Številka 87. TRST, v petek 27. marca 1906 Tesaj XXXIII ___ izhaja vsa"5i dan td nede'jah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj ?9»»Diične številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 Btotink) » ■»norih tobakaruah v Tr?ta in okolici, Ljubljani, Gona, V «aiu, ž t. Petru, Sežani. Nabrežini. Hv Luciji, Tolmin h, * AjdovSčini, Postojni, DomVergu, Solkanu itd. C -rlaal se računajo na milimetre v Sirokosti ene s.. ,one. CENE : irgo vinske in obrtne oglase po 8 stot. mili-r, osmrtni f. zahvale, poalaaiee, oglase denarnih zavodov oa 20 »t mm. Za oglase v tekstu lifta do 5 vret 20 K. vsaka na-2. - - ■ Telefoo štev 1157 - ----- Narodna delav. organizacija vabi vse člane na izredni občni zbor ki se bo vršil prihodnjo nedeljo - dne 29. marca 1908 === italijanski kralj. Po čaja ie je italijanski krali l eskorta je bila postreljena. Kmetje so ostali u v dvorani „Nar. Doma ob I0. uri prsdpoludne. DNEVNI RED: 1. Predlog odbora glede spremembe pravil v smislu sklepa ustauovneya shoda. 2. Slučajnosti. ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Občinske volitve na Dunaju. DUNAJ 26. Na današnjih občinskih to litvah iz II volilnega razreda v prvem okraju je bil izvoljen krščansko-socijalni kandidat. Ibtotako so na volitvah v okrajne zastopa ni S okrajih zmagali krščanski socijalci. Cesarjevo zdravje, DUNAJ 26. Cesarjevo zdravje je zelo dobro, lahko preblajanjo je popolsoma izginilo. Ob ugodnem vremenu pojde cesar zopet na izprehod ca piano. Enketa o kontigentu žganja. DUNAJ 26. Danes se je pričela enketa o kont.ngeutu žganja. Finančni minister je izjavil, da povita davek na žganje za 50 stot. pri litru čistega alkohola. Skoraj vai govorniki so 3e izrekli zato, da so sedanji kontinent 1.017.000 hI » hrani tudi za bodoče. Brošura Wahrmundova pred sodiščem DUNAJ 26. Pred tiskovnim senatom dc-žein^ga fodišča se ie danes vršila rit z prava vsled ugovora profesorja AVutirmunda proti konfiskacii. Sodišče ie konfiskacijo v trehslu-čajih razveljavilo, v dveh drugih potrdilo. Rakodcz^y zaprisežen kakor predsednik stola sedmorice. DUNAJ 26. Ctsar je danes zaprisegel bivSega hrvatskega bana Aleksandra pl. Ra-kodczfcja kiikor novega predsednika stola sed morice. Potem je bii zaprisežen novo imenovani refomiirani škof erdeli&ki Bela K*.nessey. Potem sta bila oba sprejeta v p »sebni avdijenci. Sestanek nomškega cesarja in italijanskega kralja v Benetkah. BENETKE 26. Nebo je oblačno. Danes okolu 8 ure zjutraj se ie krali Viktor Ema-nuel odpeljal v gondoli na izprehod ter se povrni v- kralievo palačo okolu 9 ure. BENETKE 26. Ob 10. uri predpoludne se je kralj Viktor Emaouel podal z ministrom za unanje stv?ri T ttonijem na jahto Hoben-zollern po cesarja. Oba vladarja sta potem v spremstvu ministra za unanie stvari Tittoni-niia poslanika barona Jeniscba in kneza Ftirstenberga obiskala Correrjevo zbirko. BENE TKE 26. Nemška cesarska dvojica j« popoludne na jahti „Hth^nzollern"* priredila beneškim damam čaj, navzoč ie bil tudi prisrčno poslovil od cesarske dvojice ter ob 6 uri 30 min. odpotoval s Tittonijem v Rim. Grika. DUNAJ 26. Grška vlada je naročila pri Hirtenberški tovarni patron 30 milijonov patron. Iz Črnogore. ČETI NJE 26. Oficijozno glasilo „Glas Crnogorca" dementnje veit. ki se je potom ! bruseljskega Ihta „Peiit BSeu* razš-rila med ! tsvet, češ. da je bilo povodom zadniega obi-! ska prestolonaslednika Danila na Duuaju skle-j njeua med Črnogoro in Avstro-Ogrsko tajna j pogodba. Prestolonaslednik v Opatiji. OPATIJA 26. Semkaj sta dospela prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in soproga knegiuja Hohenberg. Nastanila sta se v Palače-hotelu. Na kolodvoru v Matuljah iu ie pozdravil okrajni glavar voloski baron Schmid Zab;erow. Trgovinaka pogodba pred srbsko skupščino. BELIGRAD 26. Vlada je predložila zbornici zakonski predlog glede trgovinske pogodbe, sklenjene med Avstro-Ogrsko in Sr- ' bijo. Predloga ie bila izročena finančnemu odseku. Državni svet ie priporočil, naj skupščina predlog vsprejme. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o reviziji poslovnik*. Najprej je razpravljala prvo točko predloge. nepoškodovani. Angleški kralj v Stokholmu STOKHOLM 26. Tukajšnji dror je prejel vrst, da obiščeta dne 26. aprila Stokbolm angleški kralj in kraljica s priacesinjo Viktorijo. Maroko. PODLISTEK. 41 KAZAKI. iavkaška povest. — Grof LEV N TOLSTOJ. „Kaj je goljufija je vprašal Olenin. „No, kar pravijo duhovniki. Pri nas, očka moj, v Červlenaji, je živel kazaški major, ki je bil moj prijatelj. Korenjak je bil, kakor jaz, ravnotak. Ubili so ga v Čečnji. Ta torej je dejal, da si duhovniki to vse iz svoje glave izmišljujejo. Če iz-dahneš, je rekel, zrase trava na grobu, in to je vse. Starec se je zasmejal. „Predrzen človek je bil." „Koliko let pa imaš ?" je vprašal Olenin. „To ve Bog! Kakih sedemdeset jih bo. Ko ste imeli vi carico, jaz že nisem bil več majhen. Pa izračunaj, če bo veliko. Sedemdeset jih bo?" „Bo. A ti si še korenjak." „No, hvala Bogu, zdrav sem, čisto zdrav; samo baba, ta čarovnica, me je ugonobila." „Da, ona me je tako ugonobila .. „Kako to?" nosti pravico do lastnih vstučilišč, pod ps-gojem, da ni pro'i tem nikukih pomislekov giede sedežu v političnem in uarodnem pogledu. — Prihodnja seja jutri. JAišiKa v pasti. , Cenjeni čitatelji ! Ste-li kedaj že opazo- ____ x vaii mišiko v pasti? Zvabil jo ie vonj koščeka TANGER 26. (Reutenev biro) Glasom ^ za§]a ^ v tej omami T nasta¥ijeno vesti iz Rabata maršira proti jugu roehala na3laiala se na dobroti slanine, a koje 2000 ljudi pnd poveljstvom Zeenija, brata tegft naalajanja konec — ni mogla več iz Abdul Aziza.. Druga mthala, ki ]0 podpira j Teka vam in leta v kolobaru 0(j odprtine ugledni rod Sauda, maršira pogasi proti Fezu. ^ od tine da bi kje našla izhoda. Ali o joj: Nadalje javljajo, da n:ma Mulej H^fid m de- od tine s0 povsodi preozke, izhoda ni nikjer; narja, ni orožja, m muncije, da se vrača v mar^u mišlkft Ieta v kolobaru kakor besna vse do-: proti Marakešu in da dan na dan dezertirajo ^ dokler ne pndej0 i]udje ia j0 _ jUBti-j vojaki iz njegove mehale. ; flCiraj0t Tako se godi goriški „Gorici" z nje ue Dogodki na Ruskem. Sksplosija. moun jva uu anvaioBJ ""-,)>' ""— — *— • —---J-----— —--a— - ---------■ v • ! delavca vsled eksplozije dinamitne patrone ▼ deželi. A sedaj se jej godi prav tako, ka- ■ " - ....... * kor mišiki v pasti: ne more ven! Kakor leta • mišika od odprtine do odprtine, tako se peha „Gorica4* od protislovja do protislovja, od so-LINFEROPOL 26. (Petr. trg. ag.) V f,3terije do sofisterije, od jedne nelogične kon-Livadiji je danes neki vojak 26. polka strel- kiuzij© do druge, od nezgode d>» nezgode, da cev na vežb-diSču ustrelil dva častnika. Bata- ge re§da \z pasti, ki ie: obtožba radi sto,-Ijon je generalnega guvernerja nujno prosil, jenega in neodpustnega narodnega greha. Kdor naj da krivca takoj ustreliti. j gita v „Gorici*4 vse tiste članke, ki naj bi c- ~~ . i pravičili goriško volilno reformo, t* mora biti Proračunski odsek avstrijske i uverjen, da ta reforma ni mogla najti slabe-poslanske zbornice. |jega braniteljal „Gorici" se godi na tem mu- srečno klijentinjo: goriško volilno reformo. Zvabila jo je v past brezkrajna strankarska se-PARIZ 26. Pri gradnji železnice iz Cha- bičnost: naslajala se je v nadi, da jej volilna nc švicarsko meio sta b^la včeraj dva reforma zagotovi večno neomeieno gospodstvo ubita. Tretji delavec je bil težko ranjen. Vojak ustrelil dva častnika. XT . . , ♦ xL Dunaj 26. — Odsek je nadaljeval raz- i kotrpnem delu, kakor človeku, ki je zaS«. v Najprej je razpravljala prvo točko preologe. U u "^ Junu naučnega ministerstva. - močvirje: čim veči so njegovi napori, da bi Poslanci neodvisne stranke, neodvisne levice pravo o prwatoim naac^ ^ & ^ in Romuni so uložili več dodatnih predlogov. Ko je posl. Farkaehazy (neodvisna levica) obrazloževal svoj sklepni prediog, po kate-tem nai bi bile izvzete od nujnosti vse vojaške stvari ter vse gospodarske stvari, ki ho skupne z Avstrijo, mu je predsednik odvzel besedo, češ, da ni ta predlog seda) umesten, ker se sedaj razpravlja o 1. točki predloga Nasy jevega. (Velik hrup.) Vnela se je daljša debata glede poslovnika. Več poslancev je očitalo predsedn ku, da krši poslovnik. Posl. Lengyel je izjavil, da se bodo razprave v zbornici vrš le povsem na drug način, ako se r.e ugodi željam ujegove stranke. Minister za notranje stvari grof Andrassy je izjavil, da naj bodo predgovornik in njegovi pristaši prepričani, da se večiua nikakor ne boji mihovega žuganja z nasiljem in terorizmom in da 6e na vsak način uveljavi volja večine. — Predsednik Justh se je zavaroval proti očitanju, češ, da zlorablja svojo oblast. Predsednik je predlagal, da bodi prihodnja seja jutri. Predlog je bii vsprejet. Prihodnja seja jutri. V dvorani je trajalo še več časa veliko razburjenje. Med pod. Lengyelom in Szat-marvjem je prišlo do hudega prepira. Viharji v Zapadni Indiji. BASSE-TERRE (Gaudeloup) 26. Vihar ie opustoši Sr. Barthelemy in Saiut Martin. Guverner Ballet je odposlal tjakaj pomoč. Postreljena eskorta. CARIGRAD 24. Dne 21. t. m. je bila neka esk< rte, sestojeta iz osem vojakov in dveh orožnikov, ki je spremljala s sejma v Meiniku (sandšak Seres) vračajoče se bolgarske kmete, v neki žlebini nspadena. Vsa Posl. Šramek ie najodločneje zagovarjal usta- j se rešil iz blata, tem g oblje se pogreza novitev češkega vseučilišča v Brnu. — Posl. | blato. Miš.ka ne more iz pasti, „Gorica pa Klofač je na i prej omenil, da se že desetletja ne more iz močvirja ponesrečene volilne re-zapostavlja na Šolskem polju nenem^ke na- torme. rodnosti. Govornik se ie najodločneje izjavili Nič drugače in nič boljše se jej ne godi za ustanovitev drugega češkega vseučilišča in : z dolgoveznim člankom, ki ga je napisala v sicer na Morarskem, kar ni nikak politikum številki od 21. t. m Torej, če človek umrje, zrase trava ?" je ponovil Olenin. Jeroška očividno ni maral jasno izraziti svoje misli. Pomolčal je nekoliko. „A ti, kako misliš o tem? Pij!" je zaklical in smehljaje porinil predenj kupo. XV. „Torej, o čem sem že govoril ?u je nadaljeval in se domišljal. „A, to je bilo: marveč kuiturelna potreba. Ker nimajo brezpomembne resolucije mkake vrednosti, je govornik stavil predlog, da proračunski odsek pooblasti vlado, stori vse priprave, da se drugo češko vseučilišča zam >re otvoriti v Brnu že početkom šolskega leta 1909/10 Ža v uvodu se je revica na svojem beganju nesrečno izpodtakuila ob — resnico. Natve-zati hoče nam „paralelovauje*4, Ali, ljubčeki dragi: „paralelovanje" je na vaši strani, mi pa smo ravno tiiti, ki „paralelovanje" d j-| slediio odklanjamo! Vi sto tisti, ki hočete po- ' i t * _ * *____i .i ____i___: J. i_____ Poslanec Wolf jo canaiil iziare na.l»U»liati paralelo med goriftko in ijfako vo učnega nunistra g ede afero profesorja Wahr-1 «««-> - - » ™ munda kakor popolnoma korektne. Glede drug ga češkega vseučilišča je rekel govornik da bodo Nemci glasovali proti ustanovitvi drugega češkeea vseučilišča ; žele pa Cehom, d* se spopoloi iu razširi njihovo 3edanje vseučilišče z ozirom na vse zahteve modernega zaanstva. Gied-» ustanovitve nemškega vseučilišča na Moravskem je g^voraik izjavil, da bi odklanjamo, ker ni za njih orav nobene realne podiagel Vi ste tisti, ki bi p-eko tako paralele hoteli rešiti na slojem političnem ugledu, kar se sploh še rešiti da! Temu sj mi upiramo, ker ne dopušč imo, da bi kdj avoje politiina grehe hotel pokrivati s tem, da druge pritegu;e na svoj nivo. No dopuščamo krivice, ki bi bila v tem, da bi se vstvaritelje lisca na JUoravsKem je gv>vcraiK izjavu, u» ui —- , ' ... . ' .. . : se z ustanovitvijo čelkega v.euSHISČa bržkone »str.ke volilne reforme stavljalo v eno vrsto . , , . , o • > nnmi tri qn 7.»taja le vsako zmožnosti za pošteno in 6tvarno polemiko, vsakega remicoljubja, am pak tadi vsake narodne samozavesti, vsake energije, vsake vere v samega sebe, kakoršn a je potrebna v boju za pravice in za bodočnost naroda. Ali res ne čutijo gospodje, kako uničujočo sodbo o samih sebi pišejo, ko se v ____jednomer sklicujejo na moč Lahov, na dej Tako sem sedel nekoč pri vodi in st.o, da imajo Lahi večino in da nočejo videl: zibka je plavala po vrhu. Vsa je dati te večine iz rok?!! Ca bi se tržaStci tam sedim bila cela, samo kraj je bil odlomljen. Ko- in ist.ski Slovani hoteli postaviti na tako ponoči in prežim. Kaj bi sedel doma! Tu liko misli mije prišlo tedaj! Čigava je ta stališče disperacije in pravega muslimac-- ~ ■— —'-Kv- o n^t.--- ---„i —s^ni o« ^visu g^ega fatalizma, potem bi bil za nje že davno tu — začetek konca. Ali Tržačaai in Istraiii so pokazali, da so rezani iz drugačnega lai>u J/UUUVl 111 ^111/LIUl. 11KJ Lfl ObUVl UUlliU . 1 " "" J« J • & — - J ~ samo grešiš in se opijaniš. Potem pridejo zibka ? Gotovo, sem si mislil, so prišli še babe in klepetajo, otroci kričć; še nor vaši vragi vojaki v aul, pobrali Čečenke, postaneš. j in otročiča je ubil kakšen vrag, prijel ga i»w«M,au, u» ix«»ui uiu5avu^6» Vse drugače je, če fant korenjak v je za nožice in treščil ob vogal. Mar ne in da imajo nekoliko več vere v svojo moč in mraku odrineš, prostorček poiščeš, trstje delajo tako? Ah, ljudje nimajo srca! vrednost. potlačiš, sćdeš in sediš in čakaš. Vse veš, Takšne misli so mi prišle in hudo mi je „Gorica" se venomer sklicuje ca „pritisk kaj se v hosti godi. Na nebo pogledaš — bilo. Mislil sem: zibko so vrgli v vodo in razmer". Tega pritiska ne tajimo, marveč zvezdice hodijo; ogleduješ jih, vidiš, če je ženo odgnali, dom zažgali; a džigit je vzel konstatujemo, da je ta pritisk v Trstu in v --^pazik se imenuje preža na stebrih ali ^ prišel na našo stran ropat. ; Istri še nerazmerno veči nego v Gorici. Ali na drevesu. ' (Da^je.) naši zastopniki se mso platili m se ne plaiijo Stran II >EDINOST« stv. 87 V Trst - dne 27. marca 1908 ie potem namest ki ie v italiian ; skem in hrvatskem ieziku dajal v imenu vlado izraba zadjščenju na dovršenem spora-■ žurnijemu in je povdarjal zasluge ki jih imata ca tem volilnem dela večina in izlasti dr. R i z z i, kakor tudi manjšina, posebno pa dr. L a g i n j a. Vlada da bo sedaj, ko bta ; se oba naroda zjedinila za skupno gospodar-' sko delo, se sveje strani z vnemo Rodelovala za gmotno in intelektualno povzdigo dežele. Deželni glavar ie na to zaključil zasedanje ž živio klicem na ce*arja. I* * Zaključeno je torej zgodovinsko važno zasedanje tega deželnega zbora, ki pomen a mejnik med minolo^tjo in prihodnostjo dežele istrske, o čemer smo že toliko govorili. To kratko zadnje poročilo, o delovanju deželnega zbora istrskega v dosedanji njega sestavi, toli bogatem na viharjih in veledramatičnih prizorih, pišemo z opravičenim zadoščenjem. Doba silovitih viharjev je izzvenel v besede | pomirjenia, kakor jih ?e nismo nikdar Čuli v j tem deželnem zboru. Nikdo njih. ki poznajo j istrske boje, ne bi bil še pred kratkim pričakoval take seje. Ne preostaja nam druzeg*, nego da se pridružimo želji, ki jo je izrazil poslanec Spinčič v svojem dolgem g >voru, da bi se namreč uresničilo v polni meri uverje-nje njih, ki so od naše strani sodelovali na dogovoru, da bo le-ta na korist in na blagoslov našemu narodu v Istri. pred tem nritiakom, niti jim ne imponu;e istrsko dežeK Govoril je dejstvo, da Italijani nočejo dati politične | nik princ Hohenlohe moči iz rok. Pr3vi in resni politik ?e no postavlja v odvisnost od volje sovražnika, ne uravnava svojega postopanja po tem, kar hoče naaprotuik, fimpak po tem, kar je potrebno njim, katerih koristi je dolžan zastopati in braniti ! Kako majhne in pritlikave se kažejo goriški gospodje s svojim malo-dušnim sklicevanjem na moč Italijanov vspričo dejstva da je v tržaškem deželnem zboru šestorica naš.h zspričela boi proti 48 nasprotnikom in — zmagala! Kakov narodni zastopnik je to, ki hoče še le čakati, kdaj nasprotnik privoli v kako njegovo zahtevo ! Tudi sklicevanje, Češ, da smo te dni mi sami pi>a'i, da od poslancev ni smeti zahtevati Čudežev, je — falzifikaciia. Mi smo v dotičnem poročilu le navedli besede nekega govornika na shodu v Gropadi. Sicer pa priznavamo, da čudežev res ni smeti zahtevati od nikogar in jih ne zahtevamo ne cd tržaških in ne od goriških poslancev. Ali „čudež", ki so ga izvršili v Trstu 6 proti 48, takov ..čudež" bi bili še laglje dosegli v Gorici, kjer je bilo razmerje 10 proti 11. Da umejemo vso razliko, treba uvaževati okolnost, da tržaški slovenski poslanci niso mogli preprečiti sklepčnosti zbornice, radi česar so ee morali spustiti v borbo, ki je zahtevala poleg parlamentarne spretnosti tudi velikega osebnega poguma, V goriški zbornici oa so mogli preprečiti sklepčnost, ne da bi trebalo kakega osebnega junaštva. Nič druzega ni trebalo, nego da bi se bili dvignili in zapustili zbor nico. — Kakor ne oporekamo istrskim poslancem — ki so se pa istotako morali boriti v veliko ueugodne'em razmerju nego oni v Gorici, namreč 8 proti 21 — ker so vspre-jeli rtformo, ki ni idealno pravična, tako ne W\ oporekali tudi goriškim poslancem, ako bi b li tudi ti dosegli vsaj neko mero zboljšanja, kakor so g*a dosegli v Istri. Mi smo dokazali nepobitnimi dejstvi in naglašajo to te dni tuii hrvatski listi v tej polovici in v banovini, da ima istrska volilna reforma pomen zgodovinske važnosti kakor velikanski korak naprej, toliko glede politične moči v deželnem zboru kolikor glede na velikansko spremembo, ki navatane vsled tega dogovora v vsem javnem življenju naroda. Mesto da se lovi za zvijačami, zavijanji iu sofisterijami, bi bila „Gorici" nujna dolžnost, da konkretno in oprto na dokaze navede, v čem so goriški Slovenci ji a boljem vsled goriške volilne reforme ! Kajti tistih „postranskih pob bliskov" no moremo pripoznav&ti kakor zboljšanje položaja goriških Slovencev, ker so ti ,poboljški" prišli še v veliko veči meri v prilog Italijanom, in fucit vsemu je, da se razdelitev politične moči na Goriškem med Italijani in Slovenci ni zboljšala niti za las. *Hc Rhodus, bic salta! Ali „Gorica" noče nastopiti tega dokaza, ker — ga ne more. Žito odklanjamo vsaki poskus za črtanj o paralele med istrsko in goriško volilno reformo kakor nečuveno drzno početje. Da je goriška volilna reforma prinesla le približno toliko zboljšanja, kakor ga je istrska, potem ne bi se godilo „Gorici" kakor mišiki. ki ne more najti izhoda iz pasti, v katero je zašla, zavedena od svoje — požrešnoati. Oe goriška volilna reforma res ni neugodna za goriške Slovence, potem pa ne umejemo : zakaj niso dali načrta pravočasno »' javno diskusijo, kakor se je zgodilo v Istri in se godi sedaj v Trstu ? Zakaj s » uprav vtihotapili ta načrt t' zbornico in ga vsj)re-teli faJco rekoč furtim ? ! Kaj pa še le dejstvo, da so isti gospodje potem sami uvedli protestno akcijo proti svojemu lastnemu detetu?! Tu jele dvojno možno : ali je dete res ničvredno, ali pa so s tisto protestno akcijo gospodje igrali — komedijo z narodom! V zaključek pa še — glavno ! Naj veči greh volilne reforme Še ni v tem, da ni prinesla nikakega zbol šanja ; ampak najusod-je za dogledne čase do zboljšanja! D ker stari volilni red, je biia vedno pravičneje volilne reforme; zaprta. Greh je tem huji, k» r bilo prav nikake sile I „Go- veje je to, d a zaprla pot je bil v vel|avi odprta pot do sedaj pa je — za Goriško ni ricaw hoče pravico tolažiti s splošno volilno ki da pride prej ali slej tudi za deželne zbore. Na to odgovarjamo, da bi b li ob starem volilnem redu istotako lahko Čakali na to spremembo. Naj se suče stvar torej kakor hoče: kar se je zgodilo, se ne da opravičiti niti s (•klicevanjem na tržaške in istrske izglede. Uboga mimika, ki — ne more iz mišnice ! Deželni zbor istrski. Deželni zbor istrski je imel včersj pred-poludne svojo zadnjo sejo. Na dnevnem redu sta bila načrta vlade : o občinskem redu za puljsko občino in o ustanovitvi državne policije v tem mestu: Načrta sta bila predložena z nekaterimi spremembami, kakor jih je določila deželna iiborska komisija. Oba načrta t-ta bila vspre jeta enoglasno. Na to jo imel deželni glavar dr. R i z z i dolg zaključni govor, v katerem je omenjal doseženo sporazumljenje med obema strankama, katero sporazumljenje dobiva izraza v sprejetem volilnem načrtu za deželni zbor. Deželni glavar je zahvalil namestniku princu Hohenlohe na izdatni podpori in ca njegovem toplem zanimanju za* Vseučiliščiio vprašanje. „Slovenskemu Narodu" pišejo iz Prage : „Na sestanku za prireditev manifesta cijskega zborovanja, ki se bo vršilo ob udeležbi vsega praškega slovanskega dijaštva, je slovensko narodno radikalno dijaštvo vzne mirjeno po po časnikarskih vesteh o taktičnih potezah slovenske delegacije sklenilo, da nastopi pri mauifestačnem zborovanju ostro napram resolucijam, ki se hočejo staviti v sporazuml|en]u slovenskih in romanskih poslancev v proračunskem odseku za nove vi sokošolske zavode v Avstriji. Predvsem mora obsojati slovensko dijaštvo prazno resolucijo po pravniški fakulteti, ki vlade nikakor ne veže in pomeni zgolj akademično demonstra cijo. Obžaluiemo, če je s predlagano resolu cijo slovenska delegacija opustila edino pravo in naravno zahtevo po celotni slovenski nni verzi, po takojšnji aktivaciji pravniške fakulte v Ljubilani in po postavnem zajainčenju slovenske filozofske fakultete, ki naj se v določenem roku otvori v Ljubljani. Tukaj naj bi do otvoritve filozofske fakultete veljali izpiti in rigorozi položeni na zagrebškem vseučilišču. Ogorčeni protest ramo, da je slovenska delegacija opustila tukaj strogo slovensko stališče, ki ne sme in ne more nikdar pripustiti univerze v Tr8tu. Na sestanku ae je tudi pou-'darialo, da je nujua potreba, da se končno naši zastopniki energično poprimejo dela in preskrbijo izdatnih ministerskih podpor za slovensko dijaštvo, ki mora ša vedno štulirati po krivdi vlade na tujih univerzah ter je pri tem izpostavljeno ^velikim gmotnim oviram". Ponatisnili smo to izjavo, ker se vjema s stališčem, ki smo je mi že opetovano označili kakor svoje. Opozarjali smo in opozar lamo tudi daues na:uu;neje na posledice, ki bi jih imelo italijansko vseučilišče v Trstu za slovensko vseučilišče v Ljub j ani. Tu treba odkrito govoriti in ni smeti prikrivati ničesar. Računati je namreč z gotovostjo, da bi dijaki iz Dalmacne, Istre in Trata, velik del njih s Krasu in Goriške in morda tudi nekaj niih iz Notraniske obiskovalo vseu ilišče v Trstu in ne ono v Ljubljani. Slovenskemu vseučilišču v Ljubljaui bi ,bil torej odtegajen velik del teritorija na našem jugu, na katere ga mora reflektirati, ako hočevspe-vati! Italijansko vseučilišče v Trstu, ki bi bilo tudi nevaren poitalijančevalni zavod s splošnega narodnega interesa, kolikor radi bo-dučnosti slovenskega vseučilišča v Ljubljani samega. To vseučilišče bo moglo v s p e-vati letedaj, ako bo jedino vseučilišče na našem jugu! Jedino stališče, na katero se more postaviti vsa naša javnost, je: slovensko vseučilišče v Ljubljani, italijansko pa na čisto italijanska tla izven Trsta. Vsaka druga rešitev bo le na škodo naši narodni stvari in bodočemu s ovenskemu vseučilišču. Če pa bi kljub vsemu in vsemu ne mogli preprečiti vseučilišča v Trstu, moramo neizprosno zahtevati, da bjdi isto utrakvi-stično! Priznanje izpitov na zagrebškem vseučilišču. državnega sveta sestri o i bor, ki nai bi se ba«il s predpripravami za nov slovanski kongres. Ta odbor nai stopi v zvezo s slovanskim kongresnim odborom na Dunaju. Za dr. Vergunom je govoril general V o 1 o d i- j mirov, ki je rekel, da je vsa bodoč i nost Rusiie v Slovanstvu. Radi tega smatra sklicanje slovanskega kongresa nujno potrebnim ; inic jative pa ne smejo poprijeti niti Členi dume niti oni državnega sveta, in tudi ne slovansko dobrotvoriteljno društvo oziroma akademi|a. K'ngrei ne sme imeti nič skupnega s starim geslom siavofiiov : pravoslavje, samodržtvo in narodnost, marveč se mora sestati pod geslom :'„s vo bodaena-kopravnost, bratstvo in jedno t-u o s t". Rusi bi morali po njegovem nazoru zavzeti taktiko č tkanja. In citativa za kongres naj izide iz Avstrije. V Rusiji naj se pa zasnuje odbor, ki na) razširja kongresno idejo. Bivši minister Fjodorov ]e izjavil, da je kongresna ideja še prerana. Najprej bi se bilo treba sporazumeti s Poljaki. In še le tedaj pride čas, da se skliče vseslovanski kongres. Profesor Kovalevskij je menil, naj bi se odbor sestavil iz členov dume in državnega sveta, ki naj pritegne v svojo sredo ugledne poljske in ruske slaviste. M i ijutin in Bečmakov sta branila misel, naj slovansko blagotvoriteljno društvo pripravlja kongres. Do kakega sklepa pa ni prišlo. _ Hrvatska. Senzacijonelne vesti o situaciji na Hrvatskem. „Obzoru" poročajo z Dunaja, da parlamentarni in dvorni krogovi iščejo izhoda iz hrvatsko-egrskega spora in to izlasti zato , ker ta spor neugodno vpliva na položaj na Balkanu. Izlasti da se ventilira predlog nekega bivšega ministra (dr.a Tomašiča), kateri predlog da je bil stavljen v sporazumljen;u z nekaterimi danes ne več aktivnimi politiki. Predlog je bil baje oredlo.^en enemu avstrijskemu nadvojvodi (Leopoldu Salvator u ?). Predlog stremi v glavnem po reviziji nagodbe v s'edečem smislu : Sabor bi stavil za imenovanje bana terno-predlog. Vsi davki bi se plačevali v Zagreb, tangenta za skupne stvari bi se od todi pošiljala v Budimpešto. Vse spore, ki bi jih regnikolarna deputacija ne mogla rešiti, naj bi redilo razsodišče. Hrvatski poslanci v skupnem državnem zboru v Pešti bi imeli značaj delegacije. Do rešitve teh-le toček, bi bili vsi obstoječi spori — tudi oni dlede železniške pragmatike — začasno odstavljeni. Ministerski predsednik Wekerie, ki je bil obveščen o tem predlogu, da je baje izjavil, da ne more razpravljati o istem, češ, da vse predloge, tudi one se strani hrvatsko-3rbske koalicije — odkaže banu. V zvezi s to vestjo se širi tudi govorica, da je tajni svetnik in bivši ban grof Teodor Pejačević, kije tudi podpisal manifest koalicije, poklican k cesarju „a d audiendum v e r b u m"*. V koliko da so te senzacijonelne vesti v „Obzoru" oprte na realno podlago, to se seveda odteguje javni kontroli. To pa je gotovo, da dajajo dogodki na Hrvatskem odio čujočim krogom na Dunaju mnogo povoda za razmišljanje, in ne v zadnji vrsti iz vzroka, ki ga navaja „Obzorova" vest sama: i z ozirov na Balkan. Tudi mi smo opetovano že povdarjali, kako bi izrazita slavofobska politika na Hrvatskem neizogibno pogubno vplivala na razmere na Balkanu v škodo interesov Avstrije. Ni izkl,učeno torej, da ]e sen2acijonelna vest v „Obzoru" kolikor toliko resnična, ker prenevarno igro bi igrali na Dunaju, ako bi hoteli pritiskati, da se brvatsko-ogrski spor reši v smislu madjarske nenasitnosti. Kar pa se tiče vesti o banu Pejačeviču, bi menili mi, da beseda od audiendum ver-bum ni na pravem meBtu. Kajti nič drugega ne bi manjkalo, nego da bi krona pozivala izvoljene zastopnike naroda na odgovor radi njihovega političnega uastopanje ! Verjetneje se nam zdi — ako je na tej vesti sploh kaj resnice — da je bivši ban grof Pejačevič pozvan na Dunaj v svrho informacije o položaju. _ oblast dr.a Schnitzerja, profesor a na tamoi-niem vseučil šču, izobčila iz katoliška cerkve. Pri f. Sihrutzer je mej tem dobil poziv za mw-jorško vseučilišči C >lucnbia ter se temu pozivu bržkone tudi odpove. sloven-pokra- mi-na Pred par dnevi je bila pri naučnem ni stru dr. Marchetu daljša konferenca, kateri sta bila tudi hrvatska državna poslanca vitez Vukovič in dr. Ivčevič. Na konferenci se je razpravljalo vprašanje priznanja izpitov, položenih na zagrebškem vseučilišču. Kakor se Čuje, je bil vspeh konference po-voljen. _ Slovauski kongres v Petrograda. Dne 19. t. m. se je v petrograjskem „Klubu javno delujočih mož" vršil shod, ki se ie bavil z vprašan em slovanskega kongresa j v Rusiji. Poročal je urednik lista „Novoje Vrernja", dr. D. N. Vergun, kije, pojasnivši vse dosedanje slovanske kongrese začenši od praškega iz leta 1848, s toplini besedami ocenil zasluge slovanskih časnikarskih shodov za slovansko idejo ter predlagal, da se iz členov ruske dume in ruskega Drobne politične vesti, — Trgovinska pogodba med, Srbijo in Bolgarsko. Kakor poročajo J iz Belegagrada se prično v kratkem poga-, janja med Srbijo in Bolgarsko radi sklepa i trgovinske pogodb8. Pogajanja 9e bodo vršila v Beleaigradu; od strani Bolgarske se bo' pogajal Tošev, njen diplomatični zastopnik v j Belemgradu. Položaj na otoku Haiti. — Iz Pct-au-Princa poročajo, da 6e je pdožaj zboljšal. Pet častnikov, ki so bili osumljeni zarote, so izpuščeni na svobodo. Okolu 1000 ljudem, ki so pribežali v nemško in francosko poslaništvo, je dano na svobodo, da zapuste svoja pribežališča. V luki se nahaja še vedno pet inozemskih vojnih ladij. Grki proti Bolgarom. Med Grki v Soluna vlada še vednu veliko ogorčenje na Bulgare radi ubojstva na grškem dragomanu. Grgi žugajo javno, da napadejo bolgarski konzulat in druge bolgarske ustanove. Radi tega se je bolgarski konzul v Solunu obrnil v Ca rigrak s prošnjo, da se mu da varstvo. Mnogi ugledni Bolgari so pobegnili is Soluna iz strahu pred Grki, Profesor Schnitzer izobčen. Iz Monakovega javljajo, da je cerkvena Dnevne vesti. Najbolj Informirani slovenski list je, kakor obče znano -Slovenec". Ne dogaja se širom slovenske domovine še na'neznatnejši d 'godek, o katerem ne bi poročala kaka „Slov^nč vaa notica ali pa celo .izviren44 telegram. Posrbno pa je „Slovenec* dobro informiran glede primorskih pokrajin. V tem pogledu je celo kos slavnemu francoskemu tisku, ki je razun pur izjem o inozemskih stvareh tako dobro informirao, d* je n. pr. nedavno temu govoril nek pariški list o kruški burji, ki ie pihala na Dunaju, in drug zopet o New-Y »rku, ki je po številu tam prebivajočih Nemcev tretje nemško mesto na svetu takoj po Ber >linu in Hamburgu, a pri tem pozabil na Dunaj, ker se tam bržkone govori po „autrichien*,J Tako ve tudi najbol) informirani taki list kaj čudnih stvari o naših jinab. Negledč na to, da on v£ o izletu Lue-gjrja na otok „Arbe", pa mu je celo znano, da je vlada predložila tržaškemu deželnemu zboru že štiri načrte glede volilne reforme. Kdor zna, ta zna! Včerajšnji „Slovenec" pa zopet ve o nekih odsekih in pododsekih ister-sk« ga deželnega zbor», ki da se posvetujeio o volilni reformi. Da je bila ista že pre šn)i teden spreieta in je včerai bilo zasedanje že za-klt učeno, kaj za to? „Slovenec" je najbolj informirani slovenski časopis in basta ! Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske Sole v Kopru se prično prihoduii usposoblienostni izpiti v ponedeljek dne 4. maia t. I. Dotične prošnje morajo biti vsaj do konca meseca aprila t. 1. v rokah komisije. Grad Miramar bo počenši s 1. aprilom odprt občinstvn od 10. do 12. ure do-poludnp. Popoludne pa od 3. od 5 ure. Občni zbor osrednjega društva c. kr. poštarjev i. t. d. vršil se je dne 2S. t. m. na Dunaju. Razun osrednjega odbora udeležili so se tega zbora vsi predsedniki deželuih in okrajnih skupin ter lepo število odposlancev in členov. Po običajnem pozdravu od strani predsednika poročal je le ta o delovanju društva, potem pa sta poročala perovodja in blagajnik o svojem poslovanju. Na to se ie vršila volitev odbora. Ker dosedanji predsednik radi bolehnosti nikakor ni hotel več sprejeti te častne službe, je bil na njegovo mesto izvoljen jako delaven in zmožen tovariš Sthatffer. Temu so sledile jako živahne debate o raznih predlogih. Med drugimi je bil jednostavno vsprejet predlog, i:ai se svoječasno priporočena sa-konska predloga glede zboljšanja naših ne-vzdržl^ivih razmer opusti, in nai se naše društvo pridruži nameravanemu jednačenju z državnimi uradniki, vendar naj fco o podelitv: ne ozira le na urad, temveč tudi na si* žbeua leta. Enako je bil tudi vsprejet predlog, naj se železniško ministerstvo in ravnatelj -tvo — kljub temu, da sta se žc izrekla, da bosti le z dekretom nastavljeni r uradnikom dovoljevala letne legitimacijo za polovične vožne listke — Se enkrat naprosita, da bi to legitimacije dovol evala tudi tištim odpravnikom, obojega spola, katerim poklic ;i stan je poŠta. Dalje se je sklenilo, da ae „Oesterreichs Landpost* kakor društveni list opusti ia naj se ustanovi nov društveni časopis, v katerem se bodo — po hudi borbi — vsprejemali tudi dopisi raznih skupiu v njih materinem jeziku. Novi odbor ima tudi nalog, da se s se obstoječimi drugimi društvi pošt. rjev sporazume v namen, da bomo v pn odujo enako in jedinstveno nastopali. Takega enakem; r* nega nastopanja pričakuje ae že ob ustanovitvi personalnih komisij, kar so zgodi v kratkem. Razpisane štipendije obrtne šole. Začetkom šolskega leta 1908—1909 se po-dele glasom ukaza c. kr. ministerstva za bo-»očasf.e in nauk z dne 16. decembra 1903 št. 24425. na državnih obrtnih šolah, učiliš-čib za tkaainsko obrtni,o. staviteljstvenib rokodelskih šolah. c. kr. strokovnih šolah za posamezne obrtno stroke (izvzemši c. kr. šole za čipkanje in za pletenje košaric) učnih tefcajih z* stavbne in umetnijske rokodelce, ki ao v zvezi z obrtnimi državnimi mči« lišči in na 3 razreanih državnih rokodelskih šolah (v Primorju na c. kr. državni obrtni v Trstu in na c. kr. strokovni šoli v Marijanu) in na večerni ter nedeljski šoli (de-lovodniška šola) pri c. kr. delavni obrtni šoli v Trsta državni stipendiji z najmanjšim zneskom mesečnih 20, oziroma 40 K, in z najvišjim zneskom 60 K za učence c. kr. drž. obrtne šole v Trstu, kakor tudi v drugih posebnega ozira vrednih slučajih. Prosilci za te štipendije imajo vložiti svoje na c. kr. namestništvo v Trstu naslovljene in s potrebnimi izkasili opremljene prošnje za štipendije do 15. maja 1908, pri ravnateljstvu (vodstvo) one šole, v kateri hočejo uživati svoje izobraževanje v naslednjem šolskem letu, in sice: tudi tedaj, ako spada kraj dotične šole v drugo upravno ozemlje (deželo), nego tačasno bivališče pro-silčevo. V Trstu, 27. marca 190S »EDINOST« žtev 57 Stran TI T Glavna zveza državnih uslužbencev fascio) iih Primorskem ima danes ob 8 in pol uri zvečer svoj tretji redni občni zbor v novem gledaliiču Filodramatico, ulica Aquedotto. Kolesari! Opozarjamo Se enkrat, da se vrši ibčni zbor dne 29. t. m. ob 2. pop. v prostorih Tržaškega podpornega in bralnega društva- ua Stadion 19. I. Vsi slovenski koles«rii nai pridejo gotovo, naj si bodi iz najzhdoiega kota Primorske. Trst mora imeti tuli sloven-k^ kolesarje in ne samo laške. Z iravo I Oibor. Trž. koles, društva ^Balkan". Razmere na c. kr. finančni prokura turi v 1 rstu. Dne 23. t. m. je sel neki od vetniški uradiiik v imenovani urad, da plača neke stare davke. Po likvidaciji je šel v bla-^ajnično sobo, k er posluje kancelist g. Catte-lan. — Ker g. kancelista ni bilo v sobi, rekli so mu v sosednji sobi službujoči gg. uradniki, da naj malo počaka, da pride g. Catte-lan, ki mu izda pobotnico o plačili. — Ko je advetn'ški uradnik po nadpolurnem čakanju slednjič vendar pričakal imenovanega g. kan aelista, ga je isti, stopivši v sobo, prav na surov način zapodil ven z besedami: Qua xe Is casea. la vadi fora (tu je blagaina, pojte Tenj) — Tako je moral torej ubogi uradnik zapustiti sobo in Čakati zunaj, dokler se je gosp. kancelistu izljubilo izročiti pobotnico, kiir je vse skupaj traialo celo uro. Proti postopanju tega gospoda, ki je že znan kakor jako oduren, odločno protestujemo in ga ono-aarjamo, da živimo v XX. stoletiu, ne pa v aredniem veku, ter zahtevamo, da se s strankami ravna uljudno, kakor zahtevajo tozadevni piedpiai.__ Tržaška mala kronika. Lloydov kapitan okraden Dozdevni tat aretiran. Poveljnik Lloyd >vega paimka „Marin Teiesa". kap. Lovre S jj <5, je naznanil policiji, da se je 7. t. m. neznan tat vtihotapil v njegovo kabino, tam ulornil predalček mi/.e in mu vkradil več šterlinskih lir. tirških lir, frmkov in egiptovskih denarjev v vrednosti 200 K, kakor tudi ustnik iu <škatlio za cigarete v vrednosti 7 K. Kakor osumljen storitelj te tatvine je bil včeraj ob S. pop. aretiran od agentov j. v. ladijski natakar na istem parniku. dvajsetletni Italo Drioli. Dasi isti trdno aanika vsako krivdo, bo ga vendar pridržali v zaporu. Truplo plavajoče na morju. Včeraj sjmtraj ob 31/« ao nekateri ribiči, ki so se nahaiali s svojimi čulni na čedaškem obmorju zapazili črn predmet, ki je plaval na valovih. Privesiali so tja, in šele ko so vzdigni'i črno maso iz valovja, so ob somraku jutranje zore zapazili, da je bilo to človeško truplo. Utop ijenec, revno oblečen, je moral imeti kakih let. Pri njem se ni našlo nič, iz česar bi se dalo sklepati, kdo da je. Piloti, katerim so ribiči izročili truplo, so je dali prinesti v mitvaško kapelo pri Sv. i'astu. Goreče grmovje nad Barkovljami. Včeraj zvečer okolu 7. ure so telefjuirali glavni ogi.jegi.aki postaji, da se je bil vn*-l požar v po^du nad Barkovljami. Poslanje bi ?0Z na lc mesta. Ker pa so goreli le neka reri gruii blizu tamošnjega gozda, so ognje-gasci kmalu bili k»s divjemu elementu. Drug dolgoprstni natakar. Včeraj ob 9. uri je bil v svoiem stanovanju v u!. della Torretta št. 7 aretiran E^genij Fohren-bfccb, star 19 let, iz Strassburga, ker je dne 11. t. m. vkradel prvemu natakarju a£ke ladije „Selimuta*" zlato verižico v vrednosti 60 K. Starka povožena. Ko ie včeraj ziutraj kolo 9. ure 6ia dninnrka Katarina Pmga. -tura 60 iet, po ul. Giosue C^rducci. je naenkrat prišla pod konja neke javne koči e. Ile.vico, ki je bila vsa zaprt.š na, krvave iu bleda od straLu, so vzdignili kašku nekateri mimoidoči, ki so je prenesli v bližnjo zdraviliško postajo, k;er je zdravnik konstatiral ra/.un rajnih pra«.k tudi prelom desne go-?nice. Prenesli so jo potem na dom. Razmesarjen kamnosek. Urezna rana na levem osenčju, enako na iicu. otekline in Krvave praske na obeh obrvih levega očesa : evo diagnoze zdravnika na zdravniški postaji, ko je skuriral kamnoseka Josipa Sirk. starega 22 let, iz Križa. Vso ono lepo robo, kakor je sam pravil mu je preskrbel nek njegov nasprotnik, i 6 katerim se je bil pretepe!. Ženska ognjusno pijana. Tereza Os- .eolda, fctaia 38 h t, dela prav malo časti svojemu spolo, Včeraj zjutraj so jo pobrali na cesti kjer je ležala v gorostasni pijanosti, pnhte od dah č po a koholu in brez zavesti. Po mbalacjah & momaka, ki jih je podajal zdravnik iz zdravniške postaje, so jo poslali na dom. Predrzna uzmoviča. Krošnjar Ivan 6, star 29 let iz Bosne, in Filip Višič jz Dalmacije, kuriač na parniku „Matilde** >cd;erja Faccanoni, sta bila predsinočnjem o pol nov i aretirana, ker sta bila ravnokar v gostilni „cittii di Bruna* v ul. Crosada vkradU oglarju Simonu Gregoiju 80 K v atstriis^m papirju in tri komade po 20 rane iskih frankih. Oba knmpana sta bila vporabtla priliko, ko je bil malce natrkani oglar mirno zadrt mal. Riziko dela. Zatekel ae je včeraj k jdra\niški postaji ttžak Ivan Venček, star 26 let, ker mu je bilo med nakladanjem v prosti luki pal zaboj na de»no nogo in mu zmečkal prst na nogi. Padel je Štiri metre globoko. Poda-jač Alojz M*tcu/.zi, star 23 let, padel ie včeraj iz zidarskega odra na niši od ^Uuione Ginnastica" v ul. Farneto, na kat r -m je delal štiri metre visoko nad c^sto. Ranil se je le zl*hka. Sprejeli so ga v boln 'nic». Smeinlca. Priznanje. Toženec (državnemu pra-dniku, ki mu je ravno govoril): .Dobro ste naredili, gospod cesarski doktor, jaz sem pravkar mislil, da mi pridiga moja stara". Koledar In vreme. — Danes : Robert škof. — Jutri: Janez Kapistran sp — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 9 V Cels. — Vreme vieraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno spremenljivo. Hladni vetrovi. Temperatura hladna. Porotno sodišče Proti redaktorju anarhističnega glasila „Germinal". Včeraj se je pred tuka-šnio poroto pod predsedstvom svet. Carici vrš.la glavna obravnava radi zločina motenja javnega miru proti Marcelu Andriani, odgovornemu uredniku anarhističnega lista jGerminai* ker je dal uvrstiti in publicirati v štirinajstih številkah istega glasila Članke, v katerilh se je v gvrho pro pagande anarhistične ideje ščuvalo državljane k mržnji proti državrim ustanovam, proti ustavi monarhije, proti ustanovi zakone, rodbine in lastnine, kateri članki so dali povod k zaplenienju iztisov lista. Mnogo iztisov pa se je našlo v stanovanju obtoženca, ki se je za časa hišne preiskave nahajal v Milanu. Takrat je bil aretiran tudi tiskar, ** pri kate rem se je tiskal „Germinal", g. Tomasich, radi sokrivde. Ko je Andriani o tem izvedel, se je povrnil v Trst in se sam izroč.l hlast-nijam. G. Tomasich je bil nato izpuščen iu postopanje proti niemu je bilo ustavljeno, d čim so Andrianija pridržali v zaporu. Andriani. 27-leten mladenič, je izpovedal, da on je le upravljal list, sam pa — ima le štiri razrede ljudske šole — da ni nikdar pisal člankov; prevzema pa vsako od govornost. List da je imel v Trsta le malo od emalcev, več pa na inozemskem. Na vprašanje predsednika, zakaj da se je povrnil v Trst, je odgovoril, da zato, da bi drugi ne trpel mesto njega. Po zaslišanju obtoženca je predsednik dal prefitati nekonečno dolgo vrsto zaplenje nih člankov. V-ehina istih je več ali manj vedno isto premlevanje anarhistične ideje. Obtoženec je bil na podlagi ugodnega mu pravoreka porotnikov oproščen. Danes se vrši obravnava radi zločina tatvine proti Guidu Larich in Aloiziju Loren-zutti. Predseduje d v. gv. vitez D^faci3. Naše gledališče. V nedeljo ae uprizori na mnogostransko željo ob^inst^a priljubljena šaloigra s petjem „ Pri belem konjičku", ki gotovo zopet napolni gledališče. Vloge so v najboljših rokah. Sodeluje šentjakobski čitalniški orkester. Predstava začne ob 8 uri. Društvene vesti. Pevski zbor Bratovščine sv. Cirila in Metodija se ie preselil v svoje prostore blizu cerkve sv. Jakoba, kjer je bil prej policijski komisarjat. Pevske vaje so vsako sredo in petek od 8 do 10 ure. Vabi se nove moči. Kdor želi pristopiti, naj se javi pri pevski vaji. Darovi. V veseli svatovski družbi v Vi pol žah so nabrali za podružnico družbo sv. C. in M. pri sv. Jakobu pri Trstu K 8 40. Da rovali so ženin J. Coprež 2 K, ne»e-.t% M. Bregpntič, J. Podveršič, J. .Tokonč č, Tj. Podvt rsič 1 K. F. Ćoprež. A. Bregant 25 st., oče ž nina J. Čopreš 60 st., o^e neveste L. Brogintič. Nekdo 40 et. Posnemanja vredn?. Ženski podružnici sv. Cirila in Met. so darovali : Blag. ?o;pa Roži dr. Gregorinova jc izročila udnino dveh na novo pristoplih udinj-in sicer : gospe S'avice Baudi.š in g.čne Lice Mangerle. Narodni vratar I. B. 4 K, g Kušar 6 K. Per. Vingurstoj iz Predioke (Istra) K 1*10. O priliki dobrega lova v občini Avb^ nabralo se je v veseli družbi lovcev K 5*10 za družbo sv. Cir. in Met. Ta objava je pomotoma izostala; denar je bil izročen do-2. ianuvarja t. 1. Mar. delav. organizacija Skupina državnih železničarjev in.a danes ob 7 in pol zvečer shod v društvenih prostorih ulica Lavatoio 1. Vesti iz Goriške. Goriško veleposestvo voli v ponedeljek enega poslanca v deželni zbor na mesto dr. Frankota, ki je optiral za mandat v splošni kuriji. Kakor je bilo društvo veleposestnikov že prvotno določilo, da se ima, ako bo kater; treh prvič določenih ksndidatov izvoljen v kaki drugi skupini, voliti njih tako imenovane namestnike, glasovali bodo 30 t. m. velepo sestniki za Ivana Sauni g a, župana v Biljah. rNeodvisni veleposestniki" pod zapovedništvom Gregorč:ča tfcijelno na sedanji volitvi nepo-stavijo kandidata, ker je ta peščica prepričana, da tudi tpomočjo laških glasov ne % t 1 #V1 r, - Velika zaloga vsakovrstnega r lohistva te H - navadne do najfineje vrsfe po najnižjih cenah. - rcicr Jcraj TRST, ulica Vincenzo Bellini i i šiv. 13 ter vogal ulice sv Katarina. Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In Kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolć štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejem« od 19. do 1. iu od 6. to pol Jo ln pol pop Prodajalnica specijalitet Trst, Acquedotto 3 zelene table Na poljska zmes Pasta di Napoli garantiran* po jj in 36 krajcrr.ev BTaJflneJe olje, t ajnkuneja »lollljansk* omaka para dlžkega Jabolka po 44 krajcerjev škatljloa. VV^^/^^^'Č^^ IR^ ^vvv M^^SS Direktni dovoz Štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poutards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Anton Černe, Trst ulica Benvenuto Cellinl 2 Oelika zaloga olja in ::: ::: kolonijalnega blaga Na željo pošilja tudi po deželi i. s. v vsaki množini pod povzetjem ali brez. CENE ZMERNE. Denarna posojila jz£ •tvu, zamorejo dobiti osebt vsakega sloja t«< Uko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejs po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDAKI*; ulica della C&ieras it. I4f I. nadet ed 9.—12. predpol. Id od 3.-6. popoludne. ^^^^^^^^ ločin lirpnnrir naznani« tem FOtOiii 8lav-JUdl|J urcyuiiu 0WiD.tvu, da jo premolil »vojo prodajalnico iz ulice Barriera it. 4 v ulic« O 1 m o 1. Pri tej priliki priporoča tudi svojo podružnico ▼ ulici Giulia St. 7. V nadi, da bode slavno občinstvo poča^čalo se t naprej toplo zahvaljuje. 7 S Koncipijenta sprejme takoj pisarna Dr. /Urama m Dr. Ryliafa u Trstu Kompetenti s substitucijsko pravico imajo prednost. I! I IIII Skladišče ugotovljenih otM in izdelanih losov za ženske oble le A. Fonda, Trst 3i — ulica Barriera vecchia — 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago po jako nizkih cenah. ni JUL Prilika! T MaHci raloilis® oblete in kroiaCM M. FARCHI, Trst Ul. Giacinto Gallina Št. 8 (Prej v uL delle Legrna) prodaja oblek, površnikov, paletof in blač gpr Kajflneje blago, ^f ^ /J/ Cene Čudovito nizke! AlA I "0201 110 ^ 1 :: naslovi VX V\ Parobrodna družba Severno-nemški Lloyd-Bremen (HORDDEUTSCHER LiliOVD — BREMEN) :: Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York, Baltimore, Galveston, Buenos Alres kakor tudi po pristaniščih Južne Azlje( _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Uoyda r 178 velikanskih brzih parnikov. z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 11 velikih parobrodov s. prevažanje blaga ; 2 velika pamika za ve€-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; 11 velikih najmodernejih ** parnikov v delu; 156 manjših parobrodov. J.' Vsega skupaj 395 parnikov, od katerih 17S brzih, opremljeni z modernim komfortom, —= BRZI PARNIKI ——. ki preplovejo ocean v 5-6 dnah, 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na GM zastopnik o Trstu Piazza Giuseppina I. luiui LUo^g o iu pu^ciouua ui F. STUMPE TELEFON itev. 20-68. £tran IV »EDINOSTc Rt. $7. V Trstu, dn« 27. marca 19( S MALI OGLASI. kron teden-ko. — 43f» mežke in dečke na prej ulica S H'IIIHI I HiHI 'IhlHli \\ IH I I prodre. Pod roko pa delajo ti .neodvisni" za j »\ojega moža. nabiraie pooblastila pri nesle-j tt ven si- i h volilcib. Oni računajo na to, d h se j h veleposestniki združeni v njih druStvu, posebno j_________ oddaljenejši, ne odeleže molitve, misleč, da j« j _ . zmaga itak Mgctovljena. Da ne bo kakega j |$čem pOSOjUO p^rJnt presenečenja, poživljamo vse voblce, da se g-.-Arton oosnek, Kjariin 5t?v. 9:15, pritličje. tove vdeleže volitve v polnem Številu, ako bi __ bil pa kak volilec kakor si bodi zadržan, naj • oblek za mci da pooblastilo komu drugemu zanesljivemu - žhe: imam t liko in tc-Iiko nedoraslih otrok, ki Lo'eju je»ti in jih j Moram primerno t blačiti, imam živino v hievu, j a za krmo sam moral izdati Žo 250 K, ven-; dar brm že v nekoliko dneh brez vsake krme;! upniki mi delajo troSke rfdi zno^Iih obresti: ću dC^ov, i:ito, da si ne vem več pomagati; j v kleti rti vina, ker nam je trina uš uničila i vinograde, a drugega dohodka nimamo mi krt&ki posestniki; kam naj se obrnem, ko mi j nikd i noče več posoditi!! Taiio in hujše judikujejo naši tlačani. | Ubr.gi Imet!! J V letu 190« je uložilo mrogo vinogradni-kov-po^esti.ikov proSnie za brezobrestna poso- j jila v popolni nadi, da bodo te prošnje gotovo rešene tekom leta 1903 ter da se izplačajo dolrčeri jim zneski. In prosilci smo se tudi zanašali i;a ta posojila, ker so županstva in glavarstva vedno zatrjala, da je stvar v teku in da boro pr« šnje kmalu rešene. Danaj pa se! že bi ž iuo koncu marca leta 1908 in vidimo. dR ni se nič storjenega v tem pogledu. Zakon o brezobrestnih posojilih zahteva hitro rešitev. Ali ker gre tu za ubogega kme ta, se nikdo ne meni za vršenje zakona in naše prošnje bodo ležale n orda še leta na c. k. namestmštvu v Trstu. Ali odgovarja to za konu? Mi plačujemo, kar se zahteva od nas, deželi in državi, a kako zahvalo imamo za to? Nebvaležnost, nebrižuoi.t, zanemarjanje! Mi kraški kmetje smo priš i do piepr čanja, da nam je vse nasprotno in da ntni nikdo ne pomore do DaSih pravic, ako si no pomoremo sami. Govorilo se je, da Ge prva polovica brezobrestnega poso ila izplača, ko je zadevni vi-nogrod izkopan, drugo polovica pa, ko je vse delo dovršeno. Mi smo delo dovršili, c. k. vlada je dala tudi pregledati delo po svojih organih ie v ju?iju lanskega leta. Pričakovati bi bili smeji torej, da bodo naše prošnje rešene vsaj koncem leta 1907. Aii ljuto smo prevarjeni v tem pričakovanju. Opozar smo na to državne poslance brez ra: e strank. Od novoizvoljenih deželnih 1 odi. .cevne moremo še zahtevati j odpore, opozori imo pa jih na njih obljube. Ed n naših državnih poslai.cev nam je! Čast mi je nsraanita tlarnemu objRn?tva, !*SSOCOO£i! — da sem prevzel dru- M št?eno krčmo v sv. Križu pri Trstu, v kateri se toči j q vino iz najboljših kleti. Kuhinja izvrstna. Cene araer-ne. Za obilen obLik tse toplo priporoča Ivan K o- j Q S u t a, voditelj. * * 430 a v pred-i! u liče se takoj stanovanje z 2—3 sobami, vrtom ali teraso. Ponudbe na uprav-ni5tvo Edi o«ti. 3 0 0 ^BSESOOOOCTIt : : Mehanična tlelalnlea : : avtorlzovana is napeljavo vode tr* plina GUIDO SAMBO ' Zssiejiiii cliiiOTaii toians sraaoloiOT ?isjw Piiiur GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim gla^o«. in specij !ii3 plošča na ubero. k I IH I m 'Ilire uu £ke obleke, oficirske uniforme, IMipllll srebrne in zlate paace (borte), po najvišjih cenah. 0-t*nem tukuj tri dni. Dopisnica zacio-tuje WILH HAUT. foete Tet-t£Pte, Trst 1 (427 Vino olje in lešnike prodaja Martin Kraj-, ajfSOOOC35!£S??g^:OOOC TBlsU car — Fun;ana (Vrear) ietra. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. 301 Skladišča gramofonov, s* ctilk, aparatov za Asiitjovo luč, mrežlo In Popravljanj«) kole«. ^ramofoaoT. ujotorut ua v>tia ah i«• A «ln, eleklrifaih its^mt in Tlaku iu«U»ui^>« o. g Jrst, ?ia:za Sai; francesco S'^Issisi Z. h v C 0 1 C C C o s&sr Kdor želi vzeti v najem kako ^ n r!agovEsije, skladišče ali prodajatnics ^ 0brKC R?j se Ra Trieste-office avtorizovana agencija za nepremičnine in trgovino L Griovamai iS pritličja. — Telefon 371, pri*r»n kafcor n»jU»ij» i'- T4 TTSU TMk S^mij^Tlb higi^fi: h »r-Oniv-tor In rlujih tnei ur.ier DVELETNA GARABCUA - M. Ga! — Zrsi, Ccrso 4. PoiiUa'.ra po S- S. 4> . 3e!&lnic.i pasov. lULh p««. Dih nogovi:. oh.ez, rmvnoijriaje*, be -Oelj In biiat IrijaforJl od g!-» 25'naprej. Toolamrri za vr-jčion K nav- * ~ i m i in 111 i s i » i- Cenjeni odjemalci ! Častim se naznaniti Vam, da sem odprl v Trst«, v ulici Poste Štev. 10 (vogal Valdirivo) Prodajalnico manifakturnega blaga katera je preskrbljena z vsemi potrebščinami ter se priporočam za bla^. naklonjenost. Uda ni Antonio Cen te a t o. I-.4 H4M.HI-.I.I * K1.':r*-1 ■CTi'aT' vr Ulic Trst, ulica Farneto $tev. Vi vogal ulice Oelsi Skladišče pohlftva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne sobe svetle au temne, posamezni komadi vsake vrste z zaloge stolić, obešal in diyanov v3ake vrste in velikosti Preskrbi u popolno opravo za prenočišča po jako zaieroih eenah In s skrbno voi:>j■ . »in mi i..i i*i. t i .i i « ; t i i i ■ i > » i » i ' i t • ' ' ' ' U novi mesnici GIUSBPPE ZOBEZ ulica Giovan?! Bocoacoio žter. 6.! Prodajalniea jestvin GraSko meso - Tolminska teleta in Štajerske kokoSi Po Jakoj p^.. ^VSl ulloa G-iuIIa 76 irevazaaic Prvo primorsko podjetje za a m spsiidjsko podjetja RUDOLF EXNER - TRST Tolefon it. 5'J7. - V L* đčlla Stadione Ž 17. - Talefon tt. 7 Filijalko v PULI, GORICI, Rt*:K! ;n GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse Izc-zje tu- £n inosemst^a v saprtib patentnih vozovih »a poiiiiivo, daljih 6 do 3 metrov. --iFfi&j&dfi prsdiaslfi?, *i se loniiejo na tmm in prevalmie ta m prase.) Sprejeaa se *udf ps!;!dlvo dri:rs predmeta v sbrasbe v tas*aa za to pripravljena s«ha skladišča. Edini tri&JIii xa.vod sa Čl Sf EN JE in M1RAKJETA5J.TE PSEFHi G poutrcžbn m t/z/ro ccnc. „VACUM-CLEANER". : Prodaja: kavo, rii, testenine, sladkor, moke mati« milo, cije, sveže 1» suho sadje,ko«ta»j, ct obl.soiivjo PoStae poS'ljaive na dežela od 5 kg aaprej Otrobi, moka. ove§ na drobna l': d;be!o po kooVa-rer.onlh cen&h. i Vsaki dan sveže bia«o. Črevljarnica RaMinelli €!sg2nc3, trpežnosi, ekonomija. Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljivo po«tole P i pravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil za Čevlje. povedjii. dv so bile na minist^tvu za polje-! jc 0«iprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) delstvo | rošoje že davno rešene, -a kje da spe 4 ——————^ eedaj, ^e tezuano. Ali za kmeta — in ravno in Ulica Scorzerla Štev. !4 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera zanj — res ni denarja?!! Visoka c. k. vlada! Stori svojo dolžnost: in pokaži, da imaš res srca za Las uboge j kuittovalct-: reši že enkrat naše prošnje ea brezobrestna j)0S0jila!! koroš^eg-a lesa. po kenkurenčnife cenah. Vesti iz Istre. Grozna nesreća v Dekanih. Dne 25. t. m. se je uugt-diia v Dekanih grozna nesreča, katere žrtev je bil 18-let_n Josip Lusa. Bil je prišel oni dan v DekaDi na poti v Ko- i per nek tuji podjetnik z gugaU m in te.m raztegnil svojo barako. Omenjeni tant je 6-1 gugat se na ladijici; med guganjem pa, rLvno ko seje adica nahajala v največii visočiui,; je f^nt zgulil lavnottžje in vsled centiifugaiue sile z vso mcč.o v visektm obrku butLil na; tla, tako da bc mu je zdrobila čeljust. Piihi- — 4el je sam oče na mesto nesreče, pobral krva- ^ ▼ečega sina in ga dai takoj pripeljati v tržaško bolnišnico. Njegovo &tanje je nevarno.' - Vesti iz Kranjske. Nagla smrt. Včeraj popoldne je v Kolodvorskih ulicah v L ubijani najel župnik iz Št. Jurja pri Kranju Anton Kukelj izvoščeka, j naj ga pelje v Leoninum. Ko ga je izvošček tja pripeljal, je bilo Kukelju postalo slabo. Izvošček ga je od tamkaj hitro peljal proti bolnišnici, a tja dospevši je bil Kukelj mrtev. Policijski zdravnik dr. Ilner je konstatoval, da ga je zadela srčna kap. Vesti iz Štajerske. Ustrelil se je v Celju sodni pristav dr. Koroscbetz vsled neozdravljive bolezni v želodca. Dasi rojen Slovenec, je bilo po mišljenju hud nfmškutar. Specijaliteta volne in žime za žimnke. —= Vse to se dobi pri Josipu Wo!lenigh, TRS1?, ulica Malcanton štev. idiota solnem posriipi Pre.sitih pcgrinjal lastnega izdelka Pokrivala, perilo, trliž, pletenine. zavese in pre- 11 _ i Dollenz «_7 Trst, ulica Eelvedere štev. 2 Tr3t. ulio?* Crosada štev. oT Trst (Vogal ulice Punta dei Forno). ■ .-•—--T-JTJ— rZESS. ^— —«"—■ Panificio Veueziaut (BENEŠKA PEKARNA) TRST — ulica Conti štev. 2i izdeluje prao: MSUenKcn Kruh po beneškem zistemu kakor tudi sladke biškotlne In pr^pečence it uporabJ ni ladijin Postrežba na dom. Hočete se prepričati? Obiščite velik* skUdi&a parije vdove Salarini cJoiid Fafcra a ili Ul. Post. Nu»»e v (TOgsi Torreate). }|] r Allm Citti Velik izt.or izgetotijenit oblek u moikefie^» xo«tumi otroke PovriniSn. sočxe jope. ketoki '» -iiria p&letoiov. Obleka ta dem iu de?o. •bieke. Tiroliiri ioiipd. Nepreaiofijivi piaiči (prtst^-.epief : eotjall^ota: blage ^u- ia inoramii « »'».rc. iagotovlj^jo »o oblak« po uitrl po oajaoveji •"»■jdi. Točno, «o!i*lnc ic »J^sntao po rrskiis e«»*- - rnriFTTrrTTBF*"' I Narnizriavina Prodaju ^ o vejeta mesa I. vrste po (>0? (i iu 8,> krajcarjev. Tolminska teleta po TJ, *J0 in jiintjega mesa. Izbera kokoši; cele gld. 1-—, kosi po gl. 1*20, istotako vampe. i! solidno in eiegantno po zmernih cenah J. £ as^^ie A«.«a TRST — Via Maioanton 7 ISTRSKI TERAN . . stotink 72 PRISTNI viŠKi OPOLO „ 80 V s facon burgundec, specijaliteta tvrdV po stot. 90 liter v steklenicah od 30 litrov naprej. Kefošk (Izola) steklenica K 2 -Ahti spumante F.lii Cora 4.- Velika izbera španskih vin. Skladišče vina, Trst ul. SS. Martlri u TELEFON štev. 1471 Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Poč kuj & J\ogl> Hotel Balkan