Štev. 172. PoStnina plačana v gotcuSni. 17 Ljubljani, srede, 3. avgusta 1921. Leto I. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144 — *a pol leta K 72 — V UPRAVI STANE MESEČNO K 10* GENE PO POŠTI: za četrt leta K 36*-— za en mesec K 12'— POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN. Uredništvo in upravništvo « Ro-pltariavi ulici štev. 0 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon ■= upravništva štev. 328 «=» Nasllsvo separaflstou. 1 ^»a ^®zdrav razvoj političnih razmer v • ayiji je zelo značilen dogodek, ki se ® odigral pred nekaj dnevi v Zemunu. Ze-Unski srbski separatisti so priredili 29. !ja zvečer protestno zborovanje proti Omunistom. Po končanem shodu so se po-a i pred hišo bivšega poslanca dr. Živka a' kjer so klicali: »Živela Velika -Ji 1! , Bertič je stopil na balkon in klical: »Živela Jugoslavija! Doli Velika irbija.« ■ Velesrbski in demokratski listi so ob-. Vli, ^zlična poročila o klicu dr. Berti-»Riječ«, da je klical; »Živela goslavija! Doli Srbija!« »Politika« porota 1 je klical razen: »Živela Jugoslavija! ki separatizem!« tudi: »Doli Srbi- * n alc° P°r°ča »Balkan«. em°astrantje so hoteli na dr. Ber-,jr, *lav^litif d.a nista ubranila dr. Janič in g ’ Y,etpzar Popovič. Zahtevali so pa, da jja lc‘ja aretira, kar se je tudi zgodilo, in Prec^ Pr'st°)no sodišče v Srem-čra' k^rovicoi ampak da se izroči bel-S sodišču. Minister za notranje 311 CVe ^r*kičevič je tej zahtevi tudi ugo- i. , Ta dogodek z bengalično lučjo osvetlile naziranie tov ' »državotvornih« separati- I !1J-zasluži, da se pomudimo pri njem s edeoimi konstatacijami: Zemunski velesrbski separatisti so demonstrirali — trdili so vsaj tako — proti komunistom. Po shodu so pa šli demonstri-rat proti dr. Bertiču, ki ni komunist, am-je bil v Narodnem predstavništvu član demokratskega kluba, pozneje je, naravno ^zadovoljen s politiko demokratov, izstopi iz demokratske stranke. Dr. Bertič ni antski separatist, marveč je odločen Ju-l°1* jVan' ki pa se je na lastne oči prepri-< Se Hrvatom v Sremu godijo krivice; Zv °fS^ *e za^e^ zavzemati za Hrvate in je, est jugoslovanskemu programu, odločno ^ °Pd proti velesrbskim tendencam in J* ladi srbskega plemena. Med vojno so mt V°la^e °blasti preganjale in je bil tudi erniran. V Narodnem predstavništvu so r j- V? S°vori vzbujali splošno pozornost je 1 ni®Žove politične odkritosrčnosti, ker iz VSaH*. s^ranki povedal njene napake, ne jj»Zeinši lastne stranke. Dr. Bertič je polije značaj, kakor jih je malo in tega mu . jnujši separatisti ne bodo mogli odrekati, i,.° so le malo resnicoljubni. In ta mož je aretiran na poziv »državotvornih« se- Paratistov. St česa je bil aretiran, smo že kon-čeravno poročila nekoliko diver-j'v bistvu se pa le strinjajo. Vpraša-^,0: jeli klic »živela Jugoslavija« kaznjiv? je, potem smo prišli daleč, daleč in je znak, da so ljudje, ki govore o edinosti Zave veliki frazerji, da je vsa njihova p Qia Proti takoimenovanim separatistom azen humbug in da so sami največji seti/?**8^' Vprašamo, zakaj policija ni are-vd demonstrantov, ki so vsklikali: »Ži-la Velika Srbija«? v .Iz notranje zveze Bertičevega vzldi-di h *n n.ieSove6a naziranja o državi sle-> da je zaklical »doli Srbija!« le izzvan, ' Protest proti separatistom srbskega ple-SjV? da je mislil pri tem na Veliko kr k°! danes Srbije ni, ampak je le a*jevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vslri^f ^r‘ bertič, ki ga dobro poznamo, ni Po Pro^ bivši zgodovinski Srbiji, je sm-8em .jasno in ne bi imelo nobenega ls*a. Bivša Srbija je bila državna tvorba ^ °riena s potoki krvi in velikimi, bleste-H i nacionalnimi deli, polnimi žrtev, ju--ya in ljubezni do domovine, kar vse so * “prtiču nedotakljivi ideali. Pot °istvo> da ga policija ni izročila kom-tr finemu sodišču, ampak ga je dal no-j.anJi minister odvesti v Belgrad, kaže, ka-(j., Pravna nesigurnost se šopiri v gotovih i’o i • na‘^e države in da je za ministra me-i. qajna samovolja separatistov in ne ye-Javni zakon. ‘ ^ v Ne dvomimo, da je med Srbijanci za can-i^i0St mnoS° več smisla nego v pre-dov* Pokrajinah, kar je posledica zgo-žavln®: Srbijanci so imeli svojo lastno dr-bili° m So se zani° borili, prečani pa so d8 Pred zlomom v vedni borbi proti te-dim n\lhovi državi. Zato se tem bolj ču-da cujemo iz srbijanskh vrst pač Btim* • ° drzavnem ^ narodnem edin- u> dejansko pa se giblje politika Srbi- jancev po potih najekskluzivnejšega separatizma in Pribičevičevega nasilnega sistema. Niti izraza »Jugoslavija« ne pojmujejo pravilno, kakor "a pojmuje pri nas vsakdo, tudi dr. Bertič, da znači vso državo od Vardarja do Triglava, dočim Srbijanci imenujejo Jugoslavijo prečanske pokrajine v nasprotju s Srbijo. To dvojno pojmovanje ustvarja nesporazum in pogrešila izvajanja s pravega stališča. Kam naj to privede? iMiiiiliMifi puslufic&i ssulšSEii. s©si!slisfi za isrošiftev. Belgrad, 2. avgusta. Na včerajšnji seji zakonodajne skupščine, ki se je pričela ob 11. uri dopoldne, se je razpravljalo o izročitvi komunističnih poslancev sodišču. Prvi je govoril posl. Momčilo Ivanič (rad. disident), ki je povdarjal nelogičnost vladnih strank v tem vprašanju. Skupščina odnosno imunitetni odsek bi morala naj-preje razpravljati o krivdi poslancev. Izjava Stejiea, na podlagi katere se zahteva izročitev, se mu zdi neresna in neverjetna. — Za njim je govoril posl. K a c 1 e r o -vic (kom.), ki je v svojih izvajanjih pobijal obdolžitve, ki se poslanskemu komunističnemu klubu predbacivajo v aktu preiskovalnega sodnika. Ta fakta so popolnoma neutemeljena in zato se mora akt odkloniti. — Posl. Deržič (nar. soc.) seje izjavil za izročitev komunističnih poslancev, ker so hujskali za nasilno izpremembo državnega reda. — Posl. Jovan G j o n o v i č (republ.) se izjavlja proti izročitvi in povdarja, da je med kom. poslanci mnogo takih, ki se že po 8 in več mesecev radi bolezni niso udeleževali sej in so bili na dopustu. — Posl. Vladimir Markovič (kom.) naglasa svoje protiavstrijsko delovanje, vsled katerega je moral pobegniti. Danes mu pa očitajo proiidržavno mišljenje ljudje, ki so igrali pod Avstrijo prav čudne vloge. — Posl. Ilič (rad.) odgovarja na izvajanja pred-govomka. — Minister Pribičevič je ponavljal svoje dokaze in dejstva za nujnost predloga. — Za njim sta govorila še posl. Ž i ž i č (kom.) in posl. Vladimir Fabjančič, ki je v svojem govoru branil slovenske komuniste, ki so od vsega začetka obsojali vsako anarhistično in teroristično akcijo. Napadel je narodne socialiste, ki jim je očital neznačajnost in zahrbtno s t. Zahteva, da se zadeva glede izročitve preje prouči. — Po govoru pravosodnega ministra se je izvršilo glasovanje in je bil predlog sprejet. Za predlog so glasovali od Slovencev: samostojni kmetje, narodna socialista in dr. Žerjav. Jugoslov. klub se z ozirom na svojo včerajšnjo izjavo sploh ni udeležil včerajšnjo' seje. 'm iancee. © nis Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Včeraj takoj po seji skupščine so bili pred zgradbo parlamenta aretirani vsi komunistični poslanci, ki so prisostvovali seji. Šef belgrajske policije Lazarevič jih je pričakoval z velikim številom detektivov na dvorišču parlamenta in jim pri izstopu napovedal aretacijo. Odpeljani so bili nato v mestno hišo, kjer so bili zaslišani. LDU Belgrad, 3. avgusta. (ZNU) Poročilo imunitetnega odseka, ki zahteva izročitev komunističnih poslancev na podlagi akta pravosodnega ministrstva štev. 35.730, s katerim se zahteva, da se predajo sodišču poslanci komunistične stranke in kateremu je priložen akt mestnega sodišča belgrajskega št. 16.077, se glasi: Gospod pravosodni minister! V svrho preiskave radi izvršenega atentata na Nj. Vis. prestolonaslednika je zahteval podpisani sodnik mestnega sodišča s svojim dopisom z dne 30. junija in 1. julija t. 1. iz razlogov, ki so navedeni v dopisu, naj se izroče sodišču komunistični poslanci Filip Filipovič, Vladimir čopič in Nikola Kovačevič v svrho preiskave radi soudeležbe pri zločinu atentata. Navedeni trije poslanci se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Tekom preiskave pa je izjavil atentator Stejič, da so dajali navodila razen treh še tudi drugi komunistični poslanci. Atentat je povzročilo delovanje vseh komunističnih poslancev konštituante. V svojih govorih na sejah skupščine so bili ti poslanci vedno proti sedanji obliki države in proti vladarju, na sejali svojega kluba pa, kamor so imeli pristop tudi ugledni člani stranke, S»a&sota ¥ SSusUji* LDU Kodanj, 2. avgusta. (Wolff) Po poročilu »Izvestije« so gubernije Tambov, Pensa in Voroneš polne stradajočega prebivalstva, ki koraka brez prestanka naprej. Dne 20. julija je to bežeče prebivalstvo dospelo do mesta Tambov. Cete, ki so mu jih poslali nasproti, so pognali v beg. Oplenilo je vse zaloge ter pobilo vse konje kavale-rije in požarnih bramb. Preiskava je dognala, da so se čete, ki bi morale ščititi mesto, branile streljati na množice. AMERIŠKA P0M0C llUSiJI. LDU Berlin, 2. avgusta. (Wolff) Hoover je dal vodji ameriške pomožne akcije za Evropo, ki se mudi v Londonu, nalog, naj odide takoj v Rigo, da se pogaja s sovjetskimi oblastmi glede pričetka transportov ameriških živil v Rusijo. Hoover je naznanil, da se more sporazumno z Rusijo med njimi tudi atentator Stejič, so javno govorili proti sedanjemu stanju in zahtevali, da se izvrši nasilni preokret in da se izvede vse potrebno, da nastopi diktatura proletarijata. Ugotovljeno je, da je atentator Stejič dostikrat prišel v Belgrad in da je imel vstop v Delavski dom in komunistični poslanski klub, da so ga poznali in vzdrževali'vsi poslanci in da je Stejič v Novem Sadu po njihovih navodilih organiziral teroristične akcije in zbiral orožje in da je prihajal na seje konštituante z vstopnico, za katero so jamčili komunistični poslanci, končno da je bil večkrat prisoten pri sejah kluba. Ugotovljeno je, da je hotel reagirati na Obznano z atentatom na prestolonaslednika in druge politike in da je imel organizirati lajne teroristične organizacije v vsej državi. Ugotovilo se je tudi, da obstaja taka tajna organizacija v vsej državi. V komunističnem klubu se je sklenilo, da prevzame izvrševalni odbor stranke nalogo izvesti atentat na imenovane osebe. Odlok, naj Stejič izvrši atentat, mu je bil izročen v klubu. Na tajni seji v Novem Sadu je bil v prisotnosti komunističnih poslancev izdan odlok in dan za atentat. Na podlagi tega, kar je dognala dosedanja preiskava, imamo vzroke za to, da pričnemo vršiti preiskavo proti vsem komunističnim poslancem in to na podlagi člena 33. ustave. Gospod pravosodni minister! Izvolite zahtevati, da se izroče sodišču ti-le poslanci: (Slede imena 58 poslancev). Podpis: preiskovalni sodnik Vojislav S. Angjelkovič. takoj pričeti s prevozom živil preko Gdanskega. Prvi transporti živil bodo najbrže odšli v Petrograd. Razen živil se bodo pošiljala tudi zdravila. NARODNA OBRANA. Belgrad, 3. avgusta. (Izv.) Včeraj se je konstituiral glavni odbor »Narodne Obrane«, ki bo sedaj pričela z organizacijo po celi državi. SVOBODA TISKA NA HRVATSKEM. Zagrel), 3. avgusta. (Izv.) Državno pravdništvo je danes zaplenilo »Obzor« in »Seljačke Novinec. Cenzura se v Zagrebu zadnje čase izvaja zelo strogo in ni ga sko-ro dneva, da ne bi bil ta ali oni opozicio-nalni list konfisciran. isain tss“ politični dogodki. Slaba vest. Policaj-demokratska žilica j Jutru« ne da miru, da se ne bi vsak dan poslužilo svoje preizkušene metode: denuneijanstva in hujskanja. Ker smo priobčili vesti o pohodih in napadih na mirne meščane, ki jih je tekom zadnjih dni uprizorila dernokratsko-radikalna poulična svojat po mnogih mestih na Hrvatskem in M Slavoniji ter te izgrede obsodili, nam »Jutro« podtika slabo vest in strah pred fa-< šisti. Namen teh sumničenj je prozoren. Vi Ljubljani poskušajo neki fantalini organizirati slične bande in »Jutro« jih že sedaj poživlja in opozarja na ljudi, ki so mu ne-! prijetni. + Hitra metamorfoza. Breznačelnost narodnih socialistov, ki so brez vsakega programa, se je že od nekdaj mogla zasledovati v vsem njihovem delovanju. Zato se tudi nikdo ne bo čudil gg. Deržiču in Brandnerju, da sta kar čez noč spremenila taktiko in postavila vse svoje dosedanje delovanje na glavo. Komunist Fabjančič jima je zato na včerajšnji seji bral levite. Posl. Deržič se je skušal opravičevati ali govoril je — praznim klopem. Isto se mu bo dogodilo tudi na njegovih shodih ,v Sloveniji, kjer tudi sedaj ni imel, ravno obilo sreče. + V deželo dolarjev. Današnji »Naprej« prinaša sledečo notico: »Osebna vest. Včeraj, 2. avgusta t. 1. je odpotoval s. Etbin Kristan za nekaj tednov v Ameriko, od koder se vrne sredi oktobra.. Namen njegovega potovanja je obnoviti stike z našimi izseljenci v Ameriki. Želimo s. Etbinu Kristanu srečno potovanje, mnogo uspeha na njegovem potu in vesel povratek! — Nekateri pravijo, da gre sodrug E. Kristan zato v Ameriko, da paralizira upliv Sime Markoviča, ki namerava pričeti z komunistično organizacijo med ameriškimi. Jugoslovani. Drugi bolj zlobni ljudje pa trdijo, da so se blagajne »republikanskih« organizacij precej napolnile in so zato potrebne temeljite revizije. -f »Diplomatska smola« poslanika Vošnjaka. Ko je vodja slovenske samostojne stranke dr. Bogumil Vošnjak, ki je bil pred nedavnim imenovan za jugoslov. poslanika v Pragi, odhajal na svoje mesto, je moral tudi on čez mejo. Romal je preko Subotice. Ker je — čisto naravno — za vsakega državljana, tudi samostojnega, carina obvezna, so hoteli carinarji pregledati njegovo prtljago. Dr. Vošnjak se je temu v veri v svojo diplomatsko zmožnost »uprl« in se skliceval na svoje poslaniško dostojanstvo. Ker pa je za ta privilegij (!) potrebna posebna legitimacija — a te dr. Vošnjak ni imel —, je odredil ubogi cari-nar^ da se mora prtljaga pregledati. V enem kovčegu so našli krasno magnatsko obleko in nekaj srebnega in zlatega servisa, drugi kovčeg pa je bil poln konjaka, likerja in fine — slivovke. »Na licu mesta« je bil sestavljen zapisnik in določena taksa, nakar e dr. Vošnjak odpotoval z energičnimi protesti in grožnjami, da »jim bo že pokazal«. + Zopet D’ Aimunzio? Belgrajska »Epoha« prinaša neko poročilo, da se na Reki trdovratno vzdržujejo vesti o vrnitvi D’ Annunzia. Baje je svojemu bivšemu vojnemu ministru poslal brzojavko, da se kmalu povrne med svoje verne ardite in z njimi zavzame Baroš. Ta vest je med jugoslovanskim prebivalstvom zbudila veliko vznemirjenja. VODSTVO ZAKONODAJNEGA ODSEKA. LDU Belgrad, 2. avgusta. (ZNU) Na podlagi sporazuma med radikalci in demokrati se bo volil predsednik zakonodajnega odseka šele jeseni. Dotlej bo vodil bo vodil seje podpredsednik dr. Žerjav. ZA ZBOLJŠANJE PROMETNIH RAZMER. LDU Belgrad, 2. avgusta. (ZNU) Prometno ministrstvo je sklenilo dati v popravo večje število lokomotiv. KONFERENCA PEDAGOGOV. LDU Belgrad, 2. avgusta. (ZNU) Prosvetno ministrstvo je sklenilo sklicati še to leto konferenco pedagogov iz vse države. Konferenca bi se posvetovala o ustanovitvi višje pedagoške šole in o njeni notranji ureditvi* ^Dnevni dogodki — Umrl je danes ob 10. uri dopoldne v Železnikih, kjer se je zdravil, kaplan Josip Logar iz Črnomlja. Pogreb bo v petek ob 10. uri dopoldne. R. 1. P.! — Splošno delavsko zavarovanje. Vladna naredba o splošni dolžnosti delavskega zavarovanja, ki jo je regent že podpisal, vsebuje naslednje določbe: Zavarovalna dolžnost se raztega na vse delavce izvzemši kmetske delavce in delavce, ki so le začasno na delu.. Delavci se zavarujejo za slučaj bolezni ,smrti in nezgode. V slučaju bolezni dobi delavec brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in denarno podporo v višini dveh tretjin dnevne plače. V slučaju rojstva, smrti ali bolezni dobi podporo tudi zavarovančeva družina. V slučaju nezgode dobi ponesrečenec trajno podporo, ako se delavec smrtno ponesreči, dobi ce- lo rento njegova družina. Za zavarovanje prispevata delavec polovico, polovico pa delodajalec. Plače morajo biti tako visoke, da se izplačilo rente zagotovi. Centralni zavarovalni urad bo imel samoupravo; v upravnem svetu bodo imeli delavci eno tretjino in delodajalci eno tretjino zastopnikov. Za osobje državnih železnic se izdela nova zavarovalna naredba. Država bo dala za delavsko zavarovanje potrebne kredite. — Proti izzivanju vojaštva. Zagrebški Uradni list prinaša opozorilo, naj se ne moti dobrega razmerja med vojaštvom in prebivalstvom. Zadnji čas so namreč neki elementi začeli izzivati častnike in moštvo. Prebivalstvo se opozarja, da je vsak častnik dolžan braniti svojo stanovsko čast, in sicer tudi z orožjem, ker drugače izgubi svoj čin. Ako bi pa kaka vojaška oseba od svoje strani kaj zagrešila proti redu in miru prebivalstva, naj se vsak tak slučaj naznani policijski ali vojaški oblasti, ki bo krivca kaznovala. — Uspehi protikomunistične akcije. Od povsod poročajo, da so komunistični ;voditelji iz strahu pred preganjanjem pobegnili ali pa izjavljajo, da nimajo s stranko ničesar opraviti. Zapeljano delavstvo je ostalo prepuščeno samo sebi. Ob tej priliki se je pa še od druge strani zopet pokazala človeška slabost in nizkotnost: Policijske oblasti dobivajo polno anonimnih ovadb, češ tudi ta in ta je komunist. Večinoma izvirajo te ovadbe iz maščevalnosti ali iz drugih nizkih nagibov in so tudi največkrat neutemeljene. —> Sv. Ana pod Ljubelom je postala letovišče za Ljubljančane. Nedavno se je tu' mudil na oddihu g. delegat financ dr. Savnik z g. soprogo; sedaj uživa tu gorski zrak g. poverejnik Ribnikar z družino; nekaj časa je bil tu g. nadkomisar dr. Tekavčič iz Kranja. Je pa tudi prijeten naš kraj za vse, ki hočejo preživeti v miru nekaj tednov. — P,unetna odredba. Ker je vsled nove naredbe o potnih legitimacijah vladal na zagrebškem policijskem ravnateljstvu ogromen naval, je policijski dr. Šaban odredil, da vsi policijski okrajni uradi v Zagrebu izdajajo legitimacije; vsak dobi legitimacijo v tistem okraju, kjer stanuje. Sedaj je red in vsak dobi hitro svojo legitimacijo. — Pomanjkanje vode v, Zagrebu. V Zagrebu je vsled dolgotrajne suše nastalo pomanjkanje vode. Cest in ulic ne škrope več, vsled česar je vse zavito v oblake prahu. Bjornsljerne Bjomson — J. Kremen: Uče. Mož, o katerem bomo pripovedovali tu, je bil najmogočnešji v svoji fari; imenoval se je Tord Oeveraas. Nekega dne je stal visoko uspet in svečane resnosti v župnem uradu, »Dobil sem sina«, je dejal, »in bi rod, da bi ga krstili.« »Kako mu naj bo ime?« »Fiu — po mojem očetu.« »In kdo so botri?« Imenoval jih je. BiH so najuglednejši možje in žene iz cele fare1), ki so vsi pripadali k očetovi družini. »Ali imaš še sicer kaj za povedati?«, fe vprašal župnik in ga pogledal. Kmet je stal trenutek tiho in molčal. *Jaz bi ga rad krstil zase sam,« je dejal.5) »To se pravi enkrat v delavnik.« »Prihodnjo nedeljo ob poldne«. »Imaš sicer še kaj?«, je vprašal župnik. -Drugega ne bi vedel.« Kmet je sukal klobuk v rokah, kol bi hotel oditi. Tu je vstal župnik. »Tako mi dovoli, da ti dam še eno željo na pot,« je dejal, šel proti kmetu, prijel njegovo roko, mu pogledal v oči in rekel: »Bog daj, da bi ti bil otrok v blagoslov! Po šestnajstih letih je stal Ford zopet V župnikovi sobi, »Dobro se imaš«, je dejal župnik; ki 4) Krst po protesiantovskih obredih se malo razlikuje od katoliškega^ —1 V naši državi prepovedana lista. Amerikanszki Szlovencov Glaszki izhaja v slovensko-prekmurskem narečju v Bethemu (Pitsburg) v Ameriki ter list »Deutsch - oesterreichische Tageszeitung :, ki izhaja na Dunaju, sta v Jugoslaviji prepovedana. — Novi ruski bankovci. Sovjet ljudskih komisarjev se je odločil, da izda bankovce v višini 100, 250, 500, 1000, 5000 in 10,000 rubljev z napisi: razčetnije znaki R. 5, F, S. R, Prejšnji bankovci pa ostanejo v veljavi samo še do razglasa njihove nevrednosti od strani sovjetskega ljudskega komisariata. — Svetovni kongres esperantistov v Pragi se je pričel 31. julija in bo trajal do 6, avgusta. Priglašenih udeležencev, zastopnikov 45 različnih narodnosti, je nad 2300, Predvsem vzbujajo pozornost izven-evropski delegati iz Sibirije, Japonske, Kanade in Združenih držav. Dasi bi bilo pričakovati obilo zastopnikov trgovskih stanov, je njihovih udeležencev le nekaj nad 130. Ostala mesta zavzemajo učitelji, profesorji, zdravniki in umetniki. Mnogo je di-jaštva. In obilno je zastopano tudi delavstvo, Katoliški esperantisti so zbrani v ar-cibiskupskem semenišču. Zanimivo je, da imajo pridige pri službi božji in da pojo pesmi v esperantu. — Davek na razkošje na Češkoslovaškem. Češkoslovaška narodna skupščina pripravlja zakon o novem davku na razkošje. Obdavčili bodo bonbone, fine sire, dragoceno pohištvo, drage kravate, moške in ženske lkobuke, modne čevlje, igrače in igre, umetne lase, puder, barvo za lase itd. — Požar v Poženku. Dne 31. julija ob pol 1. uri zjutraj je izbruhnil požar na hlevu posestnice Frančiške Jagodic v Poženku št. 16, kateri je vpepelil hlev, skedenj in hišo, svinjak s tremi prešiči, šupo, nekaj pšenice, en voz, gospodarsko orodje, hišno opravo, dva voza krme, dva voza slame, voz detelje in še več drugih reči v skupni vrednosti 30.000 kron. Požar so precej zapazili fantje, ki so sklicali ljudi in obvestili gasilce v Cerkljah, katerim se je posrečilo omejiti požar. — 19 mesecev star otrok utonil. Ko se je 19 mesecev star otrok Janko Hočevar igral pri potoku Završnica, je padel v potok in utonil. Ko je mati zgrešila otroka, ga je našla že v potoku mrtvega. £jubljanski dogodki. Ij Potvorjena javna listina. Zaradi tajne prostitucije so lani Ljudmilo Verbi-čevo izgnali za pet let iz policijskega okoliša Ljubljane. Dne 1. julija letos si je Verbičeva izprosila dovoljenje, da. sme biti 2. julija dopoldne v Ljubljani. Ker je pa hotela Verbičeva več časa bivati v Ljubljani, ie prenaredila dopustno bivanje tako, da je pred št. 2 napisala še št. 1 in je s tem potvorila javno listino. Deželno sodišče je obsodilo Verbičevo na 4 tedne ječe. lj Velika poneverba. Meseca junija 1919 je prišel iz Ljubljane Pavel Mozetič k Francetu Kralju na Ježico in ga naprosil, naj mu spravi razno blago vredno nad 30.000 kron, za kar da inu bo plačal primerno odškodnino. Kralj je bil s tem zadovoljen in je iz Ljubljane z vozom odpeljal blago shranjeno v dveh kovčkih, košari in v treh vrečah na svoj dom, kjer ga je shranil deloma v družinski sobi, delo- ni opazil nobene izpremembe na njem. »Tudi nimam nobenih skrbi«, je odvrni Ford, Župnik je na to molčal. Čez nekaj časa je vprašal: »Kakšno prošnjo imaš nocoj?« »Danes zvečer prihajam radi svojega sina, ki naj bi bil jutri birman.« »Nisem vam hotel plačati vaših pristojbin, dokler ne bi vedel, kateri prostor bo zavzemal v cerkvi.« »Odkazal sem mu prvega.« »No, sedaj sem zagotovljen — in tu deset tolarjev za vas.« »Želiš sicer še kaj?«, je vprašal župnik in pogledal Torda. »Ničesar več bi ne vedel«. Tord je odšel. Spet je preteklo osem let, ko sc je razlegel nekega dne pred župnikovo pisarno glasen hrup, kajti prihajalo je mnogo mož, in Tord je bil prvi v vrsti. »Nocoj prihajaš v številnem spremstvu.« »Dati hoče*i na oklice svojega sina.y) Oženi naj se z Karen Storliden, hčerjo Gredmureda, ki stoji tu.« »To je ja najbogatejša deklica v celi fari.« Kmet si je gladil z eno roko lase po-koncu in dejal: »Tako pravijo.« Kratek čas je sedel župnik kot v misli vtopljen, Ne da bi kaj rekel, je zapisal nato ime v svoje knjige in možje so podpisi Tudi ženitovanjski običaji so pri severnih protestantih nebistveno drugačni od naših. Bjorson je bil norveški protestantovski pastor in pisatelj! Mož je svetovno znan, ma na podstrešju. Ko si je meseca marca 1920 Mozetič ogledal shranjeno blago, je našel vse v redu, ko je pa prišel 3. aprila 1921 nepričakovano na Kraljev dom, mu je Kralj izjavil, da so mu zaupano blago deloma vojaki zaplenili, deloma so ga pa drugi ljudje pokradli. Mozetič je stvar ovadil orožnikom, ki so pri Kralju našli le del shranjenega blaga. Ugotovilo se je, da je Kralj na prigovarjanje Ane Zorčeve iz Škofeljce peljal dvakrat Mozetičevo blago v šiško, kjer ga je prodal Mariji Lahovi. Deželno sodišče je prisodilo Kralju in Zor-čevi vsakemu 5 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na 14 dni. lj Tatvine. Horaku Alojziju, skladiščniku, je bilo ukradeno kolo, vredno 2300 K. — Brezlju Ivanu, stavbeniku, je bilo ukradeno kolo, vredno 3600 K. — Na Poljanskem nasipu je bilo iz hiše Antona Pečnika ukradenih 11 piščancev. — Delavki Mariji Kovač je neznana oseba ukradla zlato verižico. — Delavcu Ripoiu Alojziju je ukradel nekdo obleko, ki je visela ob odprtem oknu. — Med kopanjem je nekdo okradel fotografa Hibšerja Antona. Vzel mu je listnico z manjšo vsoto denarja in raznimi dokumenti. lj Nepoštena šivilja. Štefanija Setnikar, roj. Krsnič je šivilja v šiški. K njej so donašale stranke v izgotovitev in v popravilo obleko, Setnikarjeva, katera je zelo potrebovala denarja, je zaupano ji blago v skupni vrednosti 7593 kron zastavljala in denar zapila. Deželno sodišče je zato prisodilo Setnikarjevi 3 mesece težke ječe poostrene s postom in trdim ležiščem mesečno. Socialni vsstnik. FRANCOSKI KRŠČANSKI SOCIALNI KONGRES V TOULOUSE I. Dne 25. julija t. L so otvorili v Tou-lousei 13. zasedanje francoskega krščanskega socialnega kongresa. Predsedoval je toulouški nadškof msgr. G e r m a i. n. Prvi govornik dominikanec p. Bert y je naglasa!, kako je vse delo zborovalcev v soglasju z napotki Leonove enciklike Rerum Nova-rum. — Drugi govornik Evgen D u t h o i t, predsednik generalne komisije, je opozarjal, kako je razmerje med kapitalom in delom, med delavci in gospodarji napačno, kako v trgovini prevladuje krivično ode-ruštvo in kako je splošno propadanje javne vesti čimdalje bolj očito. Zdi se, da so ljudje temeljne pojme v pravu in pravici popolnoma pozabili. Treba se je vrniti k čistim virom, k vodilnim načelom. — Zvečer prvega dne je bila pridiga v katedrali; goforil je p. D u b r u e 1 o uporabi bogastva v smislu cerkvenih naukov. Govornik je naglašal, da je za dobro uporabo bogastva potrebna velika nravna krepost, sa-mozataja in odpoved, ki jo daje samo vera. Drugi dan zborovanja je predaval vse-učiliški profesor iz Lvona Evgen G o u -noto nezakoniti spekulaciji. — Tretji dan je imel glavno predavanje predsednik socialnega tajništva v Parizu Jean L e r o - 11 e o moralnih vzrokih gospodarske krize. Naglašal je, kako ves svet troši, ne da bi računal in stremi za razkošjem za vsako ceno. Ako bi bili nekoliko zmernejši in v željah skromnejši, bi se bili lahko ognili sedanjemu neredu. — M a r t i n - S a i n t -Leo n je izvajal, kako ima sedanja svetovna gospodarska kriza povsodi za posledico brezposelnost. Kot zdravilo proti temu zlu je priporočal na Francoskem kot prvo po* moč uvedbo velikih javnih del na rekau in v pristaniščih, potem pa obvezno socialno zavarovanje, pomoč delavstvu. V naslednjih predavanjih je med dru* gimi govoril msgr. J u 1 i c u, škof v Arra-su o prizadevanju cerkve za ublažitev krivičnih gospodarskih odnošajev. Poudarjal je, kako se mora vsa vzgoja, v kolikor je v rokah cerkve: v cerkvi, v šoli, pri kate-hizaciji, na univerzi obračati v socialno smer, vzgajati socialne potrebe in navajat) mlade ljudi, da podrede svojo voljo dolZ' nostim nasproti splošnosti. Dne 28. julija je prišel na kongres kardinal de C a b r i e r e , škof v Mam-pellieru, ki se je zahvalil predavateljem za njihov trud in lepe uspehe in je pripo* ročal ljubezen do rodne grude kot mogočen socialni činitelj. * * * ... — Gospodarski položaj v Avstftp’ Prejšnji teden je bilo v Avstriji proglas?; nih 11 konkurzov milijonarskih podjetij-Razen tega so zaprli znanega špekulant Maksa Webra, ki je veljal za milijarderja in bil med drugim lastnik Ronacherjeve palače na Dunaju, sedaj se je pa pokazalo? da znašajo njegovi dolgovi neprimerno Vec nego njegovo imetje. JCaša dsušfsa. d Našim organizacijam! Pri naših P?1' reditvah se prodajajo večkrat slabe # drage razglednice raznih židovskih fir®j S tem koristite domovini, ker je ves cis“ sprotnike. Zato opozarjamo vsa društvi da si za take prilike oskrbijo lepe narod' ne razglednice : Slov. Straže vzornega. Izkaznice za polovično vožnjo naročite na naslov: Orlovski odsek Trbovlje 2. Torej 21. avgusta na svidenje! Bog živi! Odgovorni urednik Antou Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska lugosiovanska tiskarna v Ljubljdst IC@lsf.if pnewma* Siko, m@t©€ikle vsa sfeSe in ©jsFamo jsFžpereša J. GOREČ EJ&SEEjaKft, Gosposvetska cesSa £!ew. ^ sali: Tord je položi tri tolarje na mizo. »Meni pripada samo eden«, je dejal župnik. 1 »Vera, kaj in koliko smete zahtevati, ali on je moj edini otrok: svojo stvar bi rad napravil dobro.« Po tem pojasnilu je župnik vzel denar, »Sedaj stojiš radi svojega sina že tretjič tu, Tord.« »Sedaj sem pa z njim tudi opravil«, je odvrnil Tord, zadrgnil mošnjiček, rekel z Bogom in šel, — možje so mu sledili počasi. Štirinajst dni kasneje sta veslala oče in sin ob mirnem vremenu preko jezera proti Storliden, da se dogovorita o praznovanju svatbe. »Klop pod menoj ne stoji trdno«, je dejal sin in vstal; on zagrabi z rokama krog sebe, zakriči strahu in pade v vodo, »Poprimi se vesla!« je vpil oče, vstal in ga molil proti njemu. Toda ko je sin nekolikrat posegel po njemu so mu otrpnile in odrekle roke. »Čakaj, čakaj!« je vpil oče in veslal proti njemu, Tu se prevrne sin vznak, pogleda očeta z dolgim odprtim pogledom — in utone. Tord ni hotel prav verjeti, Miroval je s čolnom in strmel na mesto, kjer je bil utonil sin, kakor da se mora spet pokazati na površju. Nekaj mehurčkov se je dvigni-io, šc nekaj, nato en sam velik, ki sc je razpočil — in kot steklo jasno je ležalo jezero. Tri dni in tri noči so videli ljudje veslati očeta brez jedi in pijače krog tega mesta. Iskal je sina. Šele tretji dan zjutraj ca ie našel n sam <*a ie nesel preko £ora domov, Od onega dne je bilo pač preteki0 eno leto. Tu zasliši župnik že pozno ne' kega jesenskega večera, kako se nekd° premiče pred vežnimi vrati in kako tiplje za kljuko. Župnik je odprl duri; vstopil je visokorastel, naprej upognjen mož, suh sivih ias. Dolgo ga je gledal župnik, pred-no ga je spoznal. Bil je Tord. »Prihajaš tako pozno?«, je dejal žup* nik in obstal pred njim. »Žalibog, da kasno prihajam«, je p°‘ trdil Tord in sedel. Poln pričakovanja je sedel župnik] dolgo je vladal molk. Končno je dejaj Tord: »Nekaj imam pri sebi, kar bi rad dal ubožcem. Rad bi naredil dobrodeln0 ustanovo, ki naj bi nosila ime mojega sina.« Dvignil se je, položil denar na m&c in zopet sedel. Župnik je štel. —• »To je mnogo narja,« je dejal, »Polovica od mojega posestva, ki seH) ga danes prodal.« Dolgo je sedel župnik tiho; končno j4 vprašal z mehkim glasom: »Kaj namera' vaš začeti sedaj?« »Nekaj boljšega.« Spet sta sedela nekaj časa tiho: Tor« z v tla obrnjenmi očmi, župnik pa ga ie gledal vprašajoče. Nakrat pa je rekel župnik tiho: »Z»a-mislim, da ti je bil tvoj sin končno v blagoslov.« »Da, sedaj sem tudi jaz prepričan 0 tem,« je pritrdil Tord, pogledal od tal, lA dve solzi sta polzeli počasi po njegovetn licu-----------