Posamezna številka 10 vinarjev,
Slev. 282.	v Milani, v sotolo 9. decemura isia.	Leto XLiV.
Velja po pošti: sa
Sa oelo leto napre] , ia en meaeo „ aa Nemčijo celoletno aa ostalo inozematvo
K 26--
» o?'20
"J-z
V	Ljubljani na dom: Za celo loto naprej „ . Г, 14'— aa en moaeo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman mc::Sn „ 1-80
s Sobotna izdaja: =
aa oelo leto......K T—
za Nemčll ° oeloletno . „ 9'— ca ostalo inozematvo. „ 12*—
Inserati:
Enoaiolpoa pettivrsta шл širota in 3 ii'ш visoka ali nje
prostor) za onkrat . ... po 3 v za dva- ln večkrat . . *5„ pri večilh naročilih primeren popus: po do ovorn.
i ■ Poslano:---
Enostolpna p tltvrsu po (io vin.
Izhaja vsak dan izv emšl ne-delje ш ргалике. ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red
w Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega .elelona štev. 74. =
Koiitičen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v tvopltarjevi alioi št. 6. — Hačnn poštne uranilmoe avstrijske št. 24.737, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravntšuega toleloaa št. 188.
Slovenski vlofllKe naši kaioiiški1 akademffl mladini.
V	petek dne 1. decembra so slovenski vladike Nj. eksc, goriški nadškof dr. Fran Borgia S e d e j, ljubljanski knezoškof dr. Anton Bon, Jeglič, tržaški škof dr. Andrej K a r 1 i n in krški biskup dr. Ante M a h n i č sprejeli dunajske slovenske in hrvatske katoliške akademike. Na razgovoru so bila vsa pereča vprašanja in življenje in delovanje v naših vrstah.
Prevzvišeni goriški metropolit je govoril o kraljestvu božjem in naši nalogi in sredstvih pravega verskega življenja. Poudarjal je siloviti pomen filozofije, znanja o zadnjih vzrokih stvari, ki nam je neobhodno potrebno, če hočemo sami hoditi in dru- j ge voditi brez zmot. Na koncu je prisrčno pozival k ljubezni in edinosti in končal s prepričanjem, da zmagamo z vero v Kristusa. Krški biskup dr, Mahmč je v hrvatskem govoru govoril o edinosti v načelih, o raznih mnenjih v naših vrstah, o zahtevah j katoliške taktike, o upanju, ki ga bratska naroda stavita na mlado generacijo, o našem verskem, kulturnem in političnem cilju, o molitvi za mrtve tovariše in o žrtvah, ki smo jih dolžni v našem življenju in delovanju. Ljubljanski vladika je poudarjal veliko nalogo, ki jo ima in jo bo še bolj imela iajiška inteligenca. Povedal je, kako se bo poskrbelo za razširjenje in poglobitev filozofične izobrazbe med nami. Omenil je tudi, da so najvišji krogi v državi prepričani o izrednem domoljubju slovenskega naroda. Govoril je o vplivu vojne na nrav-no življenje našega ljudstva in končal s prisrčnim pozivom, da naj obilno molimo , zase in svoj narod. Tržaški vladika je poudarjal veliko važnost akademičnih dru- | štev, priporočal Marijine kongregacije in ; dal nekaj praktičnih nasvetov za učenje in ; bodoči poklic.
V	prisrčnem prostem razgovoru z vsakim posameznikom se je pokazalo naše iskreno medsebojno razmerje in velika ljubezen in skrb naših nadpastirjev za naše akademike, ki so bili zelo veseli in hvaležni za znamenit sprejem. Razgovor je trajal poldrugo uro, nakar je Nj. eksc. goriški nadškof vsem podelil svoj nadpastir-ski blagoslov.
te in delov, na harmonično gojitev in brambo upravičenih interesov vseh slojev. Kdor bo hotel marširati po tej poti, nas bo vedno našel na strani dobre pravice. Po »zvezah in zavezah« za »napad in osvajanje«, kakor je to imenovala »N. Fr. Pr.«, pa nimamo in ne bomo imeli poželjenja. Če naši deželani drugega jezika to hočejo, bomo mi prvi, ki radevolje pojdemo na skupno delo z njimi in tudi se ne bomo spominjali z zlo mislijo v duši na neljubo preteklost.
Vedno se bomo hvaležno spominjali, kar smo kulturnih vrednot prejeli od posameznih slovanskih narodov, vedno se bomo tudi zavedali onega, kar smo jim sami dali iz svojega kulturnega življenja. Razume se samoposebi, da bomo vedno zvesto nastopali za ravnopravnost Poljakov, Rusinov, Slovencev in Hrvatov v tej državi, in sicer ravno tako, kakor tudi za svojo. Toda ta izvira že iz našega splošnega programa, in za to stvar ne bo treba nobenih posebnih »paktov«. Tudi ne bo treba posebnih naporov za to uresničenje. Vsaj Poljaki ne bodo potrebovali naše pomoči, tudi Rusini ne. Ostanejo še primorski Hrvati in Slovenci. Toda ti so si pridobili in si pridobivajo toliko zaslug za obrambo monarhije proti Italiji, da bodo komaj prišli v položaj, ki jim ne bi priznal I njihovih narodnih pravic.
Češki poslanci nc bodo storili nobenega koraka, da bi vnovič zanetili ali oživ-I ljali spore, ampak samo gledajo, da tudi na drugi strani drže »božje premirje«, sedaj med vojno in še bolj po vojni, ko bo treba dolgoletnega dela združenih vseh najboljših sil vseh narodov.
Slovanski politiki tudi v sedanjem času vodijo posvetovanja za te cilje. Vsi avstrijski slovanski narodi so z veliko hvaležnostjo sprejeli manifest novega vladarja, ki hoče čim prej kakor mogoče priseči na ustavo, »da hoče svojim narodom biti pravičen in ljubezniv knez, ki hoče spoštovati njihove ustavne svoboščine in druge pravice in skrbno varovati enakopravnost za vse«.
Živahna vladarjeva volja za hitro obnovitev ustavnega življenja je slovanskim narodom Avstrije porok za leošo bodočnost, v kateri nam bo sijalo solnce enake pravice, ustavne svobode in njegove očetovske naklonjenosti.
Slovanski glasovi.
Vodilna načela češke politike so in bodo življenjski interesi dinastije in monarhije in absolutna ravnopravnost naroda te države, s stalnim ozirom na blagor celo-
Pred tremi tedni je prinesel »Slovenec« članek, v katerem je opozarjal
na razne napake pri vzgoji mladine. Vzgoja mladine je odvisna od domače hiše, od šole in od tega, kar se otrokovemu vidu in sluhu nudi v javnosti. Na vseh teh treh vzgojnih poljih jc treba temeljite reforme, če hočemo rešiti mladino; s samo krparijo, s posameznimi dobrimi podjetji se ne bo veliko doseglo. To jc bila vsebina onega članka. Mimogrede je bilo v njem rečeno tudi to, da so d n e v n a z a v e • t i š č a nekaj lepega, da pa ne bodo rešila naše mladine. Slišalo se je, da so nekateri ta stavek porabili za orožje proti dnevnim zavetiščem. Pisec imenovanega članka pa ni imel namena, pobijati naprave, ki ji nihče ne more odrekati velike koristi za našo mestno mladino, hotel je le poudarjati, da je treba storiti še več, še veliko več, če hočemo vzgojiti nov, boljši rod.
Pa poglejmo sedaj dnevna zavetišča, njihove koristi in nevarnosti.
Voditelj neke šole je pripovedoval, da so v njegovi šoli v 1. in 2. polletju postavili na tehtnico vsakega posameznega učenca. Izmed vseh učencev so v 2. polletju tehtali menda samo štirje nekaj več kakor v 1. polletju. To je bilo v minulem šolskem letu, ko jc bilo šc več mleka in več tudi drugih jedil. Letos je manj hrane, in kar je jc, ni najboljše kakovosti. Če bi otroci revnejših rodbin dobivali vsak dan tečno kosilo, bi se jim storila velika dobrota. 2e v tem pogledu so torej dnevna zavetišča izredne važnosti, ker je z njimi združena prehrana tistih otrok, ki se sprejmejo vanje.
Toda prehrana revnih šolskih otrok bi se mogla vršiti tudi brez dnevnih zavetišč. Nekaj drugega jc, kar daje tem zavetiščem šo večji pomen: to je vzgoja revne mladine. Ves tisti čas, ki ga preživi mladina v zavetišču, bi se moralo vzgojno nanjo delovati. Zato bi bilo treba paziti pri zavetiščih posebno na te-le reči:
Vse osebe, ki se jim izroče dnevna zavetišča, bi morali biti izkušeni in zanesljivi vzgojitelji. Izmed dobrih naj bi se izbrali najboljši. Med njimi naj bo tudi duhoven, ki naj bi redno zahajal v zavetišča med otroke.
Vsa vzgoja v zavetiščih mora biti verska, ker nobena drugačna vzgoja nima moči, da bi slabe otroke poboljšala in dobre obvarovala pohujšanja. Posebno potrebno je v zavetiščih strogo nadzorstvo. Če ni nadzorstva, se lahko zgodi to in ono, kar bi ne bilo otrokom v prid.
V zavetiščih med šol. letom bodo morali otroci porabiti čas za to, da se nauče vsega, kar je treba za šolo. Nekaj časa bo treba za razvedrilo. Zelo dobro bi bilo, da bi se jim tudi preskrbelo kako primerno delo, ki naj bi ne bilo samo igrača, ampak resnično koristno delo. Saj je tudi to velike važnosti pri vzgoji, da odvadimo otroke škodljivega pohajkovanja in jim vcepimo ljubezen do dela.
Paziti je treba tudi na to, da se taki otroci sprejmo v zavetišča, ki so teh najbolj potrebni. Zato se naj določevanje, kdo naj se sprejme v zavetišče, prepusti odboru, ki je v njem tudi župnik, ki pozna družinske razmere v fari.
Važno vprašanje je tudi, kdo naj prevzame nadzorstvo nad otroškimi zavetišči v Ljubljani. Saj nam ni treba še posebej povdarjati, kolikega pomena je nadzorovanje pri vsakem človeškem podjetju, posebno pri mladini je treba v vseh ozirih krepkega nadzorstva, ki nam že s svojo preteklostjo da dovolj garancije, da bo vzgoja mladine v pravih rokah. Šolski nadzorniki, voditelji, katehetje imajo tukaj lepo polje.
Če vam je blagor mladine res pri srcu, hitro kaj ukrenite. Zima jc tu: otroci stradajo in zebe jih in šolskega pouka imajo tako malo. Na vrata vam trkajo: odprite jim.
mu Mii.
(Izvirno poročilo ■ Slovencu« s tolminskega bojišča.
Bilo je na isti dan popoldne, ko so hra. nili zemske ostanke rajnega cesarja. Na južnem bojišču so v presledkih grmeli topovi in naznanjali, cla sovraštvo niti ob grobu sivolasega vladarja ni ponehalo, ampak divja z isto nebrzdano silo čez nove kronane glave in mlajše rodove naprej, naprej. Sovraštvo je v krvi in ni samo beseda.
Dan jc bil oblr-čen, — čez in čez nebo so viseli težki oblaki kot žalna bandera in se dotikali gora, ki so sključile svoje hrbte pod svinčeno težo. Mrzla vlaga je neprenehoma zebla v kožo, mrak je ležal pod gozdovi v hribu, pod katerimi se je vlekla pot in me stiskal v svojo notranjost. Pod menoj senožeti, padajoče v ostro zasekano in temno dolino, po kateri sc je zvijala proti jugu sopihajoča »železna kača«, ki je po prerokbi starih ljudi prinesla hudo na svet.
Nad gorami, zaklepajočimi jugozapad, je zijal kos svetlega neba, oprtega na vr-
Шт o naši nieroiurl.
Ljubljana, 7. dec, 1916,
Nekoč smo sanjali velike sanje. Govorili smo o našem ljubljenem slovenskem narodu in sanjali smo, kako bi bilo to lepo, ako bi tudi pri nas bilo mogoče nekoliko dvigniti do višje stopinje tisto naše nebogljeno dete, kateremu pravimo lepa umetnost. V sanjah smo si predstavljali, kako bi to bilo nekaj čudovito lepega, ko bi dobili mi, ki vendar stremimo mogoče tja v veliko brezmejno daljo — po našem slovenskem vseučilišču, nekak svobodni forum za našo lepo umetnost. Videl sem, kak velik plamen se je vžgal takrat v mladih srcih ob tej veliki drzni misli, toda vsak se je bal dati izraza temu svojemu hotenju po tistem velikem nedosežnem idealu.
Ko pa zrem pred seboj dovršen letnik letošnjega »Dom in Sveta«, vidim v njem resen trud, približati se temu idealu. Dr. Izidor Cankar je prevzel to nalogo, da uresniči ta velika hotenja in stremljenja naših mladih src, Pogumno so stopili pred nas »dominsvetovci« in pokazali kvišku pot naši umetnosti. Ne posamezna struja mesečnih sanjačev, ampak struja ljudi, ki so hoteli izlili vse disonance svojih umetniških duš v ccloto, nam je pričela gradili novo zgradbo v našem leposlovju. Ponosni
smo na te naše ljudi! In ponosni smo, da je ravno naša katoliška literatura, ki jo sedaj mi razumemo pod imenom »Dom in Svet«, stopila v ospredje in pokazala na-
1 šemu slovenskemu slovstvu smer, določeno smer, nova pota. Med vojno vihro je vzra-slel letošnji letnik «Dom in Sveta«. Kot da bi hotel poslati veselo poročilo v strelske jarke vseh naših bojišč, kjer prelivajo naši fantje kri in umirajo, v sredi krvave zarje. In res smo veseli tega našega »Dom in Sveta«, tega našega novega poglavja v naši literaturi. Kdor ljubi naš narod res s srcem in z dušo, ta ne bo šel več mimo tega velikega našega dogodka, te naše slovslve-no-umetniške revije,
XXIX. letnik »Dom in Sveta«. Stari naši znanci v slovenski literaturi stoje tu pred nami in grade z mladimi slovensko literaturo. Pisatelj »Svobodnega solnca« Fr. S. Finžgar zbira s svojimi globoko zamišljenimi ilustracijami o trpljenju našega ljudstva slovstveno gradivo o svetovni vojni. In upamo, da bo iz tega gradiva sestavil veliko celoto. Dr. Ivo Pregelj jc krenil s svojimi »Tlačani«, ki so z zadnjo številko »Dom in Sveta« dovršeni, čisto v novo fazo svojega umetniškega razvoja. Zgodovina goriškega kmečkega punta, katere se je Lojze Remec s svojim »Kmečkim puntom« dotaknil, je našla v Preglju svojega mojstra »Zgodovina našega trpljenja«. Pi očitaj Ivan Cankarjeve novelicc — ali ni to pri Ivanu Cankarju nekaj čisto novega — to ni več ncgacija, ampak pozitivno delo. le
»Podobe iz sanj« — ali ni to res živa slika naših ljudi, kot jo je slikal res umetnik. Dalje Izidor Cankar, Šorli, Bevk, Velikonja, Majcen, Pahor, Milčinski, Dctela, Lovren-čič, Sardenko in mlajši — res nekaj živega, zdravega, kar ima v sebi jedro življenja. Pred nami vstaja umetniška sila Dantejeva, izražena v vezani slovenski besedi v res skrbnem dr. Debevčevem prevodu. In okvir, oblika »Dom in Sveta« — te izvirne slike naših slovenskih umetnikov, dalje fino izbrane reprodukcije največjih svetovnih umetnikov s posebnim ozirom na katoliško umetnost, S skladbami dr. Premrla in dr. Kimovca nas je uvedel »Dom in Svet« tudi na drugo polje naše umetnosti — do slovenske glasbe.
To je naš »Dom in Svet«, katerega smo veseli in ga mora biti vesela vsa naša slovenska javnost.
S prihodnjim letom stopa »Dom in Svet« v trideseto leto svojega obstoja. In mislim, da ne bo dr. Izidor Cankar nič hud name, če povem, da bo to svojo tridesetletno obletnico inauguriral »Dom in Svet« v posebni januarski jubilejni številki, ki naj bi dala vsaj nekaj pregleda o naši sedanji slovenski književnosti.
Dr, Izidor Cankar je napisal kot uvod v tridesetletnico »Dom in Sveta« »Trideset let«. Te vrstice so kot simbol vsega stremljenja »Dom in Sveta«. Mlajše in starejše umetniške sile v harmoniji disonančnih stremljenj med seboj, mlajših in starejših pojmovanje — o naši uinetnosU, o naši kri-
tiki — ki se samo na zunaj v formi ne strinja, ki pa je v jedru pojmovanja edina. Mladostna energija mladih sil hoče naprej — a regulativ starejših naših izkušenih este-tov in umetniških kritikov — dr. Ušenič-nik, ki nam je letos podaril »Knjigo o življenju« — jim regulira pot. Res življenje idej. In veseli smo tega pojava življenja!
Dr. Cankar Izidor piše: »Najbolj naravno bi bilo, da bi nam teh trideset let dalo vsaj velikega religioznega pesnika, ki ga tako težko čakamo; naše duše kličejo po njem, da jih razvname v božji ljubezni. — Nič ne obljubljamo, da bomo sami storili velike reči, se ne precenjujemo; saj predobro vemo, da je v nas več plemenite volje, nego umetniških moči. Pač pa smo trdno namenjeni, prizadevati si za predpogoje bodoče, boljše in večje književnosti,«
Pozdravljen, »Dom in Svet«!
—tov—
Шм \i liijine.
h.
Stopil sem v pritlično kapelo. Na prvo oko ss jc videlo: še najprej sprejme reveža revež. Ker nima bogastva, ima srce. Revna cerkvena družba jc slovenskim beguncem prepustila svojo kapelo za službo božjo.
Znani župnik in dekan iz goriške fronic je govoril vsem tem trpečim o Ma-, teri beguncev. V sprednjih vrstah so sedele I matere z malo deco. To ie bila beseda za-
hunec Matajurja in tonečega nekam v svetlo daljo. Od tam so sijali žarki v dolmo. Zdelo se mi je, da vidim v tisti svetlobi, jasnini in oblačkih palme in vrtove. Ta kos smejočega neba je bil res kot »fata morga-na«, zakaj že v naslednjem trenutku se je iz žarkov, sijočih v dolino, odtrgal bobneč strel in se kotalil pod svinčeno nebo, odbil se v gozdu od debel in od sten gora. Odtrgal se je drugi, tretji... svinčeno nebo je bobnelo, gozd je čudovito plakal. Oblak na odprtem nebu nad Matajurjem, o katerem' sem mislil, da je palma, je postal mrtvaška glava, in beli sijaj se je spremenil v kri, ki je pričela polzeti v dolino in segla s prsti do debel dreves.
»Tudi danes streljajo.«
»Tudi,« mi je odgovoril kmet, moj sopotnik. »Tudi včeraj so streljali, tudi jutri bodo. Včeraj so silili zrakoplovi črez. Naši so otvorili ogenj nanje, in nihče nam se ni prikazal. Zbrenčali so nazaj, odkjer so prišli. Tudi danes so streljali že nanje. _ Sicer pa se pripravljajo na hujše streljanje. Mi smo že navajeni. Slišite?«
Močan strel se je odtrgal od Banjške planote nekje in udaril preko naju v hrib. Mrak je legel čisto na zemljo in zabrisal črte v daljavi. Skozi oblake je prodirala medla sijavica lune. Po blatni poti je price-petal oddelek vojakov z mulami. Težko obložene živali so rastle upognjene iz mraka in tonile v mrak, vojaki so molče in zamišljeni korakali poleg njih. Oglasili so se glasovi in tožna pesem, ki je postajala tišja in tišja, bližje in bližje ko je prihajala, ko so vzrastle prve postave iz teme, je vtihnila popolnoma.
Koraki so vtihnili in glasovi tudi; v razsejanih hišah je zagorela luč kot prijazno oko. Nad jugozapadom je ležala tema, iz katere se je svetlikal pas svetlobe kot mežikajoče oči, lizal nebo in umiral, porajal se zopet; posamezni streli so gluho odmevali v noč,
* «■ *
Drugi dan so grmeli topovi s podvo-feno silo. Od Kobarida preko Tolmina in najhujše na strani pri Gorici je odmevalo v oblačen dan v zamolklem trepetu strel za strelom. Deseta ofenziva tolče svoje uničenje nad goriško deželo, pridobiti hoče Trst in ne pusti tudi naših gora na miru. Naše čete so čuječe in odbijajo spretno vsak nenadni napad, naše ljudstvo zaupa vanje in čaka brez strahu snega in zime, ve-doč, da ne bo treba tako kmalu menjati 'ljubega doma z grenko tujino.
ђ -I iz pisem na! junakov.
w *Horjulski Orel piše izpred Asiaga,
jaNahajamo se še vedno na enem in Istem mestu in zadržujemo polentarja, da ne 'fpore naprej. Snega je padlo pred par tedni skoro do 2 metra, sedaj je pa zopet ?1ер6 vreme. Imamo vsaki četrti večer noč-•Dno [poljsko stražo, podnevi pa delamo in -.popravljamo svoje postojanke. Kakor sem Ti ze zadnjič sporočil, sedaj tukaj ni bojev razen neznatnih prask; igra nam harmonika .-in §mo vedno dobre volje, vendar pa se spcSnnim vsak večer svojih padlih tovarišev, ki so nedavno ravno na tem prostoru našli junaško smrt pred sovražnimi krogla-
mi. Trupla sovražnikov, ki so padli pred . našimi postojankami, so sedaj pokrita s snegom. Ostala so nepokopana. Ko je bilo še kopno in sem hodil ponoči okrog na patruljo, sem videl mnogo teh trupel; nehote se mi je utrnila solza v očesu, ko sem videl laške mrtvcce po tleh, četudi Laha sovražim. Seveda to ni naša krivda, da Italijani niso pokopani, pač pa so si sami krivi, ker jih niso hoteli pokopati po končanem boju. Sedaj jim tega ni mogoče, ker so trupla med našimi in laškimi postojankami pokrita s snegom. Gospod Dore je zopet pri nas in ga imamo vsi zelo radi. Splošno smo Janezi s svojimi poveljniki zelo zadovoljni. Z mojim prešnjim predstojnikom Š. sva pred Asiagom v hudih časih, kakor so bili, večkrat kadila oba eno cigareto. Bil-je pri-prost in zato pri Janezih tembolj priljubljen. — Pri Asiagu smo mu zgradili dobro zavetišč«, pa žal, da smo ga morali zapu-
Prl blagoslovu.
Sneg je pokril hribe in doline. Ni mu bilo zadosti, da je narava dobila čisto drugo lice, ampak je še vedno na letaval v debelih kosmih, kakor bi hotel zasuti lepo dolino anižko. Bilo je žc v mraku, ko se zasliši z romarske cerkve frauenberške zvonenje. Pospešim korake, da bi videl, kaj pomeni nenavadno zvonenje.
Po dobrih desetih minutah srečno prigazim do cerkve ter vstopim v slabo razsvetljen božji hram. Na obeh straneh so sedeli v klopeh vojaki, oboroženi in pripravljeni za takojšen odhod. Duhovnik je že stal pred oltarjem, od-klepajoč tabernakelj, čez nekaj časa jc že delil z Najsvetejšim blagoslov. Najsvetejše je izpostavil ter dal po preteku četrt ure zopet blagoslov. Nato se je vstopil pred olar ter pričel latinsko moliti. Po končani molitvi je šel s kropi-lom po cerkvi in kropil in blagoslavljal orožje vojakov. Kjer je šel mimo povsod so se vojaki prekrižali. To dejanje mi je bilo jasen dokaz, da so še verni naši vojaki. Kaj sem čutil tedaj, se ne da popisati. Najraje bi padel na kolena in se razjokal--- —---—
Šest ur pozneje je. Noč je temna, da se ne vidi roke pred sabo. Sneži пд vse pretege. V pritličju ropotajo vojaki z gorskimi palicami in podkovanimi čevlji po kamenitem tlaku. Kmalu se vse pomiri in častnik prične prebirati imena navzočih. Vsi so tu. Trobentač zatrobi »Zum Gebet«, par povelj in vojaki pokleknejo. Trobentač odtrobi, vojaki vstanejo, častnik da povelje za odhod in marškompanija se s težkimi koraki zaziblje po hribu navzdol. Glas harmonike se zasliši, eden fantov za-vriska, v naslednjem trenotku že vriska cela stotnija. Ko se vriskanje pomiri že zaori iz krepkih grl pesem:
Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo,
Nazaj še pridemo. Bog daj, da se vam vsem poslednje uresniči, sem si želel v srcu.
Petje utihuje bolj in bolj, v daljavi se razloči samo še par premikajočih se lučic, znamenje, da se tam premika stotnija naših hrabrih 27tih. JZ.
Promet zavlov o božičnem času 1916.
Zaradi pomanjkanja uradniškega in služabniškega osobja kakor tudi prevoznih sredstev bo povečani promet s poštnimi zavitki, ki ga je pričakovati o letošnjem božičnem času, prav posebno otežkočen.
Zato, da se zvišanim zahtevam kolikor mogoče ustreže, je treba tudi marljivega sodelovanja občinstva,
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu se torej obrača do javnosti s prošnjo, da ga pri njegovem stremljenju, završiti večji del božičnega prometa s poštnimi zavitki po možnosti že sredi meseca decembra, dejansko podpre ter vpošteva sledeče določbe in nasvete, ker bi sicer bila neizogibna zastajanja v prometu, ki bi enako občutno oškodovala stranke in poštni zavod.
Pred vsem naj si vsak prizadeva, da odda božične zavitke na pošto nekaj dni poprej, kakor je to običajno delal v normalnih razmerah. To velja tudi za zavitke z živili vsake vrste, torej tudi za divjačino v splošnem in posebej za vse na Ogrsko namenjene pakete.
Pri obstoječih težkočah je nemogoče dajati zavitkom z živili kakršnokoli prednost. Zlasti zavitke, naslovljene v velika mesta, je treba predati poprej kakor sicer, ker se v teh krajih dostavitev navadno še bolj zavleče.
Ker nadalje zavitkom med vožnjo ne bo mogoče posvečati one pozornosti, kakor se je o drugih okoliščinah še lahko zahteva, je neizogibno potrebno, da je omot absolutno trpežen in dovolj odporen.
Ravnateljstvo priporoča torej pošiljateljem, da rabijo za omot v svojo lastno korist po možnosti edino le lesene zaboj-čke. Ako pa se vendar le upotrebljajo za omot koši, valovita lepenka ali platno, morajo biti ti omoti prav posebno trpežni.
Zavijanje v navaden papir ali škatlje z lepenko (karton) naj se sploh opusti.
Zavitke je na vsak način treba prav krepko prevezati.
Pošiljateljem onih predmetov, ki se drugače razpošiljajo z naslovnimi zastavicami brez omota kakor divjačina in podobno, se nujno svetuje, da predajo o božičnem času tudi take pošiljke v omotih, ker se sicer lahko izgube naslovi. Sveže meso ali predmeti, kateri puščajo maščobo ali vlago, posebno tudi ribe, se morajo djati v lesene zaboje ali pa v koše.
Na pošiljkah z živimi živalmi in na dotičnih poštnih spremnicah mora biti navedena predodredba pošiljatelja, kakor:
a)	Če se takoj ne sprejme, nazajl
b)	Če se takoj ne sprejme, prodatil
c)	Če se takoj ne sprejme, brzojavno obvestiti na moje stroške!
Pošiljke morajo imeti čisto jasen in popoln naslov (bivališče, mestni okraj, cesta, hišna številka, zadnja pošta). Priporoča se, da se vloži v pošiljke prepis naslova. Zavitek in poštna spremnica morata biti popolnoma enako naslovljena.
Naslovi se morajo pisati neposredno na omot; če to ni mogoče, se napiše naslov na papir, ki se z vso površino trdno prilepi na omot.
Ako se pošilja v koših, vrečah in slič-no, je treba naslov prešiti na omot, ali pa
rabiti naslovne zastavice, Naslovne zastavice morajp biti iz lesa, čvrste lepenke, usnja, pergamena itd, in pritrjene na pošiljke tako, da ne morejo odpasti, ali pa se odtrgati.
Pri pošiljkah, ki so podvržene užitnini in namenjene v večja mesta, je treba točno navesti vsebino na poštni spremnici kakor tudi na pošiljkah samih, in sicer po kakovosti in količini (v kilogramih, kosih, litrih itd.).
Pri pošiljkah s povzetjem se mora »povzetje« in »povzetni znesek« označit5 tudi na naslovni strani njih samih.
Vrednost, navedena v naslovu zavitka in na spremnici brez strugotin in popravkov, se mora ujemati v črtah in številkah.
Končno se opozarjajo pošiljatelji zavitkov v inozemstvo na obstoječe prepovedi o izvozu blaga. Pripominja se, da mora škodo, ki nastane iz tega, da se niso uva-ževale prepovedi, razglašene v državnih zakonikih, trpeti vselej le odpošiljatelj sam.
Zatorej je nujno potrebno, da se pred predajo zavitkov za inozemstvo vsak pouči o dotičnih predpisih.
iz Emila.
Naša župnija žaluje za mnogimi padlimi junaki in vrlimi mladimi gospodarji, ki so na bojišču darovali svoje življenje za cesarja in domovino. Dozdaj je bilo uradno priglašenih 23 mrtvih junakov po raznih bojiščih, a število bo še žal narastlo. Naše triulično mesto, ki leži na polotoku z znamenitim trimostovjem, z glavnim trgom, župnijsko ulico in zadnjo, tudi rožno ulico nazivano, je z velikim zanimanjem prebiralo zanimivo dr. Grudnovo »Zgodovino slovenskega naroda«, kjer se na dveh mestih omenjata dva črnomaljska junaka-du-hovnika iz znane Stariha-Kolbezen rodbi-r ne, ki je podala že 12 duhovnikov različnih stopenj, ki so delovali po raznih župnijah Kranjske, Štajerske in Primorske. Nasfav-nejši med njimi ic bil Martin Stariha, mi-klavževski župnik na Štajerskem, ki je pri »Babjem Klancu« leta 1664. tako sijajno premagal s svojimi ljudmi divje Kruce, da je dobil častni priimek »vietoriosus, t. j. premagavec. Njegovi rojaki in sorodniki se tudi zdaj zmagoslavno borijo na italijanskem bojišču, kjer jih je že nekaj padlo. (Primeri: Gruden; »Zgod. si. n.« str. 929.) Od Krucev se izvaja tudi kletvica: Kruci-tirken, t. Kruzen und Tiirken (op. pis.). Drugi župnik Stariha je bil v Semiču leta 1720. od roparskih hajdukov, ki so župni-šče popolnoma oropali, in Stariho po strašnih mukah umorili (živega so žgali z razbeljenimi verigami); (gl. Gruden: »Zg. slo, naroda« str. 1087). Tretji Stariha je bil nrošt v Metliki za časa Francozov v naši deželi, katerega so pa seboj odpeljali in je nenadoma izginil itd. Zadnji je umrl v Črnomlju v pokoju leta 1897. Jakob Stariha, častni kanonik tržaški, zlatomašnik, vitez Franc Jožefovega reda in vpokojeni dekan pičanski.
Težkega srca smo se ločili od nam tako priljubljenih dveh velikih zvonov in jih z običajno požrtvovalnostjo postavili domovini na oltar, ki tirja za zmagovit mir tako ogromnih žrtev. Posebno je bilo ljudstvo navezano na veliki zvon, ki bi se najprimerneje nazival »cesarja Franca Jožefa zvon«. Črnomaljski župljani so ga dali vliti v pomembnem letu 1848. v zahvalo in spomin za odpravo desetine in tlake, kakor je tudi nosil na sebi ta napis. Torej z nastopom vlade pokojnega ccsarja je začel vabiti župljane k službi božji in je ves čas vladanja opravljal to vzvišeno nalogo v tolažbo in ponos župljanov in je tudi zadnjič službeno zvonil »zadnjo uro« mrtvemu cesarju Od višjega poveljstva došla brzojavka, ki je dovolila, da se sme veliki zvon ohraniti, ako ostali trije istotoliko tehtajo, je prišla prepozno na svoje mesto in tako smo se morali krvavečega srca ločiti od toliko priljubljenega velikega zvona, ki je po svoji primeroma nizki teži 24 stotov imel izredno močan glas in prijetno donel daleč naokrog po Beli krajini in sc po moči svojega zvoka lahko meril z dvakrat težjim semiškim zvonom.
Mirovni pogoji ШШ.
»Kolnische Volkszeitung« objavlja daljši članek o vojnih smotrih Nemčije in izjavlja, da bo belgijsko vprašanje povzročalo največie težave, ko se bo sklepal mir. Politično se pač več ne misli na to, da bi Belgijo državnopravno priklopili Nemčiji. Če belgijska vlada hoče, dobi lahko mir, po katerem bo zopet vstala belgijska država in belgijska monarhija, a Nemčiji mora dati realna jamstva, da ne bo več postala orodje politike in vojskovanja njenih sovražnikov. Koristi nemškega narodnega gospodarstva se morajo zavarovati. Vojaške in gospodarske koristi zahtevajo, da bo imela Nemčija v rokah Antwerpen, ki bo za njo ravno take važnosti, kakor Hamburg in Bremen. Ravno to velja tudi za črto ob Mozi in za njene trdnjave. Glede na Francijo izvaja »Kolnische Volks-i. zeitung«, da tvori zasedeno ozemlje in ve-
nje. Mati begunskih mater. Govoril je o betlehemskem hlevu. Niti v rodnem mestu ni bilo prostorčka za Dete, za rešitelja, ki je bil up in nada ljudstva. Z otrokom je morala na naglo v tujino. Skozi puščavo, mimo divjih zveri. Kaj je danes drugače, ko ne najdeš ljubezni in sočutja! Govoril je o Nji, ki je v nemi bolečini stala pod križem svoje križane ljubezni. S Sinom izvržena iz človeštva, obdana od sovraštva in preklinjevanja. Kaj smo vam storili, da smo tako udarjeni, dan na dan? Porušili ste nam v našem rodnem kraju Kalvarijo, toda naše Kalvarije še ni konec. Na kateri postaji križevega pota smo? In je spregovoril o največji begunki, ki je vendar našla zavetje doma med sinovi sv, Frančiška v Ljubljani. Ta je rekla: »Jaz pa sem ostala na Gori. Podrli so njeno in naše svetišče, njen in naše domove, toda ona pravi, da se povrne na svojo Sveto Goro in nas bo vzela s seboj. V izgnanstvo je prišel angel in rekel: »Vstani in vrni se, zakaj umrli so, ki so Detetu stregli po življenju.«
Kdaj so bila naša srca tako sprejemljiva za bolečino Matere in Deteta beguncev, kdaj je srce bolj verjelo in upalo v besede angela, ki pride oznanit, da so umrli, ki so stregli po življenju. V tujini je človeška beseda prazna, samo božja beseda je domača in polna tolažbe.
Prejeli so blagoslov Deteta in Matere bcguncev in odhajali. Večinoma v črnih oblekah, nekaj mladih mater, precej starih ženic, ki imajo že sinove in morda tudi vnuke v strelskih jarkih. Toda v teh starih licih je razlit čudovit mir, ki ga more materi brez moža, otrok in doma dati samo upanje v Boga, ki je močnejši kakor vsa peklenska in človeška zloba. Stara, sključena ženica z vijoličasto ruto na glavi, kakor prostovoljna spokornica, toda tako piirno ie njeno oko, zaupljivo pogleda še
enkrat proti Večni luči in nato svojo sosedo, katero vžge in podpre s tem svojim upanjem. S tem držijo eden drugega pokonci. Da, in pa z upanjem v otrocih, ki imajo tako čudovito lepe obraze, kakor da so odnesli lepoto naše zemlje in zadnji žarek solnca ob Soči s seboj v tujino ... » * »
Odprem vrata in zagledam ženske pri umivanju. Prav sem prišel. To so ženske iz naših krajev. Ravnokar so nasitile 68 slovenskih in hrvatskih sirot. Ljubezniva gospa, ki vodi to družino, me prijazno sprejme. Otroci se ravno igrajo. Zavetišče je lepo urejeno; rad sem verjel deklici iz Bovca, da je rada tukaj. Hrane imajo petkrat na dan. Izprva jih niso mogli nasititi, mi je pravila gospa voditeljica. Otroci so nagibali k skrufulozi; toda sedaj imajo vsega dovolj: hrane, zraka, vsak teden čisto perilo in posteljo v beli, svetli spalnici. Kopajo se vsak teden, vzorno se skrbi za snago teles in zob. Zdravnik pride vsak dan. Otroci imajo doma slovensko in hrvatsko šolo, katero vodita omenjeni župnik in neka gdč. iz Gorice. Vsi otroci hodijo vsako jutro k maši in obhajilu. Kakor se vidi, jim ne manjka nič, in zato izginjajo iz njih posledice prestanega gorja. Na otrocih se zopet kaže zdravje kraške burje, in ; duševne zmožnosti otrok se v tem lepem redu in dobri vzgoji in skrbi razvijajo tako lepo, da je veselje in v priznanje vseh dobrih duš, ki so se zavzele za te slovenske sirote. Zavetišče stoji pod okriljem in skrbjo Židov, in hvaležnost nam veleva odkritosrčno priznanje in zahvalo. Deset otrok je iz hrvatskega Medulina pri Pulju, ostali pa so slovenski dečki in deklice iz Devina, Doberdoba, Podgore in iz goriških gor, iz Deskel in Bovca.
To zavetišče je oa/a slovenskih b<>-i guncev v tujini.
Tudi mi smo brali v slovenskih listih ob desetletnici smrti Simona Gregorčiča tisto pretresljivo prošnjo za podporo slovenskim beguncem na Slovenskem. Posebno prijetno nam je delo, da so v Kranju ustanovili podružnico. Potrebne bi bile tudi drugod. Nekam počasni smo, toda zima se bliža zelo naglo. In Bog obvaruj vse, da ne bi zime morali živeti v begunstvu. Brez prave hrane, brez prave obleke, brez drv, brez dela, s kopo otrok na tujem.
V vašem listu smo čitali, da je neko cesarsko namestništvo vzelo na znanje, da se je razpustilo društvo »Ljubezen do bližnjega«. Toda poznam kraje, kjer so pozabili na še kaj več. Komaj nekaj krajev poznam, kjer tujerodni župani store za naše ljudi, kar morejo. So kraji, kjer begunci že tedne niso videli ne kruba, ne masti. Kmetje z izgovorom na rekvizicijo ne dajo krompirja niti za denar. Na delo bi naše ljudi vzeli le popoldne, ko je kosilo že pospravljeno. Ali veste, kaj je »lov na kruh«? Mati ali otroci prebredejo svoj okraj tri ure daleč, da bi kupili kruha. Ni čuda, da pride pri prodajalnah do neljubih prizorov. Vsak je sebi najbližji. Pač, borni Istrijani hodijo v več ur oddaljeno češko mesto in tam dobijo nekaj. Kri ni voda. Po vseh krajih je najbolj glasen klic: »Polenta!« Dajte nam koruzne moke, Drugi klic velja čevljem in obleki.
Zima, kako strašna si že sedaj za naše begunce. Večinoma slaba stanovanja. Kakor vsega, tudi premoga ni, Poznam ljudi, ki se pogrinjajo s slamo. Po štiri osebe imajo komaj dve stari odeji.
Ali čutite, ljudje v domovini, kakšna zima se obeta našim beguncem? Sedaj se bo izkazalo, koliko je vredna naša ljubezen do rodnih bratov. Če se sedaj ne iz-I kaže, potem je vera vanjo izgubliena...
lika severno francoska kotlina s premogom važno zastavo, katere ni potreba vrniti, če se vojaško in gospodarsko Nemčija drugod ne zavaruje, in se' ji ne vrne njena lastnina. V tem tiči rešitev vprašanja ko- i lonij. Če se poleg vojne odškodnine omejimo na take zahteve, ki izboljšajo naše meje, se nam ne bo moglo očitati, da hlepimo po zemlji in da smo nenasitljivi. Ozek pas Briey je važen, da se zagotovita varnost in neodvisnost narodnega gospodarstva pred vsem v vojnih časih. Potrebujemo Briey, da si zagotovimo rudo, ki jo potrebujemo.
Pelo vo no posojilo — siies-ločijo oiiiosii i novega cesarje!
Štirikrat je avstrijsko prebivalstvo z vojnimi posojili dokazalo svojo zvestobo in udanost pokojnemu velikemu cesarju Francu Jožefu, očetu države in njenih narodov. Pred dovršenim delom, pred koncem vojne je moral Franc ' Jožef leči v grob. Pač britko za vladar- _ ja, ki ni ničesar bolj želel nego blagra | in sreče svojih narodov in je gotovo , bolj nego kdorkoli drugi hrepenel po trenotku, ko se bo nad te narode zopet razlil blagoslov miru. Ni mu bilo dano dočakati tega trenotka in zapustiti je moral pretežko vojno breme svojemu nasledniku — mlademu cesarju Karlu. Le-temu so se bile rame tekom dveletnega življenja na bojišču in v vojnem taboru navadile tega bremena, se zanj okrepile, ob enem je pa cesar Karel tudi na lastne oči videl in spoznal oboroženo moč naše države, spoznal junaštvo naših čet, pa tudi vse strašno vojno gorje in trpljenje. Cesar Karel je vojak in vojnik z dušo in srcem, zato pa tudi vć ceniti blagodat miru. Da, cesar Karel se je v svojih prvih slovesnih vladarskih izjavah priznal za mirovnega kneza in jasno izrekel nado na skorajšnji častni mir. S tem nam je povedal veliko in se kakor s hladilnim dihom dotaknil globoke rane v naših srcih. Naš cesar je za mir! Ta zavest nas je še tesneje sklenila z naslednikom pokojnega Franca Jožefa, saj vemo, da je z nami v najbolj perečem vprašanju. Zato smo tudi mi z njim, brezpogojno — z vsemi našimi krvnimi in gospodarskimi silami. To bo pokazal uspeh petega vojnega posojila, h kateremu bo vsak izmed nas prispeval po svojih najboljših močeh. Mir namreč, Sast-n i mir — in le o takem more biti go-. vora med nami — bo treba po vsej priliki še drago odkupiti..Naši nasprotniki se očividno pripravljajo k novim udarcem, ki naj odločijo vojno v njihov prid in našo pogubo. Pripraviti se moramo in vsestransko ojačiti, da bomo zmagovito prestali in vrnili tudi ta udarec in tako končno izsilili častni mir. To je cilj našega mladega cesarja Karla, to je želja nas vseh. Naprej tedaj za skupni cilj! Naše čete na bojišču bodo pod vrhovnim poveljstvom svojega Najvišjega vojnega gospoda storile svojo dolžnost v najvišji meri, o tem smemo biti mirno prepričani. Odrekli pa v zadnejm trenutku tudi mi v ozadju ne bomo — ne, državi bomo dali peto vojno posojilo s polnimi, radodarnimi rokami. S tem se bomo najlepše poklonili našemu novemu vladaju in pokazali, da smo z njim, kakor je on z nami v teh težkih dneh. Peto vojno posojilo — cesarju Karlu!
Cesar Karel in 17-ii.
(Izvirni dopis »Slovencu« z bojišča.)
Pozdravi Najvišje cesarske hiše vrlemu 17. »K r o n p r i n z« polku.
Dne 30. novembra smo dobili pri našem polkovnem poveljstvu sledečo prisrčno brzojavko:*
Dunaj, dvor 1543, ob 5.30 popoludne.
Cesar polkovniku pl. Ventour, poveljniku 17. inf. polka.
Vojna pošta 369.
Pozdrav, ki so ga cesarjeviču-pre-stolonasledniku, Mojemu ljubemu sinu, poslali iz bojnega polja hrabri 17ti, Me je srčno razveselil. Vem, da bo »Kron-prinz-infanterija«, zvesta svoji skoro dve in polstoletni tradiciji svojemu novemu imenu gotovo čast delala.
Jaz, Njeno Veličanstvo cesarica in mladostni imejitelj, Vam pošiljamo iz srca prihajajoče pozdrave in prosimo obilen božji blagoslov vrlemu polku.
Dovoljujem, da nosi vrli Kronprinz-polk mu od mestne občine Ljubljana darovani srebrni rog.
Karel.
Cesar Karel sam, ne Njegov dvorni urad, kot je to navadno, je nam odposlal to tako lepo in prisrčno brzojavko. On, naš vrhovni voditelj, dobro ve, da imamo Slovenci za seboj dveinpolsto-letno zgodovino hrabrosti in zvestobe; zato je popolnoma prepričan, da bodemo svojemu novemu častnemu imenu le samo čast delali. Slovenci, to je priznanje Najvišjega prestola, katero si, moramo dobro zapomniti; in da to dragoceno priznanje ni bfez podlage, hočemo in moramo vsi Slovenci brez razlike, bodisi na bojnem polju, bodisi doma v zaledju dokazati s svojo neomejeno ljubeznijo iu udanost jo do slavne naše vladarske hiše. Cesar Karel naj bo prepričan, da bo Njega in Njegov prestol Slovenec varoval in branil do svoje zadnje kaplje krvi. Tebi zvesti otroci slovenskega naroda, naš vzvišeni Oče, Tvoji preudani Ti slovenski vojaki, naš milostljivi vojni Gospod, Te preiskreno pozdravljajo.
Potom višjega dvornega urada smo odposlali kot odgovor sledečo brzojavko:
Prosim, da se Najvišjemu prestolu sporoči za milostno doposlane pozdrave Njegovega Veličanstva cesarja, Njenega Veličanstva cesarice in našega najmilostljivejšega polkovnega irnejl-telja cesarjeviča najglobokejša in naj-udanejša zahvala v imenu našega »Kronprinz-polka«, in ravno taka zalivala Njegovemu Veličanstvu našemu Najvišjemu vojnemu gospodu za dovoljenje nositi darovani srebrni rog, katero nam velja kot nov dokaz Najvišje naklonjenosti in milosti.
Hugo Ventour pl. Thurmau,
poveljnik pešpolka Kronprinz št. 17.
Ta zahvala prihaja ne samo iz src vseh nas slovenskih vojakov, ampak tudi iz hvaležnih src celega slovenskega naroda. Pa hvaležnost naša ni samo v besedah, ampak tudi dejanska, kar naj izpriča prihodnja zgodovina slovenskega naroda.
Ivan Gogala, vojni kurat Kronprinz pešpolka št. 17.
Bojno polje, dne 2. decembra 1916.
spomeniki na bojnih poljanah in v domovini, kakor tudi manjše oblike za počastitev vojakov, kakor spominski listi, kolajne, vojni znaki v mnogoterih vzornih komadih na sistematični način. Spoznanje, da kako se zamore tudi z malimi sredstvi doseči velike umetniške uspehe, hoče pred vsem razširjati in težko da bi bil v kaki občini kak praktični slučaj, v katerem nc bi mogla dati navodila na pravi okus.
Župani in svetovalci velikih mest in malih vasij, člani odborov za spomenike bodo posetili to razstavo z največjim dobičkom v idealnem in materijelnem oziru. Za njo se preredijo pod vodstvom predavanja s fotografičnimi slikami o predmetu. Na razpolago jim je trajno in brezplačno stalno posvetovalno mesto za vse vrste počastitve vojakov pri društvu »Verein fiir Denkmalpflege und Heimatschutz« (Dunaj IX. Severingasse 9). Upati je, da se na ta način doseže, da se prihranijo velike svote za naloge oskrbe in da se vkljub temu izpolni nezavrnljiva želja vsake občine po dostojnem znamenju hvaležnega spomina na one, ki so dali življenje za domovino.
Prijave za vodstvo občin, korporacij in šol pri posetu razstave se sprejemajo že sedaj pri društvu »Denkmalpflege- und Heimatschutz-Verein« na Dunaju, IX. Severingasse 9.
Za smiifio tepete Siei Штш.
Ob desetkcnici našega pesnika S i -mona Gregorčiča je prinesla praška »Union« dne 2. decembra t. 1, izpod pe-
P. l. Zufinlm uradom.
V Ljubljani se je ustanovilo »Kranjsko drurštvo za podpisovanje vojnega posojila«. Slična društva so po vseh krono-vinah naše Avstrije. Društvo ima namen omogočiti vojno posojilo tudi onim državljanom, ki bi mogli vplačati le majhne vso-tice. Izdajale se bodo namreč pri V. posojilu tudi zadolžnice po 50 K. Marsikdo bi se posojila rad udeležil, pa tudi teh 50 K ne moje nagloma izplačati, pač pa bi mu bilo mogoče izplačati jih v manjših obrokih. In to hoče omogočiti zgoraj imenovano društvo. Dopušča 9 mesečnih obrokov, in sicer tako, cla se pri podpisu posojila plača 10 K, potem pa osemkrat mesečno po 5 K. Ko bodo vsi obroki plačani, bo društvo poskrbelo za zadolžnico in z njo vred tudi vrnilo preostanek, ki bo ostal. Velja pa to posojilo za 40 let. Le ko bi kdo vzel in v 9. obrokih vplačal vsaj 20 deležev po 50 K, torej skupaj 1000 K, bi se mu oskrbelo petletno posojilo. — Ker Je to društvo dobro in tudi zanesljivo, ga tem potom priporočam p. t. duhovnikom po vseh naših župnijah.
V Ljubljani, 9. dec. 1916.
f Anton Bonaventura,
škof.
a cz2 a c=3 cm СЗ S a
Podpišite V. vojno posojilo.
„Vojaški grob in vojaški spomenik" bodoča razslava na Duna u.
Kdor prebira časopise Avstrije in nemške države, najde skoro vsaki dan vest o napravi vojaškega spomenika ali o tozadevnem sklepu kake občine ali korporaci-je. Koliko hvaležnega, pietete polnega čuv-stvovanja, koliko dobre volje, koliko denarja in kak žalosten umetniški uspeh v toliko slučajih!
Da se to zboljša, se je v obeh zveznih državah, Avstriji in Nemčiji ustanovilo veliko podjetje, potovalna razstava »Vojaški grob in vojaški spomenik« (Kriegergrab und Kriegerdenkmal«),
Velik uspeh in močen vtis je imela v celi vrsti večjih mest Nemčije; od začetka decembra do srede januarja se bode od društva »Verein fiir Denkmalpflege und Heimatschutz in Niederosterreich-; skupno z »Stadtische Kunsthalle in Mannheim« priredila na Dunaju v »Avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo« z izdatno podporo države, dežele in občine Dunaj.
Pod udeležbo c. in kr, vojnega ministrstva in vrste dunajskih javnih zbirk, ter posvetovalnega mesta za častenje vojakov pruskega vojnega in bogočastnega ministrstva, dalje mnogo umetnikov iz Avstrije in nemške države, se bodo kazali vojaški grobovi na bojnem polju in v zaledju in vojaški
resa vrlega prevajalca dr. Rudolfa p L Andrejka šest prevodov Gregorčičevih pesmi. Dva sta ponatiska iz Andrejko-vih vKrfegs- und Soldatenlieder , knjiga, ki je danes že širom Avstrije častno znana (to sta prevoda »Dekletove molitve« in - Soči ), štrije pa so — kolikor mi vemo — tu prvikrat natisnjeni (>Naša zvezda«, ;>Njcga ni«, »Pogled v nedolžno oko« ter »Vinski duhovi«). Prevodi se zelo prijetno in gladko bero, — Za uvod k pesmam je zapisal dr. pl. Andrejka par misli o Gregorčiču.
Dne 16, oktobra 1906 je preminul v Gorici ta najpopularnejši lirik slovenski. Njegove zvonke in sladke speve smo začeli s časom kritičneje presojati. Toda eno jc gotovo: Narod slovenski je Gregorčiča vzljubil kakor nikogar pred njim in nikogar še za njim — sprejel je njegove pesmi s tako ljubeznijo, s kakršno mu jih je pesnik podaril, in ni čuda, če so nekatere Gregorčičeve pesmi čisto ponarodele. — Ime Gregorčičevo pa je sem od vojske z Lahi postalo znano tudi daleč preko mej slovenske domačije. Njegova Soča«, v, kateri je pesnik že 1. 1879. v proroškem duhu naslikal današnje krvave boje z dednim sovražnikom avstrijske domovine, je zaslovela po vseh pokrajinah naše ljubljene Avstrije.
Dr. pl. Andrejka je s svojim podlist-kom v »Union«1 na zelo primeren način proslavil deseto smrtno obletnico našega pesnika. Obenem je s svojimi spretnimi zmožnostmi kot prevajalec odprl širšemu svetu zopet malo več razgleda po našem lepem liričnem slovstvu.
V мт КишцпЦе. - Sinke
no 40 m»
dmizap. -пшзш!?. - Stražnik i
»drizaii. - Bitki
zavzet гшпшике
c: w то ша ш
bezedli Ru-Presieila
Ur.
* »Slovenec« jo je t* ^.ni že omenil-
Komaj so utihnili zvonovi po umrlem cesarju, že so zopet zapeli: Rumunija je kaznovana za svoje izdajstvo! Zaslepljen rumunski ministrski predsednik Bratianu je računal, da bo vojska Rumunov z nami trajala tri mesece. Po tem času je menil doseči svoj cilj. Komaj so pretekli trije ipe-seci in naše zastave so zaplapolale v glavnem mestu Rumunije, zmagujoče maščevalce. V sedanji svetovni vojski se bo trem padlim kraljem kmalu pridružil Še četrti. Ta poraz Rumunov globoko upliva. Vladna izprememba v Londonu pomenja bankerot sistema Asquitha in Greya, na Francoskem se pripravlja padec kabineta Briand, v Rusiji si podajajo roke ministrske krize. Povsod se pripravlja velik preobrat v mišljenju, celo slabotna Grška se upa pogumno nastopati proti čveterosporazumu. Padec Bukarešta nas znatno približuje koncu vojske.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. decembra. Uradno:
Zvezne bojne sile, ki prodirajo na vlaški ravani, so zasedle včeraj Bukarešt in Ploesti.
Avstrijske čete so prišle do Cam-pina in zasledujejo južno Sinaje.
Zvezne čete generala pl. Falken-hayna so ujele včeraj 106 rumunskih častnikov in 9100 mož.
V gozdnih Karpatih je ruski pritisk znatno ponehavaL le severno doline Trotns in pri D orni Vatri so Rusi slabo napadali, popolnoma smo jih odbili.
Dunajska deželna bramba in nemški oddelki armade generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega so prodrli črto ruskih straž in vdrli v sovražno glavno postojanko, iz katere so se vrnili, ko so odbili 5 ruskih protisunkov s 40. ujetniki in s plenom 3 strojnih pušk in enega metalca min.
Uspehi 6, decembra v Rumuniji so dejansko povračilni dan sramotnega izdajalstva. Sijajen zmagoslaven izpre-vod je privedel zaveznike v srce Rumunije.
Operacije in boji napredujejo.
Odkar je izbruhnila vojska smo premagali i sovražna glavna mesta I Ponosno lahko gleda avstrijska vojna moč na tiste čete, ki so tekmujoč z nemškimi, bolgarskimi in z osmanskiml četami bile deležne junaških činov proti našem najmlajšem sovražniku: na tiste hitro zbrane oddelke, ki so na Erdeljskem ujeli prvi sunek, na naše gorske brigade, ki so Izvedle v Transilvanskih Alpah najtežje naloge, na čete, ki so se udeležile ofenzive na Vlaškem, a tudi na naše preizkušene pionirje ob spodnji Donavi, ki so izvedli eno največjih vojno tehničnih del povestnice, na naše topništvo in na donavsko brodovje, ki se jo tudi odlikovalo še nedavno, ko je nastopalo proti ruskim napadom jnžno Bukarešta, Vsem tom moramo biti hvaleinl!
Dunaj, 8. decembra. Uradno:
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Preganjanje Rumunov čez črto Bn« karešt—Ploesti hitro napreduje. Sovražnik, ki se je umikal iz prelazov Predeal in Altschanz, je našel nazaj grede žo zaprto pot; zastavile so mu ]o že avstrijske in nemške čete; večina njegovih čet je ujetih. Včerajšnji plen IX. armade je znašal približno 10.000 mož.
Ob reki Aluti je četa polkovnika pl. Szivo iznova napadla tiste rumunske sile, ki so bile odrezane v zahodni Rumuniji, in jih je prisilila, da so se morale udati. Deset bataljonov, en eska-dron in 6 baterij; približno 8090 mož, je položilo orožje.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Krvavo smo odbili močne sovražne napade v dolini Trotosul in pri Ludovl.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml-
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 7. decembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Zahodno Lučka so vdrli ob Logi nemški ln avstrijski oddelki v neko postojanko ruskih straž. Ujeli so posadko 40 mož. Ponoči so držali pošto« janko proti 5, napadom.
Tndi zahodno Zalošč in Tarnopola so naše patrulje, ko so se vrnile iz vzetih delov ruskih črt, privedle 90, oziroma 20 ujetnikov.
Bojna črta generalnega pol-k o v n i k a nadvojvode Jožefa.
V gozdnih Karpatih in v mejnih gorah RJoldave topovski ogenj, ki Jo bil od časa do časa močnejši, pozneje so se razvili ruski napadi severno Dorne Vatre in v dolini Trotus, katere smo od« bili.
Bojna črta maršala pl.
Mackensena.
Sijajni uspehi so venčali včeraj napore in boje, s katerimi sta po maršalu pl. Mackensenu smotreno vodene čete IX. ln donavske armade romanskega sovražnika ln na pomoč poklicana ruska ojačenja s hitrimi udarci vrgle aa tla. Vojskovodja in čete so dobile plačilo zmagovalca: Bukarešt, »lavno mesto sedanje zadnje žrtve politiko sporazuma, Ploesti, Campina in Sinaia so naše, premagani sovražnik se umika na celi bojni črti proti vzhodni Bojevitost fn vztrajna voljn zmage ste premagali vse iznova zahtevane napore čet, ki dero naprej. Poleg nemških glavnih sil so se hrabre avstrijske, bolgarske ln osmanske čete sijajno bojevale.
IX. armada je včeraj ujela 106 častnikov ln 6100 mož.
Berlin, 7. dec. Woff poroča:	J
Na vzhodu nobenih posebnih dogod- i
kov.
Rumune je stal 6, december poleg izgube trdnjave Bukarešt in njih važnih tr- 1 govskih mest tudi izgubo ene divizije, ki smo jo ustavili pri Aluti in jo prisilili, da se je predala z 8000 možmi in s 26 topovi.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorlf.
Berlin, 7. dec. (K. u.) Wolff poroča: O zavzetju Bukarešta ee javlja:
Dne 5. decembra ob 10. url 30 min. dopoldne je bil poslan stotnik generalnega štaba Lange kot zastavonoša s pismom maršala pL Mackensena k poveljniku Bukarešta. V pismu se je zahtevalo, naj se trdnjava preda.
Z drugim pismom se je poveljniku naznanilo, da se bo otvoril ogenj na trdnjavo, če se ne bo zastavonoša v 24. urah povrnil.
Stotnik Lange, katerega je sprejel na rumunski nalnrednejši črti neki general, in ki so ga z zavezanimi očmi v avtomobilu peljali v Bukarešt, sa je povrnil 6. decembra zjutraj, predno je potekel določeni rok. Vrhovni poveljnik rumunske donavske armade nI hotel sprejeti pisma maršala pl. Mackensena, češ da Bukarešt ni trdnjava, marveč odprto mesto; da nI oboroženih utrdb to n« za njih obrambo določenih čet. Stotnik Lange je opozarjal na trdnjav-ski značaj Bukarešta in da tako izogibanje ne bi zavrlo nemških operacij. Zjutraj 6. decembra so zasedli deli konjeniškega zbora Schmettow eno utrdbo severne bojne črte; deli 54. armadnega zbora so sledili in zavzeli črto utrdb Chiajua (zahodna bojna črta) do Odaile (severna bojna črta). Sovražnikova pehota se je branila, a odpor se ie hitro zlomil. Z južne bojne črte so vdrli deli donavske armade skozi pas utrdb v mesto. Na odpor niso zadeli. V Bukarešt prodirajoče čete so navdušeno sprejeli in jih s cvetlicami kinčall. Maršal pl. Mackensen se je peljal z avtomobilom pred kraljevsko palačo, kjer so ga pozdravili s šopki cvetlic.
Berlin, 8. decembra. Veliki glavni «tan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Ruski sunki na bojni črti Dvine so ^е Izjalovili. Južno Widsega smo takoj fcopet pregnali oddelke, ki so vdrli v neko našo postojanko straž.
Bo^a^črta generalnega polkov nlk a nadvojvoda Jožefa.
Rusi so, ker se je izjalovila velika razbremenilna ofenziva, v Karpatih podvzemali delne napade. Včeraj so večkrat ob Ludovi in v dolini Trotosul naskakovali naie črte, a smo jih krvavo odbllL
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Proti in čez črto Bukarešt—Ploesti лпо tako hitro napredovali, da se Rumuni v mejnem gorovju, v Predeala in / prelazu Altschanz niso mogli več pravočasno umaknitL Ko so se umikali, io že zadeli na nemške in na avstrijske £ete; od severa potisnjeni proč so že večinoma ujeti. Med gorovjem in Do-lavo se nadaljuje preganjanje. Samo IX. armada je ujela včeraj približno 10.000 mož.
Ob Aluti se je dopolnila neizogibna jsoda v zahodni Rumuniji odrezanih dl. Polkovnik pl. Szlvo je izsilil 6. decembra s podrejenimi mu avstrijskimi *n nemškimi četami, da so se morale idati. Položilo je orožje 10 bataljonov, in ekskadron, 6 baterij, približno 8000 aož s 26. topovi,
Berlin, 8. zvečer. Uradno:
V	Rumuniji pridobiva zasledovanje na prostoru.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. dec. Uradno:
V	Dobrudži od časa topovski ogenj.
Cb Donavi posamni topovski streli
;ri Silistri in nri Črni Vodi.
Zvezne armada preganjajo na Viaškem rusko-rnmunske armade, ki beže v vzhodni smera Bukarešta. Naše čete jo pri Tutrakanu prekoračile Donavo.
Rusko uradno poročilo,
6. dec. Zahodno bojišče, Zahodno Pomorzany so naši poizvedovalci napadli sovražne straže in so ujeli več mož. V gozdnih Karpatih so zasedle naše čete „eko višino, ki leži 3 vrste južno Jablo-nice, a so jo morali zopet popustiti.
Rumunskobojišče. Na erdeljski dieji se nadaljujejo boji v dolinah rek Tro-iU3, Sueta, Csobonca, Usu in Doltana. Na Viaškem sovražnik napada dalje. (Jspel je (>ri Ploestiju, dalje tudi pri Cio Canesti, ob feleznici, ki vodi iz Titu v Bukarešt, kjer .o se morali Rumuni umakniti, ker je bil* jih bojna črta prebita.
V drugih odsekih smo napade sovražnika odbili.
Zadnje ure rumunskega Bukarešta.
Stockholm, 7. decembra, Petrograj-ska brzojavna agentura izvaja v svojem zadnjem poročilu iz Bukarešta, da je izdal mestni prefekt razglas, s katerim je svaril proti govoricam, ki so se širile zaradi odgoditve vpoklica parlamenta. Ker Bukarešt ni primeren kraj za zasedanje, je torej sklenil, da se prelože seje v Jas-sy, a časa zaradi nemirnih razmer ni določil. Tudi je potovanje v Jassy otežkoče-no. Ker je vlada vse potrebno v obrambo glavnega mesta ukrenila, ni povoda, da bi se verovalo vznemirjujočim govoricam. Posl. Mille je pozval v »Adeverulu« vlado, naj prekliče take nadležne odredbe, ki jih neposredno ne zahtevajo vojaški oziri. Pogum rumunskega prebivalstva mora upasti, ker so zaprli v celi Rumuniji vse gostilne in vsa gledališča in brzojav in telefon. Zadnji v Stockholm došli listi iz Bukarešta, preden so se preselili v Jassy, opisujejo žalostno življenje v Bukareštu. V »Epoci« piše Take Jonescu: Rumunija propada, ne da bi bili za to njeni mogočni zavezniki ogroženi. Kadar se njih pričakovana zmaga uresniči, bo tudi kot feniks zopet vstala Rumunija. »Independance Roumaine« pravi: Zavezniki ne morejo nikdar prenehati eden drugemu pomagati, ker poznajo en sam skupen smoter: zmagati. »Adeverul« je pisal: Rumunija pada nedolžno. Nismo se mogli držati, ker nas je hotela Nemčija uničiti. Ostali boj nam izvojujejo zavezniki. Tudi v Jassyju so že izbruhnili nemiri.
Mackensen v rumunski kraljevski palači.
Sofija, 7. decembra, Mackensen br-zojavlja, da je prišel v palačo rumunskega kralja med navdušenimi pozdravi interni-rancev. V Bukareštu je mirno kot ponavadi. Trgovine in javni lokali so odprti. Plen je ogromen. Mogočne utrdbe Bukarešta s topovi in s strelivom niso nič poškodovane.
Kako so šli naši v Bukarešt.
Solija, Naše čete so stale južno in zahodno v polkrogu pred trdnjavskim pasom Bukarešta, Četudi je bil o tem sovražnik natančno poučen, se topovi utrdb niso oglasili, naša pehota je stala pred nemimi utrdbami. Med tem se bližata avstrijsko nemški napadalni skupini s severozahoda trdnjavi. Tiste štiri rumunske divizije, ki so podvzele med Tryvištem, Tituom in Bukareštom zadnji, obupen rešilni poskus, so naše čete popolnoma uničile; nato so prišli naši, ne da bi jih bili ovirah, v ozemlje trdnjave. Nemški jezdeci so v severozahodnem odseku trdnjave zavzeli eno utrdbo; baterija je razstrelila vrzel v trdnjavski pas. Hitri uspeh najboljše znači, kako je bilo preskrbljeno za obrambo Bukarešta. Jezdeci, ki so bili pravzaprav poslani, da poizvedujejo, so osvojili z naskokom utrdbo. Ko so to utrdbo vzeli, je jezdila takoj močna skupina v mesto.
Stanje pri Sinaji odrezanih rumunskih čet.
Stockholm, 7. decembra. »Independance Roumaine« piše: Položaj Rumunov pri Sinaji je skrajno beden. Armada je izgubila popolnoma vsako zvezo z glavnim' delom armade. Te gorate pokrajine so že močno zasnežene, a kljub temu vojaki niso dobili zimske oprave. Njih položaj je neznosen. Tudi streliva jim primanjkuje.
Važnost Campina in Ploestija.
Berlin, 7. decembra. (K. u.) Wolff poroča: S strategičnega vidika je osvojitev Campina in Ploesti ravno tako važna kakor zavzetje Bukarešta. V rokah zaveznikov je proga Braževo—Bukarešt, ki je najkrajša železnica z Ogrskega na Vlaško, — Znatno je zato olazšan dovoz vojakov in blaga. Z osvojitvijo Ploestija je dalje odrezana železniška zveza Molgave z Vlaško. Velikanske važnosti so tudi petrolejski vrelci na osvojenem ozemlju.. Vse nade entente, da bo zmanjkalo osrednjima velesilama mazilno olje in bencin, so se zato izjalovile. Bojna črta zaveznikov se je skrajšala na vlaški ravnini po zavzetju Ploestija od 700 na le 100 km.
Dve tretjini Rumunija odprti našim.
Kodanj, 7. decembra. »Politiken« poroča: Rusko-rumunska trmadt namerava popustiti celo Vlaško, torej dve tretjini dežele in se namerava vkopati ob južni Mol-davi približno 100 km od Bukarešta.
Rumunski pognanci poplavljajo Rusijo.
Kodanj, 8, decembra. »Novo Vreme« poroča, da se bližajo velikanske množice rumunskih pregnancev ruski meji. Premožnejši sloji so bežali večinoma na Francosko in Angleško. V Besarabiji je že nad 500.000 rumunskih pregnancev. Med prvimi je pobegnil v Jassy Bratianu. Med pregnanci razsajajo nalezljive bolezni. Pravijo, da je pozval car k sebi vojskovodje, ki so udeleženi pri rumunskih operacijah, in da se pričakujejo važne izpremembe glede na stališče Rusije nasproti Rumuniji.
Izjalovljen Berthelotov načrt.
Berlin, 7. decembra. »Vossische Zeitung« izvaja: Načrt francoskega generala Berthelota je bil jasen: desno krilo in središče naj bi se do skrajnosti 'držali, da zadržujeta prodiranje l''alkenhaynove armade; levo krilo oja-čeno z Rusi naj bi napadalo, da bi uničilo Mackensenovo armado: namreč diviziji Kosch in Kiihne. Če bi se bilo posrečilo prvo, bi se bil pridobil čas, če bi se bil posrečil drugi udarec, bi se bilo pridobilo veliko, namreč vse. Oba poizkusa sta se izjalovila, a obenem je bil preprečen tudi odpor na najtesnejšem mestu med erdeljskimi alpami in Donavo. Sovražnik je pač tucli vedel, da so bili težki oblegovalni topovi in vozila že en mesec pripravljeni onstran Turnu Severina na Donavi. Zato je predal mesto.
Pohod naše brigade Szlvo.
Dunaj, 7. decembra. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča 7. t. m. zvečer: Danes so se pri izlivu Alute udali ostanki tiste rumunske prve divizije, ki so blodili štiri tedne okoli in se dobro branili avstrijski brigadi Szivo. Orožje so položili deli desetih bataljonov, enega eskadrona in šestih baterij: 8000 mož; med njimi šest polkovnikov, s 26. topovi.
Pohod polkovnika pl. Szivo se je toraj končal po načrtu. Avstrijska brigada Szivo, ki so jo pozneje ojačili nemški oddelki, a so se medtem že večinoma izločili, je od začetka vojske z Rumunijo krila odsek pri Oršovi. Držala se je, če se izvzame mala izguba na prostoru, ki jo je kmalu vzravnala, proti premoči. V dneh bitke pri Targu Jiu je bila tudi njena ura. Hitro je po-prijela in je toliko časa sovražnika trdno držala, dokler ni zamudil stika s svojimi glavnimi silami in je bil tako odrezan. Boji v prostoru pri Turnu Se-verinu, katerih se je udeležil tudi mešani oddelek nemške 41. divizije, so po-vestnico »male vojske« za bojno črto za marsikatero poglavje pomnožili.
Sovražnik, ki je stal nasproti polkovniku pl. Szivo, glavno silo je tvorila prva rumunska divizija, se je pred vsem umikal proti spodnjem Schylu. Szivo mu je sledil, vzel mu veliko ujetnikov in ga končno potisnil proti spodnji Aluti, kjer so sprejeli Rumuni, s čelom proti zahodu, s hrbtom proti reki in tik Donave zadnji boj. Kmalu so se pa morali braniti na vse strani. Vzhodno od reke Alute pri Turnu Magurele so se namreč medtem pojavili na severnem bregu Donave avstrijske etap-ske čete in bolgarski pijonirji, tucli vrli donavski monitorji, ki so si med vojsko priborili veliko slave, so se jim pridružili in izkrcali vojake. Rumunom ni preostalo drugega, kakor cla so se morali na odprtem bojišču udati. Pri Szi-vu je bilo po površni cenitvi ujetih 14.000 mož in zaplenjenih vsaj 30 topov.
Obrambna črta ob Seretu in ob Prutu.
Lugano, 7. decembra. Iz Petrograda: Ob Seretu in ob Prutu so pričeli graditi obsežne trdnjave. Reni in okolico so pripravili za sprejem velikih armad.
Letalci preletavajo celo Rumunijo.
Genf, 7. decembra. Skupine sovražnih letalcev preletavajo Jassy in celo Moldavo. Važne kraje so obstreljevali do ruske meje.
Buceu že Rumuni popustili.
Curih, 8. decembra. Po poročilih petrograjskih listov o bojih prednjih straž, prodirajo armade osrednjih velesil iz Ploestija naravnost proti severovzhodu; Rumuni so popustili in izpraznili žo tucli Buceu.
Hamburg, 8. decembra. »Novo Vreme« napoveduje, cla se bo rumijnska armada umaknila v ozemlja trdnjav Galac—Brajla.
Tudi Dobrudžo nameravajo izprazniti.
Lugano, 8. decembra, »Corriere della Sera« poroča: Rumunska armada se bo po načrtu še več časa umaknila. Najbrže bodo tudi Dobrudžo izpraznili.
Rumunski poslanci in ministri v
Jassyju.
Genf, 7. decembra. V Jassyju se bodo zbrali člani rumunskega parlamenta. Veliko poslancev se je pripeljalo istočasno z ministri v Jassy.
Vpoklic letnika 1919 pod orožje.
Stockholm, 8. decembra. Iz Jassyja se brzojav!ja: Rumunska vlada je po-7v ala letnik 1919 pod orožje.
Česa pričakujejo Rusi.
Curih, 7. decembra. »Corriere« poroča iz Petrograda: Po pripravah za sovražno bojno črto se sklepa, cla sovražnik tudi potem, ko bo Bukarešt zavzel, ne bo prekinil svojega napredovanja. V Moldavi se nahajajo rusko-rumunske postojanko v najmočnejšem sovražnem topovskem ognju.
Izgube Nemcev in Rumunov.
Iz Berlina: Kakor v srbski, so bilo tudi v rumunski vojski nemške izgubo zelo nizke. Na en armadni zbor odpade veliko pod 1000 mož izgub, a listi armadni zbor je ujel 8000 mož in zadal sovražniku gotovo 6000 mož krvavih izgub. Rumunsko časopisje se pa vedno bolj pritožuje vsled težkih krvavih izgub in pravi, da so strašne. »Adeverul« izvaja: Rumunska vojska izkrvaveva in bije obupen boj.
Izgube Rumunov.
Berlin, 7. decembra. Odkar se je pričela vojska, so izgubili Rumuni približno 100.000 ujetnikov. Vse izgube Rumunov se cenijo na okroglo 300.000 mož.
Berlin, 8. decembra. »Vossische Ztg.« javlja: Število rumunskih ujetnikov je poskočilo upoštevajoč sinočnja večerna poročila na 123.000 mož. Sovražnik je med umikanjem zažgal veliko petrolej skih skladišč.
Plen v Bukareštu.
Sofija, 8. decembra. Zmagovalci so osvojili vse bukareške utrdbe nepoškodovane, 18 jih je. Oklopne kazemate so polne streliva, petroleja, živil in velikanske množine žičnih ograj. Trdnjava je ravno taka, kakršno so zgradili pred eno dobo človeške starosti. Le vzhodni in severni del utrdb so modernizirali za slučaj ruskega napada. Zaplenjenih je grozno veliko železniških voz, ki so skoraj vsi naloženi z blagom. Rumunska armada, ki beži, se nahaja v strašnem stanju. Tam, kjer so naši jezdeci vzeli na zahodu utrdbo in tako napravili prvo vrzel v utrdbenem pasu, je vkorakal 12. bolgarski pešpolk v mesto. V znamenje predaje so ponudili zastopniki mesta Bukarešt maršalu Mackensenu sol in kruh.
Dvomi se, če se bo mogel sovražnik držati ob reki Buceu, prvi naravni obrambni črti.
Dosedanji plen v Rumuniji.
Frankobrod, 7. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča glede na plen dosedanje vojske v Rumuniji: V Dobrudži je bilo ujetih 412 častnikov, 36,100 mož, zaplenjenih 119 topov in 74 strojnih pušk. Na Erdeljskem je bilo ujetih 362 častnikov in 34.300 mož, zaplenjenih pa 134 topov in 112 strojnih pušk; na Viaškem smo ujeli pa 37.500 mož in zaplenili 195 topov. Skupaj smo ujeli 107.900 mož, zaplenili pa 448 topov in 186 strojnih pušk.
Žitne zaloge v Rumuniji.
Berlin, 8. dec. (K. u.) »NorddeutscKe Allgemeine Zeitung« poroča: Rumuni so uradno poročali, da so imeli 1, julija 1916 v zalogi 1,600.000 ton žita in sicer 440.000 ton pšenice, 782.000 koruze in 320,000 ton ječmena, ostanek odpade na rž in oves. Letošnja letina presega komaj srednjo letino*
Inozemstvo o padcu Bukarešta.
Nemcem sovražni »Telegraaf« Amsterdamu piše: Moralno je padec rumunskega glavnega mesta velik udarec in zmaga osrednjih velesil, kar se ne more tajiti. »Tid« piše: V Rumuniji gre strašno hitro naprej. Osrednji velesili dejansko operirata krasno s svojimi tremi armadami. »Telegraaf« še izvaja: Uspeh v Rumuniji je podrejene važnosti. Glavno bojišče je prejkoslej zahodno bojišče, kjer se bo končno vojr ska odločila; a za moralen in materi-elen odpor osrednjih velesil so dogodki v Rumuniji velike važnosti. Zdaj se osrednji velesili ne bosta zadovoljili s skromnimi mirovnimi pogoji; sporazum bo prisiljen, da bo iskal odločitve z orožjem.
Švicarski polkovnik Stegemann piše v »Bundu« o položaju: Rusi in Rumuni so popustili Bukarešt osrednjima velesilama. Padel je vsled velikopoteznega, z občudovanja vredno gibčnostjo in z brezmejno odločnostjo izvajanega vojnega načrta. Rumuni velikih protigibanj niso opustili. Storili so vse, da so se posluževali ugodnosti notranje črte. Taktično pa niso bili dovolj trdni, premalo so imeli tudi topov, da bi bili mogli uspeti nasproti genialno vodenemu sovražniku, ki se je stoično omejil na vseh bojnih črtah na obrambo, da na novem odločilnem bojišču prične zapovedovati. Najhujše je bilo za Rumune, ker so se vojskovali na napačnem temelju in so morali že po prvih potezah izgubiti iniciativo. Rumuni prepuščajo zmagovitim armadam glavno mesto in ž njim največji vrelec sile svoje dežele. Padec Bukarešta je ne-preračunljivo politične dalekosežnosti in spada med najsrečnejše vojne pohode osrednjih velesil. Izgube rumunske armade so bile zelo velike, do 40%. To vrzeli bodo komaj izpopolnili v ozemljih, ki jamčijo osrednjim silam, da lahko šc več let nadaljujejo vojsko.
Francozi prepuščajo Kronane svoji usodi.
Baselj, 7. decembra. Francoski listi pravijo, cla more le splošen položaj
biti merodajen, da se prične na zahodu nova ofenziva, a položaj Rumunije se ne more več izpremeniti in rešiti.
Rusi in Rumuni se prerekajo.
Kolin, 7. decembra. »Kolnische Zeitung«: Iz ruskih listov došilih v Kodanj je razvidno, da so razmere med ruskim in rumunskim vojnim vodstvom izredno napete. Vojaški kritiki najbrže po višjem naročilu očitajo Rumunom, da so pričeli popolnoma nepripravljeni vojsko: Njih kaznjiva lalikomišljenost se zdaj krvavo maščuje, a ne le vojaško, marveč tudi upravno so šli popolnoma nepripravljeni na vojsko. Velikanskih zalog živine, žita in petroleja, ki so jih deloma tudi države sporazuma kupile in že plačale, niso spravili pravočasno v varnost. Niso uničili po ruskem zgledu, kar bi lahko koristilo sovražniku; marveč so mu vrgli naravnost zaloge pred noge in mu znatno olajšali njegovo prodiranje. Ruskim razbremenilnim četam je to njih nalogo zelo otežkočilo.
Ruski general Saharow je prosil carja, naj ga oprosti kot višjega poveljnika rusko - rumunskih čet, ker ni dobil zahtevane topniške pomoči.
General Ruski
je obolel. Zdravi se v nekem zdravilišču na Kavkazu.
* * *
V Rumuniji se bijejo bitke za mir.
Curih, 8. decembra. »Ziiricher Post« objavlja pod nadpisom »Mirovno posredovanje nevtralcev« članek, ki pravi, da so dogodki v Rumuniji posebno važni, ker je mogoče, da se bo lažje sklenil mir. Bitke, ki se sedaj bijejo, so bitke za mir. Bitkam, ki se bijejo v Rumuniji, se ne pripisuje samo pri osrednjih velesilah, marveč tudi sporazumu izredna važnost. Francoski in italijanski listi so minuli teden večkrat pisali, da se bo vojska v Rumuniji odločila. Če se izkaže, da je postavljen jez pred ruskim vojnim smotrom Carigradom, če izprevidi sporazum, da ni mogoče izstradati osrednjih velesil, bi bilo nesmiselno, če bi nadaljevali vojsko. To povzroča, zakaj v Parizu, Londonu in v Petrogradu napeto pozorno slede žaloigri v Rumuniji. pogoji so ugodni možnosti miru. Če bi Wil-son zdaj resno nastopil za mir, bi imel večino ameriškega naroda za seboj. Če pa Amerika ta korak stori, bi bilo želeti, da bi vsi nevtralci sodelovali.
NorveJka sodba o stanju vojske.
Berlin, 8. decembra. (K. u) Wolff poroča iz Kristijanije: Z ozirom na dolgotrajno prerekanje o nemških vojnih smotrih in glede na to, ker je Nemčija večkrat izjavila, da je voljna skleniti mir, ki bi nudil častna in realna jamstva varnosti Nemčiji in njenim zaveznikom, piše norveški »Da-gebladet«; Prišel je tisti trenutek, ki počiva norveško vlado, da sodeluje pri mirovnem sodelovanju. Rešitev je padla in se ne more nič več izpremeniti.
Angleški poslanik pri apostolski stolici obiskal kardinala Friihwirta.
Curih, 7. decembra. Švicarski brzojavni informaciji poročajo iz Rima: Kardinala Friihwirta, ki se nahaja v Rimu, so obiskali vsi diplomati, ki zastopajo svoje države pri apostolski stolici. Veliko pozornost vzbuja, ker je obiskal kardinala Friih-wirta tudi novi angleški poslanik pri sveti stolici.
Ruski revolucionarji do delu.
O strašni eksploziji v Arhangelsku se poroča iz Goteborga: Med delavstvom v Arhangelsku se je že dalj časa opazovalo revolucionarno gibanje, katero so poskušale ruske oblasti zadušiti, ali zastonj. Dan pred eksplozijo je gonila luška policija z nagajkami delavstvo na delo. Sledeči dan zjutraj je pričelo goreti na večih krajih. Ogenj se je hitro razširil na skladišča streliva. Kmalu nato je prišlo do strašne eksplozije. V luki je zletel v zrak veliki angleški parnik, poln streliva. Razen tega so uničeno še 4 angleške, 14 ruskih in 2 ameriške ladje. Pristanišče in del mesta je popolnoma uničen. Mrtvih pa ]e nad 12.000 ljudi. — Iz Petrograda se pa poroča, da je prišlo do ponovne eksplozije v tovarni streliva v Ratanji. Ko se je dogodila eksplozija je bilo v tovarni zaposlenih nad 1000 oseb, ki so pa vse mrtve. Tovarna je popolnoma uničena.
Atentat na francosko poslaništvo v Petrogradu.
»Budapester Abendblatt« javlja iz »Rječi«: Na francosko poslaništvo v Petrogradu je bil izvršen atentat. Podrobnosti le ni.
Težki izgredi ruskih vojakov.
Stockholm, 7. dec. Besarabški guber-nator in vojaški poveljnik je izdal povelje, ki izvaja: Čimbolj se približavaino bojni črti, tembolj je nemogoče, da bi trpeli še dali« težke izgrede vojakov-. V minulem
tednu samo se je pripetilo 7000 slučajev, ko se je odpovedala pokorščina, v 350 slučajih so vojaki samovoljno zapustili svoie mesto, v 17 slučajih so vojaki pretepli častnike. Trikrat se je dogovorilo več stetnij, cla so se skupno uprle povelju. Odrejam, da v bodeče vojna sodišča v takih slučajih brezobzirno nastopajo s smrtno kaznijo.
Veliki izgredi v Rusiji?
Stockholm, 7. dec. Moskovski metro-polit je izdal sledeči oklic. Opustiti jc svojo nepokorščino proti edinosti. Ne upirajte se svojim predstojnikom. Pravi kristjani so trdni v svoji veri, srčni in močni. Verujte v Boga, a ne tiskanim besedam, Ljudje, ki sovražijo božjo silo in red, so Vas zapeljali k težkim izgredom. Izdajalci, ki letajo med Vami, Vas zapeljujejo, da postanete sami izdajalci. Izobčujem vse tiste, ki poizkušajo strmoglaviti carjevo vlado.
Cesar Karel i(i cesar Viljem v plavam slanii.
Dunaj, 6, decembra, (K, u.) Cesar Karel je bil danes cel dan pri armadnem višjem poveljstvu in je sprejel dopoldne več višjih vojaških funkcijonarjev, da mu poročajo o položaju. Po eni uri popoldne je prispel nemški cesar s Hindenburgom, Lu-dendorffom in častniki svojega spremstva in je bil sprejet od cesarja Karla, nadvojvode Friderika in načelnika generalnega štaba, feldmaršala Conrada. Prebivalstvo je prisrčno pozdravljalo oba vladarja, ki sta bila pod vtisom zavzetja Bukarešta in za-sedenja mesta Ploesti, ki je važno železniško križišče. Popoldne sta oba vladarja z vojaškimi posvetovalci natančno preštudirala sedaj ustvarjeni vojaški položaj, nakar se je cesar Viljem vrnil v glavni stan. Cesar Karel je poslal tekom večera vladarjema, ki nista bila navzoča pri sestanku, sledeč brzojavni pozdrav: »Nj. Vel. Ferdinandu, kralju Bolgarov, Sofija: V očigled sijajnim uspehom zveznih sil na Rumunskem, katerih prednji oddelki so vdrli ponoči v sovražno glavno mesto, je moja srčna želja, da Ti povodom tega uspeha zvestega sodelovanja izrazim svoje veselje. S tem je bila izvršena važna etapa na poti, na katero nas je proti naši volji prisilil izdajalski sosed, čestitajoč Ti tem povodom najiskreneje na sijajni soudeležbi Tvojih hrabrih čet, sem trdno prepričan, da se nam bo v bližnji bodočnosti posrečilo prepričati naše nasprotnike o nesmiselnosti nadaljnega prelivanja krvi.«
Brzojavka sultanu v Carigrad se glasi:
»Ravnokar se mi javlja o pohodu prednjih oddelkov zveznih sil v Bukarešt. Izražam nujno Vašemu Veličanstvu svoje popolno zadovoljstvo nad tem novim uspehom vojaškega skupnega delovanja, ki so se ga udeležile tudi hrabre čete Vašega Veličanstva, čestitajoč Vam tem povodom kar najiskreneje, izražam nado, da nam bo usojeno, izvojevati v bližnji bodočnosti končno in definitivno zmago nad našimi nasprotniki.«
Zvečer je sprejel cesar ministrskega predsednika, ki je bil dopoldne sprejet od nemškega cesarja, v posebni avdijenci, da mu poroča o rezultatu vršivših se pogajanj in je povabil ministrskega predsednika in podpredsednika prehranjevalnega urada barona Friesa na dvorni obed.
Francija Mira Grlo. - Kralj ШШ lin zfcra pri Larissi ersko armado.
Ogrski ministrski predsednik o Grški.
Grof Tisza je izjavil 6, t, m. v klubu delovne stranke: Iz Grčije prihajajo za nas zelo ugodna poročila, dasiravno gredo vsa naznanila skozi ententino cenzuro. Zdi se, da se je položaj obrnil na našo korist. Grška vojska bo dala četverosporazumu veliko dela. Vsak ve, kako hrabro so se borile grške čete v balkanski vojni.
Položaj v Atenah.
Haag. 8. decembra. Iz Aten se javlja: Poslaniki sporazuma se niso nič pogajali z grško vlado. Tudi v mestih na deželi so priredili oddelki rezervistov ped vodstvom častnikov resne nemire. Prijeli so veVko francoskih častnikov; vsem Venizelistom so grozili s smrtjo in jih pretepali. V Volu in dragih krajih so vdrli v bžše Venizelistov in jih zažgali. Posebno grdo so postopali s 70 let starim županom v Atenah, ki je tudi Venizelov pristaš. Narod je Venizelo-vega generala Karatasa pretepel, ko so ga peljali s tremi drugimi ujeiniki v parlt-ment.
Pariz, 6. decembra. (Kor. ur.) Položaj ! v Atenah je neizpremenjen. Čete rezervi-i slov krožijo neprestano po cestah. Kralj se mudi s člani kraljeve rodbine v gradu.
London, 6. decembra. (Kor. ur.) Čete zaveznikov so dne 1. t. ni. pri zasedenju I odkazanih postojank zašle v past in so sc 1 čutile obkoljene, še predno je počil kak j strel. Predaja ali uničenje garnizijc v Zap-peionu po preteku premirja je bilo prepre-I ceno le vsled tega, ker jc neka francoska ' vojna ladja z izredno točnostjo spustila par ! granat tik kraljeve palače. Izgube Angle-
žev znašajo 8 mrtvih in 4 ranjene. Po preteku premirja imajo Grki kontrolo pošte, brzojava in železnic zopet v svoji oblasti.
London, 7. decembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo s Pireja: V Atenah so trgovine zopet odprte. Podaniki držav sporazuma so šli na ladje. Red v mestu vzdržujejo grški mornarji.
Curih, 7. dec. »Secolo potrjuje, da je grška vlada vpoklicala več letnikov pod crožje. V Atenah se pripravljajo zelo resni dogodki.
Beriin, 7. decembra. Pariški »Journalc javlja iz Aten: Poslaniki četverosporazuma so že prekinili svoje zveze z grško vlado. V pirejski luki rekvirirajo vse ladje, da sprejmejo bežeče državljane čveterospo-razuma.
Magdeburg, 7. decembra. Grška mobilizacija je v polnem razvoju. V Atenah in Korintu vodijo državljane čveterospo-razuma v varnostne zapove.
Kralj Konštantin zbira armado,
Genf, 8. decembra. »Matin« poroča iz Aten: Kralj Konštantin zbira pri Larissi armado in je prevzel sam vrhovno poveljstvo,
Francozi zapuščajo Atene,
Genf, 7. dec. Iz Aten se poroča: V Pi-reju so parniki pripravljeni na sprejem francoske kolonije v Atenah in v drugih grških mestih in konzulatnih oblasti.
Sporazum blokiral Grško.
Geni, 8. decembra. (K. u.) Vlada francoske republike objavlja uradno, da razglasa sporazum s svojimi zavezniki blokado nad Grško in nad grškimi otoki. Blokada ce prične 8. decembra ob 8, uri zjutraj.
Kodanj, 8. decembra. »Politiken« napovedujejo, da bo Grška toliko časa blokirana, dokler ne bo dala grška vlada radi zadnjih dogodkov v Atenah zadostnega zadoščenja.
Sporazum »odstavlja« grškega kralja,
Amsterdam, 8. decembra. Oficielni pariški krogi trde, da bo francoska vlaila kralja Konstantina odstavila in ga odvedla v južno Francijo, če ne bo sprejel pogojev sporazuma.
Frankobrod, 8. decembra. (K. u,) — »Frankf. Zeitung« poroča iz Carigrada: Države sporazuma so se zedinile, da, če bo potreba izpremembe na grškem prestolu, bodo proglasile grškim kraljem najstarejšega sina kralja Konštantina, princa Petrosa. Ker je Petros šele v 9. letu, bi poverili regentstvo Venizelu. Princ Ju-Hj, ki "je poročen s hčerko Rolado Bona-parte, biva žc več časa neprostovoljno v Parizu in ne žele njegove navzočnosti v Atenah.
Grki in Italijani.
Lugano, iS. dec. (K. u.) Italijanski listi in Agenzia Štefani poročajo iz Aten: Kralj Konštantin jo sprejel italijanskega poslanika, da so pogovori ž njim o poravnavi diferenc s sporazumom z izjavo, da Grško ne osvoji sporazum. Kralj je pri poznal zmernost italijanske diplomacije in rekel, da obžaluje dogodke, ki so so pojavili in da želi zadovoljivo poravnavo s sporazumom. Grški državni pravdmk je zaplenil v hišah Venizelistov 3P.9G0 pušk in veliko streliva. Francoska admiral-na ladja »Libia« jo ostala tam. Zaplenjeni grški torpedni rušilec »Panplur« se je potopil; 5 mož jc mrtvih, 25 ranjenih.
Brezžična zveza med Atenami in Sofijo.
Budimpešta, 8. clec. Med Atenami in Sofijo obstoja brezžična brzojavna zveza. Atenska vlada je naznanila sporazumu in osrednjima velesilama, da ostane Grška pod orožjem strogo nevtralna in da ne bo sporazumu ničesar več priznala. Vsako novo Izzivanje bo smatrala za casus beiii.
Brzojavna zveza med Carigradom in Atenami.
Carigrad, 8. dccembra. (K. u.) Radio-brzojavna zveza med Carigradom in Atenami zopet posluje.
Boli na zioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. dec. Veliki glavni stan:
Tri Trnavi (vzhodno Črne) je vrgel preizkušeni G-. mazurski pešpolk St. 146 z bolgarskimi stotnijami Srbe iz tiste postojanko, kjer so se bili vgnjezdili predvčerajšnjim. Ujeli so G častnikov in 50 mož. Na nižini S5.rume so se obrnili v bolgarskem ognju analeški oddelki, ki so se poizkušali približati postojankam jugozahodno Sercsa.
Berlin. 7. dec. Wolff poroča:
t
Berlin, 8. decembra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Na zahodnem bregu Moze so napadli Francozi včeraj jarke, ki smo jih bili 6. decembra na višini 30! vzeli. Odbili smo jih.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francija izgubila 4 milijone mož.
Haag, 8. deccmbra. Do 1. novembra so izgubili Francozi po uradnih podatkih mrtvih, ranjencev in pograšancev 4 milijone mož.
Francoska vlada španskemu kralju ni dovolila, da bi bil potoval k pogrebu ranjega cesarja Franca Jožefa.
BerPn, 7. dec. Tu sc trdi, da francoska vlada španskemu kralju, ki je hotel potovat, h pogrebu cesarja Franca Jožefa I., ni dovolila, da bi se bil smel peljati skozi Francijo, vsled česar španski kralj ni mogel priti k pogrebu.
llisirsKa Kriza m Angleškem.
Klic po vojaški diktaturi. Nesporazumljenje med Joffrejem in Briandom.
Kakor poročajo švicarski listi, se je pojavilo v Franciji zadnje čase, posebno v Parizu, med ljudstvom in parlamentarci nemirno, napeto in skrajno nezadovoljno razpoloženje. In to še pred padcem Bukarešta, kar znači, da se je ta nezadovoljnost sedaj še gotovo pomnožila. Posebno se poudarja nesporazumljenje med Briandom in Joffrejem in radi tega klic po vojaški diktaturi ali pa vsaj izpremembi v ministrstvu. Francosko časopisje razpravlja jasno o misli, da je treba tu krepke osebnosti. Na vsak način stojimo tudi na Francoskem pred važnimi notranjimi dogodki, katere bo izprememba v angleškem ministrstvu še pospešila.
Francoska zbornica.
Pariz, 8. decembra. V tajni seji je pozvala zbornica Joffreja, naj radi svojega odlašanja odloži poveljstvo.
Ženeva, 8. decembra. (Kor. u.) Po za-ključitvi lajne seje je zbornica zopet razpravljala javno. Predsednik Deschanel prečita 19 dnevnih redov. Ministrski predsednik Briand izjavi, da si je iz dolge debate zbornica lahko ustvarila jasno sliko, zato sprejme vlada samo dnevni red Badanel-Lecroix: izjava vlade o reorganizaciji vrhovnega poveljstva, delo vlade z ozirom na vojno. Ta dnevni red izraža jasno zaupanje do vlade. In vlada potrebuje to zaupanje, da dovrši svojo nalogo s potrebno avtoriteto.
Nato je izrazilo več poslancev svoje mnenje. C h a u m e t kritizira odredbe vlade, katerim manjka dalekosežnega vpogleda v akcije v orijentu. V Atenah je nastal tak položaj, ki gotovo vsaj našega prestiža ne dvigne. Ministrski predsednik Briand odgovarja, da je prestiž Francije vzvišen nad takim naziranjem. C h a u m e t spominja na koncu svojega govora na obveznosti, katerih vlada ni izpolnila. Tudi Comperc-Morel graja vlado. M i 1 -lerand in Rena u del izjavita, da glasujeta za kabinet. Zbornica odkloni nato s 395 glasovi proti 117 predlog Dar-d i e u, ki izreka vladi nezaupnico. Sprejme pa na podlagi razpravljanj in različnih interpelacij v tajni seji s 344 poti 160 glasovom dnevni red, ki pomeni za vlado zaupnico.
Ženeva, 8. decembra. (Kor. u.) Dnevni
red, katerega je sprejela francoska zbornica, se glasi takole: Zbornica vzame na znanje izjavo vlade o izpremembi v armadnem vodstvu. Odobrujc sklep, naj se združi vojno vodstvo in gospodarska organizacija dežele tesno pod enim krepkim vodstvom. V zavesti, da bo vlada v sporazumu z zavezniki vse nujno potrebne žrtve in napore prinesla, prehaja zbornica k dnevnemu redu.
Mevoijiiosl na Francoskem.
Lloyd George ministrski predsednik.
November in december sta nam prinesla toliko nepreglednih važnih dogodkov, Povsod veliki zunanji in notranji dogodki. Po celi Evropi vse kipi in polje. Svet postaja nervozen, nezadovoljen s tem ex lex-vojnim položajem brezvladja in vse se pripravlja, da sc forsira po tem velikem brez-vladju nova velika doba, katero nam bo prineslo novo leto 1917. — konec vojne in zaželjeni mir, ki bo tvoril podlago novemu veku Evrope, celega sveta.
Tudi na Angleškem so prišli iz ravnotežja. Ministrska kriza, novi notranji dogodki, končna rešitev irskega vprašanja. Tradicijonelni zastopnik Angleške Asquith je odstopil kot voditelj angleškega državnega ustroja in na njegovo mesto je prišel bivši mtinicijski minister in po Kitchcncr-jevi smrti vojni minister Lioyd George. Kralj ga je sprejel, mu prožil roko v vda-nostni poljub in mu izročil vodstvo državnega ustroja. Lloyd George, delavski vo-
dilelj, odvetnik, prijatelj irske samouprave, načelnik angleške vojne stranke — bo sklepal mir.
Sestava nove angleške vlade.
London, 8. dec. (K. u.) Nova vlada je že skoraj popolnoma sestavljena: Bonar Law bo državni zakladnik, Ad-dison municijski minister, Baiour zunanji minister, lord Derby vojni minister; obenem bo zastopal vlado v zbornici lordov, Hcnderson delavski minister s sedežem v vojnem svetu, Barnes minister uprave pokojnin, lord Robert Cecil ostane državni podtajnik zunanjega ministrstva.
Liberalna stranka izrazila Asquithn zaupnico.
London, 8. decembra. (K. ur.) Reuter: Na današnjem shodu liberalne stranke so izrazili Asquithu zaupnico in sklenili, naj se nova vlada pri nadaljevanju vojske podpira. »Press Association« poroča, da je Asquith na shodu poročal, da bo prevzel Balfour zunanji urad, lord Robert Cecil bo ostal državni podtajnik urada zunanjih zadev.
Na morju.
Štirinajst laških napadov krvavo odbitih.
»Slavjanski Jug« poroča o zadnjih bojih v Makedoniji, katerih so se posebno italijanske čete udeležile. Italijani so napadli v jako neugodnih razmerah v zadnjih dneh zelo ljuto neko višino. Sovražnik je uporabil jako vspešno proti njim svoje topništvo. Štirinajst laških napadov je bilo pred višino odbitih. Italijanske krvave izgube so za srbskimi najhujše in največje, kar jih je videlo makedonsko bojišče.
Skupina naših morskih letal je metala 6. t. m. kljub slabemu vremenu zelo uspešno bombe na letalno postajo Beligna in na baterije Zdoba. Tri lope so bile zadete. Kljub besnemu obrambnemu ognju so se vrnila vsa letala nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Francoska vojna ladja »Suffren« izgubljena.
Pariz, 8. dec. (K. u.) Mornariško ministrstvo naznanja: Vojno ladjo »Suffren« (12.730 ton), ki se je odpeljala 24. novembra na Orient, pogrešajo. Sodijo, da je izgubljena. Posadka je štela 18 častnikov in 700 mož.
Na severnem Atlantskem morju križan nemška oborožena trgovska ladja.
London, 6. dec. (K. u.) Admiraliteta javlja: Poroča se, da so opazovali dne i. decembra na Atlantskem occanu oboroženo nemško trgovsko ladjo. Podrobnih poročil ni.
S. novembra potopili podmorski čolni 38 ladij.
Berlin, 8. novembra. (Kor. ur.) Kapitan poročnik Steinbrink, ki je bil nedavno odlikovan z redom Pour le merite, je med svojo zadnjo vožnjo v enajstih dneh s svojim podmorskim čolnom potopil 22 ladij, ki so obsegale 14.055 ton. Dne 6. novembra je bilo dozdaj na en dan največ ladij potopljenih, namreč 38.
Boji v Mocedoo!}!.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. decembra. Uradno:
Pri Vojuši od časa do časa težak sovražni topovski ogenj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: ■ pl. Hofer, fml.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Pri Tarnavi, vzhodno Ćrnt-, so se izjalovili srbski močni napadi.
Nemške in bolgarske čete so odbile močne napade Srbov pri Tarnavi (vzhodno Črne). Tudi novi sunki Angležev na bojni črti ob Strumi so se izjalovili.
Sofija, 8. decembra. Uradno se poroča: Pri Bitolju in v ovinku Črne slab sovražen topovski ogenj. Ponoči na 7. decembra je poizkusil sovražn;k večkrat napasti naše postojanke vzhodno od Črne in južno od Gradešnice. Naše čete so vse napade odbile. Na obeh straneh Vardarja slab topovski ogenj. Na Belašici Planini je mirno. Ob Strumi topovski ogenj. Ogenj naših pušk in strojn h pušk je ugonobil angleško stotnijo, ki se je bližala Čifliku— Teviiku. Pred našimi jarki leži 120 sovražnih mriičev.
Srbsko uradno poročilo.
6. decembra. Včeraj smo izpopolnili svoj uspeh severno G rum i š te in Budime-reja. Vzeli smo nove, močno utrjene postojanke, kjer smo zaplenili dve nemški havbici. Sovražnika smo vrgli proti severu. Na osvojenem ozemlju smo na?li veliko mrtvih sovražnikov, rned njimi poveljnika 21 polka.
Pri Strumi.
Sofija, 8. dcc. Z bojne črte pri Strumi se javlja: Angleži slabe svoje črte. V okraju Barakli-Cumaja-Kumli in Koprulii uničujejo Angleži svojo žične ograje in sc umikajo. Angleži, ki so bili zadnje čase ujeti, pravijo, cla se niso hoteli vojskovati z Bolgari in da se vei-krat Angleži krvavo stepo з Škoti in г Irci.
Dnevne novice.
"+ Cesar Karel se je vrnil 7. t. m, zjutraj iz glavnega stana na Dunaj v Schonbrunn.
+ Dnevnik rajnega ccsarja Franca Jožefa I. Z Dunaja se poroča: Pod vodstvom prvega dvorjana kneza Mcntenuovo so na dan po pogrebu popise li v Schon-brunnu pohištvo pisarne cesarja Franca Jožefa I. Preiskali so cesarjevo mizo in eno omaro. Našli so pisma, dokumente in beležke, ki so popolno intimnega značaja. Poleg pisem sorodnikom so našli tudi taka, ki so velikanske zgodovinske vrednosti. Neka oseba, ki pripada dvoru, je povedala, da so našli tudi dnevnik cesarja Franca Jožefa I. s subjektivnimi beležkami o osebah in dogodkih.
-f Generalni polkovnik pl. Boroevič o V. vojnem posojilu. »Triester Tagblatt« priobčuje naslednje opazke generalnega polkovnika pl. Boroeviča: »Že 18 mesecev sem vsak dan priča tople domovinske ljubezni primorskega prebivalstva. Gotovo se bo krepko izkazalo tudi pri podpisovanju vojnega posojila. Mi na fronti smatramo kot ob sebi razumljivo častno dolžnost, podpisati vojno posojilo do zadnjega po-grešljivega vinarja. Kdo za fronto bo hotel zaostati za nami? Sto podpisanih milijonov je dobljena bitka. Kdo bi se ne hotel biti? In vsaka dobljena bitka nas približa trenotku, ko bomo mogli meč zamenjati s plugom, da bomo v miru nadaljevali delo za moč in veličino domovine, Boroevič, generalni polkovnik, m. p.«
-f Parlamentarno vprašanje med nemškimi strankami. Nemški radikal-ci še vedno niso potolažili svoje jeze proti dr. Ivoerberju. Sedaj reorganizirajo »Nemško nacijonalno zvezo«. Dosegli so, da se združi v trdno celoto nad sto nemških poslancev. Bodoči reorganizirani zvezi bo načeloval predsednik z clvema podpredsedniki, ki bodo imeli v rokah večjo oblast kot preje. Tudi prejšnji veto strank se odpravi. Vsa vprašanja se bodo reševala po načelu majoritete. — Dne 6. decembra je govoril dr. GeDmann na nekem zborovanju na Dunaju o predmetu »kaj zahtevamo od parlamenta«.
koga bosi. O, to grozno pomanjkanje podplatov! Umestno bi bilo, če bi oblast s kakim primernim odlokom nekoliko ponižala to drago, razkošno, nepotrebno »visoko« stališče. Kako primerno bi bilo, če bi izšel odlok pod naslovom: visoke pete — prepovedane.
Organizacija nabave ogrskih prešičev. Uradno se naznanja: C. kr. urad za prehrano prebivalstva je prevzel nabavo ogrskih debelih živih ali zaklanih prešičev. Nabava živih prešičev se je tako uredila, da se je poverila izključna pravica za nakup in uvoz prešičev iz Ogrske v Avstrijo avstrijski centralni nakupilni družbi na Dunaju L, Am Hof 4; nadzorstvo si pridrži prehranjevalni urad. Prešiči, ki jih bo v okviru dovoljenega kontingenta dobila na-kupovainica, se razdele po določenem ključu. Za Dunaj in Nižje Avstrijsko določeni prešiči se bodo zaklali in bodo dobili posamezni interesenti meso in špeh vsakega zase. V posameznih kronovinah se ustanove prevzemalnice za ogrske pre-šiče, ki bodo razdeljevale dobavljeno blago. Zasebnikom poslej ne bo več dovoljeno uvažati prešiče iz Ogrske. Kar se tiče naročanja svinjske masti, špeha in svinjskega mesa iz Ogrske, se je treba obrniti na prehranjevalni urad za potrebne transportne liste.
Koza za 320 K. Brnski »Hlas« poroča: Na zadnjem sejmu v Netolicih na Češkem je bila kupljena koza za 250 K, a koj nato prodana za 320 K.
— Priporoča se nova tvrdka F. Čuden Sia nasproti glavne pošte, specialna trgovina z zlatnino, ur in srebrnine. Več v oglasu.
Maršal Ojama umri.
Frankobrod, 8. dec. (K. u.) »Frankfurter Ztg.« poroča iz Haaga: Maršal knez Ojama, poveljnik japonske armade v japonskC"ruski vojski je umrl.
LioDijonsKe novice.
—	Hrvatski sabor se sestane dne 14. decembra t. 1.
—	Pri upravnem soiHšču. Cesar Karel je imenoval svetnika upravnega sodišča Viljema Јеппу za senatnega predsednika.
—	Umrla je v četrtek, 7. t. m. v Domžalah občespoštovana, kot blaga dobrotni-ca revežev znana gospa A p o 1 o n i j a Cerar roj. Majhe'n v 79. letu starosti. Pogreb je bil danes dopoldne. Velespoštovani rodbini naše sožalje! Izmed petih živečih sinov so štirje pri vojakih.
—	Gostilnam in kavarnam prepovedana prodaja imodk in svalčic. Dunaj, 8. novembra: Finančno ministrstvo je pričenši z jutrišnjim dnem prepovedalo prodajati smodke in svalčice v gostilnah in v kavarnah.
—	Veleizdajalska sodna razprava v
Sarajevu proti 36 osebam sc je končala dne 6. t. m. Trije so obsojeni na smrt, 19 je oproščenih, ostali so pa obsojeni v zapor od 1 do 16 let.
—	Nove čitanke za hrvatska ljudske šele. Za III. in IV. razred je izdala hrvatska vlada nove čitanke, v katere so uvrščeni članki, ki se nanašajo na svetovno vojno, posebno pa na junaštva hrvatskih vojakov.
Učiteljske izpremembe. Namesto obolele učiteljice Leopoldine Bojc-Vadnjal bo suplirala na enorazrednici v Ložicah abs. učit. kand. Ida Slakar; obenem bo začasno vodila šolo.
—	Beseda o pomanjkanju usnja. Piše sc nam: Na vse kraje se toži o pomanjkanju usnia, posebno podplatov. Resen človek bi pa temu komaj verjel, če bi videl, kako »visoko« stoji danes velikokrat zlasti nežni spol. Do te »višine« je prišel, pa to le malokdo pomisli, na »usnjeni« podlagi.^ Pete so podobne že celim stebričkom. Da se vzdrži umetnim potom, ta siccr dvomljiva -Uina. moraio biti stopala in orsli marsi-
Ij Cesarska maša. Danes ob 10. uri je bila povodom nastopa vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla v tukajšnji stolnici slovesna pontifikalna maša z zahvalno pesmijo »Te Deum«, Pontifikalno mašo je daroval presvetli gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič ob običajni obilni asistenci. K sklepu se je zapelo cesarsko pesem. Cerkvene slavnosti so se udeležili zastopniki javnih oblasti: deželni predsednik grof Attems z uradniki državnih uradov, deželni glavar dr. Šu-steršič z deželnimi odborniki dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, štaciski poveljnik Kleinschrodt s častniškim zborom, mestni župan dr. Tavčar z občinskim odborom ln z načelniki magistratnih uradov. Izmed vo-aških dostojanstvenikov bodi še omeniti general Sternberger in ekscelenca podmaršal Rechbach. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih drugih javnih korporacij. Opaziti je bilo mnogo gospa. Tudi udeležba ostalega občinstva je bila mnogoštevilna, tako da je bil razpoložljiv prostor v cerkvi napolnjen,
lj V Šentjakobskem prometnem društvu se vrši v nedeljo, dne 10. t. m., točno ob 6. uri zvečer, društveno predavanje. Predava državni in deželni poslanec gosp. prof. Evgen Jarc,
lj Nova »Tiskovna zadruga v Ljubljani«. Pod tem naslovom se je osnovala zadruga z omejenim jamstvom, ki prevzame z novim letom od »Narodne tiskarne« izdajanje »Ljubljanskega Zvona«. Zadruga je že vpisana v zadružni register. Prvo načelstvo tvorijo gg,: Dr, Oton Fettich-Frankheim, odvetnik v Ljubljani, kot načelnik; dr. Pavel Grošelj, licejski profesor v Ljubljani; dr, Josip Klepec, odvetniški kandidat v Ljubljani; Josip Breznik, c. kr. profesor v Ljubljani, in dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmctske posojilnice v Ljubljani, kot odborniki. V nadzorstvo sta izvoljena gg.: Fran Abulner, nadoficijal Mestne hranilnice, ter Anton Kristan, strokovni ravnatelj v Ljubljani. Urednik »Ljubljanskega Zvona« bo Oton Župančič,
lj Mestna preskrbovalnica za mleko je dobila od vlade pravico za rekvizicijo mleka v političnih okrajih Kranj, Logatec in Kamnik. V te okraje odpošlje svojega zastopnika g. Dohtoriča, da se dogovori s strankami. Vojaško oblast se naprosi, da odpošlje v posredovalnico svojega zastopnika, ker bo tudi za vojaštvo samo posredovalnica dobavljala mleko. »Mlekarska zveza« sc naprosi, da predloži svojo pogodbo, po kateri bo oddajala mleko. Vladi se izrazi mnenje, da so za rekvizicijo od-kazani okraji nezadostni in da naj sir in kondenzirano mleko, ki ga dobiva »Kranjska trgovska družba«, oddaja samo mestni aprovizaciji.
lj Mleko v kavarnah. Dne 11. decembra izide odredba, po kateri se bo bela kava smela oddajati gostom v kavarnah le od 5. ure zjutraj do 10. ure dopoldne.
lj Prodaja fižola pri mestni aproviza-cij: se prične v torek. Ureditev priobčimo v ponedeljek. Na osebo pride 1 kg.
lj Avstrijsko rnornar?5ko društvo je v žalni seji svojega osrednjega načelstva po-
vodom smrti Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa sklenilo ustanoviti poseben zaklad za podpiranje vdov in sirot pomorščakov. Da se trajno časti spomin na visokega pokojnika in na njegovo iskreno skrbstvo za vse, kar tiče pomorstva, se bo ta ustanova imenovala »Cesarja Franca Jožefa I. spominski zaklad«. Kot osnovno glavnico mu je osrednje načelstvo Avstr. mornariškega društva odkazalo 100.000 K.
lj Uin?li so v Ljubljani. Elizabeta Banko, hči gostilničarja in posestnika, 1 mesec. — Frančiška Dovič, posestni-kova hči, 3 leta. — Marija Ambrož, sli-ltarjeva hči, 6 dni. — Edmund Kruder, desetnik. — Giuseppe Nasilla, laški pešec 224. pešpolka, vojni ujetnik. — Marija Balija, gostilničarka, 35 let. — Angelo Cigoj, bivši sprevodnik, hiralec, 48 let. — Ivan Frohlich, pešec.
lj Našla so je na Krakovskem nasipu mala vsota denarja. Dobi se Mala čolnarska ulica 7, 1. vrata.
Izgubil se je v četrtek, 7. t. m. okoli 10. ure zvečer na poti od pošte do glavnega kolodvora zelen nahrbtnik (Rucksack), ki je vseboval eno pištolo repetirko 9mm, nekaj knjig, temnorujav telovnik (Kamel-haarwest), platnen žakeljček z umivalnimi potrebščinami, eno malo steklenico (Feld-flasche) in nekaj drugih malenkosti. Najditelj se prosi, da odda ta nahrbtnik pri c. in kr. cenzuri v Ljubljani, Lingarjeva ulica št. l/II. proti nagradi.
lj Za vzdrževanje vojaških grobov je tukajšnja tvrdka brata M o s k o v i č pri c. kr. deželni vladi darovala znesek 50 K.
Primorske novice,
— Majhen popravek k laškemu uradnemu poročilu z dne 5. decembra. Minulo nedeljo, dne 3. decembra, so prileteli nad Dutovlje štirje laški zrakoplovi in z vso naglico zmetali svoje bombe. Zadeli niso popolnoma nič razen kraško kamenje. Cadorna poroča, da so vršili letalci svoje junaške čine kljub neugodnim vremenskim razmeram, dasi je bil tisti dan eden naj-krasnejših, kar se mjih doživel. Te neugodne razmere sta bila naša dva letalca, pred katerima so se laški zračni junaki takoj spustili v beg.
Umrl je nagle smrti 4. decembra vpo-kojeni konservator, vladni svetnik Henrik M a j o n i c a, bivši profesor drž. gimnazije v Trstu in pozneje ravnatelj drž. muzeja v Ogleju. Pokojnik je bil v znanstvenem svetu znan kot odličen arheolog.
Pred goriško izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani je bil izredno pripuščen k usposobljenost:! emu izpitu g. Ivan Slavec, c.. kr, poročnik v rez., ter je izpit prebil dfte 7, decembra z ugodnm uspehom za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom ter za nemščino kot predmet.
Korp. štelan Bajt je bil operiran na slepiču v vojni bolnišnici ogrskega Rdečega križa št. 2 v Sežani. Sedaj se že dobro počuti.
Naš izkaz pogrešanih družin s Primorskega priobčimo v ponedeljek.
ZnoKi sove Ш oleozive.
Lahi se nas boje in zato se tako zelo obotavljajo poseči na Krasu in v Vipavski dolini po prejšnji navadi v energično ofenzivo. »Stampa« si pusti poročati z bojišča v opravičilo tega laškega brezdelja, češ da niso Avstrijci samo v Tridentu, ampak tucli ob soški bojni črti zbrali skupaj nove, sveže čete, veliko novih topov, strojnic, čisto novo zgrajenih minometov in izredno veliko množino streliva. Ravnotako so si izborno utrdili svoje postojanke od Plavi do morja. Cadorna čaka in se boji zafeti z vsemi silami boj. Zato na Krasu in v Vipavski dolini le negotova ofenzivna tendenca od laške strani. Toda vprašanje je, ali se ne bo moral udati Cadorna pritisku »od zgoraj«, od »zmag« željne italijanske publike, od parlamentarcev, ki radi govore o osvojenih pokrajinah nekdanje roparske heneške ljudovlade in ki hočejo dokumentirati skupnost z Rumuni s tem, da prisilijo Cadorno, oziroma vojvodo d' Aosta do udarca. Lahi so se pričeli na Krasu gibati. Ali je to le demonstracijski sunek, ali pa splošen laški napad naročen vsled političnih ozirov?
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. decembra. Uradno:
Včeraj zjutraj se je priča! na Krasu močan sovražni topovski cnenj, ki se je proti Kostanjevici ponmažil rt o največje besnosti, a opoldne, ko jc nastalo neugodno vreme, ja zopet ponehal. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
AVSTRIJSKO URADNO P0R06IL0. Sedmi del italijanske trgovinske mornarice uničen.
Lugano, 7. decembra. Sovražni podmorski čolni so potopili do zdaj sedmi del italijanske trgovinske mornarice.
Stavke v Italiji
Stavka stavcev v Milanu je končana, listi pravijo, da je stavka bila nektka manifestacija za mir. V Turinu stavka 6000 predilniških delavcev.
Ustavljena italijanska lista,
Monakovo, 7, decembra, »M, N. N.« poročajo iz Curiha: »Avanti« in »Popolo d'Italia« sta uradno ustavljena, in sicer za nedoločen čas,
Žična vojsko novemlira lote.
Berlin, 8. decembra. Veliki glavni stan:
Dasi je bilo vreme večinoma neugodno, so letalci tudi meseca novembra dosegli velike uspehe. Na zahodu In na vzhodu, v Rumuniji in na Balkana smo izgubili 31 letal; sovražniki so pa Izgubili: V zračnih bojih 71, s zemlje smo jih sestrelili 16, neprostovoljno se Jih Je izkrcalo 7; skupaj toraj 9 S letal. Med temi smo jih zaplenili 42; onstran črte je padlo na tla, kar smo dognali, 52 letalnih strojev. Letalci topništva in pehote so si pridobili priznanje in zaupanje ostalih čet, ker so odlično Iznolnievali svojo dolžnost. Vodstvo njih dejanja visoko ceni.
llalijonska zuernte
Nadaljevanje Boselijevega govora.
Curih, 6, dec. (K. u.) V nadaljnem govoru se dotakne ministrski predsednik dogodkov na Grškem. Povdarja, da je tam konflikt rešen in tudi v bodoče, upa, da ne pride več do resnejših nesporazumljenj. Nočemo prisiliti nobenega ljudstva,, ki samo ne želi vojne, v vojno, zahtevamo pa, da se mu odvzamejo materijalna sredstva, s katerimi se lahko posredno ali neposredno pomaga sovražniku.
Carigrad.
Spomladi 1, 1915 sta objavili Francija In Angleška — torej še pred našo vojno napovedjo — da se strinjata, da pripade v bodoči mirovni pogodbi pod gotovimi garancijami Carigrad Rusiji. V priznanju stoletnih aspiracij našega hrabrega zaveznika smo tej pogodbi pritrdili.
Poljska.
Italijanski duh je po simpatičnih tradicijah s poljskim tesno združen in zato je Italija odobravala carjev korak, ki je te dni potrdil vsem ljudstvom Poljske enotnost in samostojnost. Nasprotno pa so centralne države pritrdile razcepitvi Poljske in izvršile v protislovju z mednarodnim pravom prenos suverenitetne oblasti in hočejo prisiliti poljsko ljudstvo v boj proti državi, h kateri pravno pripada. Proti temu je protestirala italijanska vlada pri nevtralcih,
Belgija.
Država, ki drži Belgijo zasedeno, trpinči belgijsko ljudstvo z prognanstvom in prisilnim delom. Italija graja to in se zgraža pred vsem svetom nad tem in želi belgijskemu ljudstvu skorajšnjo zopetno vrnitev samostojnosti.
Italijanski monopol na kulturo.
V sredi tega strašnega klanja ni pozabila Italija na svete in zmerne svoje tradicije; Italija je domovina mednarodnega prava in prvorojenka kulture. Zato smo razlastili nam pripadajočo »Palazzo di Venezia«.
Finance, trgovina, premog,
O italijanskih kolonijah zatrjuje Boseli, da vladajo tam zelo ugodne razmere. Tudi doma ohranjuje italijansko ljudstvo vzorno disciplino. Italijanske finance so vkljub velikim izdatkom trdne in varne. Državnih bonov smo izdali do 30. novembra za 4290 milijonov lir, italijanski kredit je močan in davčne žrtve italijanskega ljudstva nam varujejo kredit do končne zmage, — Vlada je priskočila izdatno na pomoč po potresu prizadetim provincam, podpirala jc gospodarsko Apulijo in kraje v vojnem ozemlju, posebno Benetke.
Določbe pariške gospodarske konference veljajo samo za dobo vojne in v smislu teh je zaplenila vlada sovražna trgovska podjetja in zahtevala od zaveznikov aprovizacijski materijal. Tudi glede italijanske trgovske politike po vojni se nismo nič obvezali, ampak sklenjeno je, da so vse trgovske pogodbe z drugimi državami koncem leta 1917 prenehajo. Nujna je potreba, da si zgradimo trgovsko mornarico, ker nam sovražnik z vednim zasledovanjem trgovske ladje uničuje. Danes stane vsaka tona prevoza po morju najmanj petkrat toliko kot v mirovnih časih. Angleška nam skrbi za dovoz sladkorja, žita, • premoga in železa, ima pa vsled transportnih sredstev sama velike težkoče. Zato moramo omejiti naš konsum na najnujnejše. Posebno hudo nas zadene pomanjkanje premoga, toda vse žrtve bo prenesla naša domovina. In te žrtve nam bodo prinesle zmago, ki bo dala Italiji v last vsa ljudstva, vse dežele in morja, kjer so nekoč vihrale zastave Benečije. Drugače ni v Rimu mir mogoč.
Debata.
Noben poslanec se ni dvignil, da čestita sivemu ministrskemu predsedniku po starem običaju k govoru. Zborovanje zbornice se prekine za dve uri, da poda Boselli tudi v senatu enako izjavo. Ko se zasedanje zopet otvori, stavi 50 poslancev predlog, naj se razpravlja o izjavi vlade v tajni seji.
Poslanec Barzilai slavi v posebnem govoru vsled veleizdaje v Avstriji usmrče-ne Italijane. Ko pripoveduje, kako sta zaklicala poslanca Battisti in Sauro pred svojo smrtjo »Smrt Avstriji«, »Živela Italija«, ponoviio nekateri poslanci v zboru te besede. Navzoči se dvignejo, samo socialisti obsedijo molče. Tedaj se dvigne velik vihar psovk: bojazlivci, prodane barabe, šarlatani, izdajalci, lumpi, gobezdačj itd. Poslanec Monteguarnierija, ki kriči neprestano »Smrt Avstriji«, popadejo epileptični krči. Nezavestnega nesejo iz dvorane.
Po enočetrturnem viharju nadaljuje Barzilai svoj govor. Slavi kralja in nadvojvodo d'Aosta in izraža željo, da bi Lahi kmalu osvojili Trident, Trst in Pulj. Po proslavitvi »italijanskih mučenikov« tudi po drugih poslancih, zaključi zbornica v znak sožalja zborovanje.
Vladno časopisje nastopa odločno proti sprejetju predloge za otvoritev tajne seje, ker bi to utegnilo povzročiti nemire in imeti težke posledice.
Oospodfirslvo Ruraualje.
Sedaj, ko je padel Bukarešt, so vseh oči obrnjene na Rumunijo. Upamo na velik import žita. Rumunjja je poljedelska dežela v pravem pomenu besede. Skoro vse prebivalstvo se peča s kmetijstvom, večina ljudstva živi na deželi, mesta so majhna; celo Bukarešt ima komaj 350.000 prebivalcev. Prebivalstvo se sila hitro množi, letno za 2.05 odstotka, na Nemškem na primer samo za 1.27, pri nas niti 1. Narava je rumunsko zemljo izredno obdarila, glede rodovitnosti je med prvimi v Evropi; skoro nikjer ni potrebno umetno gnojenje, ni se treba tako zatekati k različnim pripomočkom gospodarskega obrata kot pri nas. V prvi vrsti prideta v po-štev pšenica in koruza. Samo pšenice pridelajo nad 30 milijonov meterskih stotov, nad 3 odstotke svetovne produkcije (vsa naša monarhija na primer okrog 50, Nemčija okrog 40). Pri tem pa vpošte-vamo še dejstvo, da prižanje Rumunec na 1 ha samo dobrih 14 stotov žita, Avstrija okrog 20, Nemčija okrog 24. Samo s pšenico je zasejanega več sveta kot merita Kranjska in Koroška skupaj. Največ pšenice in pa najboljša je pa ravno v Vlahiji, ki jo imamo sedaj skoro vso mi. Tudi glede koruze je Rumunija zelo v ospredju, zopet okrog 30 milijonov meterskih stotov, 3.5 odst. svetovne produkcije. Koruza igra veliko vlogo ne samo kot piča za živino, temveč tudi kot ljudska hrana.
Živine je dosti; ker je pa živinoreja večinoma v rokah malih kmetov, ni izkoriščanje njenih izdelkov možno v taki meri kot v deželah srednje Evrope.
V nasprotju s poljedelstvom se industrija ni mogla razviti, akoravno jo je vlada po možnosti pospeševala. Največ je še mlinarske obrti, potem pa žag, ker je povsod dosti vodne sile in v gorovju dosti lesa. Večje važnosti je rudokopstvo, V prvi vrsti imenujemo petrolej. Leta 1900. ga je producirala Rumunija šele okoli 250.000 ton, Sedaj pa ga na leto okoli dva milijona ton, to je 4 odstotke svetovne produkcije. Samo Unija, Rusija in Mehika imajo še več petroleja. Največji vrelci so okoli Ploještija, ki smo ga vzeli skupno z Bukareštom. Kapital v petrolejskih podjetjih je večinoma tuj; v Rumuniji tudi ni skoro nobene industrije, ki bi surovo nafto čistila. Eksportirajo torej nafto kar tako kot jo dobijo, rafinerije so drugje. Glede eksporta omenimo, da gre v normalnih časih okoli 80 odstotkov vsega rumunskega blaga skozi Dardanele. Da so v tem oziru vojske zadnjih let neugodno vplivale, je jasno. Saj so Dardanele neprestano zaprte; ravno tako so bile zaprte tudi 1912— 1913. V sedanji vojski je bila pa začetkoma zaprta tudi Donava, dokler niso zavezniki zapodili Srbov z njenih bregov. Ostale so železniške zveze, ki pa niso zadostovale. Rumunija je takrat delala velikanske kupčije; izvozna carina, odstotki za rum, rdeči križ itd. so bili sicer izredno visoki, a ni kazalo drugače, mi in Nemci smo morali vgrizniti v kislo jabolko. Zahtevali so na primer za vagon fižola 3000 frankov izvozne carine v zlatu, za vagon koruze pa 500. Včasih je pa vlada iz raznih ozirov eksport tega ali onega blaga kar prepovedala; doma so se nakopičile velikanske množine žita in se kvarile, kmetje so se jezili in žugali, Zračunili so, da bi bila brez šikaniranja rumunske vlade samo 1. 1916. do izbruha vojske dobila dežela miljardo frankov več nego jih je.
Ko smo si pa s silo odprli pot skozi Srbijo v Bolgarijo in Turčijo, nismo bili več tako izključno navezani na Rumunijo, in odnehala jc. še lik pred vojsko smo čitali o tej ali oni nakupni pogodbi. Da jc rumunska trgovina navezana na osrednji ev-
ropski državi, vidimo iz teh le dveh številk: dve tretjini imporla pride v mirnem času v Rumunijo od nas in iz Nemčije, tri četrtine eksporta gre k nam in na Nemško, v zadnjo državo seveda večji del skozi Dardanele in okoli Evrope.
Rumunski budget se je vsled balkanske in svetovne vojske poslabšal; zaključek je bil pa tudi še 1914—1915 aktiven.
Poglejmo tabelo (v milijonih frankov):
Dohodki Izdatki Dohodkov
1911—1912
1912—1913
1913—1914
1914—1915
575.1 587.1 608.5 567.8
464.7
487.6 512.2
539.7
več za 110.4 99.5 96.3 28.1
Za 1, 1915—1916 so sc pa uračunali; dohodke so določili na okoli 600 milijonov frankov v enajsterih mesecih julij 1915 do inkl. maja 1916 so znašali samo 448 m. fr. Skupni državni dolg Rumunije je dosegel 1, aprila 1916 višino 2079 milj. frankov.
Pri enostranskem glavobolu v zvezi z nerazpoloženostjo, trudnostjo, mrazenjem, pri siljenju krvi v glavo, omotici z nagnjenostjo do zehanja, izgubljenem teku in slabem okusu v ustih, nagonu do bljuvanja, migljanju v očeh in šumenju v ušesih zasluži naravna »Franc Jožefova grenčiča«, ki ureja pravilno odvajanje in zadostno prebavo, visoko pozornost. Višji zdravstveni svetnik prof. Meynert na Dunaju je vporabljal »Franc Jožefovo« vodo na c. kr, kliniki za živčne bolezni z velikim uspehom, ker ista izvrstno služi, četudi se jo uživa v malih množinah.
KaSlju in hripavosti so podvržene le osebe, ki nimajo smisla za nego grla. Potrebno je, da si usta in grlo izpirajo vsak dan z razredčenim Fcllerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsa-fluid. Ta osvežujoča, razkuževalna in razkrajajoča izpiranja odstranjajo zle učinke prahu, dima in vdiha-nih kali bolezni, obenem pa tudi krepc sluzno kožico v grlu in jo vsposabljajo, da je odporljivejša proti učinkom mrzlega zraka. Kdor rabi Fellerjev rastlinski fluid v tem smislu, se najbolje varuje proti kašlju in hripavosti. Ta izpiranja pa učinkujejo tudi slez razkrajajoče, izmeček pospešujoče in bol lajšajoče. Predvojne cene. 12 steklenic tega slovitega domačega sredstva razpošilja povsod Iranko za samo 6 kron lekarnar E. V. Fellcr, Stu-bica, Elsa trg št. 134 (Hrvatsko). Kdor trpi na zaprtju, naj uživa Fellerjcve milo odvajajoče odvajalne Rhabarbara kroglice z znamko Elsa-kroglice. 6 škatelj stane franko le 4 K 40 vin. Učinkujejo tek vzbujajoče in prebavo pospešujoče in imajo prednost pred vsemi drastično učinkujočimi (in s tem črevo slabečimi) odvajalnimi sredstvi. Veselili bi se, če bi se vsi čitatclji okoristili s tem opozorilom. Fellerjevi Elsa izdelki se vedno hvalijo, (i)
pri tvrdk}
MARTIN PLUT, Črnomelj, Belokranjsko.
poštena kmečka mala družina, kt bi sprejela 51et-———a—— nega dečka na hrano in popolno oskrbo za stalno, kakor za svojega proti lepi mesečni plači. Fantek ima tudi lepo doto. Resne ponube za takojšnji vsprojem se prosi na upravništvo pod »Skrbna matis 2374
Kupi se dobro ohranjena _ _ lil___ ___♦
amerikanskegn sistema in en
s 4 kolesi. Ponudbe upravništvu pod štev. 2772.
prazna so odda za shranitev pohištva ali kaj stičnega proti mali odškodnini. — Naslov povo uprava tejja lista pod št. 2842.
pred Rožičem izide krasno ilurtovana knjižica	2784
obsegajoča skrbi\o izbrali životopis blagopol^ojnega cesarja franč. Jožefa I. ki bo posebr\o primerna za šole in drušlva. — Naročila sprejema že sedaj „l^alolišKa bukYan\a" y <£jubljani. Cena l po pošli 10 y Yeč.
5ИОДДОДОЧДО^^
jedilno, v zavitkih po K 2'50 za 2 litra, z natančnim navodilom, da ga lahko vsaka gospodinja sama naredi, razpošilja po povzetju
Rudolf Hhčan 2866	Zagorje ob Savi.
kot tudi sul::i :nleUo„TrocUenmllch'' imav zalogi Ivan Urek, Ljubljana, Mestni trg 13.
Kupim žo rabljeno toda še popolnoma v dobrem stanju so nahajajočo trakasto W _ __ _ (Uaudsage) srednje velikosti, ki ima kroglična ležišča, je na samotežni pogon, ter tudi v slučaju lahko vporabna za gonilno silo. — Cenj. ponudbo z natančnim opisom stroja in navedbo cene naj so blagovolijo poslati na
I. ŠIB AL, JESENICE, GORENJSKO. 2877
„Ш G3SFGDI" zbranih pridig I. deli za nedelje in praznike celega leta, II, del: priložnostne pridige. Spisal F. S Šegula. — Znižana cona G K, lepo vezano 8 K (a poštnim povzetjem, pride najceneje.) Naročila na: Upravništvo »Novi Pridigar,« Pragersko. (Pragerhof, Štajersko). Mnogostrausko, temeljito in zelo lahko porabnol Ne kupujte tuje šare!	2885
Proda se pod ugodnimi pogoji
H ®
mit
Pojasnila daje Kmetska posojilnica ljbljanske okolice v Ljubljani.
Najcenejše čevlje SEStfS
moči) podplate z »Duratinom«, ker s tsm po-
ПнгаЈ-ш dvoji trpežnost P°dP,at0V"
i/ ill U 1111 etano K 1-B0 stekl. in zadostuje zn 1 par čevljev. Dobiva se v vseh trgovinah in pri glavnem zastopstvu za s'ov. dežele: Albin Mekinc, Ljubljana, Strmi pot 8
Trgovcem velik popust. — Tisoče prunaln. pis-m, 2802
o ANTONU ŠPACAPAN, 5. drag. polit Pferdespital, Koroško, je naprošen javiti: Josipu špacapan, Rifenberg 259.
o v
za sedeti in ležati se proda. Fo'>s:;.ska cesta štev. 17 I. nadstropje, po hodniku na levo. 2906

«9»
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem da ie na?a srčno dobra, nepozabna mati, ozir. stara mati iu teta, gospa	'
ГЗГ гоЗ.
dane«, dne 7. decembra ob 4. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni in nrciemu svetih zakramentov za umirajočo v 79. letu starosti vdana v voljo VsemoKo čnega mirno zatisnila zemsko oči.
Pogreb preblago pokoinico se vrši v soboto, dnč 9. doc. ob r, in uri na farno pokopališče v Domžalah.	12
Sv. mašo zadušnice so bodo brale v domači žup'il cerkvi. Nepozabno rajnico priporočamo pobožnemu spominu.
Domžale, dnč 7. dec. 1916.
Franc, Matevž, Alojzij, Ivan, Peter, sinovi.
Marija omož. Rodo, Hoiena, Marijana, Katar l:";rc.
Vsi vnuki in vnukinje.
Ш

"Vi.	• t T ' >
'j£siX
sprsgema: Uloge na knjižice in jih obrestuje po čistih ^ %.
Uloge na tekoči in liro ra£nn proti najugod-
f nejšemu obrestovanju. Rentni davek plača banka ' iz svojega.
Kn^nje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
ESftOJlSira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Bzđaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Dale predfllSiHE: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PreUZSmS: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
2907
PRIKLIC.
Podpisana obžalujem, da sem sumila Janeza Japelj, ključavničarja v Ladt-statterjevi tovarni v Domžalah zaradi tatvine, in javno pripoznam, da je popolnoma nedolžen.
Domžale, 27. novembra 1916. 2896	Reza Rakef, delavka.
Сгп, zmleti
po K 12-— za kg, netto teža, franko na
dom, v kasetah po 5 kg pošilja J. CIVIDIN, TRST, Via Canova št. 24.
za otvoritev trgovine z mešanim bla-
gom v lastni hiši na zelo prometnem kraju v Ljubljani, ob glavni cesti, pripravno za vsako trgovino in tudi gostilno. Pogoj: najmanj 10.000 K kapitala in izurjenost v trgovini. Kupi se tudi prodajalnlška oprava. — Ponudbe na upravo lista pod »Prva moč 2898.«
Sprejme se takoj izurjen
Martin Plut, Crnomel!.
Lepo malo



sv


SkkČ	V-


je naprodaj na Gorenjskem, 15 minut izven mesta, ob glavni cesti. Obstoji iz lepe, skoraj nove hiše in hleva za živino, z opravo ali brez nje. Pri hiši je lep sadni in zelenjadni vrt ter gostilniški vrt. V hiši je sedaj gostilna. Poleg hiše je toliko zemlje, da se lahko redi dvoje goveje živine. Na željo se da tudi več zemlje zraven, kakor tudi en gozd. Proda se tudi samo hiša z vrtom in gostilniško opravo, ali samo nekaj zemlje zraven, kakor kupec želi. Posestvo je v najlepšem in dobrem stanju in za gostilno ali privatno stanovanje zelo pripravno. — Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 2900.
Nalstareiša slovenska tvrdka le stroke.
2901 Obsto]! že nad 40 let
m HOFBHOER
im8jiteijic3 zaloge cerKvena сИљс in orodja biniiUana, ^oifova ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da zdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baida-hine, plašče, kazule, pluvijale, daimatlke, vetume, albe, koretiie, prte itd.itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenie, prenavljanje s:are obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In na;poštenoj£o postrežbo, prosi, ti se pn naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo Ivrdko.
A VIII 854/16-3
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer zemljišče vi. št. 687 kat. občine Vič, obstoječe iz pare. štev. 378 hiša štev. 236 v Rožni dolini z drvarnico, svinjakom in vodnjakom ter 1330/1 vrtom pred hišo, za katero seje ustanovila izklicna cena v znesku 8.00 i K.
Dražba se bo vršila dne 14. decembra 1916 na licu mesta v Rožni dolini štev. 236 dopoldne ob 10. uri. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je založiti pri sodišču.
Dražbene pogoje je mogoče vpogleclati pri sodišču soba štev. 32 med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. vm. dne 27. nov. 1916.
lo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem
Židovska steza štev. 4
na novo preuredila ter uredla tudi posebno častniško sobo in zagotavljam točno postrežbo ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Marija Izlakar.
Kupi se več
dobro ohranjenih
Ponudbe pod „Vreče" na upravništvo lista.
Isznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem pričel s prodajo
vešča obeh deželnih jezikov, ki je več let službovala v knjigovodstvu hranilnice in posojilnice, želi vstopiti v kak denarni zavod. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod »Uradnica« št. 2894.
U И.
in se priporočam
kot ofieielni subskripeijski zavod.
Čisti subkpipeijski kupz znaša Pri
a)	5 Vl° amortizaeni renti odplačljivi V 40. letih K £2 -
b)	5%°\o blagajnienih nakaznicah vračljivih 5 '|a letih K 86*
Pisma z MoravsKega.
Piše Fr. 2—Ć.
II.
Med Hanakl. — Lepe želje. — »Oh, bil je — narod moji« — Pri insgr. dr. Anionu Slojanu. — Konvikt v Kroin&iižu.
Pri Karlu Dostdlu.
»Kdyby nam bylo, jak je Ha-nakum!« pravijo Moravani, katerim ni dano prebivati v liani, ki ne orjejo in ne sejejo črnih brazd po ti lepi, rodovitni in širni pokrajini. Jaz pa si mislim v svoji skromnosti, ko se vozim od Brna do Kojetina in Kromčfiža, pa dalje do Pferova, Olomuca, pa zopet nazaj do Prostejova: »Ko bi Bog razgrnil po našem Krasu samo del te rodovitne grude, kar je moje oko zazre med dvema postajama, — kakšen raj bi pač imeli tam doli na jugu, ako bi poleg tega bili še tako delavni, skrbni in varčni kakor so H a n a k i 1« — Pa brez zamere in očitanja! Mislim to pač tako, da smo vsi Slovenci, kar nas je, če ne drugo, vsaj premalo skrbni in — varčni. Ako vzamemo za merilo bogat-stva milijonarja, pa pridemo do spoznanja, da je takili bogatinov, po odstotkih računano, manj pri — Slovencih, ker Slovence-milijonarje na-šteješ menda na prstih ene roke. Res, »Slovenec nima sreče,« pa mnogo smo temu sami krivi. Morda nam prinese vojska tudi to bridko spoznanje, in prav bo tako!
Vlak hiti ob Moravi, pa gledam te lepe. širne, valovite poljane, na katerih rujejo žene znamenito sladkorno repo. Što in sto vozov, pred katerimi so vprežene večjidel močne, rejene krave, prevaža ta važni poljski pridelek na postaje, a komaj je pospravljena repa, pobran krompir, kipi že brazda za brazdo, črna kot krtina, vzdiguje se za svetlim lemežem in sprejema v svoje toplo naročje rumeno pšenico za prihodnje poletje ... Pa pravijo, da nas izstradajo!
Ob potokih, rekah in rečicah korakajo neštete vrste belih »kapitolskih ptičev«, počasi in ošabno, v zavesti svoje zunanje in notranje vrednosti, češ: Me, tu spredaj, ki smo se preklju-vale po Veliki noči, smo po 20, one za nami so po 30, a naše matere in tetke tam zadej, so pa že po 80 kronic, kakor so bile še pred sedmimi leti kravice po Vaših tolminskih, čepovanskih in drugih vaseh! A ne poprašuj po naših cenah, samotni popotnik, ker sploh nismo naprodaj, vsaj danes še nismo do-velj tolste in debele za poljske židove, ki plačujejo za našo mast in naše meso kar zahtevajo pridne gospodinje.
Ob nedeljah vidiš Ilanake v njihovih bogatih narodnih krojih. Lahko »pornluviš« z njimi, in radi se pogovorijo s Teboj o politiki, najrajše pa o gospodarstvu. Bore malo je med njimi takih, ki ne bi bili dovršili vsaj gospodarske šole, a mnogo jih je končalo gimnazijo, realko, obrtno šolo itd. Tako pridejo z obilnim znanjem na očetov dom, pa jih ni prav nič sram, kidati gnoj, orati in kopati. Poznam premožnega mlinarja. Mož je star kakih trideset let, pa je revež malo šepav in ni za vojsko. On kleplje mlinske kamene, maže tečaje, popravlja žlebove, prenaša vreče in kar je potrebno, pa sc ponaša s tem, da je z odliko dovršil gimnazijo. — Še bolj se začudim, ko me povabi v sobo in sede h krasnemu klavirju ter z dovršeno umetnostjo zaigra Chopinov »Nocturno«. »Bil sem poldrugo leto na glasbeni akademiji v Pragi,« mi reče umetnik v mlinu, »a oče je ostarel, starejši brat je duhovnik, dva mlajša sta na vojski, pa sem jaz prevzel mlin in gospodarstvo.« — Meni pa se je večkrat pripetilo, da so starši rekli, ko sem jim svetoval, naj vzamejo fanta iz četrtega gimnazijskega razreda domu, ker ni za šolo, da to pač ne gre, ker je fant že gosposki in ni več za težko delo . . . Povečini gre tak študent v odvetniško pisarno in množi vrste naših izgubljenih kapita-lov . . .
Da ni tako malo moških med ljudstvom, bi pozabil, da je — vojska. To brezskrbno, veselo kretanje teh ljudi, to vedro čelo in jasno oko, ta brezbrižni posmeh na licu! Komaj čakajo sub-skripcije za novo vojno posojilo, ker hranilnice že ne vedo, kam z nakopičenim denarjem: nikdo ne zahteva posojil, samo nalagajo in nalagajo. So kmetje, ki obdelujejo po 20 oralov zemlje, pa imajo poleg čistega grunta po sto, pa tudi stopetdeset tisoč kron gotovine.
Med to veselo, bogato množico Ha-nakov zagledaš tupatam žene v revnih ponošenlh krilih, s črnimi rutami na glavi; moške z upognjenim tilnikom, razoranim čelom, otroke v lesenih cokljah . . .« oh, bil jo — narod moj!«, naši begunci s toplega juga, ptiči, ki iih ic vihar zaustavil na dolgem poto-
vanju, — pa se ml zdi njihova beda še večja.
Pa ni dosti Slovencev in Hrvatov v bogati Hani; povečini so tu naseljeni poljski židje in Italijani. Hanak ne gleda na narodnost beguncev, on rad d&, še rajše proda. In vendar so si begunci »izbrali« boljši del, ki so prišli v te kraje. Število Slovencev se je poleg tega še nekam skrčilo. V Pferovu jih je bilo za mesec junij t. 1. izkazano še 114 iz goriške okolice, a ko sem bil tam, se mi je povedalo, da jih ni kakor — 59, a število Italijanov se je za ostalih 55 povečalo. — »A kako je to mogoče?« vprašam prijaznega komisarja, Čeha, ki sc sicer mnogo briga za usodo beguncev, nastanjenih v tem okraju, naj so že to ali one narodnosti. Navzoč je bil tudi gosp. Peter Z-on, duhovnik italijanskih pribežnikov, ki zna tudi dobro naš jezik, pa tudi češčine se je privadil za silo. Reklo se mi je, da so se mnogi begunci iz Ločnika, Podcrore itd. v začetku bali povedati, da so Italijani, pa so se zapisali za — Slovence.
Ko pa so videli, da je med dobrimi Ilanaki prazen njihov »strah«, so obrnili plašč in sedaj so zopet Italijani di puro sangue. So celo slučaji, da so starejši bratje obiskovali in dokončali slovensko šolo v Ločniku, a mlajši hodijo sedaj v italijanski konvikt v Kromerižu. Ta konvikt ima svojo posebno, zanimivo zgodovino, in je vredno, da jo omenimo, »quod memnisse juvabit«.
Vrli držav, poslanec in prošt mon-signor dr. Stojan, ta blaga duša, je s pomočjo Apostolata sv. Cirila in Metoda osnoval v Kromčrižu konvikt za petsto begunskih otrok italijanske, hrvaške in slovenske narodnosti. Pri visoki vladi na Dunaju je izposloval v ta namen znatno mesečno podporo. Petsto otrok je moglo najti zavetja in dobre ljudske šole! Med uradnimi spisi sem čital v zadevi tega konvikta nešteta dr. Stojanova pisma in občudoval njegovo prizadevanje, naj se konvikt o t v o r i že meseca decembra 1915. — Otroci bi bili dobivali brezplačno stanovanje, hrano, obleko, knjige, potovali bi na državne stroške itd., samo bi se bila staršem odtegnila dnevna podpora 1 K, ki jo dobivajo za vsakega otroka. Navzlic tej ugodnosti se je priglasilo samo 43 otrok, za katere se je 31. maja t. 1. otvorila italijanska ljudska šola. Imena teh otrok: Bre-gant, Bressan, Coos, Forciassin, Fur-lan, Krassoviz, Kumar, Perco, Pinau-sig, Medvescig, Mulich, Tribusson itd. pripovedujejo žalostno poglavje iz zgodovine goriških Slovencev in delovanje nekdanje »Lege«; jaz nisem temu prav nič kriv, kakor mi je to pred kratkim očital neki rodoljub. Ker je med temi otroki tudi nekaj takih, ki bi morda obiskovali slovensko šolo, ako bi jo imeli, sem — ne oziraje se na ono očitanje — meseca oktobra napravil predlog, naj se poleg italijanskega otvori tudi slovenski konvikt s slovensko ljudsko šolo, in naj se to razglasi po vseh hrvatskih in slovenskih naselbinah na Moravskem in Češkem, da ta lepa ideja dr. Stojanova ne splava po Moravi. Meseca oktobra sem bil v tej zadevi osebno v Kromčfižu in sem hotel govoriti z g. dr. Stojanom. Cela vrsta ljudi je čakala pred menoj; bilo jih je kakor v predsobi ministrovi. Ogledujem nebrojne častne diplome raznih društev, mest itd., ki jih je dr. Stojan dobil v priznanje velikih zaslug za svoj narod. Ker je moj čas odmerjen, pošljem svojo vizitko s prošnjo za kratek pogovor. »Vi ste Slovenec?« vpraša prošt. »Dovolite, da odpravim svoje obiskovalce, a Vi pridite na skromno kosilo, cla se kaj pogovoriva!« Ne ugovarjam, ker me zanima dobri gospod kot človek in politik. Velike, močne postave, zdrav ko hrast, vljuden in obenem dostojanstven — Hanak. Častitljiv mož je neumorno delaven; še o polnoči ga najdeš pri njegovi obilni korespondenci, a zjutraj ob petih je že zopet na nogah. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da šteje že nad šestdeset let. Ko pri kosilu obiram — prosim! — fazana, pripovedujem o Gorici in dogodkih, ki sem jih doživel prve mesece vojske z Italijo. Ko pridem na razgovor o kon-viktu in povem svoje mnenje, pravi: »Škoda, da so se Slovenci premalo zanimali za stvar. Nadejal sem se boljšemu uspehu. Kje so slovenski otroci? Slovenske gimnazije, ki bi bila našla pri nas varno zavetje, tudi niste hoteli« . . . Odgovoril sem mu z besedami, ki jih je svoj čas prinesel »Slovenec«, da je bolj kazalo, otvoriti slovensko gimnazijo v Ljubljani ali pa v Trstu, ker sta ti dve mesti ponekod središče slovenskega življa . . . »Pojdite, pojdite! Kaj pomeni Ljubljana kot središče sedaj v vojski, kaj Trst, nad katerim plavajo zlokobne ptice? Morda sto mislili na politične pridobitve?
Te so Vam za vselej zagotovljene z nedoseženim junaštvom Vaših sinov na krvavem bojišču in z neornajano zvestobo Slovencev clo cesarja in do Avstrije! — Italijani imajo svojo srednjo in meščansko šolo v Gradcu, na Dunaju konvikt. Je li morda tam središče za tirolske in goriške Lahe? Ste pač premalo — praktični ljudje, Vi Slovenci!« —
Spoznal sem bridko resnico modrih besedi blagega prošta, sram me je bilo povrhu, in ostal je nedotaknjen zadnji kos pečenega fazana na krožniku. Medtem se je zadeva slovenske gimnazije in konvikta za dijake obrnila, kakor jo to po časopisih že objavljeno. Naj bo še povedano, da sem s pomočjo g. dr. Stojana in župana g. dr. Bartaka našel že lepe prostore za konvikt in gimnazijo. Preteklo nedeljo sem bil tam, a v pondeljek sem mogel c. kr. namestništvu v Brnu že poročati, da je stvar rešena. Gospod dr. B&rtak je med drugimi poslopji predlagal v to svrho obe gospodarski šoli. Dekliški oddelek se letos sploh ni otvoril, ker je lepo, n o v o poslopje služilo dosedaj vojaškim namenom, a v deškem oddelku je samo devet učencev, drugi so morali iti na vojsko. Odločili smo se takoj za ti dve poslopji: v ženskem oddelku bo konvikt, gimnazija pa v deškem, ki je oddaljen od prvega samo par korakov. Dobri župan je takoj dal napraviti potrebne kopije načrtov, da sem jih mogel priložiti svojemu poročilu. Ekonomsko vodstvo prevzame Apostolat sv. Cirila in Metoda, oskrbovale ga bodo sestre iz reda usmiljenk.
»Kako pa bo za profesorje in njihove družine, za dijake, ki jih morcla ne sprejmejo v konvikt, in za one družine, ki bi se morda radi svojih otrok naselile v Kromerižu?« vprašam gg. dr. Stojana in dr. Bartaka. — »Bodite brez skrbi tudi zategadelj! Le naj pridejo! Sprejmemo jih kot svoje mile goste. Radi aprovizacije se ni bati ničesar, — saj smo v Hani!«
Da dobimo dovoljenje deželnega i odbora, ki je lastnik obeh poslopij, je prišel dr. Bartalc takoj drugi dan v Brno, pa sva šla skupaj v deželni dvorec. Namestnik deželnega glavarja, dr. Pluhaf, in deželni tajnik, dr. B i 1 o v -sky, sta naju ljubeznivo sprejela in v imenu dežel, odbora dovolila brezplačno porabo obeh poslopij gospodarske šole. Tako je rešena zadeva, kar se tiče prostorov. Upati je, da se slovenska gimnazija in konvikt otvorita v enem mesecu, vsaj pa z Novim letom. Toliko obenem na znanje vsem onim, ki se v tej zadevi z raznimi vprašanji obračajo na dopisnika.
Iz Kromčfiža sem potoval v Pro-stčjov (Prossnitz). Ko sem opravil svoje službene stvari, sem obiskal vrlega župnika in pesnika g. Karla Dostala, ki je tudi član pomožnega odbora za begunce z juga. »Pokojska« mi odpre in pove, da je »pan faraf« doma. Njegovo stanovanje jc pravi muzej krasnih originalnih slik in drugih dragocenih umetnin. Ponudi mi cigaro in čašo vina, pa se razpleie razgovor o naših beguncih, o politiki in o — slovenski književnosti, katero pozna prav dobro. Dost&l Lutinov je sam pesnik »po božji mliosti«, priznan lirik in epik, predvsem pa je znamenita njegova satira. Urejuje in izdaja revijo »A r c h a«, in v vsaki številki najdeš tudi njegovih prispevkov. Omeniti moram, da prevaja z nedoseženo umetnostjo tudi klasične pesnitve iz nemščine, latinščine in drugih jezikov, in malokje najdeš tako dovršenih prevodov kakor je njegov prevod »Grofa habsburškega«. Življenje in trpljenje njegovo je v marsičem podobno osodi našega Simona Gregorčiča. Mogel bi napisati celo knjigo o Dostdlu in njegovem pesniškem delovanje, a le ozke meje so dano mojim skromnim »Pismom«, drugega gradiva je mnogo«, zato naj omenim za danes poleg »Arche« le njegovi lepi zbirki »Osudy« (1913) in »Šlehy a neliy« (1914) V prvi knjigi sc pesnik spominja tudi našega Gregorčiča ob njegovi šestdeset-letnici rojstva v krasni pesmi »Basnik«, kjer riše Gregorčičevo usodo, ki je obenem tudi njegova:
Basnik...
svć peklo a svć nebe
pred svetem obnaži (odkriva).
Kdos (nekdo) nad tfm zapldpola radosti plamcnem, a nekdo po tom srdri uhodi kamenem.
To srdce b&snfkovo jc svčta zrcadlo — a proto roztfišteno v kout mnohć zapadlo ...
Ko čitaš njegovo zbirko »Šlobv a nčhy«, (mi bi rekli: Zaušnico in božanje), te pri nekterih satirah zaskeli na licu. a pri drugih sc ti zdi. kakor da
te gladi mehka roka po razoranem čelu. Naj navedem samo nekoliko primerov. Iz »Kapucinske kontemplace« (str. 87):
Milj otče, mdte mnoho konl,
což (kaj) nevite, že ranou biče
kuft šlechetny se pokaži?---
Iz »Epigramov« (str. 101): Vino sladkć kysne v ocet, olej liofkne žlukne — (postane
grenko in žaltavo) i sladkćmu zpevačkovi (pesniku) nokdy ta žluč pukne; Zkušenost, zvl&šte politika z lyrika kreše satirika.
Proč — proto. (Zakaj — zato.) Proč zlobi sc ti liclć na tč? Proč biji do tebe tak zprudka? (silno) Cos (kaj) udčlal jim, že jsi v blat"? — »N i c. J a jim vidim do ž a 1 u cl k a.« —
Te odlomke sem podal ne toliko v proslavo odličnega pesnika Dostala, kolikor s tem namenom, da čitateljji vidijo, kako z malim trudom razumemo tudi češke pesnike, in kako lahko so nam odprć bogati zakladi češko književnosti, ktero tako — malo poznamo ...
Pozdrav Vam, gospod urednik, in vsem rojakom na jugu!
Proti katarom nedosegljiv.
LIBERSKI
Efflin in Konstantinov
vrelec.
Redno pa Je rabilo pokoj. WJeg. Vellcanatvo ooear ln kralj Frano Jožrl I.
Dobiva ae povsod ali po ravnateljstvu
vrelca v Liborcih.
Sprejme se takoj pošten in zanesljiv 2836 )(D	V
obenem. Mesečna plača 60 kron s stanovanjem, brano in рмаСо. S anfco ftnšl an, posestnik itd. v St. Jerneju na Do:cnjskem.
Najcenejše
domačega izdelka
pnpoioča po uuiniiji ceni in nnjboljši kakovosti slavnemu občinstvu iu prefastiti duhovščini
I
SIT
» "i
Pred Školijo 19. Prešernova ull&a A.
ii
rupruvila točno in ceno.
Nikakega zo&oboSa
več. nobenih noči brez spanja. „Kidrn" laiha bol ,>ri votlih zoben kakor tudi pri najtrdoviai. revrnnt. gobnih bolečinah, k icr so udrekla vsa Sredstva. Pri neuspehu denar naza ! Cena K 1*50, 8 tubo K 1-, 0 tub K ббО. — Nllmke zobno prhlino več. Snežno bele zobe O nim llnldoin, TakujSnji i:.' nek. Cca
K 2,3 ki. K 5. Keme ny, Kusclmu 1. pošt. pr. l2-/..4!Ograko
di seeie z ELTA
Zaloge v Ljubljani: Д Šarabon in dulius Elbenfc.
Pri nakupu blaga za zimo se priporoča tvrdka
O. BERNAIOVIČ,
Lpibtiana, Mestni trg 5—6.
%
V zalogi sc nahaja raznovrstno blago za dame in sicer: kostumi, plašči volneni, baržunasti, iz gladkega in preša-nega pliša, razne kožuhovinaste garniture, posamezna krila in bluze v najino-derne/šem kroju m barvah. — Mične novosti v konfekciji za gospode, deklice in dečke, vse po primemo nizkih cenah. —	2787
Za
OREHO
ter Javorove, češnjeve ia macesnove esenove,
plačuje vedno najvišje cene In sprejema
pismene ponudbe z navedbo množine lesa
PETER ANG5LO,
žaga, Seebach pri Beljaku, poprej Ljubljana
vgiaisvsieG glasovlrlev in irgDiec glasDli
Ljubljana, tfollova ulica S112.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, pianln in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec elni zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni maticia ter v vseh slovenskih zavodih.
Slov. vol- narodne pesmi
:-: za štiri glasove, 1915. ;•: Fran Marolt, Ljubljana, K 1-50 In K 1-80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najlepše darilo l
Prvo hranisho coflietie za umetno steklarstvo in slame na stei
ШШ АШ
Unbllana
Dunajska cesta štev. 13 pri „FigsvcH"
se priporoča slav. cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stekia stvo v liguialni in navadni oriamentlki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobo itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
POZO?! Blago Рш!
se vsaki dan podražuje!
	IS	MT'1 " f : |j| Шг/Ж	j Vam plačam, akoVa-j šili kurjih očes, bra-j davic in trde kožo, S tekom 3 dni s kore-t iiiuo in brez boločin 3 ne odpravi Cena ločku z jam-stvenim pismom lončk, v K 6-50. Sto-ic. Кетепу, Kaschau 12,42 Ogrsko. 2631
Ria-Balsmi K 1-50, 3 lončki K 4■—, ( tine zahvalnic in prUnaln (iiassa) I., poStni predal			
(jltambilije
^ vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki tranko. 553 Ceniki iranUo.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383

Božič 191«
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem posebno ugodno nakupil veliko množino juvelov, zlatnine, srebrnine in vse to le v prvovrstnih tovarnah.
Vsled tega prosim velecenjene odjemalce, da si pri nakupu božičn h dar'1 ogledajo oso-bito briljantne predmete ter se prepričajo o njih najboljši kakovosti.	*
V nadi, da mi bo mogoče kol strokovnjaku vsakogar kar najbolje postreči, se najvljudneje priporočam
velespoštovanjem
juvelir
Ljubljana,
VVolfova ulica št. 3
Proda se pod ugodn. pogoji
v Ljubljani s prodajalniškim lokalom in vec stanovanji. Še raje se zamenja z man.šo hiso ln večjim vrtom. Pojasnila v Novem Vodmatu Vodmatska ulica št. 75 od 2 do «/< 4 ure popoldne.
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Tehnična pisarna
2780

za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Bližalo m veliki dumi sreč©!
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Hovlb srečk Mr. rdečega kriza . 3oo*ooo in Soo.e®© kron tekih srečk . . 2©©.o©o, 4oo.ooo in 2oo.ooo kron
3% zsffiliiških srečk \г l. 1Ш . .	in 9o.ooo frank.
3% zemljiških srečk iz !. 1883 . .	in 1©©.©©© kron
17 Žrebanj MSĆSk© Svota glavnih dobitkov 1. 1317: 3,230.000 кГОП oziroma frankov. —--Mesežei obrok samo K ©siroma EC 3«У5. ..... —
Te srečko imajo trajno denarno vrednost in jo izgubn denarja kakor pri loterijah v slučaju neszžrcbanja izfcJjiKma! — Zalilevajlo brciplačno pojasnilo in igralni naSrf; hitite z naročiioml
Srežkovfto zastopstvo 1% ELJubSjana.
Orehov Ses v шо^, Kostanjev Ses јлк
kupim
2407
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
EZZ3 O EZ3 EH3 EZ3 EZI2 E=3 CZ3
Povečane slike
do naravno velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
ffffif Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
п- a> dež. ^ivij in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroški,i dot. rentna in ljudska, neznana in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta lvl4............................K 173,490.838'-
Stanie garancijskih fondov koncem leta 1914. ..............K 48,7j2.u22'76
V letu 1914. se ie izplačalo zavarovancem nj div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namsrava skleniti življeus-io zavarovanje, veljavno za DD]ll9 ZSDarOUanjC, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosio.	1439
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta St. 12.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
J
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
n
ro 3 ro
РГ
o
Ж*
o
3 o
U3
o n< ro
N
3 ro ►t 3
ro
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Podpisovanja 5. avstr. vojnega posojila naj se vsakdo udeleži.
Nihče naj se ne izključil Vsak naj pomaga po močeh I
Vojno posojilo pripomore, da bo naša domovina dosegla naglo in konečno, sijajno zmago, in oblaži položaj našim hrabrim boriteljem na bojišču.
Kdor hoče oboje, mora podpisati vojno posojilo!
V vojnem posojilu je denar vsaj toliko varen in nosi vrhutega mnogo višje obresti, kot v kakih drugih papirjih ali v kaki banki ali hranilnici.
Kdor ne porabi te prilike in svojim sredstvom primerno> ne podpiše vojnega posojila, zanemarja svoje dolžnosti nasproti svoji domovini in nasproti našim hrabrim vojakom v boju, škoduje pa tudi samemu sebi, sovražnik je svojega lastnega denarja.
C. kr. avst. voj. pomož, zaklad za vdove in sirote se stavlja po podpisanem deželnem mestu, po okrajnih zastopstvih, njih voditeljih ter krajevnih zastopnikih svojega vojno-zavarovalncga oddelka na razpolago vsem onim osebam, ki bi rade podpisale vojno posojilo, in oskrbuje brezplačno vse korake ki so v zvezi s tem podpisovanjem.
Naslovi okrajnih zastopov: Ljubljana, Postojna, Krško, Kočevje, Novomesto, Kranj, Črnomelj, Litija, Kamnik, Radoljica, Logatec.
G. kr. avst. voi. pomož. zaklaii za vdova in sirote,
Oddelek: Vojno zavarovanje'
Deželna mesio zn Rraiijsiio v Ljubljani, franievo nabrežje 1.
Brzojavke: Frometbanka Ljubljana.
Telefon št. 41,
Centrala na Dnnaln.-Ustanovljena 1864.-33 potenic, lloga! ШагШп trg - S*>. Patra cesta. Delalšk! kapital 69.233.990 K Raserve 17.860.000 S
Preskrbovanje vseh bankovnth transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na	Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskth in inozemskih mos
hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodaja-vedno ugodnim obrekovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo njo deviz, valut in tujih novcev. — Najoinodaja varnih prc ialnv samoshrambe (.safesi za vanje in prodajanje vrednostnih paprjev strogo v okviru uradnih kurznih porodil. — Slira- ognjovarno stiranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15	stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrodnostnih papirjev. — Protnese za vsa žrebanja
Ustmena ln pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsokdar brozpiašno. Slan}e demrnU) vlog na hraallno knjižice dne 31 oktobra 1010 ii 133 330.001,-,
ааг-апааасгаапппсааоа
a
! Cenjenim rojakom in slavnim de- S _ j narnim zavodom priporočamo svoj rj
Najlepša
RMERIKRNSKI
LOVEMI
Bančni Oddelei
kakor velika izbira
P je prvi slovenski list v Дте'
U riki. — Ustanov, leta 1891. — za pošiljanje denarja na vse	Q
U Stane 15 K letno. — Izhaja v kraje in izvrševanje vseh to-	U
У torek in petek v lastnem domu. j zadevnih bančnih poslov. —	jj
У 1006 N. Cliicago St„ Joliet, 111. USA. ; Vse naše poslovanje je zajamčeno!	§
DO асзсзсаЕЗЈГЗСзсзсзгзсзгас-аст
po najnižjih cenah.
Izšel je novi cenik e koledarjem, tudi po pošti gratis. Cene brez poviška.
Za obilni obisk vljudno vabi tvrdka
ШШШ £2	t 1 43 ИЈ S '4Ž& W Т
kakor tudi umetniške, vojaške in razne druge vrsto
Ш ms m ml Iffl M & Ш
dalje raznovrstni pisemski papir v mapah, vojnopeštne dopisnico ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče stvari prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah
L Pevalek, Ци§&!шш<, ЖМ®тк® uL4
plačuje vedno najvišje cene in sprejema pismene ponudbe z navedbo množine lesa in cene
Циђјјгкг, Fransa Josspa cesta 7,
Od visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko z odlokom dne 9. oktobra 1916, štev. 30.912,
koncesijonirana pisarna za revizijo
Višek letošnje mode,
voznih listov ter reklamacijskih in
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvali
tarifnih pojasnil
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 29
Uradne ure: dopoldne od V29. — V2 12. ure,
popoldne od V23. — '/2 6. ure, razven nedelje in praznikov.
V revizijo izročeni vozni listi se pregledujejo točno in s strogo pazljivostjo. 2751 pf Hoaorar nizek.
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10,
татшшвтвштшшшштшшвшатшшатшшкш/т/^шшашшттшшкшкшштш^тштшт
!
ј№л	ЕИЈГ" lOO litrov domače pijače
£2бннмг es oivez., slastne m zojo gaseče si lauko vsuk ТвтДВгуsam napravi в majli. stroški. V /.aLogi bo : //З&^даШлг »iiianft8,jabolčiiik,grynndinoc,mulinovec.
mu g kat ni brusevec, poprovi motove-c, po-marančevec, prvončevec, vi&nieveo. Ne-ЛЕу^-^^тКе uspeh izkl. Ta dom. pijača 30 lahko pije ^-СИЂ; poleti liladna. pozimi tudi vroča mesto ———■ ruma ali uganja. Sestavino z nat. navort. staneio 10 K tranko po povzetju Za ekonomije, tvornicn, večja gospod., delavnice lt«., neprocen. vrodn., ker to delavca sveži in ne upijani in njegova delazm 1116 110 trpi Jan. Grollch, Kngel-Drogerie, Brno 643, Moravsko
Prijave za
L SiiriiiesEllleiaa 21/г°/o aiaaržiiacijsko državno posoitfo b M 32'— neiža od iSi sa*— аоха. карггј 63. j. Junija 1522 р1а£1|1ое 5>/2% držaone zakladnice a ti 9u — nzlta
Krasni rodovitni
sprejema
Trs!, Via Pon!«rosso 7 in Via Mar. Tcrcsa 20 v lastni paiači
г lepim posestvom v Bfzeljskl okolici se radi rodbinskih razmer po zelo ugodnih pogojih ceno proda.
Naslov pove upr. lista lista pod št. 2827.
Pojasnila, kako zamoreto pri podpisovanju vojnega posojila zvišati svojo dohodke, in o raznih naCinih ter ugodnostih subskripcije,
dajemo drage volje brezplačno ustuieno in pismeno.

I.	40 letno 5 r9no amortizacijsko državno po-
sojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II.	5'i ^ dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-
kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
9б kron.
svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.
'1
reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani Spr@|6ffi3	HS9
i
o avslrljsko vojno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100'—:
1.431s!no 5*U °|o 2ffiOFtfz?ci.!sko Штт posolilo 92 kron. - II. 5V|o dne 1.lunifa 1922 povraHJIv! državno zalthdnl listi SG kron.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in npravo.
i
lelna garancija.
Nad
5 milijonov v rabi.
Naslov za pisma i
Jos. Peteli c, Ljublja a
ee dobi Ie pri:	Sv. Patra nasip 7.
tovarniška zaloga
„Sritzner in JRfrana"
brezplačen v hiši. — Zalogo si vsak lahko ogleda
v £jubl|ani, sv.^petra nasip 7, blizu frančiškan, mostu, za vodo, levo, 3.H ša.
strolev v priprostl In Iuksus opremah, barva lesa po-ibna, vsi stroji vezejo (stikajo), krpaio perilo in nogavice ter šivajo naprej in nazaj. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši. — Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poiskusi v trgovini
8 vinarjev
ЦЦ (za t dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošljo — na zahtevo brezplačno. —
Frva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brtix št. 1552 (Češko.)
Nikel ali jeklene ure na sidro K J'—, 1—, e-—. Vojuo-epominske nikela ali leklene are K 11'—, li 2- — : armucine radij ure iz niklja ali iekla K II —. M»i vna sreurue tto.kopl remont. ure a sidrom K 19 — K "O —. Budilke, Btensko in ure na stojalo v veliki izberi po nizkib cenah. Sletno pismeno lamstvo Pobil ja po povzetju Zamena dovoljena ali denar nazaj.
£
v trgovini
H. SHRC, lastnica J™11
Ljubljana, Setenburgova ul. 5
nudi se priložnost za dobri in ceni nakup:
rjuh	. _ odelnšh riwh
biisalk	blassn
prtov	pern, blazin
B rti cev	permc
risai	zepnaii robcev
{d	ВДГ Zimsko perilo za vojake. ЧЖ8
јКШ s
J_
1 . - ЈИИШДИПДШЛГ!
Jie puščajte otrok samih, da se požari omejijo!
Е21ЖЖЛШЗШвЖКЕ1Ш

Hill
m

fill 8
47;
Ш1 ji
_.! i! jml
ili i I
Wi3
Ш mil
ш
ш? Ш
gr Edini slovenski zavcd brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim šiođam io poškodbi cerkvenih zvohot
Ljubljana :::: Dunajska cssia št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam t 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mubilije. poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita ln krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavstrijsko zavarovalnico, od .katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale L 1312. 673.358 bron 17 vin., so poskočile koncem leta 1013. na 735.1J7 kroa 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanja za ta edini slovanski zavod, tembcije bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno povcrje-ništvo v Csija in na Piosoku, kakor tudi po vseh iarah oa« stavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.	1439
lip le
aiP
liilaiffik.
'W
Ip
шк.
1У
Чр
j
pijlT"
Ш
и lia, f >1.
m
*4§t(i i
fla pušža'te otrok samih, da se požari omejijo I
aj| ^швкишишикшмшииг' љаппвгттаглтигдсажрпмавкздадстмиитигагомаиге

ш

t v
д.,ЈИ1МИМИИИИИВШ1,1ИИ1
v
m
ж
■Л
ш 'ffi.
m
M
Џ
»ve Т
M Ш
'Vfef
m
m
M
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
3156
Ustanovljeno 1. 1893. л
Ustanovljeno 1.1893.
Џ
m
rno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
31 01
Rentni davek plačuje iz svojega, csscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
Г
Ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Od 1. januarja 1917 po 47a7o.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2| 15 ali 22»/2 let; pa tudi izven odseiov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Ж Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.843-40.
Deležnikov je bilo колсот leta 1315 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,089.853 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej iialan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani L podpredsednik:	II. podpredsednik:
Eogumil Remec, c. kr. profesor	Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
v Ljubljani.
Cla ni: Ivan Dolenc, c kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani. Anton Kiaij, tajnik Zadružne zve/.e v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, giuin. vero-učitelj v Ljunljani: dr. JaUob idohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani" dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivaa Sušnik, stolni kan mik v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljuoiiani; dr. Viljem Sshvveitzer. odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Uš3n!un;k: prolosor bogoslovja v Ljubljani: i'raa Verbic, c kr. gimnazijski prutesor v Ljubljani; lijnacij Zaploinik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržlč, e. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani; Anton Čade/, kaleliet v Ljubljani; ii Gruber, c. kr. lin rać. oticiial v Liubljani; Ivan Mlakar, prolesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
житшиа zme
reg'strovana zadruga z omejeno zavezo
Dunajska cesta 38
sprejtma prijave za
j,
"mM
ђј rw џ e®
Cl w iai m i
suasKršpc^jskst свпа жпшш^ za
a o amortiza-
2
za 40Ietnio 5'a0' cl sko državno liiisoiHo,
za б^о državne zakladnice vračipve diie 1. funila 1922.
Oskrbujejo se tudi potrebne vinkulacije.

ПШППЕКПМ1ЛКaTMHtinx . ^"ЈГ./С ГХ^ЧГ—.