraziti svojo najiskrenejšo zahvalo : presvetlemu gospodu županu in odboru mesta Trsta, politični in finančni oblasti, polit, društvu „Edinosti", klubu slov. poslancev ter vsem drugim korporaeijam, društvom in zastopstvom, prijateljem in znaneem, predvsem pa njegovemu pevskemu društvu „Hajdrihu", ki mu je na tako genljiv način izkazalo svojo zvestobo do groba.
ŽALUJOČI OSTALI.
I Čevliarnica „AUa Sartorella" - Trst I^r^rrr^S
1	"IVq 11----------- ..	--- tarmtno in W C1N1 ZMKMM. 1
Stran IV.
EDINOST" št. 358.
V Trstu, dne 24. decembra 1912.
predstavama, priporočamo, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice pri gledališki blagajni, ki Je vsak dan odprta.
Tržaška mala kronika.
THST, 23. decembra.
Tatvina dragocenosti. Danes zjutraj ob 4 uri ni policij, stražnik Josip Stančič, ko |e šel na Borznem trgu mimo zlatarja Viktorja Fela, opazil na omenjeni trgovini nič izrednega. Vrata so bila zaprta in vse drugo v redu. Ko pa Je stražnik prišel pol ure pozneje zopet mimo, )e opazil, da so bile zatvornlce odprte. Stražnik Je stvar nemudoma naznanil komisarjatu in |e tudi potem poklical lastnika Fela.
Konstastiralo se je, da zatvornica ni kazala niti najmanjših sledov nasilnega odpiranja, in v trgovini je bilo vse v redu; tla so bila popolnoma čista, kar je bilo zelo čudno, ko je bilo zunaj vse blatno. Na tleh so našli prazno vrečo in zlato verižico. V izložbi pa so manjkali razni dragoceni predmeti, med njimi 32 zlatih ženskih verižic, 18 srebrnih tobačnih doz, 2 zlati uri, 12 ovratnih verižic, 5 srebrnih ženskih torbic itd., vsega skupaj v vrednosti okrog 5000 kron.
Sin Feiev je delal v zaprti trgovini do 8 zvečer in je izjavil, da je bilo tedaj vse v redu, ko je šel iz trgovine.
Razgrajač. V ulici Riborgo št. 35 stanujoči, v Novomesto na Kranjskem pristojni Jakob Marinčič Je snoči brez vsakega vzroka začel razgrajati v gostilni Alojzije Tomazinove v ul. Geppa In se je končno spoprijel žnjo ter jo sunil z nogo. Ko so poklicali stražnika je Marinčič napadel tudi njega, a mu je končno le sledil na policijo.
Tatvina na brodu. Na krovu parnika „Oceanije" Je bil aretiran 201etni mornar Rudolf Torcello, iz Velikega Lošinja, ker je kuhinjskemu vajencu Nikoli Kersenu vlomil v kovčeg in mu ukradel h njega 5 kron. Nekemu drugemu pa je ukradel črevlje, vredne 20 K.
Malo hvaležnosti je pokazala ona milostiva dama, ki je danes popoldne okolo ene izgubila na GoldoniJevem trgu svojo denarnico, ki Jo je našel pošten slovenski delavec in jo tudi pošteno vrnil. Kakih 40 K le bilo najmanj v njej, a lepa dama se niti zahvalila ni poštenemu najditelju, temveč se je izgubila brez besede.
Društvene vesti«
Odsek Tržaškega »Sokola" v Rojanu,
v četrtek, na praznik Sv. Štefana, običajna plesna vaja; začetek ob 6, konec ob 11 zvečer.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan".
V soboto, 28. t. m., točno ob 8 zvečer se vrši redni občni zbor in sicer v zgornjih prostorih restavracije „Balkan". Pričakovati je oailne udeležbe od strani prijateljev društva.	_
S^ar. del, organizacija.
Urad strokovnega tajništva NDO
bo jutri na božič zaprt. V četrtek se bo uradovalo od 10.—12. predpol.
Odbor zidarske skupine NOO. Danes v torek ob 6 zvečer odborova seja.
Centralni arad NDO uraduje vsak dan od 10—12 dopol. in od 4—8 zvečer ; ob nedeljah pa od 9—12 dopoldne. Jutri na Božič se ne bo uradovalo. V četrtek od 10—12 dopoldne.
NDO priredi v četrtek božičnico v veliki društveni dvorani. Darovi naj se blagovolijo oddati v uradu NDO.
Ženska skupina NDO priredi v četrtek damski plesni venček v društveoi dvorani NDO.
Pripr. odbor zveze lesnih delavcev ima danes v torek ob 7 zvečer važno sejo v društvenih prostorih.
Dež. izvrš. odbor NDO. Jutršnja seja odpade zaradi praznika. Prihodnja seja bo v sredo v prihodnjem tednu. Tajništvo.
Vesti iz Goriške.
Zavednost hrabrega vojaka. Dne 18.
t. m. ob 3 popoludne Je Dilo zbranih več vojakov v gostilni Lapanje na grahovski po-postaji. To so bili vojafel, ki so stražili železnico. Po večini so bili Nemci. Eni so plesali po taktu — gramofona, orugi so pevali ali vriskali v slovo. Onega dne so namreč odšli. 10 vojakov Je sedelo v kuhinji ; 7 Nemcev in 3 Slovenci. Poslednji so bili menda Štajerci od Celja. Kakor pa je že pri nas Slovencih navada, so Nemcem na ljubo vsi nemški govorili. Govor se je zasukal tudi k dogodkom na Balkanu. Eden Nemcev je govoril gospodinji — zavedni Slovenki — da bi trebalo 10 Slovanov proti 1 Nemcu. Žena mu je oporekala, češ, da ravno vojna na Balkanu kaže, kako junaški so Slovani. Pa tudi v raznih vojnah Avstrije so se nje Slovani vsikdar izkazovali junake. Dobro ga je zavrnila poštena slovenska žena, ali Nemec se je le dalje repenčil, ker Je začel celo zasramovati navzoče vojake-Slovence. Nekaj časa so ti mirno poslušali tiste psovke. Končno pa je vendar vskipelo. Eden Slovencev Je vstal proti zasramovalcu in v svojem ogorčenju zažugal s pestjo pod nos, pa kar je nemški junak ves — pre-bledel. Pošteni slovenski fent Je poučil oho-
lega Nemca, da se ne puščamo žaliti, da tvorimo mi večino v državi. In da mu dokaže, da se Slovenci ne boje, je onega Nemca in Še dva druga pozval na korajžo. Ali nemški Junaki so se karkor krt zaril v — molk }n se razšli. Da ni gospodinja pomirjevalno vplivala, ne vem, kaj bi se bilo zgodilo. To Je tista stara storija : na naših tleh žalijo nas in naš jezik, vse, kar nam |e sveto, zadevljejo nas v naših najplemeni-tejih in najobčutnejih Čustvih, če pa potem priha)a do reakcije — več nego opravičene - in če je kak Slovenec v jezi malo neprijetno popraskal kako nemško kožo: potem pa kriče po svojih listih o slovenski narodnosti, o napadih na mirne Nemce itd. Ali zapomnijo naj si, da takih Slovencev, kakorŠen je bil oni na postaji v Grahovem, je vedno več. Ne puščamo se žaliti in basta! 1
Dragoceno priznanje. Zdi se, kakor bi glasilo goriškega magistrata polagoma hotelo menjati ton ostudnega sovraštva proti Slovanom. Vsaj včasih piše pametno, kakor bi se mu zdelo, da 2000letni kulturi pač ne pristojajo res posebno neduhovite psovke naperjene proti nam. V dunajskem pismu, ki ga priobčuje „Corriere", se glasi odstavek: „Kar fe najbolj čudno v tej za nas jako dragi aferi, je zahteva Avstrije od Srbije, da mora ta jamčiti, da se odreče vsakemu umešavanju v avstroogrsko Jugoslovansko vprašanje. Avstrija si daja s tem le nehote slabo spričevalo z ozirom na njen način vladanja. Nezadovoljstvo, ki vlada med avstrijskimi narodi, ne prihaja radi zunanjih uplivov, ampak pripisovati ga Je nespametnemu ravnanju vlade, ki grozi le z represalijami in ki ne mara vladati na način, ki bi bil primernejši za naše čase, da bi se jim dalo več svobode v zvezi z nepristransko pravico. Pregovor pravi: kdor se dobro ima, se ne gane. Mi seveda podpisujemo tako izjavo. Ko bi le ne vedeli, kako radi padajo naši Italijani v — slavofobsko recidivo.
Nabrežina. CM podružnici v Nabre-žini je daroval g. Andrej btoifa 2 K. Iskrena hvala 1
Namestnik državnega pravdnika postane dr. Vinci, preiskovalni sodnik v Gorici, ker odide sedanji namestnik dr. Ma-rinaz na višje državno pravdništvo v Trst. Dr. Vinci je oni znani gospod, ki je spesnil in uglasbil pesem „Maramas", ki je Italjane nekdaj tako navduševala proti Slovencem, da jo je morala prepovedati politična oblast.
CM podružnica v Devinu priredi dne 26. t. m. ob 4 pop. svojo običajno božičnico v prostorih g. M. Plesa v korist slovenski šolski mladini. Na izvajanju bodo sodelovali šolski otroci s petjem in deklamacl|o. Po sporedu čarobna razsvetljava božičnih jaslic in obdarovanje otrok. Vstop brezplačen proti izkazu vabila.
V Sesljanu priredi oddelek podružnice sv. CM za Devin in Mavhinje dne 25. t. m (Božič) ob 3 30 popoldne svojo letno, božičnico,. Na sporedu je petje in deklmaa-cije. Prostor: Šolska soba.
Za „Božičnico" so darovali razven domaČih še sledeči gg.: po kron Ana Fon 10 Grajščina 30, Scheiber, inženir 15, Kaučič 5, Bradamante 10, Adriatično podjetje, 2 Ba-ič 2, Klenjan 2, Colonclg 1, Markič 5, Bor-kovič 1, Goriup 10. Srčna hvala 1
Pevsko društvo „Tomaj" v Tomaju sklicuje redni občni zbor v nedeljo dne 29. t. m. v čitalnico z navadnim sporedom. Zborovanje se otvcrl točno ob 3 popoludne. V slučaju nezadostnega števila udov zboruje se pol ure kasneje ob vsakem številu.
sestava.
Popravljamo. Ob priliki Miklavževega večera v Rajanu se je nabralo za tamošnjo CMD podružnico K 25, ne pa K 20, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
—	Za božičnico so nadalje darovali: prof. Pregel in soproga iz Sv. Lucije ob Soči 50, Antonjeta Foerster-Šabec iz Chi-cago 50, Viktor Kalister 50, gospa Ueske 10, Mari|a vd. Lenček 3, Mari|a Urankar 2, Marija dr. Wilfanova 10, Klodfč-Sabhdoski 10, msg. Slavec 4, Slavica 3, dr. Tertotovi 10, za dve prodani drevesi 6, sestre Abram 6, Jakob Klemene 36 kosov sp. hlačic in majic, Josipina Perhavec 2 suknji, Prele 1 p. čevljev in blskotov, Anonimno 21/, klg. sladčic, Krlžmančlč iz Bazovice eno vrečo maha, Anton Stebotnjak iz Predjame 5 dreves, dr. Gregorinova 6 oblek in 6 pletenih volnenih spod. ktil, Josip Stantič 2 para čevljev, Anton Furlan zaboj MaJaga -grozdja, Anton Godnik 5 vencev fig in 4 pak. čokolade, Špehar Josip 3 intrićetrt mttra sukna (II. dar), Anonimno 3 predpasnike, 2 maih 4 spod. hlače, 2 srajci, 3 pare nogovic, 24 žep. rut, „Nekdo" rdeči frak, Smrekar 1, Marija Ivane (Mlekarna Hrušics) 10, K Bleha 5, Ivan Kušar 5, M. Kovačič 3 K.
—	V počaščenje spomina pok. Alojzija Goriupa je prejelo pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku od rodbine Cibic K 25"—, od Frana Kende K 5-—. Srčna hvala 1
Poziv za novoletna voščila I Prosimo vse naše cenj. inserente naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstit! v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti*.
: Najboljše božično darilo :
SINGERJEVI ŠIVALNI STROJI so nepnekosljivi!
SINGER & Co., del. družba za šivalne stroje,
——Podružnice povsod I	■
ZA PRAZNIKE
IST sijajna izber
igrač in opreme za božično drevo!
Novosti v družabnih igrah, ženske torbice, listnice, denarnice, necesere, shrambe za dragocenosti in neštevilni drugi sijajni darovi. — Hišne in kuhinjske potrebščine, namizno orodje, krasni stoli za otroke.	Cene izredno nizke.
0
Zaloga drobnarije in igrač
Candotti & Co, Trst S5,V5S£5!
Rorilrg nrililra Moške zimake suknje in
nCUKCt |JI IlIRCla obleke nove prodajajo se
po najnižjih cenah. Ulica Chiozza 4, I.
2976
učenca iščem. M. Majcen^ ul.
quato T&sso.
Belvedere 28, vogal ulice Tor-
72C
Vinfttnft nl'ca Sqnero nuovo št 17 (tik mle-VlllUtUts karne nasproti pošto). Toči izvrstna vina : telo vipavsko, črno istrsko in opolo. — Za obilen obisk ee priporoča Josip Gruden. 2920
Obešala iz medi f0TmS
Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z Železnino.
7onel#0 laei češljane in rezane kupujem £.DllOl\C laOl po dobri ceni. A. Sebe fe vlasuljar, Trst, via Carducci 9.	1865
Antona Jerkiča naslov: Trat, u'.
□lica 7.
delle Poste 10, Gorica, Gosposka
444i
PncnnHtf na zmožna slovenščine, nemščine UUo|JUUIl/lla9 in italijanščine, strojepiaja ter knjigovodstva išče mesto kontoristinje ali blagajni-čarke. Naslov pod „Kcntoristinja" poštno ležefe Gorica.	2964
ilni>nnvA7nira anton bepenšek je
l\IIJilJU¥0£lllua edina Blovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Oecilia št. 9. — Izdeluje vsa knjigoveška priprosta In fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	1761
A ninn I/mii£iA krojaški mojster v Gotici. Kniun VVrUSIL, tekališče Frana Josipe 5t, 36. Izdeluje obleke po meri v VBakem kroju Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČil« eadostuje prsna mera. V zalogi ima rp*novrsta blago ter razpoBilja uzorca na ogled. Gene zmerre.
Mfihlironn sobo se odda v najem v ulici moUlirdllU Commerciale 9, II. nad. desno.
Odda se v naje
HOTEL
z opremljenimi sobami, konjskim hlevom, senčnatim dvoriščem, vrtom, v lepi legi sredi mesta. Gotov dohodek. Kavcija 4000 K.
Pod ugodnimi pogoji se tudi proda.
Za pojasnila se obrniti na: IVAN PERIC, Tržič (Monfalcone), vla Stazlone št. 121.
a ■ ^fe	prve vrste, vsak dan Bveže
II & I I	razpošiljam 5 kilogramsko
■Vb ^^ I I	poštno pletenico : goveje za
■	VII lil	K 425, zadnje Btt-gno po
■	V L 4 Jr BJ	K 4-50, prašičje po kroa
^ ^	5-60; slanino po K 610. Razpošilja vsakomur poštnine prosto proti povzetju
N. JAKOB, Herinese 91, Ogrsko.

Obleke, suknje,
IKS^ površniki '^gj
se prodajajo za polovično ceno prave vrednosti,
Vsak si lahko ogleda in se prepriča, ne da bi bil prisiljen kaj si kupiti.
Barriera št. 4, I. nad., desno.
Odlikovana krojačnlca
Kuhalns priprave iz aluminija, planinsko it* ki enic«, noži in vilice, planinsko palio«, priprave za led, ieleza, snežni obroči, nahrbtniki«
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaic, čepice
iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, trajati ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane Športnih in planinskih druitev MT POSEBNE CENE. ~WM
finselmo Marcorin Športna trSOlrfM MM
dobavitelj c. k. državnih uradnikov.
ulica S. Antocio 12 cnasuroti KreL iMiopji)
NOVO!	Najboljše 1912.	NOVO!
N. d. p. štev.
526081.
Novoletna šaljiva dopisnica
kakor je 8e ni bilo. Vsaka dopisnica najboljša, nedosegljiva, humoristična, Berzacijona'na.
najmanjša pošilj&tev je dobro uortirana in raaka dopisnica v zavitcu.
Ml Imamo edini razprodajo.
10 orig vzorcev proti vpoSiljti 0'75 K. 15 komadov K 1"—
200 " " 3-—	PoHtni predal 149.
Povtetje 40 vinarjev več. — Sprejema Be ra plačilo snamke vseh dežel sveta.
Vsaka, tudi
Iščejo se zastopniki povsod.
Habighorst & Co., Bochum i. W.
Velika z&loffa udtlanik obltk
Vtlllu Izb«m vsakovrstnih obisk ca gospodo In de?ko, jukonl, povrlnlkot vsot? kakovosti, — SpacIJaliteta t vcznjl.
Tellkft libera T*lit6*ega blaga. N&jzioernej&e eeae.
Adolf Kostoris - Trst
S. Giovanni štev. t nadstropje, z
Telefon fi. 251, Rim. D.
,Buf»«* Automatico".
t
v
fi