Štev. 187
TRST, petek 8. julija 1910.
Tečaj xxxv

mm

IZHAJA VSAK DAN
naročnina znaša
ik nsdeljah In praznikih o* 5.f tb ptn«d&l]klfc •» 9. ljuti*!. i»e IteT. ae prodaiajo po 3 nvč. (8 atot.) ▼ mnogik tokakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kimaju, 8t. Petra, Peatcjni, Sežani, Jiabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-4tini, Dornbergrn itd. Zastarel® IteT. po 5 nvč. (10 sto t). a«£.A8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Srokoeti 1 tr.ione. OENE: Trgovinski in obrt&i oglasi po • »t. mm, »smrtnice, zabvzic, poslanice, cgiaai denarnih aavodov p« »49 nt. mm. Za oglase ▼ tekata listi do 5 vrsfc 20 K, vsaka %a&a!jna vrsta K 2. Msii oglasi po A atofc. beseda, naj-sa.-ai pa 40 atot, Oglase sprejema Inseratni oddolok nprare .tdtnosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". m u	rtadjivo ln utelljivo * Trstu. - * ■-

xa ©elo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa-
ročbe brc: dopostlane naročnine, se uprava ne ozira.
lltnlBlsk a« aežcljako lataaje „EMSOaTl" ■tis«: a« —lm leto Kron 5 26, ift pel lat* Srca 2-«C.
7ti dopisi naj oe pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke-
vas a puma •• ti sprejema]« In rokaplsl •• ■« vrafiajs
Naročnino, oglase in reklamacije j« poiiljati na npravo lista.
UREDNIŠTVO: olioa Glorgie Galattl 18 (Naredni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ,Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" Tpiaa&a zadruga z omejenim poro&tvoia ▼ Trsto, ulicu
■ - ■ — Giorgio Galatti štev. 18.	=
Fritne-hrsnUiiKnl ra?un 3L 141652. TELEF0H IL 11-57.
Delavci!
Uslužbenci c. kr. javnih skladišč !
Od novembra MKI9 vihra boj, ki srio ga za-•r'čeH z vložitvijo spomenice, s katere smo zah-eva!i od uprave c. kr. javnih skladb zboljšanje va-j.a trpljenja in grenkosti polnega življenja, ^oraj se ta boj približuje sv« >i<»mu krncu, oziroma fvnotku, ki pretvori naš do sedali? boj mirnega '■».kanja in pogajanja v borb« de i aaskejra, odločnega 1" nep »pm:tJjivega nastopa.
Birokrati.'em in brezbrižnost nasproti vašim iajupravioenej5rni zahtevam sta «kriva, da c. kr. fi» aneno ministrstvo prezira 7is ln vas e m hJ-elem«ntamefc potrebe.
Za še t-.ko temeljile resolucije ima c. kr. finančne mio.:sterstvo gluhe ušesa. — Zato — delavci. vsi jk. krov !
Poka - mo z odločalm protestom na sleveser. način, da jjobimo mir, da pa. se ne boj ime boja. Zahtevamo, kur smem« zubt? vati od držav* !
Vas, da pridito vsi do zadnjega nt
Mišmi sini
... gn ki čujemo v nedeljo, dne 10. julija 1910 Hočno ob 10 uri predpoludne v gtecicitško dvorane „Narodnega dona'4
v Tr'tu.
Edina točka dnevnega re<i* je :
Mm poflen odM ces. k,
finančnemu mfnlsterstuu4?-
Nedeljski sl-od naj bo vam izraz vaših misl , Ui-ee vse spajajo \ glasni klic: ali pošten mir, 3 pa nel/ocU*en boj !
TRST. dm 7. julija 1910l
Odbor U. D. O.
SRZOdnUHE UE5TI.
Obnoviiev trgovske pogodne s Srbijo.
BUDIMPEŠTA 7. V ministerstvu za rgovino se bo zopet vršila konferenca glf de >b no vit ve trgovinske pogodbe s Srbijo. Te <onferera:e se od strani ogrske vlade v deleži minister za trgovino Hieronymi in minister za poljedelstvo Seczerryi, od strani avstrijske viare trgovinski minister Weiss-kirehner in voditelj ministerstva za poljedelstvo Popp er avstroogrsk: odposlanec v,Sr-biji grof "Forgach. *
Pokoli v Beligradu,
BELIG.^AD 7. Danes precpoludse je prišlo sem 1000 čeških, hrvatskih in slovenskih Sokolov, ki so na poti k vseslovan-skemu kongresu v Sofijo. Isti ostanejo več dni tukaj. Na kolodvoru so jih pozdravili srbski telovadci, beligradski mestni svet in številno občinstvo. Mesto Je na čast gostom okrašeno zastavami.
Nov italijanski konzul v Trski.
R]M 7. Savina je imenovan italijanskim generalnim konzulom v Carigradu, Thaor
di Reva! pa generalnim kenzulom v Trstu na mesto barona Actona, ki je poklican v ministerstvo.
;turcija.
BEROLIN 7. „Tageblatt" poroča it Carigrada: Policifa je odkrila zaroto, ki je imela namen umoriti ministre in odstraniti mladoturško vlado. Policija je baje našla važne listina Aretiranih je bilo baje že mnogo oseb.
SOLUN 7, Turškim četam se je posrečile uničiti dve albanski četi, ki sta jima poveljeval* Adem rn Ibrahim Habaš. Oba arr.avtska voditelja sta bila v boju ustreljena. Mrogo ustašev je bilo vjetih.
Bojkot pioti grškemu blagti.
CARIGRAD 7. Neka nova okrožnica ministerstva notranjih zadev opozarja na to, da kljebu zadnjj okrožnici traja ne-le še vedno bojkot, temveč da gotove osebe celo preprečujejo vstop v grške trgovine, ter da se nastopa enako tudi proti otomanskim trgovinam, pod pretvezo, da so lastniki istih pristaši Grkov. Okrožnica opozarja oblast-nije v pokraiini naj delajo na to, da se stori nemudoma konec tem razmeram ir. da se proti onim, ki bi nasprotovali uporabi zakonite deločbe.
Dunsj 7. Poveljnik vojne mornarice ačmiral grof Montecuccoli ^e je povrnit s svojega dopusta.
Dunaj 7. Bolgarski miRisterski pred-sadnik kalinov, ki se mudi tukaj že neko-? ko dni, je danes posetil barona Aehren-thala, k: je potem poset vrnil.
Budimpešta 7. Kako: poroča Ogr. biro iz Iglo-a, so tamkaj najmljene zs bolgarskega carja in njegovo rodbino tri vile.
Rim 7. Kitajska študijska misija odpotuje danes zvečer ns Dun^j in v Petro-grad.
■Pariz 7. Bolgarski csr Ferdinand se danes povrnil semk^ij.
Otvoritev vsestovansfcega kongresa v Sofiji.
SOFIJA 7. (Bolg. br-. ag.) Danes pred-poi idne je bii v narodnem gledališču f Io-vesno otvorjen slovanski kongres. Pred otvoritvijo seje je mešan zbor zapel za to priliko zloženo kantato, v kateri se kliče Slovanom dobrodošlico. Nato je zapel 'ibor „Hej Slovani", ki so ge zborovalci poslu-I šali stoje.
Dr. Kramar je xatem proglasil kon-g;es otvorjenim in predlagal, naj se izvoli Bobčeva predsednikom. B o b č e v je e-d svoje strani predlagal, da se dr. Kra mara izvoli častnim predsednikom. Oba predloga sta bila vsprejeta viharnim odobravanjem. Bobcev je nato v navdušenih besedah pozdravil odposlance kulterelne ednote Slovanov. Govor Bobčeva je bil vsprejet z vihamo pohvalo in klici : Slava' rlura ! Na zdar ! in Živio !
Zatem so bili izvoljeni podpredsedniki in tajniki. M i 1 j u t i n (Rus) je predlagal naj se odpošlje brzojavko carju Ferdinandu. Sofijski župan je pozdravil skupščino, želeč jej plodonosnega delovanja.
G u č k o v je pozdravil kongr. v imenu
ruskih deleg. Nato je imel dr. G r o š (praški župan) govor, ki je bil vsprejet pohvalno. k o s u t i ć (Srb) je povdarjal slogo Jugoslovanov kakor trdnjavo proti barbarom in je zaključil z željo, nai bi Bolgari in Srbi postopali složno. (Živahna pohvala.)
Ko so členi kongresnega odbora prišli iz gledališča, so bili na trgu pred gledališčem z njihovimi zastavami pozdravljeni od ogromne tamkaj zbrane množice ljudstva. Na pozdravni govor so odvrnili Kramar, Gučkov in Bobčev.
Ko je bila zopet otvorjena seja, je bil doktoru Kramaru v imenu mesta Sofije izročen venec. Sledilo je več nagovorov. Mej drugimi so govorili Alekseje-v i č (Ga!icija), G e r o v i č (Bukovina), M i-1 j u t i n (Petregrad), Gučkov župan mo-1 skovski. Polivka (prof. praškega vseučilišča), zastopnik Črnogore, zastopniki več ruskih vseučilišč, dobrodelnih društev, kor-poracfj ter zastopnika beograjskega in sofijskega vseučilišča.
Mej volitvijo odbora se je pripetil neznaten incident. Predsednik je pozabil navesti dr. Tresica-Pavićiča kakor podpredsednika, proti čemer so Hrvatje prigovarjali. Incident je bil hitro rešen. Dr. Trešić-Pavičić je zavzel mesto na predsedniški mizi in je imel nagovor v katerem j? reke', da Hrvatje ljubijo vse Slovane in žalijo njih slogo. Kakor ni razpora med Srbi in Hrvati, tako ni tudi razpora med Srbi in E^lgari. (Živahna pohvale).
SOFIJA 7. (Bolg. brz. ag.) Na čast t.deležf ncev slovanskega kongresa je bila včeraj v mestnem parku vvtna veselica, katere 53 je udeležila elita •ukajšnje družbe. Veselica se je izvršila s sijajnim vspe-i hom.
je ta policija pač že opetovano dokazala, da vidi sama dovolj (in morda včasih še s po-vekševalnimi stekli), ako hoče.
Potem takem smo pa res radovedni, s kako pravico nam italijanski listi očitajo Špijonstvo, ko so ravno oni sami isti, ki nas neprestano ovajajo avstrijski policiji.
Vsako našo trobojnico imenujejo dosledno „tricolore russeu. Vsako našo prireditev, vsako našo pesem označajo za rusko demonstracijo.
In vsi naši napori, da bi se uveljavili kakor narod, ki ima v tej državi vse pravice domačinstva, pravico do svobodnega in samosvojega narodnega življenja, so za italijansko gospodo dokazi o našem — panslavizmu !
Vsako in tudi najmanjšo nepriličnost, ki jo je morda zagrešil kak naš človek, ovajajo italijanski listi avstrijski policiji z navajanjem imen in z dovolj jasnim nami-gavanjem vsem sodnijam, državnim pravd, in sodnikom naj posežejo po nas s krepko in neizprosno roko. In vsaka taka — denuncijacija završuje s stereotipno apostrofo : E1 tempo di finirla!
Kako označenje zaslužuje tako početje, kakov je namen italijanskim listom ? Zelo nečeden in predvsem — neliberalen ! !
Denuncirati nas hočejo, da vsa naša stremljenja gravitirajo v — Rusijo!
Kaj je potem to vedno govoričenje o našem panslavizmu itd., ako je očitanje irre-dentizma špijonstvo ? ! ! Menda tudi — špijonstvo. Ako so panslavistična stremljenja v najvskrižju z avstrijsko državno idejo, potem so tudi irredentistična !
V resnici pa je vendarle velika razlika med našim panslavizmom in italijanskim irredentizmom.
PODLISTEK.
In zopet ne zagrešimo nikakega spi-T	Qnj0 |	jjonstva in ovaduštva, ako konstatiramo to
OJJIw »	'razliko, ker beležimo s temle dejstva.
Le spie — ovaduhi! S tem lepim epi-1 Razlika je namreč ta, da se mi še teto-n so nas počastili italijanski listi, ker i vedno nadejamo, da bomo mogh v okvirju smo pisali resnicc o dogodkih, ki so se te države vresničiti svoje aspiracije in zago-cdi-ravali minulo nedeljo v Kopru. Mi pa toviti si svojo narodno bodočnost, kajti ce meramo ta naslov, ki so nam ga tako Iju- nismo fantasti, ampak trezni računarji, ne hecnjivo nakloniti naši ilalijanski kolegi, od- vidimo nikjer izven mej te države onega kloniti z vso vljudnostjo, ali tudi z vso paradiža, kakor ga Italijani vidijo v bltz-A/iu^inchn	I njem kraljestvu !
kirkica Agićeva.
Povest.
rivaUkl bpisul Ks. Šandor-Gjalski. - Prev9l Fr. Ore:
čeiiu? Za Boga? Kaj je.'- — je vskliknila jurkica prestrašeno.
Dosedanje Jurkičino mirno vedenje jt Lisička smatrala za hinavŠčino — misleča, da bi se kdo veselil njene boli! A ko je začula seda] ta krik, ni mogla več dvomiti, da je Jurkica tako mirna le zalo, ker o vsem ne zna še ničesar. Vsplamtela je od jeze. Vsa stvar, izvedena tako izborno, ne služi niti v polovico, ako Jurkica ni obveščena o tem.
—	Kaj, resnično, da ne veste ničesar? Listi pišejo c tem, na vseh voglih Pazarin-cev je nabite ta pesem ! Ali je vi niste dobili? Morali bi jo dobiti. Vsi so jo dobili. Tudi jaz.
—	Ničesar nisem dobila, — a potrpite spomnila se je v tem hipu včerajšnje
oošte in kako je Maleševič nekaj skril pred njo. „Ah, to je preprečil on ! Glej, kako je 1ober !a — s: ^e mislila deklica, drhteča od strahu, kaj dč more biti zopet tako groz-
— No, gotovo ste dobili — je začela Lisička zopet. — A — nič za to. Evo vam, j tukaj je vse, — ter je vzela pri tem iz žepa ' list in pamflete. V prv^m hipu je Jurkica zakoprnela, da bi jej iztrgala vse iz rok — ali kakor okamenjena ni zrnogia niti ganiti rok. Lisička pa je razmotala tiskovine in začela čitati na glas. Jurkica ni mogla umeti takoj svojega položaja. Začetkoma je mislila, da je to zopet taka navadna brbljarija, kakor prvikrat. Odločila se je, premagovati se in poslušati mirno. Ali stvar jej je postajala čim jasneja in usiljevala se jej je misel, da bi najraje skočila v to strašno ženo, jej zasadila svoje nohte v njen debeli, rumeni vrat ter zadušila tega zlodeja. Tedaj pa jej je vsplamtela duša pravičnega ponosa ; ker se je čutila povsem nedolžno, vzravnala se je še bolj po koncu in še višje privzdignila glavo. Ali strašno jej je bilo poslušati to, in te strahote so se tikale nje J Začuvši Smiljaničevo ime je zakričala bolao in obupno se strašnim glasom : „Ah, Bog moj, saj ga jaz nisem ljubila nikoli! Precesla bi vsako nadlogo in sramoto, da: sem ga ljubila, a tako —\u — in dvignila i je roke proti nebu. A sram jo je bilo, da se je v svoji žalosti izdala pred to ženo, a zopet se je zvladala, stisnila krepko ustni, prekrižala roki, postavila se tik Lisičke, da posluša dalje. — Ali vendar je morala že vpreti koče na ob klop, pri kateri sta stali. To ie bito nad njeno moč. Vse je bilo tako
od'očnostjo.
Mi moramo pred vsem opaziti, da ni bi" v Kopru nobeden naših urednikov, pač nr. smo dobili poročilo od svojega zanesljivega poročevalca v Kopru. Ta je pa storil le svojo narodno dolžnost, s tem, da nam je sporočil fakta; kakor smo storili mi svojo dolžnost slovenskih časnikarjev, da sme sporočena nam fakta objavili. V ostalem naj bodo italijanski gospodje uverjeni, da mi njihovih narodnih aspiracij ne smatramo ne za nečastne, ne za sramotne, ker idealna stremljenja niso nikdar sramotna. Ali odločilno je za nas dejstvo, da te njihove aspiracije in njihovi ideali vsebujejo za nas ekzistenčno vprašanje, ker so v nasprotju z našimi aspiracijami in našimi ideali.
Umevno je torej, da mi ne moremo držati rok križem in zamolčevati pred slovensko javnostjo stvari, o katerih mora biti ta javnost informirana, da ne doživi nekega dne neprijetnega iznenađenja. Da bi opravljali službo ovaduhov za avstrijsko policijo, to pa vprvič ne odgovarja našim čustvom, vdrugo pa tudi ni potrebno, ker
jasno povedano * da je mo^-Ia umcV/ ah, to peklensko zlobo, to gnjusobo, — vse, vse! Sela je najprej na klop in občutila, da se jej temni pred očmi, po tem pa, da jej postaja vse modro in megleno, kako jo od nog do srca spreletava mraz, kako jo v njeni notranjosti nekaj napenja, duši nekaj v prsih, da ne more loviti več niti sape; v glavi jej pa šumi, a to niso več misli, niti skrbi. Oči so jej zažarele grozovito, a v njih ni jedna sojza. Ustnice so 'se jej posušile povsem. Še-Ie za nekaj trenotkov je se silno težavo glasno vzdahnila, potem obupno kriknila, povzdigla roke k nebu ter tožila: „Bog moj, Bog moj, med vrage si me potisnil l A, odpusti jim, — saj ne vedo, kaj delajo!" — Zatem je takoj zaječala, zgrudila se z vsem životom na tla tako, da se je s čelom udarila ob pod in v taki nezavesti se je spustila v krčevit smeh, od katerega jej je drhtel in se tresel ves život. Oh, kako žalostno se je po tem praznem prostora razlegal ta grozni strašni smeh, — podoben smehu človeka, ki je prišel ob um!
Sama Lisička se je prestrašila in je pretrgala	;	/c.i hipu se je
tudi v	naravi; pri-
pognila . Je,	-roti; a vi-
deča blec jm	rr. - prestrašila
se je še b»_	be ter po-
zvala drage h.	vaiCc na pomoč, sama
pa se odpravila iz hiše.
A\orejo li Italijani to tajiti V
Narodni idealizem, pa naj se tudi podi za utopijami, mi spoštujemo; strahopetstvo, ki bi je Italijani zagrešali, ako bi sedaj naenkrat začeli tajiti svoje notorične aspiracije, bi se nam pa gabilo.
Te aspiracije so vendar očitne vsemu svetu in Italijani sami se ponašajo znjimi. Ce jih pa beležimo mi — ker tangirajo našo kožo — smo denuncijanti in špi-joni ! —
Mi vidimo svoj ideal v Avstriji, v katero bomo imeli mi Slovani vodilno besedo. —
V dosedanjo Avstrijo pa nismo prav nič zaljubljeni, ker je toliko grešila nad nami. In Italijani naj bodo uverjeni, da bi tudi mi, čim bi videli, da je vsaka nada v drugačno Avstrijo definitivno pokopana, tudi postali — slovanski iredentisti.
Ali za danes nam ni še potreba tfc Jti politike desperaterjev. Ni nam treba, da se lovimo za kakim fantomom, ko	pred
seboj jasen jn določen realen cilj.
—	Ali je res, da je Agičevi prišlo danes slabo v šoli ? — prihitele so k Lisički takoj po obedu Nalješkovićeva, Fremanka, Lorika in Monika, vse z istim vprašanjem.
—	Strašno, da vam povem, še sedaj se tresem, kakor da izdihne hip za hipom ! in v tem sem morala priti poleg jaz! — je pojasnjevala Lisička.
—	Pa kaj je bilo? Morda je bilo zavoljo pamfleta? — je vprašala Lorika.
—	Lahko. Kdo bi to vedel ? Jaz sem videla samo, kako je naenkrat prebledela, stresla se, pa zvrnila se na pod, oh — zlo iz zlo !
—	Hm, hm ! Morda je — ? Ne dozdeva se vam ? — je namignila Nalješkovićeva zelo važno.
—	Seveda, seveda, to bo krivo, — to so prvi znaki, — je dostavila devica Monika. Lisička se je na to opazko posmehnila resno in z odobravanjem.
Še-le tretji ali četrti dan se je Jurkica opomogla v toliko, da je mogla v službo. A sedaj še-le se je njena bol večala bolj in bolj, ker prvi napad je bila le slepa, močna bol, ki jej je po zakona narave potrla telo in jo se silnim svojim udarcem spravila tudi v duševno nezavest. A ko je izginila ta, prikazale so se jej v strašni javnosti po vrsti vse misli in ves dogodek. Že prve besede tega obvestila so jej bile grozne.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 18
Politika pa, ki jo tirajo gospodje Italijani, je politika desperatorjev in fantastov Gospodje so zato lahko popolnoma zagotovljeni, da doživi ta njihova politika neizogiben polom. Oni bi hoteli šiloma vzdrževati fikcijo italijanstva teh pokrajin. Zakaj, to že vedo gospodje sami — in tudi mi.
Ali tu igrajo vlogo don Kišota. Bijejo boi z mlini na veter. S fikcijo italijanske zgodovine teh pokrajin jim bo vedno manje pomagano. To italijanstvo je že danes dostikrat le prazna bajka. — pobeljeni grob, a bo v bodočnosti — še vedno bol j. .
Menimo, d^ smo dovolj jasno označili stališče med našim „panslavizmom" in njihovim iredentizmom.
Italijani naj bodo uverjeni, da smo se mi vedno klanjali, se klanjamo in se bomo klanjali pred genijem velike italijanske kulture. Ce se pa vendar borimo proti tistim italijanskim aspiracijam, ki ima v „iredentizmu" svoje skupno označenje, tedaj ta boj ni boj proti kakim italijanskim pravicam ali proti italijanskemu narodu kakor takemu, ampak le proti izrodkom italijanstva, proti oni tolpi janičarjev, ki delajo le sramoto italijanskemu imenu, in radi katerih bi se Dante f— ako bi jih poznal — od svete jeze še v grobu obrnil.
Kar je bilo v teh pokrajinah v mino-losti res italijanskega, to ostane tudi v bodoče ; a proti nasilnežem, proti falzifikator-jem in uzurpatorjem se pa bomo borili do skrajnosti, do vničenja.
A borili se bomo vedno z odprtim vezirjem. ne da bi se nam trebalo posluževati temnih sredstev.
„Spie* pa vraćamo z vso pravico na naslov prizadetih italijanskih listov in vseh njih, ki jim sledijo !!
Po odgodjenju parlamenta. ,
Nemški listi, na čelu seveda jim „N. F.: Presse" psujejo dalje jugoslovanske obstruk- j cijoniste. Obstrukcija da je bila v teh raz-: merah pobalinstvo. Tako da se državni zbor' v jeseni ne sme več povrniti.
Parlament da ni tukaj radi posancev, I ampak radi ljudstva. Vlada da mora Itali-' janom dokazati, da se v Avstriji dajo dosezati take stvari neodvisno od vsake ob-strukcije.
Tako pravi „N. Fr. Pr.", ki bi si bila vse to lahko prihranila, da je Bienerth storil to, kar mu je velevala parlamentariška dostojnost. Čim se je pokazalo, da nima večine v parlamentu, je bila njegova prokleta dolžnost, da izgine njegova vlada s pozo-rišča. Potem bi se že bila našla večina, ki bi bila sposobna za delo v korist ljudstva in za reševanje državnih potreb. Vsak politički otrok ve, da je edini Bienerth ona ovira, ki ne dopušča, da bi prišlo v parlamentu do močne večine in s tem do urejenih razmer. Samo Nemci nočejo vedeti tega, ker potrebujejo Bienertha in ga hočejo zato vzdržati za vsako ceno.
Spokor/eni Bienerth.
Te dni je imel ministerski predsednik Bienerth razgovor z zastopniki poljskega kluba. Posledica temu razgovoru je bilo, da so se razmere pojasnile, in da so bila odstranjena nesporazumljenja, ki so dovedla v zadnjih dneh do nejevolje.
Glede gradbe vodnih cest da vlada nikakor ne misli zahtevati od Poljakov, da se odpovedo tej gradbi.
Vlada je mislila le na kompenzacije, ki naj bi se jih dalo Poljakom, ker vodne cest niso bile zvršene o pravem času. — Vlada da ne misli opustiti gradnje vodnih ceste, ampak le na odložitev, da bi bilo omogočeno novo studiranje materijala.
Druga afera, ki je tudi provzr< nevoljo v poljskem klubu, je bila brzoj pravoso/^nega ministra Hochenburgerja državnega pravdnika v Lvovu, da se Ivovskem vseučilišču mora Vrfiti preis strogo nepristransko.
Minister da nikakor ne dvomi v r stranost lvovskega državnega pravdr temveč je le navada, da se o priliki političnih procesov posebej priporoča stnijam še strogo nepristranost.
Kako ganjljivo, kaj ne da !
In ko bo inera polna, poročajo, da bo vlada izdala oficijelno naznanilo, da so ma-loruski dijaki napadli poijske in ne narobe.
Dokler je vladala napetost med Bie-nerthom in Poljaki so bili poljski dijaki napadalci, sedaj pa so postali naenkrat Poljaki nedolžni, a Malorusi provzročitelji nemirov. . .
RUSIJA.
Proti Nemcem.
Iz Rusije prihaja enkrat zopet vest, ki jo zamoremo pozdraviti tudi mi z največjim zadoščenjem. Poročajo namreč, da namerava vlada energično nastopati proti naraščajočemu pangermanizmu v baltiških pokrajinah.
V zvezi s tem je vlada izgnala iz žito-merskega okraja v guberniji Vilna 30 nemških družin, ker si niso hotele preskrbeti ruskega državljanstva, kakor predpisuje
zakon.
Bilo bi le želeti, da bi ruska vlada nehala s pritiskanjem Poljakov in Fincev ter obrnila svojo pozornost Nemcem, ki so res nevarni ruski državi.
Tovariši abiturijsnti!
Dunaj 4. jul. 1910.
Zapustili ste srednjo šolo. Na važnem razpotju stojite, določiti si imate svoj življenjski poklic. Težka ie za vas, revne slovenske dijake, odločitev za nadaljni študij na tehniki. Toda vkljub vsem zaprekam si izvoli večina izmed vas pot do najvišje tehnične izobrazbe. Postanete svobodni akademiki, dolžnost vaša je, da uporabite akade-mično svobodo sebi in svojemu narodu v prid.
Slovenski tehniki na Dunaju smo težko občutili pomanjkanje lastne strokovne organizacije. Da temu odpomoremo smo si ustanovili letos „Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunajuki mu je namen izobraževati svoje člane v vseh tehničnih strokah in ki nam bo tudi domače ognjišče v tujini.
Dragi tovariši! Društvo vam v začetku svojega obstanka ne more veliko muditi. Pričakujemo pa od vas, da se nam pridružite in nam pomagate s skupnim delom do seči napredek društva. Poživljamo vas, da vstopite do zadnjega v „Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju" in vam kličemo v ta namen: Na veselo svidenje !
Za „Akademično društ. slovenskih tehnikov na Dunaju".
Janko Schveiger Ladislav Bevc
t. č. tajnik	t. č. predsednik
Vsa pojasnila o študijah in društvu dajejo : adislav Bevc, Ljubljana Turjaški trg št. 2 3ožo Srebre, Brežice Štajersko, Makso Slej ko, Vel. Žablje pošta Ajdovščina Goriško, Janko Svveiger, Ćernomelj Belokrajna.
Tovariši abiturijenti!
Praga 5. jul. 1910
Te dni zapustite srednje šole in stopite v svet. Široko so Vam odprta vrata na vse strani. Odločiti se morate, kam se obrnete sedaj. Slišali i» čitali ste o boju za slovensko vseučilišč^; Zgodovina boja za laško univerzo je pokazala, da je dijaštvo samo važen faktor v tem boju. Da pa vso stvar osnujemo dobro in vspešno, je neobhodno potrebno, da se slovensko dijaštvo kolikor možno koncentrira v jednem mestu. Vabimo Vas prijazno v našo sredino. Na eni strani imate v naši „Zvezi" bogata sredstva na razpolago, da se izobrazite v vseh posebno za Jugoslovane važnih stvareh. Imate za to na razpolago krasno knjižnico, časopise in revije v slovenskem, češkem, hrvatskem ali srbskem in nemškem jeziku. Na drugi strani najdete med nami odkritosrčnih tovarišev, ki Vam pojdejo povsod na roko z nasveti in dejansko.
Tu v Pragi se tudi sami prepričate, kako silna je slovanska kultura in kako malo je v tem pogledu resnice v različnih, tujih nam knjigah in časopisih. Pridite torej v Prago, v slov. središče v pravem pomenu besede in črpajte tu sil za nadaljni boj za nadaljno življenje, u
Združena jugoslovanska društva v Pragi
„Hrvat", „Ilirija", „Šumadija". Za hvatsko akademično društvo „Hrvat"
R. G i u n i o t. č. predsednik Za slovensko akademično društvo „Ilirija" :
Milan Bogataj za t. č. predsednika Za srbsko akademično društvo „Šumadija" : Skerovič t. č. predsednik.
Dnevne novice.
Kako delajo Čehi. Čehi so zahtevali od državnega zbora za vzdržavanje Komen-skijevih šol na Dunaju podporo v znesku 100.000 K. To prošnjo so Nemci odbii. Sedaj so Čehi sklenili, H" —^°rejo to svoto 4 " *	aclava.
r & ivajo za narodno '	V . a Labi je na /d.: .''.') m	i nanj špekuli-- . is tovarnami.
zlasti pa de-rešijo za Čehe. - družba, da to ; \_.rl ^.Ua. ecoiv^ .j arne. — Nekdo je za ta namen daroval 10.000 Kron.
Sokol v Južni Ameriki. V Buenos-Ayresu se je ustanovil „Vseslovanski Sokol". Društveni dom se nahaja v eni najlepših ulic. Na domu vihrata hrvatska in argentinska zastava.
Proti Židom v Rusiji. Iz Petrograda poročajo: Guvernerji židovskega naselje-niškega področja so prepovedali rabinom, da ne smejo pridigati v sinagogah. — Edino izjemo je dovolil guverner v Lublinu, ki je dovolil cenzurirane propovedi.
Kulturni boj v/Španiji. V španskem senatu je madridski škof z juridičnega stališča kritikoval vladne dekrete v stvari verskih udruženj in verske svobode. Rekel je, da so ti dekreti protiustavni.
Ministerski predsednik je odgovoril, da bo vprašanje rešeno v miru in slogi, ali pa je reši vlada sama, porabivši vso svojo
moč in e~ dolgo, d' ' terih ne r dar se predseitiiiK vlade, nikdar dopustiti,
miru oa ne pride tako doktrine, ka-ustiti. Nik-tninisterski na politiko A bila moč
cerkve nad močjo države. Je verski element,
ki se je vsilil v polje, kjer nima ničesar iskati. Za Španijo je prišel trenotek, ko mora storiti odločen korak. Prej ali slej — je zaključil ministerski predsednik — ga treba napraviti. Španija naj ga zato stori!
Bojkot mesa v Kremsu. Vspeh akcije gospodinj v Kremsu proti podraženju mesa je toliko kakor zagotovljen. — Neka velika dunajska gospodarska zadruga je priskočila bojkotnemu odboru na pomoč. S tem bo omogočeno, da bo odbor dobival z Dunaja meso, kolikor ga bo potreboval.
Domače vesti,
Osebna vest. — Ravnatelj tukajšnjega pomorskega observatorija Edvard M a z e 11 e je pomaknjen v VI. činovni razred [ad per-sonam.
Canagliate Tako imenuje „Piccolo" naše poročilo o nedeljskih dogodkih v Kopru. Pravi da ni res, da bi se bilo vskli-kalo tako, kakor smo poročali mi, ampak da je bilo čuti le „gride solite" — navadne vsklike.
To nam zadošča, ker vsi vemo, kaki so ti navadni vskliki.
Glede torpedovke priznava „Piccolo", da se jo je sicer res izžvižgalo, a zato, ker je s svojim nerodnim manevriranjem zaprla nekemu parniku pot v pristanišče. V stvari sami priznava torej „Piccolo" tudi ta del našega poročila, kar je menda dovolj za vsakega človeka, ki zna čitati s kriterijem !
Razpis natečaja. Razpisani sta dve mesti kaznilničnih zdravnikov za oba zapora tukajšnjega c. kr. dež. sodišča.
Kaj pa to pomeni? Sinočni „II Piccolo della sera" prinaša nek citat iz „Pester LIoyda" glede zaključenja državnega zbora. V emenjenem citatu se nahajajo tudi sledeči stavki: „A Slovenci so mali narod, ki je še le nedavno temu razvil toliko svoj jezik, kolikor svojo literaturo in ki zahteva kljubu temu svojo visoko šolo! To je nesmisel! Treba iskati drugje vzrok temu slovenskemu gibanju. Ono, kar se vidi, je samo ograja tajnih razlogov, katere bi trebalo razkriti, za jasno razumevanje tega sicer nerazumljivega položaja! /"
Ko bilježimo mi takta, se nam meče obraz „spie" in „canagliate", a mi naj bi mirno vtaknili v žep take nesramne insinu-vacije 1
Učitelji mor£le. V našem poročilu o nedeljski Ciril-Metodovi slavnosti se nahaja tudi pasus: „Večji del se je stisnil (radi dežja namreč) v paviljone" itd. Da se ljudje pred dežjem stiskajo na malem prostoru skupaj, je vendar nekaj samoobsebi umevnega in moglo bi se pač težko najti kakega človeka, ki bi našel v tem kaj slabega ali pohujšljivega. Edino v „Slovenčemu" uredništvu se je našla pobožna duša, ki se zgraža nad gori omenjenem pasusom in ki trdi, da je bila veselica v Tivoli po-hujšljiva.
Mi si ne moremo tolmačiti tega drugače, nego da je morala dotičnega „Sloven-čevega" poročevalca na jako šibkin nogah in da jo tudi že bližina kake poštene ženske — strmoglavlja. Zato bi bilo pač škoda, ako bi se s takim človekom hoteli prepirati o morali.	»
Le jedno bi vprašali — pa ne dotičnega poročevalca „Slovenčevega", ampak trezneje elemente v stranki „Siovenčevi".
Bije se, kakor povsod na svetu, tudi med Slovenci boj za naziranja, ali če hočete : za — načela. Dobro. Vsako razgre-vanje proti temu bi bilo nespametno isto-tako, kakor bi bilo smešno, če bi kdo zahteval, naj bi vse reke Evrope tekle paralelno v isti smeri in se stekale v isto morje! Kakor je tok rek posledica narave, tako se tudi življenje vsakega naroda razvija po zakonih narave. Vprašati pa moramo, ali se ta boj res ne more izvojevati drugače, nego da se rabijo tako nizkotna, za nasprotnika tako žaljiva — in v vsaki stranki menda je tudi poštenih Iju-dij! —, da : umazana sredstva?!!
Razpis inženirskih mest. Za traso-vanje obširnega cestnega omrežja, ki se prične graditi v kratkem, se vsprejme na namestništvu v Trstu več mladih inženirjev na pogodbo proti trimesečni obojestranski odpovedi. Mesečni honorar znaša 280 kron; k temu še pride pri daljšem bivanju izven Trsta 100 kron doklade in pri potovanjih dijete X. plač. razreda. Prošnje z učnimi spričevali in spričevali o praktični uporabi je vposlati najpozneje do 25. t. m. na c. kr. namestništveno predsedništvo.
Prosilci s prakso imajo prednost.
Z ozirom na to, da se bodo ta dela vršila večinoma po našem ozemlju ter da bo vsled tega treba dotičnim inženirjem stopati v dotiko z domačim prebivalstvom, tako, da je že v interesu vspešnega delovanja potrebno, da so petenti vešči našemu jeziku, opozarjamo naše in sploh slovanske inženirje na ta razpis.
Parnik „Trieste". Generalnemu ravnateljstvu „Avstrijskega Lloydaw poročajo iz Bombaja, da bo možno popraviti parnik „Trieste" v štirih ali petih dneh.
Uslužbenci ces. kr. javnih skladišč (prosta luka, pomol Giuseppina itd), zaupniki N. D. O., vabljeni ste, da se zanesljivo udeležite važnega sestanka, ki se vrši danes ob 7. uri zv. v prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio št. 1.
V Trstu, dne 8. julija 1910.
C. k. pomorska vlada. — Trgovinski minister je imenoval višega komisarja pomorske vlade dr. Rudolfa grofa Miilinen provizoričnim tajnikom pomorske vlade.
Prva Primorska gostilničarska zadruga z o. p. v Trstu je imela dne 5. t. m. svoj shod. V odsotnosti načelnika, g. J. Godine, je otvorii shod njega namestnik g. F. I v a n i š e v i č in izvajal približno tako-le :
Današnji naš sestanek ni nikak občni zbor, marveč navaden shod, na katerem vam hočemo raztolmačiti pomen zadruge, poročati o dosedanjem delovanju načelništva, vpisovati nove ude in čuti morebitne nasvete.
V prvo se je bila porodila misel na ustanovitev zadruge, ki naj bi otvorila tovarno sodavice, šifonov itd. Kasneje se je ta misel predrugačila v toliko, da se vsta-novi gostilničarska zadruga, ki jej bodi namen, preskrbljevati vse svoje člene s predmeti, ki spadajo sploh v gostilničarsko obrt in sicer po znižanih, oziroma najnižjih cenah.
Nekateri mislijo še dandanes, da ima ta zadruga političen pomen ; a uverjeni bodite, da je ta zadruga samo gospodarskega značaja. V dokaz temu naj povem, da so se tudi nekateri trezno-misleči italijanski gostilničarji vpisali v to zadrugo.
Na odobrenje pravil, oziroma na vpis zadruge pri ces. kr. pomorskem in trgovinskemu sodišču smo morali čakati nad 1 in pol meseca. Sedaj predstavlja zadruga firmo z omejenim poroštvom, ki je začela svoje poslovanje s 1. t. m., t. j. z dnem, ko je bila vpisana.
Naj obrazložim tudi smer zadruge. — Kakor znano, stoje pivovarne in njih zastopniki v kartelu, ki ima trajati do 31. decembra t. 1. in ki so ga namerjali podaljšati še za nadaljnih 5 let in ga poostriti v našo škodo. Sedaj pa smo gotovi, da se ta kartel ne obnovi, na čemer gre zasluga le ustanovitvi te zadruge.
Načeistvo je odposlalo na pivovarnarje, na tovarne sodavic, raprezentante mineralnih vod itd. svoje ponudbe, na katere je večina nj/h že odgovorila in doposlala svoje oferte, ki se povoljno glase. In sicer tako, da vsi oni gostilničarji, ki bodo omenjene predmete naročali potom zadruge, lahko računajo, da jim ista izplača koncem leta 500 do 1000 kron in še več čistega dobička.
G. F u r I a n je v precej dolgem govoru navduševal navzoče, da se oklenejo zadruge in da vsak pridno agitira pri svojih sodrugili, da se vpišejo v zadrugo.
G. Strancar fe omenil, da vse, kar sta nam gg. predgovornika povedala, je za gostilničarje prav koristno. Priporočal je načelstvu, naj pazi pri eventuelni pogodbi s pivovarnarji in da naj se od istih izrečno zahteva vedno dobro in sveže pivo; tako naj pazi tudi na to, da bo imela zadruga vedno svobodne roke, ako se dotična pivovarna ne bo ravnala po sklenjeni pogodbi,
Nadalje je priporočal, da se zadruga ne zaveže za več let, marveč le od leta do leta, Ker naša zadruga bo morala delati tudi na to, da pridejo slovanski gostilničarji v Trstu prej ali slej do svoje narodne tovarne piva po izgledu kakor jih že imajo gostilničarji v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju. Ko-nečno je prosil, da bi načeistvo te nasvete vzelo v ozir.
Nato je g. Ivaniševič pojasnil več vprašanj stavljenih od zborovaicev.
Potem se je vršilo upisovanje členov.
Ker se ni nikdo več priglasil za besedo, je g. Ivaniševič, zahvalivši se na toliki vdeležbi in tolikem zanimanju, zaključil shod.	.	Eden navzočih.
Magdalenčani ! Naša podružnica CM družbe priredi to nedeljo, dne 10. t. m. svojo prvo veselico.
Ker je naša podružn. mlada in šibka, zatorej potrebuje pomoči.
In vredna je, kajti v tem malem času obstanka ie pokazala, da zna, kaj je njena sveta naloga. In ravno zato, ker pozna svoj cilj in si je že začrtala pot do njega s pravim ognjem ljubezni do napredka in svobode, je vaša sveta dolžnost, da je ne pustite, da bi omahovala sredi trnjeve poti in gledala v obupno luč. zaradi katere se Slovenci tako borimo.
Pokažite, da poznate njen pomen in namen s tem, da pridete vsi v nedeljo, v gostilno ^pri Tirolcu" (za bolnišnico) in položite svoj mali dar domu na altar.
Kdor se ni mogel vsled raznih ovir naslajati minolo nedeljo pri Materi v Ljubljani naj se pride veselit k hčerki, ki je pripra-pravila bogat vspored : godbo, petje, šaljivo pošto, ples in še mnogo drugega razveseljivega je določenega za ta dan.
Začetek ob 4. pop. V slučaju slabega vremena, se prenese veselica na prihodnjo nedeljo. Torej na veselo svidenje v nedeljo !
Dežnik je zamenjala s solnčnikom neka gospica ali gospa v posebnem vlaku minole nedelje na povratku iz Ljubljane v Trst. Dotična dama je naprošena, naj prinese oni dežnik v naše uredništvo, na kar dobi svoj solnčnik.
Ples Šent-jakobske mladine je dc-
nesel čistega dobička K 497*13, ki se je razdelil tako-le: 34 K šentjakobski podruž-
V Trstu dne S. julija 1910.
* EDINOST c št. 187.
Stran I IT.
niči, 125 K javni knjižnici — in K 338 13 stavbenemu skladu novega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu.
Podpisani se tem potom zahvaljuje vsem, ki so — bodi z darovi, bodi sodelovanjem — pripomogli do toli lepega vspeha.
Za odbor Št. - jakobske mladine : Kompara Rudolf,	Cotič Rudolf,
predsednik.	tajnik.
Može Rudolf, blagajnik. Pregledala in v redu našla : A. Sluga, J. Vovk, pregledovaica računov. Esperantska slovnica. Ravnokar je izšla druga izdaja esperantske slovnice. Dobiva se Lj. Koser stane s poštnino
Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Društvene vesti.
Slov. trg. pomočniki (členi „Trg. izob. društva") so vabljeni na volilni sestanek, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. točno ob 9. uri in pol v zgornjih prostorih restavracije „ Balkan
Pripravljalni odbor.
Veselica in tombola Zavarovalnice goveje živine in pevskega društva „Zvon" na Opčinah, prenešena radi ljubljanske slav-nosti, se bo vršila dne 24. t. m. na dvorišču gospe Marije Drašček.
Odborova seja pevskega društva
Josip Waldner
Cene zmerne. Telefon 1395
TRST - Ulica Medla 3 - TRST SES
VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE
Bogat izbor vsakovrst. obložkov
Prodaja lesa za vrtanje. Velik izbor pekovskih lopat.
B^saaassassms
e v kniiearnah in pri založniku »IT se vrši danes' v Petek- zvečer toCno se v Knjigarnan in pri zaiozniKU b 8 urj dvorani N D Q | Lavatoio
^inoVrSO1"' J ' 'er 5t-. 1 Poživljam tovariše odbornike, da se
Tržaška maša kronika.
Huda rabuka med dvema uradnikoma. Hugo Astolfoni, zasebni uradnik, je bil predvčerajšnjem zjutraj na javni cesti napaden od zasebnega uradnika Rafaela Monciatti, starega 20 let, iz Florence, ki ga je najprej večkrat udaril s pestjo in potem vrgel na tla.
seje udeleže točno in v polnem številu! — Važne stvari!	Predsednik.
Pevke in pevci pevskega društva „Trst" ! Udeležite se točno in polnoštevilno pevske vaje, ki se vrši drevi točno ob 8. uri in pol v dvorani N. D. O., ul. Lavatoio 1.
Tržaška gledališča.
EDEN. Danes ena predstava ob 8.30. Pri tej priliki je Astolfoni izgubil uro, j Jutri dve predstavi prva ob 4 pop., druga
"	—J ""	----ob 8.30 zvečer.
Ta bo ob enem zadnja predstava ma-
ki mu je bila ukradena. Se isti večer se je Monciatti podal v stanovanje Astolfonija. Vspričo matere ga je vdaril s palico po rtjonetne družbe, glavi in ga ranil ter zažugal gospej: „Vaši sin ne bo hodil več po teh stopnicah!" — Poklicali so redarja, ki je aretira! prevročega Florentinca.
Med kuharjem, kočijažem in uradnikom. Včeraj zvečer je nastal v gostilni
DARO VJL
— Za primorski paviljon v Ljubljani so darovali sledeči gg.: Uradništvo Osrednje i banke čeških hranilnic 20 K, dr. Rekar 2 K, | Josip Sulič 2 K, Pirjevec 2 K in Ulčekar 1
jtfnenje gospođa |r.a U. poledničeka-a
zdravnika civilne bolnišnice „Hoch-u. Deutschmeister", Braunseifen.
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Zahvaljujem se Vam za poslano Serra-rallovo Kina-Vino z železom, Rabim r/a že ver let r bolnišnici in v praksi z dobrim uspehom.
BRAUNSEIFEN. <>. sept VHHl
J)r. W. po/edniček.
iSKO.
praznik
„Alle Rose<; na trgu S. Catarina med tro-, kolo sira. jico gori omenjenega značaja tak prepir, da ■ — Za moško podružnico sv. Cir. in i se je vse kadilo. Obdolževali so drug dru- Met. kot jubilejni dar so poslali: Neimeno- j gega in padale so klofute in udarci, da je J vani državni uradnik K 2, g.ca Marica j bilo veselje. Slednjič so redarji storili konec Cebin iz Aleksandrije K 20, Josip Rebec, škandalu.	i Gorenje 17, K 2; dr. Igo Reya iz Komna
Tatvina pri okrajni bolniški bla- 10 K' Pri Poroki S- Macarola v Sv. Križu gajni. Črnogorski dninar Peter Bosanič je nabral> 14 kron. — Te svote hrani
šel včeraj v okrajno bolniško blagajno, da bi i uPrava-	_
potegnil podporo K 3*80. Predrzen tat mu j	yACA|
je denar iztrgal iz rok, ga izročil drugemu,;	* v5»tl I—
na kar sta jo popihnila. Tat, ki je bil potem j V nedeljo — naroden aretiran, je 29-letni Kari Klun. *	j Sežani.
Skrivnostna smrt. Včeraj zjutraj obi -g:Živio Toni! KJe si Pa bil vče-, 8. uri je neki Crosada iz Milj privedel v raJ •
mestno bolnišnico svojega desetletnega sina!	pa je tam novega?"
Karla. Oče je rekel, da je pred nekaj dnevi!	kaj bi pravil".
padel sinu na nogo sodček piva, vsled če-j . DaJ> daJ Toni. povej. Iz Sežane me vse:
sar da mu je otekla noga. Dečka so spra-.zanima-
vili v tozadevno divizijo, ali pol ure potem i »Za veselico se pripravljajo", je že izdihnil. Dečka bodo raztelesili, da vi-j	nedeljo?"
pHo, kaj je bil prav za prav vzrok njegovi	t0 nedeljo?"
nagli smrti.	i „Torej bo kaj?"
Nagla smrt. Včeraj ob 12.30 po noči!, . lmenitno ! Staro mlado, dolgo, kratko, ; ie neki gospod večerjal v gostilni „Alla' *enk.°' debeI°. vse de,a In hltL Pravim Ti't0! cirta di Parenzo" v ul. degli Artisti.	ID0 k!"as,ia rec- ..
Nakrat mu je pa prišlo slabo. Zdrav-!. No, pa sedi prijatelj, Ti povem vse, niška postaja ga je spravila v bolnišnico, i kar.vem- Veselicm prostor, je tam blizu; kjer je kmalu potem umrl. Zdravniki so1 "finega poslopja am blizu lepih deklet, |
r
Moln trS°vino je&tvin ali filijalko irte se išče. 171 SllU Ponudbe pod „Trgosina" na poste restante požta Barriera_1141
Pi*Scfr** Vina viphvsko lastnega pridelka, * IlOll ci VHldl istrsko in kraški teran, pripore ča slavnemu občinstvu Franc Štrancar, lastnik gostilne „Pri Vipavcu11 v ujici Industria 5, zraven ulice Gmliani.	t	6S8
Ivan Strancer
parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9.	923
Velika klobučarna
tw. Doplleher
Klobuki Iz klobueeuiie prvih tovarn.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki. Emporij kup za potovanje in za šport.
T3RST Oorso št.
konstatirali, da je umrl za vnetjem trebušne
mrene.
Iz listin, ki so jih našli pri pokojniku, so ugotovili, da se imenuje Rihard Schell, D. .. . . .	, , . ,
star 38 let, doma iz Essnitza v Nemčiji. . .™Jeten	bo objemal, ko stopis j
Pri sebi je imel 400 nemških mark goto- Sk°Z' d,ven sta.r°daven portal; paviljon pri
ki bodo dne 10. julija vse v veseličnih paviljonih. Prostor sam na sebi je že krasen ; temen lep drevored, podoben Latermanovemu j v Ljubljani.
Sinoči z
vi ne.
Mornar zabol mornarja.
okolu 11.30 sta šla dve gruči ljudi proti Josipovem trgu. Ko sta prišle na trg, sta se gruči iz neznatnega razloga začele pričkati.
Malo potem se je eden izmed prve gruče, Ivan Milanovič, star 50 let, doma iz'r Šplita, mornar na parniku „Virginia" Austro-! uotovo
paviljonu, preskrbljen z jestvinami vseh vrst, najrazličnejšimi pijačami, med temi s pristnim teranom, ki nam Tržačanom tako dobro de, te bo ponosno pozdravljal. V večernih urah ti bo svitloba kar vid jemala.
Iz stoterih Iučic bo odseval blesk, i se boš čutil skrivnostno-sladko
zalogo pohištva Mo Palma®
TEST, ulica Giosae Curducei 20, kjer najdete soliti, blago	§Sy|
1PHP po najnižjih cenah.
Pri nakupovanju jedilnih, spalnih in nOVODOrOČeriCem Zli	U
prejemnih sob, posebne olajšave	^	žfljfcg
ttfvifrifi»iw^ttkffamuii iiiimii i.im
Američane začel prepirati z Ivanom pav- ^njenega ko boš stopal z negotovim kora- j lovičem, starim 36 let, kurjačem na parniku! £om P° carobajneim vrtu iz 1001 noči. ..Graf VVurmbrandt", ki je bil v drugi i ,Plre*,Zet b?š PriJatelJ> ko tj fao rožna deva s rrriJči.	J kraške planote ponujala dišečih cvetlic,
Beseda je prinesla besedo in nakrat ie Pristl?ih. vin' slastnih jedi]. Tavajočega med j Milanovič potegnil iz žepa nož in je ž njim Pestrimi nošami zanese te noga pred „l.| dvakrat zabol Pavloviča pod levo paz-:--'	I
duno. ——	j DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
Redar st. 362, ki je spremljal zelez-	.. c __ __
niški tovorni vlak, ki je vozil iz enega ko-!	u|ica	23~2d pritličje.
Iodvora na drugi, je videl vse to in je are-! Dražba, ki se bo vršila jutri 9. t. m.; tiral Milanoviča ter ga od vedel v ulico od 9-	ure predp. :
Tigor. Ranjenega Pavloviča je pa zdravniška! Kredenca z sivim mramorjem, posode ' postaja spravila v mestno bolnišnico. Tu so za cvetlice s črnim okvirjem, trumeaux ne- j zdravniki konstatirali, da je druga rana poliran z ogledalom, stensko obešalo, omara opasna, ker so ranjeni notranji organi in je za knjige» umivalniki z mramorjem in zrca- j Pavlovič močno izkrvavel.	Iom» lesena, svetla pisalna miza s predali,
Kamen mu padel na nogo. Roman ?Vlfasti "a51,0"]^ sofa, visoke stolice, og!e-j Pullo, star 10 let, stanujoč v ulici Chiozza dal?' šPanske s*ene> miza, ki se podaljša,
št. 75, se je včeraj popoludne z drugimi tQa'e*e-_
otroci igral okolo zida neke vile. Pullo je zlezel na zid ter plezal po ograji. Nakrat se je iz zida zvalil kamen, deček je padel na tla, a kamen njemu na nogo ter mu je zdrobil kost. Poškodba je nevarna in bržkone mu bodo morali odrezati nogo.
Koledar in vreme. — Danes: Elizabeta kr. — Jutri: Anatolija dev.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne — 18° Cels. — Vreme včeraj: deževno, j
Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. —
:; Paniflcio Triestiuo j:
Otvoritev filiiaike na Opčinah,
<j o

Hti HEi ilil lan nn
E3ii iiEI iiil
nn
• '' M . * -m
Avt. civilni zemljemerec
Kristjan Pertot
ima ssolo pisarno u Trstu u ulici della Caserma šteu. 5, II. nadstropje.
PrlporoSa se alaTnema ob£inivtvn kot edini slovenski zemljemerec.
Brzojavni naslov: B0NĆAR LJUBLJANA.
Ir.terurban
TELEFON št. 129
0 0
VALJČNI MLIN V DOMŽALAH
j. BONČAR, Ljubljana
pisama in sMišče: Ve207a alisa 6
priporoča pšenično moso in otrobe najboljše kakoTosii svojeira na novo moderno prenrejcaeca valjčnega mlina.
iiii	MM
tiii	H
63S3	m
6313	p
iiEI	R
HH	
nn	
E3E9	
E3E3	i
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO |
g?^" PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Priporočamo našim SOllNSIIC TK02UJ0!
- - gospodinjam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
Stran IV
EP1NOST" žii 187.
V Trstu. 8. julija 1910
kraški muzej*1, ki ga stvori ta dan g. prof. Maks Binčeslav. To je zbirka vredna, da si jo ogledaš. Opozoriti te moram tudi na imenitnega fotografa gosp. Kontelli-Tinskega, ki bo ob tej priliki izdeloval slike po kitajski metodi!
Ko preideš vse to velikomestno-pestro življenje in drvenje, te sprovede pot v divje- romantično naravo, kjer si v skrivnem brlogu ciganska družba napravlja večerjo: jančka pečenega na ražnju. Sigurno pokušaj košček te ciganske pečenke !
Vračaje se mimo plesišča, na katerem pa se tudi lahko zavrtiš z brhko Kraševko parkrat, pomuti se pri „capatinovem" zrakoplovu, ki se ni mogel dvigniti v Ljubljani dne 3. julija radi slabega vremena. — Sicer pa vedi dobro, da Sežanci pripravljajo mnogo raznovrstnih reči, £ jaz si nisem vsega zapomnil in tudi nimam sedaj časa. — Torej bog te živi!
„Živio!" Na svidenje v Sežani!"
„Na svidenje" !
Iz Repentabra. Dne 5. t. m. so bile na Repentabru občinske volitve, pri katerih je zmagala v vsih treh razredih narodno-napredna stranka.
Pri tej priliki so nabrali narodni možje za dr. Sv. Cirila in Metoda: Franc Skabar V. Repen (čevljar) 1 K, Ivan Skabar V. Repen št. 70 K 1, N. N. K 1, drugi volilci K 7. — Skupaj 10 K.
Gospodarstvo,
Kako je ravnati s trtami, ki jih je toča potolkla ?
Ravnatelj štajerske dež. vin. in sadj. šole v Mariboru, g. Zvveifler, priporoča v „Grazer Tagespost" naslednje:
Vzemimo, da je toča trte potokla v maju. Ako je padala redka in drobna toča okrcala je poganjke in listje nekoliko razse-kala. Tako poškodovane trte se popravijo same ob sebi. V tem slučaju naj se pa poškrope trte, če se še niso poškropile, takoj z galično-apneno raztopino. Ce je pa toča razsekala poganjke in listje tako močno, da je pustila na trtah samo še dolnje dele poganjkov ali le nekake zelene palce, priporoča se, te poganjke z ostrim nožem skrajšati na eno ali dve očesi. Iz teh očes se razvijejo novi poganjki, kateri do zime še lahko v toliko dozore, da se obrežejo prihodnje leto lahko na grozdje. Take trte poženejo pa tudi iz starega lesa, a ne sme se poganjkov pustiti pri miru, ampak pritrebiti ali zrejšati se morajo tako, da drug drugega v rasti ne ovira. To je treba storiti, če se hoče spraviti trto v red. Ako poganjajo trte revno in imajo bledo listje, je znamenje, da jim primanjkuje v zemlji hrane. V tem slučaju naj se jim pognoji s kakšnim hitro delujočim dušečnatim gnjilom (najboljši za to je solitar, katerega naj se raztrosi na vsak ha vinograda po 2—2 kv ali če je mogoče peljati gnojnico v vinograd, zalije naj „ se vsako trto s pol škropilnika gnojnice). Cisti solitar naj se raztrosi enakomerno med trtne vrste in nato podkoplje, gnojnica naj se pa zlije v plitve jame, ki so se napravile poleg vsake trte ali pa naj se napravi počez strmega vinograda brazde in zlije ob robu vinograda v nje gnojnico, da se po vinogradu razteče. Poskrbeti se mora obenem za to, da ostanejo trte zdrave. Zato naj se novi poganjki, čim so se razvili, takoj poškrope in če je potrebno tudi požvepljajo.
Ako potolče toča trte v drugi polovici junija ali v juliju, ravna naj se z njimi, če niso močno prizadete, tako kakor je bilo zgoraj rečeno. Če je bila toča hujša, odseka navadno poganjkom vršičke z listjem vred in listje razseka, bolj trdih delov poganjkov, listov in zaroda pa ne pokvari tako močno. V takem slučaju naj se trt ne dotika, pač pa je treba poskrbeti za to, da se ran ne poloti peronospora. Očesa, ki se nahajajo na preslVanih pogankih in ki ostanejo, če je poganjek cel, speča, požeafcjo še v istem letu, kakor hitro je toča vršiček poganjku odsekala. Tako poškodovana trta napravi potem mnogo stranskih poganjkov, ali kakor pravimo: zdivja. Ce so trte zdivjale, naj se pri pozvedovanju in čiščenju trt pusti nedotaknjene le najlepše poganjke na koncu presekanih. vse druge naj se pa, kakor navadne skopuhe ali zakotnike, skrajša na dva lista. Na ta način poškodovana trta napravi na stranskih ali novih poganjkih in zakotnitnih grozdiče — martinčke, kateri pa do jeseni ne dozore. Na dolnjem delu ostalih prvotnih poganjkov se nahajajo razviti in zreli napol zreli in nezreli grozdi. Ti poslednji vise nekoliko više od prvih. Pri trgatvi se mora seveda paziti na to. Da bi se trtam o tem času gnojilo, ni priporočljivo, kajti če se pognoji, trta še pozno poganja in les ne dozori do zime. Nujno in potrebno pa je, da se trte pravočasno in večkrat poškrope in požvepljajo, da se jih obvaruje peronospore in grozdne ples-nobe.
Ako potolče trte toča avgusta meseca ali celo še kasneje, ne škoduje trtam veliko. Marsikako leto razbije toča seveda tudi v tem času mehkejše trtne dele, kakor vršičke poganjkov in listje, pokvari pa več ali manj tudi grozdje, ki visi na oni strani trte, odkoder je priletela toča.
Če se glavnih poganjkov še ni skrajšalo in jih privezalo tako, da delajo nekako ostrešje nad trtami, ne napravi toča posebno velike škode.
Rane, ki jih napravi toča na trtah, se zacelijo le deloma in zimska očesa komaj poženejo. — Če pa speča očesa poženejo, poženejo le na močnejše poškodovanih vršičkih, na spodnjih delih trte pa ne. Po toči udarjene jagode se posuše in večina njih odpade do trgatve sama. Grozdi, katerih pecelj je po toči udarjen, ovenejo in se popolnoma posuše. V tem slučaju ni druge pomoči, kakor da se trte takoj poškrope. Poškropiti pa se morajo trte na vsak način, da se obvaruje še deloma delujoče trtno listje pred perenosporo. Če je toča v kakem kraju nekaj bolj navadnega, naj se trtam glavnik poganjkov pred polovico avgusta ne skrajšuje, kajti to ostrešje iz teh poganjkov varuje nekako pred točo spodnje listje in grozdje.
Ako je toča vinograd večkrat potolkla ali če je bila takšna, da so gosta in debela zrna razsekala ne le cele poganjke, ampak odlomila tudi starejše trtne dele in razbila lubad, naj se vse, kar je odlomljenega, takoj spravi iz vinograda. Če je padla taka toča zgodaj, požene trta iz ostalih, nepoškodovanih delov. Ti poganjki naj se, ko so dolgi 20 cm, primerno pretrebijo ali zrej-šajo in večkrat poškropijo in požveplajo. Ako je vreme ugodno, dozore poganjki do zime. S takim gnojenjem, kakor je bilo zgoraj povedano, se trtam lahko mnogo pomaga.
Seveda ni pričakovati od takih tri v istem letu, ko jih je toča pokvarila, pa tudi v bodočem kake trgatve. Poskrbeti bo treba v glavnem za to, da se taka trta znova
izgojL
Ce je taka močna toča trte pozneje potolkla, poženejo sicer znova, ali novi poganjki težko tako dozore, da bi se ohranili čez zimo. Tudi v tem slučaju naj se trte primerno omandajo, ali poganjki pretrebijo, poškropijo in preden začne zmrzavati, osu-jejo trte z zemljo tako, da bodo zakrita z njo spodnja očesa novih poganjkov, da ne pozebejo.
Močno gnojenje trt v jeseni ali pa v nastopnem ietu zgodaj pomladi, jako pripomore, da?se take ošibele trte zopet popravijo.	(Po Prim. Gosp.)
JE3HALI OSUflt
SIBflBB
E39B3B

MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.
^ B ^
^ i
Jcrom rilMiria (kcinpanjona) z 10.000 Kron
kOLCIli UI uycL za podjetje, ktiero/.agotovlju leo ietni dohodek. Ponudbe na nJnseratti oddelek Edinosti pod „10000"__1147
I oinifičpar*Ći ! Oddajo pe ?a poletno sezono LtUUVEoUa jI • 3 pobe (evemuelno s kuhinjo), posamezno ali skupaj v Žemp*8u ua poŠti
Prodajo se
opeke (planete, remelne, abaji-ie iz gizel. UL Tigor 1. 1147
C3 3
a.* __
— O
C3 = N
•5E
o u
N C oi2
0	o
v.	c.
C5
J«	C
1Š	®
O	u.
C-	a.
II
Dneunlli Edinost
;| v Trstu |;
JI
je izdal in založil sledeče knjige :
1.	„Vohun", Spisal J. F. Coopcr. Cena K 1-60.
2.	„Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev.
3.	„Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knnflič. Cena K I GO.
4.	„Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. ("lena K 1.
5.	„Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev.
G. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K.
Cena K P60._
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Ed:nost" v Trstu in v vseli
::; knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo jarlO vinar.

'.'t- \
Hočete se prepričati
obiščite veiika skladišča
-a. On* "
Fonte del'a Fafera 2 ! ul. Post« ?H;evp
(vogfU Torrestej	*Ua cittii c!i Lci.d;a
v c lit. izbe? keoiCTijenih ebkl ta aoSke 't: dečk« ti • ttrri zu olrcki-. Fcvršniki, močne jope, kakor tudi r zaih paltt.tr-v. Obleko ra den* isi celo. Delavske «>breke. TiroJski leden. Neprr.mcčljiu cJ&rči (pristni ;r£fc?Sfci). Spcoijallteia: Magf) tu- in inozemskih .CTurv. iigotovljajo ee obleke po meri po najnovejfe: -"■-di. točno, *o»:dno in eji-jtastno uo uizki i ceDab

Velikanski dohodi za poletno sezono vsakovrstnih : o-blek : najnovejšega ::: kroja.
BHBM BBBHH
Delo solidno
BEBBB BBBBB
Cene brez vsake kon kurence.
■EBBBEB
Lastna _ - kro-
tS^V "iač"
Carducci številka 32 (vogal San-torio) TRST
BHBIB KBBBBI
Prodajalnica izgotovlj. oblek
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Coopcrativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in po vršnike za mo&ke. perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR ! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
II
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sJfllitičns in koJne bolezni
ima svoj ambulaionj y JrsU ? ulici S:r. Jflcolč S
fr.ad. J»draunky b&nko) rjulSEi »t 12. d") 1.1» 35 b. 5i i: 6.1: rt. jc^l
K v
Ba K? h
n
u
nTE^ m J1&7 > :jr.» fjltssr*"*: V" lltli j&ilfcfru« >
r.
nlica
Umetni: fofoaraElčnl
RS
gr
ori sv. Jakobu - TRST.
pri sv. Jako-
bu - TRST. n3 ulica Rivo Stev. "42 (oritličje) [>3
PES®
J.Farchi
k£3
m
IzTrSuje vsako fotografićno delo, kakor tudi razgle-le, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče »a vsakovrstne spomenike Itd. iti. Itd.
Posebnost: Povećanje vsakatere fotografije.
Radi udobno?ti P. N. naročnikov sprejema naroćbo tli jih izvršuje na domu, cventuelno tudi zunaj mesta.
rovarim cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artžfšcijalnegs kamna s zalogo cemente e	A %	«
Klin a Sari Servolo £tev. 2 Telefon 21-42.
Na obroke ! TBK Mm iZ{52FS Na obroke '
izgotovljen. oblek za gospode in manuf. hkc
o o.
po jaks zmerni csnah
JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n.
		
Alfr il ^	v Skednja iClUilllžlli^rSj j^^Tlrt Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.	II
	.v Vsaki torek in petek nov program. -V	
	VSTOPNIM: I. mesto 30 vin., otroci in 7ojaii 20 m. II. mesto 20 vin, otroci in Ttjalri 10 v.	
		

Ugodna, prilika !
V veliki, fini žganjarni ^
na trgu pred Narodnim domom št. 1
("vogal ulice Ghega) je n» razpol.^igo.
Nov dohod ogromne partije maršale in
vermoutha po K 1*60 liter. Asti Spumante, BefoSk, zagrebški Pelinkovac iu Sokol. - Po»e&D*i Tr«;p: Rni6 po najzmernejših cenah.
Ivan Miheučić & Co
3IEHANIČNA DELALMCA
Trst - Via Tiziano Vecelio štev. 4 - Trst
SPREJEMAJO SE V POPRAVO PARNI STROJI IN KOTLI, VSAKOVRSTNI MOTORJI NA GAS IN BENZIN. - VSAKOVRSTNA INDU. STR1JALNA DELA V KOVINAH IN K0LARSKA BAKRENA DELA
VSE NAROČBE SE IZVRŠIJO „Z NAJVEČjO ...... SKRBNOSTJO IN NATANČNOSTJO.......
PRORAČUNI IN NAČRTI. r-|_ ri	TELEFON ŠTEV. 22 53-
idnDDnDl
□E
Corso 49
IOVO POGRE!
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb.	in prodajid-Inico lurtvtiškiii predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perie, porcelana. — Vslika zaloga
'voščenih sveč
Prodaja na debelo In drobno.
'TIC H- i«
1 <3 »L se je preselilo na
(Piazza Goldoni). Tel. t405j
m