mv. 65 V Trs'u, v petek, 7. ntsrca 1S19 le'nlk LXIV IvJiaJa vsak dni rjutm', tudi oh nedeljah tni oddcleK se na. liajata v ulici jJv. F«:i*ka As. /0. - Poilnoi.;jn. raiun 611.55« Trije listi prepvedanl v Srbiji. »Lavoratorc« poroča iz Belgrada: V kratkem se razglasi naredba, ki prepoveduje uvoz in razširjanje nekaterih listov iz sovražnih dežela. Vzpostavitev trgovanji v Jadranu. Uradni »Osserviatore* poroča: Iz Londona se javila: Ministrstvo za trgovino je izdalo naredbo, s katero sc vzpostavlja trgovinski promet s Hrvatsko, Slavonijo ter •Bosno in Hcroegovino. Trgovinski posli s temi deželami niso več podvrženi določbam zakona, Ki prepoveduje trgovanje s sovražnikom. Omejitve, ki jih omenjeni za- 14 nemških brzojavnih kabljev postane last zaveznikov. • kon določa za trgovanje s sovražnikom v zasedenem 7. Določijo sc posebni davki in canina, in Nemčija bo | ozemlju, so se razveljavile tudi za Crno goro in Alba-plrcevala komisiji zaveznikov od 10 do 15 milijard; nlfo. Potemtakem le vzpostavljeno trgovanje z vsem kozi 30 do 50 let. S. V teritorijalnom pogledu sc ohrani današnja vojaška : sedba Rena, in demarkacijska črta na narodni in strateški podlagi bo strogo ločila Nemčijo od Poijske in Nemčijo cd Avstrije. Ue!o komisij, h Parizn sc poreč a 5. t. m. uradno: Komisija za bel-vilsk.: vprašanja ?e danes dopoldne nadaljevala juridično ptoučv/anje revizije f.r bc iz leta 1839. ter jc prišla jadranskim obrežjem. Novi hrvatski poverjeniki. Kakor žo javljeno, so sledeči poverjenik* hrvatske vlade podali ostavke: dr. Srdjan Budisavljevič, Milan Roj i c in Vilim Bukšek, In sicer zr.to, ker so izvoljeni v narodno predstavništvo. Namesto Budisavljeviča se imeni:1? za rJejfOvesra naslednika dr. Tomislav Domljenovlć, veliiu župan liako-krbavske županije. Posle poverje-do zaključka," kd ga predloži Vrhovnemu zavezniškemu | ništva za uk in bogečastje bo vodil g. Novak, svetu. — Drugi pododsek komisije za pristanišča, vodna pota in železnice je danes dopoldne nadaljeval razpravo d i»-edior:n na pomednaro'iitev pristanišč. Osem prvih členov je bi' izrcC':uh re:! ;-.ci'-i-etrm odboru. Teritorijalna vprašanja. Iz Pariza se poroča -5. t. m.: Kontisiia, k? ima nalogo, la napravi novi zemljevid osrednje in vzhodne Evrope, dela vneto, da čim preje reši poverjena ji vprašanja. Listi poročajo, da se je vprašanje čehoslovaških meja napram Avstro-Ogrski rešilo -clo ugodno za Cclio-slovaS' o, 11 dobi Požun, Oftr:\e pokrajine, v katerih prebivao Pomun!, se po eotcvi!' preloglh prisodijo Romunom. Kar se liče grških zahtev, se mora vprašanje Upira urediti med Grki in Arnavfci, za katere se je zavzela Italija. Zdi sc verjetno, da se ves del bolgarske Tiaclje vrne Grški, dočim pa se zdi, da je pomednaro-dr*ev Carigrada načeloma že sklenjena. Ko-mh1'- za rešitev teritorijalnih sporov le prisodila F:gc?!n .'. Ovi^m in ozemlje vzhodno od Se- iicdlna P'1 se je pil .Ic^Tb Romunski, Nizozemska hi bcte'lskn vpra&in-a, Glde bclgijsk'!. zahtev, ličočili se Litr.burške in Lu-fcsenburške, m,t!nieđyskega okeliša in zelandske Flandrije poroča Pctit Parlslen« iz pristojnega vira, da se more to vprašanje smatrati za rešeno. Nizozemska dobi v zameno GrUcmsko, staro mesto Clcve, levi breg reke Ems in vzhodno Frlzilo. Na ta način bi sc mogel doseči trajen sporazum med obema državama. VVlfsonova Izjava o nalojrah mirovno konference. Na neM konferenci guvernerjev Zedinjenih držav in županov velikih središč je predsednik Unije. Wilson, podal nekaj izjav glede mirovne konference. Rekel je med drugim: Razume so povsem, da v Parizu ne sedimo kot gospodarji, ampak kot sluge sedemsto milijonov duš. Nc dosežemo, da b: v svetu vladal mir, če ne dokažemo prebivalstvom, da služim« njihovim in nc posebnim interesom, ter da razumemo svoje funkcije kot funkcije njihovih služabnikov. Ce nc bi storili teko, si naložimo najgloblje ne?:upanje, kakršno so kdaj dosegli možje v zgodovini človeštva. Wllson oe pozdravil zbornico. Po izvolitvi tajnikov se jc seja bodo v primeru obnovitve nemirov ustrelili. V trp;;)a Srbija, ko jc bJla zasedena od sovra.'nllia. T:i kinnlsija sc bo tudi bavila s p. cučltvl-jo sredstev, v katerem obsegu bi bilo možno obnoviti deželo. Nadalje sc bo bavila z gospodarskim razmerjem, posebno pa z vprašanjem --azbremenitve držcle s pomočjo angleškega kapitala. Komisija bo dva do tri mesece delovala v Srbi.ji. Nemška zarota proti Cehom. Berollnskl VVnlffov mad porpča: h izd-da preiskave v zadevi vicckonzula Sehwarza nemškega konzulata v Pragi .le že sedaj razvidno, da čtisopisje raznih dežel Izkuša odvaliti dejanja podrejenih mest na urad za zunanje posle. Preiskava se nadaljuje. Po sedanjem položaju te zadeve se more pričakovati, da se odnošaji icd Ncm^co Avstrijo lil Cehoslovaško drž-avo preikone ■ne bc-do izpremenili. Kako velika bo Poljska. Daily Telegrapliu« sc poroča \/, Pariza: Komlsdja za poljske zadeve je sklenila pri ugotovitvi mej, da se Iz-roče Poljski meje izza leta 1772. in da se razen lega od-škodujc z zgornjo Sleziijo. Nemškoavsfljska narodna skupščina. Novoizvoljena nemškcavstrijska narodna skupščina sc }e 4. t. m. se51 a prvikrat. Otvoril jo je starostni predsednik David, ki je v svojem nagovoru poudarjal, da vsa skupščini zahteva zedinjenje z Nemčijo, Izražajoč prepričanje, da ententa ne bo odrekala Nemški Avstriji pravice do samoodločbe. Ceh Dvofak je protestiral proti nemškemu nasilju ob priliki volitev na Dunaju in zahteva' poi>olno enakopravnost Cehov. Nato so poslanci podali zaobljubo. Izvolil sc je odsek za zbornični opravihvik, nakar se je seia zaključila. —■ Novo ministrstvo bo štelo štiri socijalne demokrate, tri krščanske socMalce in enega vsenemca. Oddnja premoženja. Z Dtmaja se poroča: Glasom parlamentarlčne korespondence bo državni tajnik dr. Stcinvvcndcr najbrž v Orugi seji naroJnc skupščine predložil načrt o oddaji premo/icn'a. Oddaja prcmo/.enja se začne pri premoženjih od 30.000 K naprej s 5 % oddajo, ki se nadaljuje stopnjovajc do 30 odstotkov pri večjih imetjih. Premoženja Inozemcev, ki prebivajo v deželi, se ne podvržejo glasom nameravanega načrta premoženjski odaji. Stenic Avstro-oerske banke. Z Dunaja se poroča, da je število izdanih bankovcev naraslo na 37 miHjard fri i>oI, zlati zaklad pa se ic znižal na milijonov, Duttaj daje sobne oprave za živila. Neki dunajski finančni konzorcij Je stavil bclgmjski občini predlog, da dobavi kompletno opravo za 10.000 ;*cb proti enaki vrednosti v slivah in marmeladi. Belgrad je ponudbo sprejel. Prckl sod v Pctrogradu hi Moskvi. Kakor poročajo i; Rotterdama, piše -DaHy Tclegi pli-, da je nad Pctrogradom in "Moskvo vsied prolircvoluci-:onarnih vstaj proglašeno poostreno obsedno stanje ter prekl sod. Boljševik! so vzeli zelo mnogo talcev, ki Hh idttjem Pred padcem nemške vlade. Iz Berolina se poroča: Tu vlada veliko vznemirjenje In nervoznost. Pričakujejo že za prihodnje dni strmo-slavljenje Scheidemannove vlade, ker je kabinet izgubil pri večini stranknih sodrugov svoje privržence. Pričakovati je, da pride sedaj na površje kabinet Haase i na levo ori-jentiiranimi večinskimi socijalisti, ki so zgolj radi oportunitete ostali pri stranki. K tem pripadata predvsem vodja delavcev Hoch in Hue. V prihodnjem kabinetu bodo pač najštevilnejše zastopani neodvisni. Haasc najbrže ne bo prevzel zagotovil pomoči komunistov. Od komunistov bo v prvi kabinet poklican dr. Ledy, odvetnik v Frankfurtu oh Meni. Ni dvoma, da bo tudi državni predsednik izginil s površja. V Berlinu stavka 200.000 delavcev. Iz Curlba se poroča 3. t. m.: Cestni železničar^ so Jc danes zvečer ob 8. uri ustavili delo. Ker so v teku današnjega Hr.e spaiidauski delavci, delavci občnega električnega društva in delavci iz Schvvarzkopskih tovareo izstopili Iz delavnic, Je znašalo število stavku-jočih zvečer že 200 tisoč mož. Meščanski večerni listi niso izšlf. Nemški poslaniki. Nemška republika bo poslala Erzbergerjn kot poslanika v Washington, Edvarda Bernsteina kot poslanika v London, Hermana Wendela pa kot poslanika v Belgmd. Za-dnjl bo zastopal tudi Nemško Avstrijo. Italijanski parlament. >Messaggero« piiše, da odide Italijanski parlament najbrž v soboto ali nedeljo na počitnice. Orlarulo se vrne v nedeljo v Pariz. Nove volitve bodo najbrž proti konco majnika ali v začetku junija. Misli se, da bo nova zbornica imela okoli 230 novih poslancev, izvoz mila Iz Italije. Italijanska v toda Je dovolila konsordju tovaren za fino milo izvoz od 150.000 meter s k ih stotov mila. Del tega ' izvoza poj;!o v Švlr.) in Avstrije*. Ceiu\ tj-nnr nvhi je o ^0 lir ?.a '€S Georgs o sfremlfeiniih Na nekem obedu, prirejenem njemu na čast, od prebivalcev pokrajine Wa!es, je imel angleški prvi minister Lloyd George govor, Is katergea posnemamo naslednje znamenite odstavke: Korist dežele v nje skupnosti Je nad vsemi zasebnim! koristmi. Dosegli smo v vojni zmago, ker so se vsa podrobna navzkrižja podredila v dosego skupne svrhe. Nevarnost pa ni še izginila. Premagali smo vnanjega sovražnika, sedaj pa Je treba, da sc upremo notranjim nevarnostim. Nato jc Izjavil Lloyd George, da bo v <18 urah v Parizu, da sklone mirovno konferenco, naj pride hitro do določitve. Duh ckspanzlvnosti z-ačenja zajemati male narode. To Jo največja pogreška, kl Jo imrre storiti kak narod, najj bo majhen ali pa velik. Nilhova moč obstoji danes kakor v vsakem času — v tem, da zago-tove svobodo svojega plemena. Sicer pa vpliv kakega plemena na svetu nI odvisen od številne moči, aH razsežnosti ozemlja, kakor kaže tako zgodovina minulosti. Plemena, ki so imela najbolj! vpliv na zgodovino sveta, so bila mala plemena, in Če si mala plemena Evrope domišljajo, da ojnčijo svojo moč s povečanjem svojega ozemlja, je to zmota, enaka oni, ki so }o zagrešile veliko države, ko so mislile, da moreta pograbiti narodnosti, ki je moraličen element človečanskega duha. Ko se povrnem v Pariz — je nadaljeval Lloyd Georgo — bodo gotovo že objavljena poročila raznih komisij, ki sc bavijo z rešitvijo nieinih vprašanj, a jaz nočem izražati svojega nazirania o stvareh, ki so se razvile ob moji odsotnosti. Mali narodi morejo biti upravičeno ponosni na deležu, ki so ga imeli v tej vojni. Poraz centralnih vlasti Jc bil povzročen od vzhufcnega narodnega duha. Vzemite zgled Avstrije. Pred petimi leti je bila Avstrija država z 52 milijon! prebivalcev, jc Imela milijone vojakov in posrečilo se jI je, da je zasedla dele j^usijc In da je prekoračila Alpe. lina narodnost je bila, katere obstoj jc Avstrija priznavala v mejah svoje države: madžarska narodnost. Vse druge narodnosti pa — Maloruse. Celio-Slovake In prebivalstvo slovenskega plemena — Je zatirala. Vsa moč Avstrije je služila dušenju stremljenj malih narodov, zaprtih v nienih mejah. A kaj se je zgodilo? Tri leta se je mogla Avstrija upirati zaveznikom, slednjič pa se je zruš4la. Ceho-Slovakl so se v Rusiji trdo upirali nemškim in avstrijskim četam. Nemcza Je zaikla Avstro-Ogrsko, kor Je hotela zdrobiti male narode, ki so Imeli gotovo velik delež na zmagi en-fente. Zmaga nc bi bila dosežena brez delovanja velikih dežel, kakor so Anglija, Francija, Italija in Amerika. Toda, v računu treba imeti tudi delež malfh narodov* Belgija je zaustavila silni sunek nemških legij, dokler niste Francija in Velika Britanija dobili možnost, da organizirate svoje sile in preženete sovražnika. Srbi so po vdoru v svojo deželo zopet odgnali vdornlka h svoje dežele in začeli gibanic, ki se Je končalo z zru-^enjem Avstro-Ogrske. Ceho-Slovakl so zaustavili nemški pohod v planjave Rusije In so odtegnili Nemdii žito, petrolej, kovine in vse druge bistvene stvari, ki bi bile omogočile Nemč-ifl nadaljevank vojne. Končno lo tudi. Or.>ka stopila v jnetei in je prispevala s tvoj« Strta Tt »cUltfOST« Si. 68. V Trstu, dne 7. marca 1519, težo na tehtnici. NazlaŠatl Je treba napore malih narodov britanske države: Avstralije, Kanade, Južne Afrike, Škotske in pokrajine Wales. V tej pokrajini ie stopilo pod orožje do 300 tisoč mož. VVelHngton ]e imel le 100.000 mož pod svojim poveljstvom pri Waterloo, ko ]e izvojeva! zmago, odločilno v zgodovini sveta. Vojaki pokrajine Wales so se borili najvrleje. Zadošča, ako čitamo zgodovino te vojne, da morejo biti upravičeno ponosni na svojem deležu v tej največji borbi, kolikor jih je kedaj videl svet. Znake pesti teh malih narodov — }e nadaljeval Lloyd George z ganljivimi besedami ob vtharnem odobravanju navzočih — )e Še videti na grlu premaganega velikana. Zaključil je: Sedaj, ko se moram povrniti na konferenco v Pariz, da ustanovimo v svetu mir, ki bo vplival na usodo človeškega plemena morda za dolpe rodove, si domnevam, da ni bilo neumestno, da sem do-£el na banket enega malih narodov. DomaSe vesti. Umrla Je po dolgi, nruČTirf bolezni v 40. letu svoje starosti Marija Grgjč, soproga našega dolgoletnega usluž-benca-inkesanta Mihe Orgiča. Pokojnici, vrJi slovenski ženi, mir in pokol, našemu poštenjaku Mihi in njegovemu nedoletnemu sinku pa naie najiskrenejše sožalje! Pogreb bo v soboto ob iz mestne bolnišnice. Ponašamo se! Po dolgih štirih letih strašne svetovne vojne se je letos razvilo med tržaškimi Slovani kaj živahno predpustno življenje. Temu ali onemu se bo morda zdelo to čudno, z ozjToni na trenutke, ki Jih pre-Mvliamo. Tudi utegne kdo to naravnost obsojati morda kot znak pokvarjenosti ali vsaj lahkomiselnosti. Kako se morejo — utegne prigovarjati — ljudje veseliti in zabavati v velikih trenutkih, ko ves svet v največjem vznemirjenju pričakuje bližnjih velikih odločitev! To pač da niso Čast za razveseljevale. Prvi hip se res dozdeva, da imajo prav ti strogi sodniki. In vendar — nimajo prav, čc se vmlsHmo v duševno razpoloženje naših ljudi. Hrepene po združevanju! To jim je največja, neodklonljiva duševna potreba. " 1 1 Jasnih pri predsedniku v soboto pop. od 2H—4H v šoli na Acquedottu. Našla sta se v torek zvečer v Narodnem domu dva ključa (zvezana), nten-da ključ hišnih vrat in stanovanja. Kdor ju le izgubil, ju dobi v uredništvu v popoldanskih urah. Ne vodi torej naših ljm!i na te prireditve lahkoživost ali lahkomiselnost, ampak gto-boko vuiena duševna potretnr. TWjbolli dokaz za res« ničnost te naše trditve, da so vse pnedstav« našega gledališča ogromno obiskane rudi tada}, ko se uprizarjalo najresnejše stvari, ki zahtevajo razumevanja In »branega duha. »-Desetega brata« je n. pr. naše gledališče uprizorilo sedemkrat zaporedoma, vsllcdar ob velikem obisku. Kako naj si tolmačimo to? Narodu Je v duš/evno okrepilo, ko vidi na pozorlšču — »ebe, tipe svolega življenja. Raduje se na njih, živi, se veseM In Žal'ije žnlimi. Ljudstvo na tržaškem ozemlju dokazuje, kako živ je v njem čut skupnosti. In s tem se smemo ponašati! Ponašati se moremo še z nečim drugim. Z vedenjem naših množdc na vseh teh prireditvah. Tudi ob najo^romnejših obiskih je bilo vedenje našincev vzorno. Nikdar In nikjer ni šlo preko meje dolžne dostojnosti. Podali so najlepši dokaz, kako Je v njih živ čut za red — kulturnega elementa. In v največje zadoščenje nam Je, <*a so tudi drugorodci mogli videti ta naS Ted ]n grl _ tudi priznavali izrecno. Drugorodol, M so folM — kakor so zatrjall -- prvikrat na naši prireditvi, so naglašaH, da so iznenađeni, da so si nas In naše prireditve vse drugače predstavljali. Posebno so bili presenečeni tudi po socilnlnl uglajenosti naših ljudi Iz širokih slojev. In še neka) jih Je presenetilo: duh demo-Vratlzma, kl vlac'a med nami! Divili so se tako ubranemu petju pevcev iz delavskih slojev In neka! novega Hm je bilo, ko so v,kleli na naSđh prireditvah zastop-♦vkie vseh slojev — brez razlike stanu, naobrazbe in ocljalnega položaja. Videli so — eno družino! In kon-so videli Se. da mi nismo nlkaki šoveni, nikakl na-f.'lnlki, marveč kulturni ljudje, ki izkazujemo spoštovanje tudi gostu drugega plemena, če ta — njim ne od-Teka spoštovaira. Zato smo zadovoljni s potekom letošnje predpustne sezone in se ponašamo po vsej pravici z našim življem. Izplačevanje obresH vojaških kavcij, finančno ravnateljstvo naznanja: Ker nI mogoče poskrbeti za Izplačevale obresti od obligacij avstrijske državne rente, deponiranih za vojaške kavcije, je kr. gubernljska oblast pooblastila finančno ravnateljstvo, da sme. na željo prizadetih, izdati izjavo, iz katere te razviden znesek deponirane glavnice in rok, do katerega so bile izplačane nrlpadaloče obresti. I jurski oder. D mr*, v petek, ob 8 zvečer odborova seja v t rn tvenih prostorih. Navzočnost vseli odbornikov nujno potrebna. — Predsednik. Odhivova sela ženske podružnice CMD bo danes, 7, t. m., ob 3 popoldne v prostorih Glasbene Matice. ProseČanom! Pevsko društvo H.ijdrllu vas vabi r.a svoj obwn .-..»or, '.i se bo vrš!l v nedeljo. D. t. m., ob 1 popoldne v društveni d\orani. Možje, mladeniči, mladenke, poskrbimo da dvignemo »tlajdriha« na trdne roge, da po petletnem molku spet zaori v naši vasi mila Slovanska pesem, ki naj nas dviga in bodri. Mostno učlteltetvn, člani učitellskega društva. M se Poročilo varnostne oblasti za 3. t m.: Včeraj so bili aretirani Marcello Covacich, Fran Aml in Josip Petalini, ker so vlomili v trgoviuo Viljema Dumeau in odnesli za 9000 lir blaga za obleke in čokolade. Ukradenega blaga ni bilo mogoče najti. — Aretiran Je bil včeraj Airtur Zlvltz, ker je v Škodo Javnih skladišč ukradel za 2000 lir mesnih konserev. Ukradeno blago se je zaseglo. Zaprli so včeraj Marija Hronecha, ker Je v skladišču št. 3 v stari prosti luki ukradel v škodo amerikanske misije za 400 lir moke. Moko so zaplenili. — Fran Cemovitz Je bil aretiran, ker je v škodo javnih skladišč ukradel za 50 lir slanine. Slanino so mti zaplenili. — 1. t. m, okoli 7 rvečer sta 461etnega AJoJzdja Bra-tuša, rojenega v Kanalu In Nvajočega v Gorici, ki se je začasno mudil v Trstu, napadla dva neznanca, ga tolkla s palico, ga ranila na glavi in mu potem odvzela 8000 K. Eden napadalcev je bil aretiran. Bil je neki Ivan Kamen-sebek. Del Bratušu oropane svote so našli pri nJem. — 4. marca: Okoli 4 popoldne t. t. m. so zaprli Avgusta Trobca, ker le v skladišču št. 3 v prosti luki ukradel za 8 lir ovsa v Škodo iavnih skladišč. Ukradeni oves so zasegli. — Okoli 2 popoldne 2. t. m. so bili odvedeni v zapor Viktor Gladil, Ivan Pechler in Dominik Secco, ker so našli pri njih za 11 lir slanine, malo preje ukradene v skladišču št. 14 v prosti luki v škodo Javnih skladišč. Slanino so Jim odvzeli. — 2. t. m. ob 5 popoldne sta bila aretirana Olovanni Barhiano In Giovdano Craibic, ker sta v škodo uprave državnih železnic ukradla iz nekega vagona za kakih 150 lir perila in čevljev. Ukradene stvari so zasežene. — Aretirana sta bila 2. t. m. ob 6'30 zvečer Avgust Climenti In Marlo Furlan, ker so Ju zalotili, ko sta iz nekega vagona kradla rižev »drob, last državnih železnic. — Supanclch Fran, star 5« let, Oton Schlenlcli, 29 let, Anton Luis, star 29 let, M^o Fonzari, 30 let, In Ignac Turk, star 32 let, vsi Tržačani, so bili odvedeni v zapor, ker so ukradli 6 sodov petroteja, vrednih okoli 5000 K, v Škodo vojaške uprav*?. Ukradeni petrolej se je zaplenil. Petrolej ukraden. S. Botz in F. Calligarts sta ukradla več sodov petroleja, ki Je bil last vojaške uprave In vreden 4000 K. Bila sta oba aretirana. V podpaluble Je padel na parniku *Balatou« neki mornarski vajenec In si zlomi; ključnloo, Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Onesvestil se >je na uTld neki Josip Bukovec. Poklicali so rešilno postajo hi z.dravr;ik ga Je dal prepeljati v bolnišnico. Vorič so okradli Karlu Vechietu v ul. Donizettl. Ukraden! vozlč le bil vreden 700 K. O tatovih ni sledu. Zasačen tat Na Goldonijevem trpi Je bil aretiran neki M. Spadaro, ker je ukradel nekemu Milku Zibliču listnico. Aretlraa je bil neki Anton Crislac, ker so našli pri njem dobil. V4 t V T S potrtim srcem naznanjamo, tudi v impnu ostalih sorodnikuv, da je nada pieijubljeua soproga, m.t4 ia hči po dolgi ia mu*ni bole ni, previđena n svetotajstvi aa umirajoče, v 40. letu svo^e staiosti, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pnkojuic° «e bo rršil v soboto, g, t. m., ob 0 popoldne iz mestno bolnišnice namvnuat na [.oko pali iče. TRS T, 6. marca 1919 CSrglč Miha»l, *opro«, tarko OrgJf, sin. An,o La vdova Nare, mati Veliko pogrebno podjetje Ca^ellan. roti toga sca nazna jamo vsem prijate'jem in znanetm tužno ve^t, da jo naš dragi soprog oziroma oče, tast in stari oče te&a Pišianc v starosti 17 let, prt viden s svetotajgtvi za umirajoč« danes z utraj ob 3 30 mimo v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vriil v petek, 7. marca, v Dolini pri Trstu ob 4 popollne. DOLINA, G marca 1M0. Žalujočo druži e Ptt?ait:-*ar!9t. wm MALI OGLASI mi Itedilnlk. 6 orcoli-futi PteUo 3b, H. 3424 Mirgnn, ttT'n 19. w i. aur Prodo_ Knrlin_w3i§._____ n/liikll " nemfei i> in »tajijan-UUitlJ ifno se liie. Naslov p<> < Ins. odd. Fdlttosil^____3« f«rinVt'n « J* "f^' v IfeVinid IZ311ul:Q od Wo. doTrsuUU nlca i dtnarjtrn l:i IH^aiiarsko \ ifltitnicljo na Ime Vmcenc Bavfir ' ajitel) naj nbdfll «l«nsi po»1)c i 11 " d ,o v ul. a. Marco IS. 1. 34 loden 2», II. rlca ta 100 K, Arcata in __3123, pretn olfd, Stat 30 i d nO 73, I. Prifin jt^i« Kifldiie, 2ell inau)« v sv no I nllve i Ko'podieuo, kl Ima prc" o-Jetile. I'onutibc na ln». odd. Ed o sti pod .8 ete'.___ W prasn-' "sobe. sna • prosMm vhodom, ac oddajo v tta| m tudi i up rabo kuhinji. Ul, Kussrtll št. 77, I. vi. it. 7. B 97 (ptlerlna) molki prodam za K 70. Ulica Boschclio _ S42R HfaiEVfl drevesa. «'4' ur po oćljive^ie vrste, prodaja po 3 do i* komad. Josip Strekel) v Komnu. Honftf "«hrnpA» ilKIlUl kupuje urar, ul ca Mtnvai 17. prUHfje_341. nMAflN " spalna s ba, PrOQD ra no pohištvo, tehtnice. Ul. Gregorio Ana-nlan (st snska ul. Piccardi 3421 E3I ZobczdraoBlk Dr. Ilražak Trst — Corso 24 — I. ru - Trst. Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. - a Zlato, srebro In dragulje kupu;e po najvišjih ccn; h dobroznana urama in zlatarna A. PovVl, v Trstu, B irri.ra veccbia 3 bel > i i črno, po K 5 liter. Od 6 0 litrov naprt j se sod pjdari kupcu. VINO, iSunle, rum in konjak. - Cene zmerne. Tvrdka F. GIOR. APOLLONIO Trst — ulica Amalia Ste a 10—Trst ilnrotilD in popravila Kprej- a slovenska Si®il»a po /ad->ju. D Natd Kd no»ti. iyem »dnem kroju. Pelo točno cen« rmer Naslov ms odi po p 3235 mm Ant. mići PFAFF Tr^t, "1 del'e Po»t« »t. VV Gori:a« Uorso it na dvorilčtt, 1 S' Zlatarnica l PIKO v Tr«tu m nabija na Kom |t 15 (bivča /latai nlca G. ZtrrnviU A FitfUo> Velika i«h«ra »»rebrnih in y|atih, ur ubauoT, veiiiic itd. Stioj aa ftivanje in v«znjea pravi nemftki uz- ret Seidel & Neumann In .Singer1 Oast & Oasscr. iiogata aaloua v« h po reb 4(iu. Mehuniftnad- lavnici za ▼sako popravljanje Tvrdka ustanovljena 1. 1878. FRANCESCO BHDNAR Trst, ulica Campanile 19. Pride vrućina in piva ne bo ali iz-vrst n, čist in okusen je in se prodaja na debelo jako po ceni (po celih sodih). Natančnejše pri vratarju ul. Geppa 23. Tudi sodi za vino se prodajajo. r pri HiuiUa jk5ii U;>\ n ac m