ATENTAT NA ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA EKSPLOZIJA V POSLEDICE - O DIETMANU ! JAMES J. BRITT iDVA DUNAJSKA EASTMANNOVI | BRIANDOVE ! NI DOSEDAJ i NOVI DRŽAVNI ! ČASOPISA NAPRAVI! RESIGNACIJE! SE SLEDU PRAVDNIK KONFISCIRANA ATENTAT SE NI POSREČIL, MALO JE MANJKALO, DA NISO LINCALI ATENTATORJA Atentator je oddal strel sredi cermonije. — Atent-tor je italijanski podanik ter je star petindvajset let. — Izgovarja se, da je nameraval streljati v zrak v znamenje protesta. — Prestolonaslednik se je obnašal kot da bi se nič ne zgodilo. Eksplozija je uničila sko- Predsednika Doumergue O drznem letalcu, ki je ro vso tovarno. —Ducat ljudi poškodovanih. — V poslopju je bilo zaposlenih petdeset oseb. pozivajo, naj hitro izbere Briandu naslednika. Vrednost francoskega denarja je padla. aero- poletel v malem planu preko Atlantika, ni bilo do sinoči nobenega sledu. HOLLYWOOD. Cal., 24. oktobra. PARIZ. Francija. 24. oktobra. — j V torek se jo dvignil 7 Nove Eksplozija in požar sta uničila la- Francoski finančni krogi so danes ; Funalandije v zrak Urban F. Di- BRUSELJ, Belgija, 24. oktobra. - Danes je b:lj boratorij Consolidated Film Indu- pozvali predsednika Gastona Do- uman ter pustil v pisarni prista- vprizorjen n a italijanskega prestolonaslednika' stries v tukajšnjem mestu ter pov-( mergrue. naj pespeši rešitev kabi- i jališča pismo, da namerava pole-• iT« 1*11 1 Izročilo po mnenju izvedencev za pr.nca Urnoerta atentat, ko je polagal venec na grob, petdeset milij0nov dolarjev škode. belgijskega Brezimnega vojaka. Princ Umberto ni bil ranjen. Strel je bil oddan, ko je dospel princ k grobu Bre^ imnega vojaka. On in njegovi spremljevalci so se obnašali kot da niso opazili tega dogodka. Atentator je bil takoj aretiran in ljudje bi ga kmalu linčali. Razjarjena ljudska množica je navalila na policijo in orožnike, ki so le z največjim naporom zaščitili jetnika. Atentator je izjavil, da je Italijan in prejšnji vojak. Princ je baš govoril z grofom Broquillom, belgijskim obrambnim ministrom, ko je počil strel. Kroglo je prestregel biciklist, ki se je pripeljal mimo. Kroglja se je odbila od ogrodja njegovega biciklja Ljudje niso sprva vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo, nakar pa so planili proti atentatorju ter ga skušali linčati. Na policiji je izjavil, da je italijanski podanik Enrico Dirosa, ter da je bil rojen v Milanu leta 1 904. Izjavil je, da je nameraval streljati v zrak v znamenje protesta. Iz Francije je dospel šele včeraj zvečer ter je imel francoski potni list. Ob času eksplozije se je nahajalo v poslopju nekako petdeset o-seb. ki so se pa razen dvanajstih j vse rešile. Neki delavec je bil usmrcen, 11 jih je "oilo pa težko poškodovanih. Zaenkrat se še ne more preceniti škod?, ki jo je povzročila eksplozija, kajti v tem laboratoriju so izdelovali slike za nekako petin.se- i demdeset odstotkov vseh tukajšnjih kinematografskih dru_b. Ognjegasei domnevajo, da znaša škoda nekako petdeset milijonov dolarjev, vštevši izgubo prvih in glavnih filmov in opreme. netne krize, ker se je pojavila na borzi značilna reakcija. Delnice francoske banke so padle za nekako tristo točk. Znižanje vrednosti francoskega denarja pripisujejo poročilu, rta se bo najbrž polastil kontrole vlade socijalistični in radikalno socialistični kartel, ki je imel vso dob > od leta 1924 do 1S2G. ko je vrednesc franka strahovito padla. teti v London. Seboj je vzei samo 156 gaion ga-zolina. kar bi zadostovalo leveč jem za petindvajst ur poleta. Na cilj bi moral dospeti že v sredo ob enaj -stin dopoldne, toda do.slej ni bil > o njem nobensga sledu. Diteman je bil farmar v Monta-ui in se je naenkrat začel zanimati za zrakoplovstvo. Nabavil si je j zr ikopolov ter se naučil letati. Vspričo tega poročila se je zelo . > . Nekaieri domnevajo, da je pr' povečalo javno zanimanje za otvor- J H , j i i „. . 1 stal na Greenland! ji. ker je dal po- jenje kongresa radikalcev v Rheim- J J ^ slati tja pred dvema mesecema I ju galon gazolina. DR. PITAMIC POIZVEDUJE Umetnina, ki se nahaja v clevelandskem muzeju, je bila ukradena iz Za-grebške katedrale. CLEVELAND, Ohio, 2 4. oktobra. Jugoslovanski poslanik v Washing-tonu, dr. Leonldas Pitamic se je danes oglasil pri ravnatelju tukajšnjega Museum of Art, Fredericu Allenu Whitingu, da dožene, če je bil neki slonokoščen kip, predstavljajoč Kristusovo trpljenje, kateri se nahaja v'tnuzeju, ukraden Iz zagrebške katedrale. ' Kip je Jako dragocen ter izvira iz enajstega stoletja. Vodstvo muzeja ga je kupilo v dobri veri od nekega uglednega ne*yoLškega prodajalca pred enim letom ter objavilo njega zgodovino. P.vi dvom se je pojavil, ko se je izvedelo, da je bil podoben kip u-kradnn iz zagrebške katedrale. • Uvedena Je bila preiskava, še predno Je obiskal dr. Pitamic muzej. Kupčijo so zasledovoli od prodajalca do prodajalca, in preiskava bo zaključena, ko zaslišijo še enega prodajalca, ki se nahaja sedaj na potovanju. REŠIL DEČKA PRED SMRTJO V ELEKTRIČNEM STOLU HARISBURG, Pa., 14. oktobre. — Državni pomilostilni svet je up* -menil včeraj smrtno obsodbo, izrečeno nad 17-letnim Harvey Fether-som, v dosmrtno ječo. Feihers je bil obsojen na smrt v električnem stolu, ker je usmrtil nekoga tekom roparskega napada. Tudi njegov brat, gluhonemec, je bil obsojen radi istega zločina na dosmrtno ječo. ITALIJANSKI KRALJ BO * OBISKA PAPEŽA PRIHODNJI MESEC RIM. I talija, 24. oktobra. -- I is* "Tribuna" je objavil, da bo kraljevska družina najbrž obiskala papeža Pij a XI tekom meseca novembra. Kralj in kraljica se bosta napotila v spremstvu Umberta in princev savojske hiše na slovesen naoin v Vatikan. Avdijenca sama, ki bo prva izmenjava uljudnosti Radikalci so dosledno odklanjali vsako sodelovanje s poraženim ministrskim predsednikom Brian-dom. dokler bi bil v kabinetu ie t n ;-3an desnice. Radikalci zahtevajo, naj bo sestavljen kabinet izkijučno le Iz članov levice. Edouard Daladier, predsednik radikalne stranke in voditelj radik.-i-, cev v poslanski zbornici se p^l: ure posvetoval s predsednikom Dou- ! mergue-cm. Nato je izjavil poroče- i valcu United Press: Iz mest oziroma pristanišč Greenland! je ni o njem nobenega glasu. Njegova žena je Kandidat se je dosti bavil s prohibicijo ter baje vprašanje temeljito po -zna. — Britt je bil dvakrat kongresnik. WASHINGTON. D. C . 24 okt Mesto, ki je bilo izpraznjeno vsleri resignacije Mrs. Mabei Walker V. il-lebrandt kot pomožne generalne pravdnice. bo najbrž prevzel James J. Britt. glavni svetovalec prohi-biciiskega urada iz leta 1S22. Britt je bil večkrat poklican v Belo hišo na konferenco s predsed nikovimi pomočniki. Čeprav so ga vztrajno omenjalo kot edinega kan didata. doseaaj še ni bil imenovan. Predsednik Hoover ga bo najb~ imenoval, da izvede prohibijsko po • sinvo. i o se bo sestal kongres k reanen u zasedanju. Nadaljno izdajanje je bilo prepovedano, ker si sirila vznemirljive nov: ce glede finančnega po ložaja avstrijske republike. Mr. Britt je tudi izvoijerec Anti-falonske lige. V prohibicijskem u-radu je izza leta 1922 ter pozna dobro vse strani prohibicijskega vprašanja. Pogosto so se posvetovali ž njim o tej zadevi razni člani kon -izjavila, da je \ gresa. se je. Diteman tudi pot preko Grenlandije. Ameriški avijatiki so le neradi opustili upanje, češ. da je mo-— Predsedniku sem rekel, da je j goce spotoma izpremenil svoj nabilo i:.i kongresu radikalcev pretek- j črt. ko je zadel na slabo vreme, lo leto sklenieno. da bodo radikal- Če pa je skušal poleteti direkt-ci podpirali tisto vlado, ki bo ob- no na Greeniandijo. je zadel na stajala iz strank levice. Povedal. nepremostljive težkoče. nameraval najprej poleteti preko Izza prvega pričetka je bil vztra-Gfeer.landije in Islandije, da pa j * jen suhač ter še precej dober od opustil ta svoj načrt ter skleni^ vetnik. Dvakrat je bil izvoljen v premeriti razdaljo 2350 milj v rav- , kongres iz desetega northcarolin-ni črti preko severnega dela Atlan- ' skega okraja. tika. j -•- Izvedelo se je. da je študiral sem mu tudi. da se ne do mogla ! Meteorolog newvorikega vremen-med kraljevsko hišo in Vatikanom,; radikalna stranka udeiežiti nobe-|skega urada dr. James Kimball, ki bo strogo intimnega značaja. ne vlade, ki bi predstavljala kon- je strokovnjak glede vremena, ki centracijo. Pozno zvečer je sprejel predsednik v avdijenci Louisa Marina, voditelja centruma. ki je igral vodilno vlogo pri strm ogla vi j en ju A. Briandove vlade. Marin je nato rekel časniškim poročevalcem: sili povečati naglico "M^uretanije" j — Ne zdi se mi, da bo dobila ANGLEŽI SKUŠAJO POVEČATI NAGL1C0MAURETANIJE LONDON, Anglija. 24. oktobra. -Včeraj so ugotovili, da bodo poska- vlada nad Atlantikom, je rekel, da je moral Diteman leteti skozi *>0t} SPOSOBNOST ZA AVIJATIKA ! BALTIMORE. Md., 24. oktobra. Dr. Leon Asher. profesor fiziologi-. ie na vseučilišču v Bernu. je ''21 . : vil, da je odvisno od dovršenosti tiroidnih žlez, če je kak člov-k u-i spešen avijatik. Osebe, ki imcJo hi-' pertiroidne izločitve žlez nimn^c nobenega mesta v avijatiki " -kel. Eksperimenti na živalih so po-| kazali da zahteva več kot normalna tiroidna žleza več kisika in da DUNAJ. Avstrija. 24 oktobra. -Vlada je prepovedala nadaljno 12 hajanje . listoma "Demokratisch Wiener Al gemeine Zeitung" j Die Welt am Abend", ki je nap komunističen. Luta sta širila vznemiljive no*, ce glede slabih avstrijskih f!nan Dr. Kari Renner, bivši social: stični kancler, je rekel včeraj, c ni zdaj čas. da bi vlada izdaja, take odredbe kot Jih Je izdajala tekom vojne, da na ta način vc,:li izpremembo ustave. Iz Prage poročajo, da so bile velike vsote denarja premeščene U Avstrije v čehoslovaške banke. Dr. Reisch, governer Narodne A v strije Banke je objavil danes, da n> nobenega vzroka za bojazen glede varnosti avstrijskega denarja. Časopisje izjavlja, da je avstrijski šiling popolnoma varen in da ne potrebuje obrambe dr. Reischa. ki ni napravila posebno dobrega vtisa. SOVJETSKI AEROPLAN V NEBRASK! NORTH PLATTE. Neb.. 24. okt Ruski aeroplan "Dežela sovjetov" je dospel včeraj semkaj ter bo os ta tukaj preko noči. Letalci so bili vsi premraženi. za dva vozi j a in pol potom izkoriščanja gorkote, ki gre dosedaj v dimnik. Ta poskus bo vprizorjer, ko Francija ministrskega predsednika iz vrst levice, ker bi levica ne imela nikake večine. Istotako se mi bo prišla "Muretania" prvič 7opet. j ne zdi, da bi bila mogoča katerikr-v suhi dok. I la vlada, razen če Jji temeljila na milj zelo mrzle megle ob obali No- ne more prenašati ozračja z nizko ve Fundlandije in da se je stvcril ( množino kisika, kot ga je najti v na njegovem letalu led. kar je oi'o večjih višinah, zanj usodepolno. . —ADVERTISE "GLAS NARODA" kombinaciji, ki je podpirala Poin- - in care j a. Po mojem mnenju je po- j slanska zbornica strmoglavila A. t Brian da, ker se ni hotel jasno iz- j .....................___. raziti glede evakuacije tretje po- . = renske zone. KOMUNISTI IZVRŠIL SAMOMOR LOS ANGELES, Cal., 24. oktobra Izidor Berkovitz, ki bi moral ju-nastopiti pred državnim višjim sodiščem radi komunističnih dela-nosti, se je obesil včeraj na neke*. tukajšnjem komunističnem shajališču Bal se je kazni. BARRACUDA NAPADLA KOPALCA S AN, JU AN, Portorico, 24. okt. — Pet čevljev dolga barracuda 'posebna vrsta rib-roparici, ki je plavala v manj kot dva čevlja globoki vodi včeraj popoldne v oceanu je napadla Forest Ridgrena ter ga ugriznila dvakrat v nogo, predno je mogel zbežati na kopno. Morje je bilo mirno in ljudje so lahko par korakov vstran videli ribo, ko je vprizarjala napade. Barracuda je dobro znana riba v Irfcpičnih vodah ter doseže včasih dolžino desetih ževljev. NAJVEČJA AMERIŠKA TRGOVSKA LADJA Naročite se na "G Us Naroda** — največji slovtmJ dnevnik v Zdru-MavsU. MADŽARSKA BO ŠČITILA ŽIDE BUDIMPEŠTA, Madžarska, 24. oktobra. — Ministrski predsednik * Bethlen je izjavil včeraj v parlamentu, da bo policija najstožje nastopila proti vsem antisemitskim naporom v madžarskih šolah in vseučiliščih. Policija bo avtorizirana stopiti v vsa šolska poslopja, in vseučilišče v Budimpešti bo zaprto, kadarkoli se bo pojavila potreba. Parnik "Pennsylvania" ima 33415 ton ter je/lasi Panama-Pacific proge. To je največji trgovski par- nik, kar jih je bilo zgrajenih v Ameriki. § DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr tujemo nakazila v dinarjih in lirah po aledečen :eniku: v Jugoslavijo v Italijo Dim. 600 ........ 9 1.30 Ur 10« ........... I B.7* 1,000 ........ $ 18.40 M «00 ........... fll.SO S,600 ........ $ 48.75 14 800 ........... $16.80 8,000 ........ $ 90.60 M 800 ........... $37.40 M 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $64.18 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-tarjamo, da smo v sled sporazuma t naiim iticom 9 siarsm kraju v stanu eniiati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. I Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; 1 za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; 1 , za $300 — $6. 1 Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodifll v dinarji! 1 lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj te pogoja. Pri velikih naka S čilih priporočamo, da a« poprej s nam aporassmtt* glade načina nakaafla. IZPLAČILA PO POtT|raO REDNO IZVftiCNA V DVCN DO YMM tKDNlfl WUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB LETTER M PRISTOJNIM 75a. SAKSER STATE BANK H COBTLANDT STREET, NEW JOK. B. & TšUphonšt Boratef 9380 - .- - . »V m * ' ^ | jT~Naijvef.ji slovenski dnerak^^ A T^L/T' A M ^ ^^^^ I A jTrhc largest Slorai^Daily in t Združenih državah I ■ ■ ^^^ I %[ /m ff ■ ■ ■ ■ | the United Statea. & . vllillO • ^ JLAČV —sressas— z« inoiem»tvo celo ieto $7.oo j Ust slovenskih delavcev v Ameriki. ^ 75,000 j TELEFOnT CHELSEA 3878 Entered at Second Clata Hatter, September 21. 1903, at tha Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879__TELEFON: CHELSEA 8S7S "" NO! 251. — ŠTEV. 251. ——^ NE\\ YORK. FRIDAY, OCTOBER 25. 1923. — PETEK, 25. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXYIL — LETNIK XXXTLL "GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 25, 1989 JJh - The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. I "Glas Naroda" Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser. 'President Louis Benedifc, Treasurer Place cf business of the corporation and addresses of above officers: flG W. 18th Street, Boroafh of ManhaUn, New York City, N. Y.J "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto -----.57.00 in Kanado ................................$6.00 Za pol leta ...................................4330 7a pol leta ....................................$3.00 Za Inozemstvo za celo leto________$7.00 Zi četrt leta ..............,...............$1-50 Za pol leta ............................J3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan i2vzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpira ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 waagyisiaiiM^ BRIAND Francoska poslanska zbornica je strmoglavila Brr a udov kabinet, toda strmoglavi jen je se ni završilo o pravem času. Voungov načrt namreč še ni pod streho, vprašanje glede izpraznitvi1 Porenja še ni definitivno reseiwx in rr| soda prebivalcev doline Saar še čaka odločitve. Možu, ki je imel trdno voljo da vse te tri težavne probleme reši v splošno zadovoljnost, ki je posvetil vsa zadnja leta prizadevanjem, da se omili napetost med Nemci in Francozi, temu možu je bilo vzeto v odločilnem treiiulku politično krmilo iz rok. To je nesreča za Francijo. Skoro bas tako velika nesreča kot je zadela Nemčijo s smrtjo (Justava Strestr manna. Oba sta delala roko v roki in uglajala pot k zbližanju med obema deželama. To zbližanje naj bi se završilo v interesu Nemčije in Francije in v interesu gospodarstva vsega sveta. Zdaj sta pa izginila oba skoro isto rasno s politične po~ zorniee. Prvega je pokosila sinit, drugega je pa pahnila s prvega mesta nelivaležnost lastnega naroda oziroma njegovih zastopnikov. Briand je postal žrtev politične zarote. Radikalni socijalisti in soeijalisti so se združili z M;r j ritiovo skupino desnice ter pristaši Georgesa Mandela. Tej kombinaciji se je posrečilo tekom prvega glaso vanja premagati vlado z enajstimi glasovi. Marin in Mandel nista zadovoljna z uspehi kaaške: konference in jima ni povseči popolno izpraznanje Pore-] nja, dočim si socijalisti in radikalni soeijalisti že dolga! časa prizadevajo priti na krmilo, kar se jim pa zaenkiat še ne bo posrečilo. Francoski ministrski predsednik bo najbrž postal radi kaleč Daladier, naslednik Herriota v vodstvu radikalne stranke. Veliko vprašanje pa nastane, če bo s tem kriza rešena. Politična zmeda, ki je sledila padcu Briandovega kabineta, je prevelika da bi jo bilo mogoče čez noč odpraviti. Elementi, ki so povzročili ta padec so si preveč nasprotni, da bi bila meti njimi kaka zveza mogoča. Tudi centrum stremi po vladi, istotako tudi desnica. Poleg Daladiera omenjajo Andre Tardieua in Cliero-na kot bodoča ministrska predsednika. Poteklo bo dosti dni, mogoče tednov, predno se bo položaj dovolj i zč i stil ter bo imenovan nov ministrski predsednik, ki bo prevzel Briandovo dedščino. Strašen umor vdove. V Mali Strmici pri Šmarjeti j3| gospodarila na svojem malem po- 1 sestvu Frančiška Kampelj. Ker je zgodaj ovdovela in ni imela otrok, je vzela za rejenčka nečaka Martina Stariča. katerega je tudi po-sinovila. Fant je doraščal in že se je zdelo gotovo, da bo nekod on gospodaril na malem, a prav čednem posestvu. Toda pišio je vse drugače. Martin Starič, ki je star 22 let, je zadnji čas večkrat nagovarjal svojo krušno mater, naj mu izroči posestvo. Baje se je nameraval oženiti. Gospodinja Frančiška pa seveda še ni hotela nič slišati o tem. da bi dala vajeti kar na lepem iz rok. In tako je prišlo do usodnega nesoglasja. Dne 28. septembra je Frančiška Kampeij neznanokam izginila. Prve dni je niso toliko pogrešali, ker je ženica večkrat odšla za daljši čas z doma. šivala je po hišah vreče in krpala druge stvari. A sum, da se je utegnilo ženski le pripetiti kaj zlega, je končno potrdilo grozno razkritje: pretekle dni so Fran-čiško Kampelj našli v gozdu nad Malo Strimico mrtvo, umrjeno.... . I Sodna komisija, ki se je nasled- j nji dan podala na lice mesta in na- i to v šmarješki mrtvašnici izvršila i obdukcijo, je ugotovila, da je bila Frančiška zabodena z dolgim no- | žem naravnesr v srce, nakar ji je morilec s kamnom razbil še loba- Ob poroko so jo pripravili. Detroit. MLjh. II. oktobra okrog polnoči je bila i Nimamo posebnih novic. Vreme aretirana v mestu komaj 17-letna I imamo zelo lepo. Tudi delavske raz-Tončka K. iz Borovnice pod Ljub- j mere so biIe do sedaj 2eIo dobre _ ijano, ki je že stara znanka celjske j zanaprej se pa bolj slabo obeta, policije. Pri zaslišanju je povedala, Haloween dan se nam bliža, zada živi že dobrih štirinajst dni v konkubinatu z nekim okrog 50-let- nim delavcem na Lavi pri Celju. Tončka trdi, da je omenjeni de- to pa pevsko in dramatično društvo "Ljubljanski Vrh" priredi ples v dvorani "Slavulj" na 6 Mile Road in Woodward Ave.. 2. novembra lavec njen zaročnik in da jo bo v j to5no ob 8. uri zveCer. kratkem poročil. Pa ji gospodje na f Xoraj ne zamudite te prilike Slo-policiji niso hoteli vrjeti in so jo iz - j venc; v Detroiiu ročili sodišču, ki jo bo po prestani f Igral ^ Vloyd-ov orkester, kazni najbrže poslalo za kakr 3 le- j Odbor bo tudi preskrbei za naj-ta v prisilno delavnico v Bezunje j boljši pr^erizek na Gorenjskem. Deklice bodo okinčale Tončka je bila aretirana v Celju že maja meseca letos in je tedaj v SKRIVNOST MLADE KONTESE MMBnBRSM Peter Zgaga sebi policijskega uradnika, ko jc slišala, da bo oddana v sodni zapor, strgala s sebe vso obleko. Tudi ljubljanska policija jo ima dobro zapisano, ker jo je za par let izgnala iz Ljubljane. dvorane, , da bo bolj "spooky i Posebno društveniki "Ljubljanskega Vrha" ne pozabite tega večera ! Nas viden je novembra zvečer! Emilia Ogrinbc. Cicero, III. Zagonetni umor Rudolfa Kanclerja ; pojasnjen. i Tudi pri nas v Ciceru se je praz- 4. cktobra okrog 6. zvečer je bil j ncvala Edisonova 5£T-letnica iz-na občinski cesti med Kamnico in ! najdbe žarnic. Ob 9. uri se je na-Šcbro zavratno umorjen posestnik i enkrat razsvetila cela severna stran je vrar.al iz Pred poroto v Berlinu-Lichter-felde se je otvoril proces proti 23. letni grofici Helgi v. Monroy. ki je obtežena tatvine draguljev, goljufije in ponarejanja listin. Grofica Mcnroyska je ukradla dragulje svoji teti. grofici Hsrmersberg-Ho-henlohe. da bi plačala dolgove, ki jih je imel njen zaročenec, ritmoj-*tsi v. Wedel. Ko so tega ob priliki upniki spet pritiskali, je sprejela jamstvo zanj. češ da bo plačala iz aeaščine. ki jo čaka po knezu Ho-henlche. Pokazala je nekje papirje. iz katerih naj b: bilo razvidno, da bo res podedovala veliko imet- 1 je. A izkazalo se je, da je listine ponaredila. WedelTki ni o vseh teh manipu-lacijih baje nič vedel, se je po ar2-taciji svoje zaročenke ustrelil. Ta f v pa je sprejela vso krivdo nase. ne da bi hotela pojasniti še mar.^ikak-ino skrivnost, v *:ater0 je zavita vsa stvar. Sladka ženica je vprašala svojega moža: — Ti. ali mi prav stoji klobuk na glavi. Ogledalce sem pozabila dem*. — Malo postrani je, — je odvrnil mož. — O. če je postrani, potem je pa prav. Rudolf Kancler, ki se Maribora, kjer je kupčeval na sejmišču, o čemur je bilo že porocano. Ker je dež, ki je padal naslednje- i ga dne, zabrisal vse sledi in je bile j sodelovanje policije z dakUIosko-pom in policijskim psom nemc^o- ! od 22. dc 12. in od 56: Ave. do Austin Blvd. Sedaj pa lahko rečemo s ponosom, da v Ciceru sveti luč neč in dan. Imeli smo sedaj tri luči na dva bloka, sedaj po novi napravi jih je 10 in te so večje. Indijansko poletje je prešlo, ime- DRAMA NA VISOKEM SEVERU ~ * ---—-- -—j : Južne Baffinove dežele, velikega | ?:oka nasproti Grenlandije, ki je v j * ! če, je bila preiskava zelo etežkoče- 11 smo tri leP° jasne in gorke dni. na. Vendar se je mariborska orož- i danes pa že zima trka na ckna ter OGROMEN POŽAR NA DANSKEM V sredini Kodanja je iibruhnll le temu združenemu nastopu vseh te dni ponoči ogromen požar. Vnelo gasilcev se je zahvaliti, da so ogenj se Je neko skladišče za stroj«, ki k>kali*irali t«r preprečili večjo kasto j i v bližini velikih garaž za av- j t astro fc. Skoda je velikanska Zgo-tomcbiye. Ogenj se je širil s tako 1 relo je nad sto avtomobilov, med brzine, da ga niso mogli omejiti z aobenim sredstvom. Olje in ben-cir sta mu dovajate, neprestano nove hrane tu •kaptortja je sledila tscapiasljl. Pri gašenju so sodelovale brambe in njimi deset novih voz tipa Mercedes. Zelo pretresljiv Je bil prizor, ko Je poseglo v gašenje kodanjsko meščanstvo, ki je požrtvovalno pomagalo gasiti, dokler niso začeli pojemati plameni. njo. Še tisti dan so škocjanski orožniki prijeli Martina Stariča in ga oddali v mokronoški zapor, od koder bo eskortiran k okrožnemu sodišču v Novem mestu. Zločin je bil izvršen 29. septemra ponoči. Morilec je piruakal Frančiško, ko se je menda vračala iz zidanice. Strašni zločin je med prebivalstvom vzbudil splošno ogorčenje. Obup zaradi otrokove smrti. Zagorsko dol^io je zopet razburil tragičen dogodek. V obupu si je 11. oktobra dopoldne končala življenje 30-letna Amalija Drnozgova, rudarjeva žena, po rodu Bajcerjeva iz Toplic. Razlog njenega obupa je zelo žalosten: ni mogla preboleti nedavne smrti novorojenčka, ker jo je že parkrat zadela nesreča, da so ji otroci umrli kmalu po rojstvu. 11. oktobra zjutraj se je Amalija potrta podala na svoj dom v Toplice. Ker matere ni našla doma, je šla do nje v gozd in jo prosila : — Mati, dajte mi ključ do vaše sobe, ker imam pri vas še nekaj denarja shranjenega. Mati, ki je sice^ opazila globoke petrtost hčerke, vendar pa niti od daleč ni megla slutiti njenega namena. je ključ takoj izročila. Vest pa materi ni dala miru, zapustila je delo v gozdu in se tudi ona odpravila domov. Pogledala je v odprto sobo, a hčerke Amalije ni našla. Ko pa je pogledala še na podstrešje, je zaječala od strahu in žalosti: hčerka je visela obešena na tramu. Gradbena in olepševalna dela v Škofji Loki. Stanovanjska hiša Seliškarjeve Frančiške na Plevni je gotova in bo podjetje še pred zimo preneslo pletijsko obrt v novi, vili prirejeni dom. Stari, od potresa razpadajoči kapucinski zid, ob poti k mlinskemu podjetju Lebna se podira. Pot na tem mestu se bo razširila za 1 m In novi zid umaknil v notranjost vrta. Kovač Ivan Demšar v Kap. predmestju preureja priklet-ne,: pred 38 leti rablv»ne kovaške prostore v stane v-ujsice. Ni še določeno, če se porabi lokal za izkuh. Trgovec manufakture Rafael Tha-les j e sedanjemu tovarniškemu prostoru za izdelovanje odej prissi-dal večji pritlični objekt, ki bo služil za skladišče. Polaga se pločevinasta streha. Vrtnar Anton Marguč na Studencu si je postavil lesene* lopo, ki mu bo služila za drvarnico ali cvetličnjak. Renoviran je 3ei ob jezu ob suškem mostu; last Pokornovs. Ob soinčnih terasah Kamnitntka šo si trije privatniki postavili lične stanovanjske hišice, ki so dozidane. Tekom poletne sezije sta renevirah stanovanje in trgovske stavbe Pipa in Homan; v Kap. predmestja pa Valentin De beljak in Leopold Hafner. V popolnem zastanku prejšnjih let Je letošnja gradbena inicijativnost razveseljiv pojav. niška postaja marljivo lotila d^la in na pcdlagi poizvedb dognala, da so zločinci prišli iz Maribora, kjer so na sejmišču čez dan opazovali kmete, ki so predajali živino Brez odlašanja je policija osumljence aietirala in temsljito zaslišala. Nadaljna preiskava je ugo- •pogiba gola i n. ob ulicah. drevesa po vrtovih Vsak se ogrinja in Angleški listi poročajo iz Mon-treala v Kanadi o mladem Eskimu o I napadu verske blaznosti ustrelil • svojega očeta, svojo mater in ne- j kega drugega sorodnika. Hotel je I umoriti tudi svojega brata. Izjav- i Ijal je, da ga j: pozval božji gla-., naj pomori vse svojt pleme in ga hiti domov k svoji družini, seveda. i • očisti". Seveda ni kazalo plem< ako jo ima. te ne, pa vsaj k gorki peči. Ali pa bolje rečeno lam, ko ravno sedaj na skrivnem šumlja: Tu j<- tak. ta je tak, ta je tak! Najboljši pa bo dne 26. oktobra na John Fabian. tovila dejstvo, da so aretiranci isti - domači zabavi, katero priredi dru-storilci, ki so izvišli nedavno na- ' štvo "Sosedje", št. 449 S. N. P. J. pad na dva kmeta pri Devici Ma- v Masarykcvi šoli na 57th Ave. in riji v Puščavi nad kolodvorom v 22. Place. Ciceio. HI. zvečer ob 3 Št. Lovrencu. Pradi^ra je bila pov- uri. Kaj takega še ni bilo. sem ista, kaker v poslednjem zlo- , činu, čigar žrtsv je pstal Rudoli Kancler. Zločinci so tudi takrat c-pazovali kmeta, ki sta prodajala na sejmišču živino, nato pa jima sledili s kolesi in ju na samotnem kraju napadli, toda brez uspeha. Kraesta sta imela takrat pri sebi o-krog 40 tisoč Din gotovine. prav nobenega poželjenja od takšnem "očiščenju" in je norca zaprlo. Dvakrat je uše! in ^o so fca v drugič ujeli, so sklenili, da ga u-morijo. Dali so mu na izbero, ali ga naj ustralijo, zabodejo ali uto-p:jc. Pa ni hctcl umreti. Izsekali so luknjo v led in ga utopili. V neki družbi so se pogovarjali, kdo lažje prenaša bolečine: inuški ali ženska. Nekateri so rekli, da mo^ki. drugi so zatrjevali, da ž°n?ka. — Da. ženska dosti lažje prena-j ša bolečine ket moški. — se je o-j glasil možak, ki je dotedaj mirno - To vem iz svoje lastne !zku?nje. — Ali ste zdravnik? Ali ste mer-da zobozdravnik? — so ga vprašali. — O ne. — je odvrnil — ampak čevlje prodajam. * Butale so pijazna vasica na Slo-] venskem. Toda. kje leže Butale, pa ne vem natančno. AH so na Gorenjskem aii r.a Štajerskem ali v prijazni rioni-ski dolin: N ■ tc je transka .c:tvar. Bataloi so pa na gla-u. da ni> > av pesebno trihtni Pa so briht-ni. same če hočejo. Pa je prijel =kric v But^lr in hotel Butala malo potegniti Bilo je poldne. Soince je pripekalo ? vso s:!o. Mimo pride BuUUec in šk:ic ga vpraša — Oče. kaj je tisto na nebu0 Ali je solncc aii luna0 Birile^ pogleda in prav;: — Vam pa ne morem posedati. Sem ga namreč tudi jaz par kozarcev črz mero. Kaj je izkušnja? Izkušnja je borna kočira. zgrajena iz razvalin onih gradov in palač, katere smo tiradili v oblakih. .V. POTREBUJEMO DOGARJE, kjer je na stražnikovo znamenje naj vozi počasi, sicer takoj uporabil zavoro, ki pa ni bila sorazmerno nategnjena. Avtomobil je zato pričelo zanašati in vozač je kmalu I zgubil oblast nad njim. Z desne i Texas in Louisiana. Plača S138.00 Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru- j ženib državah. j Kot znano, so Židip rojeni za tr- ! govino. Brez trgovine bi Žid ne mcgel obstajati. ^ Že v malem otroku vzbujajo to ki so izvežbani na Claret dogah svojstvo. in ko je star d.čvk pet ali Imamo mnoeo dobrih gozdov v šest let je že skoro dovišen trgo- Aretiranci sedaj še taje svoje dejanje. Vsi znaki, protislovja ter dokazi alibija pa pričajo, da so pod ključem pravi storilci. Preiskavo je tirje smatrati za zaključeno, vendar pa se podrobnosti o zloč!.nu kakor tudi o poteku preiskave še ne merejo o t javiti. strani je v estrem loku zagnalo vozilo na levo, kjer je poskočilo ob levi hodnik in z vso silo treščilo v betonsko ograjo. Sunek je bil tak<» silen, da je Anico Pirnat in Josipi-no Cerkovnik, ki sta sedeli zadaj, vrglo iz karoserije in ju v velikem I loku zagnalo čez ograjo mosta 25 m j glebeku k dravski strugi, kjer sta Strahovita avtomobilska nesreča, j obležali mrtvi. Vozač VrhuHc in oktobr° 1 njeS°v sopotnik Janez Cerkovnik pa sta s tako silo udarila z glavama v okvir obrambnega stekla, da so možgani pomešani s krvjo brizgnili daleč nackrcg. Steklo pa jima. je popolnoma razrezalo obraze. Avtomobil je kljub silnemu udarcu zdrsnil še 7 metrov ob betonski cgraji pri drugem kandelaberskem stebru pa se je ob rob motno zadel ! za tisoč kosov po 42 col. Pišite na: Massman & Co., Inc., New Orleans, La. <15x> Ves Maribor je bil 12. pod mučnim vtisom strahovite avtomobilske katastrofe, ki se je pripetila 11. oktobra ponoči na državnem mostu v Mariboru in gotovo nima podobnega primera v bogatem registru avtomobilskih nesreč, niti v Sloveniji, niti v vsej državi. Tragedija je tako pretresljiva, da je razburila vse pretivalstvo do skrajnosti. Ljudstvo si je danes ves dan trumoma ogledovalo kraj nesreče. Na stotine in stotine ljudi je tudi pohitelo na pokopališče na Pobrež-ju, kjer ležita -v mrtvašnici skoro do nepoznanja razmesarjeni trupli žrtve katastrofe Anice Piinatove. soproge profesorja v p. Maksa Pir-nata in matere znanega kiparja Nika Pirnata, ter Josipine Cerkovnikov«, soproge davčnega nadofi-oijala v p. in rezervnega kapitana, stanujočega v Jelačičevi ulici, dočim leži njen. mož v mrtvašnici splošne bolnice. Četrta žrtev nesreče lYanc Vrhunc, trgovec s špecerijskim blagom v Maistrovi ulici v Mariboru pa leži težko poškodovan V mariborski splošni bolnici Le malo jo upanja, da bo ostal Š3 pri življenju. Z njegovo smrtjo bi vsekakor legla v grob edina priča, ki bi megla natančno pojasniti, kako in zakaj je prišlo do usodne katastrofe. id je zahtevala tako težko Žrtev. Tragedija, ki je dviginila Idjub pozni uri ves Maribor na noge in fszvUa silno mučen vtis med meščanstvo, se je odigrala na naslednji način: Okrog zvečer se je trgovec Fr Vrhunc z največjo breino odpeljal z navedeno družbo preko državnega mosta v Kazanje na kra&tfk izlet. Vsi so ostali tamkaj le nekaj časa v gostilni pri Gozdnem Tončku, nakar so se zopet vračali v mesto. S hitrostjo nad 70 km Je privožil avtomobil, M ga je vodil Vrhunc s Tržaška ceste na trg Kralja Petra, j KDO BI VEDEL kaj povedati o FILIPU WELTU. rc mu leta 1B54 v Mariboru, ki je pred 57 leti odpotoval v Ameriko. V domovini govore, da je leta 1927 umrl v Ameriki. Vljudno prosim za čimprejšnje poročilo proti nagradi na: — Magdalena Vidman, Maribor, Vrazova ulica 5, Jugoslavija. «2x 24&251 in odletel nazaj na sredo ulice v! povprečno lego, ne da bi se prevrnil. Potnika na sprednjem sedežu je zalila kri. Ostala sta nepremična, dočim motor ni ugasnil. Ves avtomobil se je zavil v oblak bencinovega dima. ADVERTISE in 4'GLAS NARODA" INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY rioston, Mitss.. 11. septembra Svet ravnateljev jt- pro^hisii n-ilim četrtletno divkiendo encsii in treh četrtin odstotka IUjf"f' na kumulativna 7cf- prednostne »le!nii-e le družbe in r- -dnt« četrtletno dividendo enejra in i»l odstotka na kumulativne 6<7f prednostne delnic«- t'' družhe zv tekoče četrtletje, izplačljivo 15. oktohra r.CH. imejiteljem. ki so bili na. seznamu oh zaključk J trgovine 23. septembra 10:."'. Čeki bodo poslani jx> poŠti. Prednostne knjige n« bodo zaključene. R. O L.ADD, pomožni blagajnik. BaZtC V STARI DOMOVINI Onim, lri so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največ jem i n najhitrejšem parniku francoske parobfodtte družbe — ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 k * L ■ r i K^kor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine ill kdor si želi zasigurati dober prostorp tta> iie pravočasno prijavi in pošlje aro. 'b ~ Z* Mamila, glede potnih listov, Return k i. d. paatte na ' domačo — ll^AfcR STATE BANK 8Z CORTLAXDT STREET NEW YORK, N. Y. • * " NEW . YORK, N. Y. vec. Maii Moses je šel s svojim očetom na izprehod. Ko prideta do velike sinagoge, ga vpraša sinček — Oče, kaj je to? — To je božja hiša. — mu pojasni oče. Ali je Beg notri? — Seveda. — pravi oče, — V šoli smo se pa učili, tla jc ljubi Bog v nebesih. — I. saj je v nebesih. Sinček se zamisli. - Naenkrat se mu pa iazja.sni obraz in pravi: — Aha. oče že vem. V nebesih stanuje, tukaj notri je pa njegov biznes, kaj ne? u. Časi so minili, da bi hotel Voni-zelos v imenu grške kulture ali pa Mussolini v imenu rimske kulture -lavojevati svet. Današnji človek se sicer ne brani kulture, pač pa metod in načinov, po katerih mu jo hočejo vsiliti. * V avtomobili je reklo dekle svojemu fantu: — Ah, ne vozi prehitro. Saj se nama nikamor ne mudi. — Če se tebi ne mudi, se meni. — je odvrnil fant. — Ako zdaj ne poženem, bova morala peš domov. Kajti kolektor, od katerega sem kupil avtomobil, je za nama. H- V stari domovini praznujejo sto-dvajsetletnico, odkar so bili Francozi v naših krajih. Odkar je Napoleon ustanovil Ilirijo, je minilo stodvajset let. Odtlej pa nismo o Francozih dolgo nič slišali — do današnjega časa. Tekom vojne so se zavzemali za nas in so po vojni celo pomagali ustanoviti Jugoslavijo. Ne zastran naših, pač pa zastran francoskih interesov. Tudi Napoleon ni ustanavljal Ilirije zastran — Kranjcev. Naš narod ni imel niti od Francoza, niti od Laha niti od Nemca nobenih posebnih dobrot. 1 £e vsaj takih dobrot ne, da bi se lahko zanašal nanje. Vse, kar je drsegel, je dosegel s svojo lastno močjo, oziroma na stroške svoje lastne moči in sposobnosti. um ii i m—imi'ii in "G L A 9 NARODA" -' 'J- .L'J." 1'!—JJ1 !HB»"".. ■ NEW YORK. FRIDAY, OCTOBER 25. 1929 n » r The LARGEST SLOVENE DAILY In IT. 8. A. O ^^R^l^^NEVNA ZGODBA Jj Q EMIL LUDWlG: NAPOLEON IN ATENTATOR V oktobru Je priredil v Schoen-brunnu veliko parado. N(nadomi .se prerije preden mlad mož, čigar vedenje je vzbudilo pozornost. Mladeniča takoj aretirajo in najdejo pri njem velik nož in sliko mladega dekleta. Na stražnici ni hotel ničesar pojasniti, dejal je, da bo vse povedal cesarju samemu. Kmalu je stal pred Napoleonom osemnajst letni resnobni, plavolasi mladenič, prostodusen, neustrašen prav tako kot vljuden. Bil je Friderik Staps, sin protestantskega župnika. Napoleon ga je izpraševal v francoščini. Rapp je tolmačil. — Da, jaz sem vas hotel ubiti. — Mladi mož ste prismojen aii pa bolan? — Nisem ne prismojen niti bolan; vem, da sem pri popolni pameti. — Zakaj ste mi hoteli ubiti? — Ker škodujete moji domovini. — Ali vam? — Meni tako kot vsem Nemcem! — Kdo vas je poslal? Nihče, rce mi je velelo, da bom koristil Nemčiji in vsej Evropi, če vas umorim. — Ali ste me že kdaj videli? — V Erfurtu. Tam sem mislil, da se ne boste več vojskovali. Tam sem bil vaš goreči častilec. Cesar je poklical svojega zdravnika; po vsej sili je hotei videti v tem mladeniču zmedenega človeka. Zdravnik ga je preiskal in vprašal sem in tja. — Mladenič je zdrav — je dejal naposled. — Glejte, ali nisem imel prav! Zdaj je cesar postal nemiren, a se je obvladal. Začel je znova vpraševati, ker nt maral mladeniča uničiti kar na mig očesa. Kaj se je dogajalo v njegovi duši? To pot se mu ni zoperstavil štrankar, ni bilo komplota, ki bi hotel uničiti v njem kakšen princip. Ta tukaj ni ideolog, marveč idealist. Nemčija mu je bila poslala Bruta z nožem. — Prenapeti ste. pogubili boste svojo rodbino. Prosite me odpuščanja in skesajte se: v tem primeru vam darujem življenje. Napoleon ni še svoj živ dan tako govoril z morilcem. Toda mlademu možu se ni izpremenila niti poteza na obličju. Ali je on, Napoleon izgubil svojo sugestivno moč, kali? — Ne maram vašega odpuščanja. Ničesar se ne kesam, obžalujem le, da mi nI uspelo. Sedaj se je cesar raztogotil. ^Odlomek iz knjige "Napoleon".) Za vraga! Ali zločin v vaših očeh nič ne pomeni? — Ce umOrim vas, ni zločin, marveč zasluga,—je dejal mladenič spoštljivo, tako kot govore dobro vzgojeni ljudje. — Hm. Čegav potret je to? — Deklice, ki jo ljubim. — Ali mislite, da bo odobravala vašo pustolovščino? — Žalovala bo, da nisem imel u-speha, zakaj ona vas sovraži enako kot jaz. Srčkano dekle — si je mislil cesar, držeč sliko v roki. — Ali na> to fante uničim? Ne, rešil ge bom; pomilostim ga, pa naj me nrzi, kakor hoče: kaj mi je mar. - Se enkrat je zapičil svoj pogled vanj. držeč še vedno v roki dekličino sliko: — Ali bo dekle veselo, če vas pomilostim? Modri pogled se je razširil: s čvrstim glasom je mladenič odvrnil cesarju: — Tudi tedaj vas bom prej ali; slej ubil. ! Cesar se je obrnil in velel, naj ga I odvedejo. Potem je s Champagny-jem. ki je bil navzoč pri tem zašli-j šanju, dolgo govoril o prosvetljenih | ljudeh. Nenadoma je rekel brez j vsakršnega prehoda. i — Treba je. da sklenemo mir. Odpeljite se nazaj v mesto. Pokli- CE ČLOVEK NE POZNA JEZIKA NAZNANILO ODPRL SEM OBRT ZA PLESKANJE IN POPRAVILA AVTOMOBILOV In se vam priporočam. H. DERGANC Jerome Auto Painting Co. 130-15 — ltlst Ave., (Jerome Ave.) RICHMOND HILL. L. 1st.. N. V. Gospodu Selmaru Sorensenu iz Kodanja se je primerila v Parizu grozovita avantura. V Parizu mu je zbolel brat trgovski potnik, na vnetju slepiča, spravili so ga v neko privatno kliniko in ga tam o-perirali. Iz Kodanja pa je prihitel v Paiiz Selmar Sr.renssn v največjem strahu za življenje svojega br?ta. Sedaj pa ni razumel nit' besede francoščine, a v Parizu spet ni bilo nikogar, ki bi razumel njegovo danščino. Tako mu je bilo izredno težko najti pot do privatne klinike, kjer so ga po brezuspešnih poskusih, da bi se ž njim sporazumeli, povedli pred šef-zdravnika. Pred tem je izvlekel S,;rensen%svo-jo vizitnico, mu jo ponudil pod nos in pokazal istočasno s prstom na tisto mesto svojega telesa, kjer ima vsak normalen človek svoje slepo črevo. Zdravnik je dolgo premišljeval. kaj Danec prav za prav hoče. potem pa se je mu nekaj posvetilo. V nekoliko trenutkih so Sr.rensena spravili v operacijsko dvorano, ga narkotizirali navzlic njegovemu ljutemu odporu in mu izrezali sle-' piča — ki je bil seveda popolnoma zdrav. Šele veliko pozneje, ko so dobili tolmača, se je vse razjasnilo. Prepozno. S;.rensenov bolni brat pa ni nič zvedel o vsem tem. Ležal je namreč v čisto drugi kliniki. čite k sebi Avstrijce. V glavnih točkah smo se skoraj že sporazumeli, samo v višini vojne odškodnine se še razhajamo. Razlika znaša 50 milijonov. Znižajte znesek za polovico. Sklenite sporazum. Zadnji načrt mi je ugajal. Dostavite še člene, ki se vam vidijo primerni. Zanesem se popolnoma na vas. toda sklenite mir! Tako globe k vtis je napravil j nanj mladenič. Ne bi mogel reči j da je bil to strah, previdnost pove premalo; bilo je nekako zamrače-nje duše. Cesar je prepustil sklepanje miru svojemu ministru, samo da prištedi en dan. potem kc se je bil tri mesece pogajal. Še enkrat je dal vprašati mladenča toda nesrečni sanjač se ni maral rešiti. Prihodnje jutro ob šestih | prinese minister izsledke ponoč- j nih mirovnih pogajanj. Cesar drži j mirovno pogodbo "v rokah in zelo zadovoljen hvali ministra. Istega jutra so ustrelili atenta-; torja. Preden je garda zapusitla Schoen-' brunn. je cesar ponovno govoril os tej zadevi. — Brezprimerni slučaj — je de-j j al. — Mladenič, Nemec, protes -tant. dobro vzgojen — pa stori takle zločin. Nu, kakšna je bila njegova smrt. Odvrnili so mu, da je vzkliknil pred namerjenimi puškami: "Živela svoboda, smrt tiranom!" Ce sar je poslušal to vest in umolknil Naročil je, da naj vzamejo Stap-sov nož s seboj v Francijo. ono dedščmo. ; sedmih potomcev, katere je razded-, nik neki William Angeli. En potomec je odpotoval v Devonshire i-skat dokaze c svoji robini. Nenadoma je pa izginil in šele čez nekaj tednov so našli njegivo truplo i ! razbito lobanjo v globokem vodnjaku. Drugi dedič je prispel iz Avstralije v Anglijo, toda za prav-\ do je potreboval več dokazov, ki jih je imela njegova sorodnica. Ker mu jih ni hotela izročiti, jo je umoril. Prišel je pred sodišče in bil je | obsojen na rmrt. William Andrian Alleri, ki je imel še največ izgledov, da dobi ogromno dedščino. je umrl letos spomladi. 50 let je iskal po svetu potomce j ' rodbin AHeri-Angell in Stckewell ; ipesr? i Mali Oglasi imajo velik uspeh EB ii Prepričajte se! Boj za ogrofl Že 150 let se bije hud boj za o-gromno imetje v Angliji, ki se ceni na 15 milijard Din. Gre za tako zvano Angellovo dedščino in njena zgodovina je dolg. napet roman, poln nasilja in tragičnih prizorov. Zadnjih 160 let se je priglasilo za Angellovo dedščino 2000 ljudi in v novejšem času se poteguje za njo okrog 200 dedičev iz vseh krajev sveta in vsi dokzaujejo! da imaic pravico do nje. Dedščino. za katero se poteguje toliko ljudi, tvori 960 km obsegajoče zemljišče v londonskih predmestjih Brixton. Stock-well. Streatham, Walworth. Lambeth, Balham, Thornton, Hearth, Purley in Riddlesdown. Samo najemnina tega zemljišča znaša letno nad 200 milijonov Din. Prvotno je bilo to ogromne zemljišče last morskega roparja ir. sleparja Johna Stockwella. ki se ie imenitno razumel na svoj posel in je znal svoje žrtve temeljito oguliti. Mož je bil oženjen. pa se je dal ločiti in na stara leta je živel pri dovi Angellovi in njenem sinu Johnu. L. 1740 je brez oporoke umrl. , umrl. še predno je bila pravda kon Energična vdova je končala vse ! Mož 3e biI fanatik :n lani spore glede dedšične s tem. da se j Jc iavno P«>glasil za pravomočae-ie proglasila za edino dedinjo. Kma- ^ in res se mu je posrečilo najti več važnih listin. Zapletel se je v pravdo s cerkvijo, ki upravlja Angello-va posestva. Pravda se je pa zelo zavlekla in Alleri je moral iskat' posojila, da bi jo mogel vodiT-i. Upnikom je obljubil, da jim vrne 10 krat toliko, kolikor bi mu posodili. Našli so ie odvetnik in zasebniki. ki so zavzeli zanj. tocia pomoč je prišla prepozno, kajti Aiieri SKTRflK Iz Jugoslavije. iu se je prepričala, da brez trdne pravne podlage imetja ne more obdržati. Zato je poslala svoje zaupnike po vsej Angliji, da. uničijo vse dokumente, na katerih je bilo Ime Stockwella in njenega sina. S tem se je začela neskončna vrsta nasilij, sleparij in potvorb. Vdovini agenti so plenili cerkve, iz matrič- dediča. Samovoljno se je naseli: v Biixtor.u in od najemnikov ne- j katerih zemljišč zahteval, naj pla- j čujejo v bodoče najemnino njemu j Kmalu se je pa moral udati in ta- j ko je vprašanje, komu pripade mi- \ lijardna dedščina, še vedno odpr ■ to. Ker gre za ogromna zemljišč- j noče angleška krona priznati dvom Ijivih pretendentov. marveč se sama J z vsemi sredstvi bori za zemljišče. Dve avtomobilski nesreči. Smrtna nesreča delavke. Na cesti Kraljeva-Rašta re je v tvorniei Majdan v Splitu se je pripetila precej težka avtomobilska te dni smrtno ponesrečila delavka nesreča. Na strmem klancu se je Anka Uvodu P:: prenašanju vreč prevrnil avtomobil Milana Kova- cementa je padla pod voz električ- eeviča. šefa gradnje ceste Kralje- ne železnica. 3:i jo je povozil do vcj-P.aška. smrti. nih knjig so trgali cele liste in vsa- Kljufc temu se pa oglašajo vedno no-ko sredstvo jim je bilo dobrodošlo vi pretendenti. ki upajo, da se jim banovčevi koncertl 27. oktobra: < Collinwoott). Cleveland, Ohio, j Pošljite nam . $1. in mi vam bomo pošiljpli 2. novembra: Glrard, Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: BANOVEC SVETOZAR. operni pevec 442 National Ave., Milwaukee, Wis. samo da zabrišejo sledove za dedi-, či. Svoje d^lo so opravilj tako temeljito, da še zdaj ne morejo nai~' nobenega zanesljivega dokaza, da je John Stockwell res živel. John Angel, sin vdove Angellovi. je imel samo eno hčerko, ta pa je imela v zakonu z nekim Beneaic-tom tri hčerke. Ena se je poročila s St. Johnsu v Novi Fundlancliji 7 nekim Glastonom in odpotovala z njim v Anglijo, da dobi po prababici ogromno imetje. Štiri dni pn odhodu iz pristanišča se je parn-t z vsemi potniki potopil. Druga hči se je poročila v Townsallu s Samuelom Alleri jem in William Andrian Alleri, ki je hotel postati glavni dedič, je trdil, da je potomec Samuela Allerija. O tretji Benedictovi hčerki pa sploh ni nobenih vesti. Začetkom preteklega steletja so j nasilja ponehala in začele so se j pravde. Prva je bila brezusoešno! končana leta 1824. druga pa 1. 1846 j Za dedščino se je potegoval eden' bo končno posrečilo dokazati, da imajo pravico do dedščme. CENA DR. KERNOVEGA BERILA —JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City V avtomobilu so se vezili tud: dva inženirja in šofer. Vse štiri so moiali s težkimi poškodh*mi v bolnico. — V Mostarju je hotel 3-lcim deček Mustafa Mahni*, čez -.esto. p.i aa je dohitel in povozil osebni avto. Šofer je voz takoj ustavil, pobral nesrečnega otroka in ga pr?-peljai v bolnico, kjer je pa deček poškodbam podlegel. Kakor zatrjujejo očividci, šoferja ne zadene krivda Deček se jo namreč obesil na tovorni vcrz in skočil tik pred avtomobilom ž njega. Radi dekleta ubil prijatelja. V avgustu se je v Rumi odigrala krvava tragedija. Radi dekleta sta se sprla in stepla 19-letni opan-kar Vasa Radič in njegov prijatelj Ivan Tomič. Med prepirom je To-mič Radica sunil z nožem dvakrat v prsa tako, da je siromak poškodbam podlegel. Te dni se je Tomič zagovarjal pred soliščem. Obsojen je bil na 2 leti ječe. Samomor IpjwRa dekleta. V Sarajevu si je končala življenje lepa Jcvana Gol'ana. hčerka tamošnjega posestnika. Našli so jo obešeno na podstrešju hi:< Vzrok -amomora ni znan. ker pa je bila mladenka zaduje čase zelo potrta, sodijo, da >: je končala življenje radi nesrečne ljubezni. NEVARNOST BARVANJA LAS n 2 meseca jj "Glas Naroda" j ■ in prepričani smo, da taste potem stalni naročnik. -1 STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki fiita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkt da je potrebno znanje zemljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma nstrpgli našim čitateljtm. Na zemljevidu ■o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V C E N A VSAKEM DOMU SAMO I ^ Ediuole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Ce ae marate i | A posluževati atlasa, morate listati po nJem in predno najdete, kar iAte- AUT ■ to. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se ■ —mm lahko zbere cela dražim in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša- mJTm ■ _ "Ji*. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno UKotove, kje so jo zgodila W1LW V ***** »eareta. kJe je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tndl "T etrvei potrebujejo ZEMLJEVID, ko m oee zecnljepisja. (Zrn C&nmdo $1.20 ; , . , " i Na* STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima poštnino in carino vred.) teat strani. U vsebujejo približno (CM kvadratnih infer. Dole Jo n ii t , , , BS. Urok pa 25 InJSov. Poštnino plačamo mi in noiliemo zavarovan n Dostikrat ste že čitali v tasopiaib ali -knjigah o krajih, ki vam niso r bili ZDani. Vače zanimanje bi bilo dosti veije, ie bi vedeli, kje se na-____(tajajo. Z nafiim ZEMLJEVIDOM jo pa tej potrebi asodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta ic vseh koa- Nor zemljevid sa paketno poito in Vodnik po tinentov, tiskan ▼ petih barvah. Zdruienik državah. '' Zemljevidi PaeifttaigL —lini, otočja in ameriške Velik zemljevid Združenih držav, na katerem *o lastnine. ms ftslezmee in eeste. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU •atafeMU^l m bata SJmS^JSšSSai^ ^ 8X1 ^^ ZEMLJEVID bo n vas velike važnosti. Ko tm boste en WUWCm GA FBI s ŠD57ENir PUBLISHING COMPANY 2iewe«tl8th Street, New York ----------t .__ _-_» -h_ k »"aK^HwrfiiiiiMI wL ;£isrsi —p^sgr - ■ M - ^M^.s-S'> fi.« J n — » i — ■ - v " -T- I - ' i 4 Barvanje las je tiandanc.; zrlo v modi in skoraj je ni dame, ki bi si ne želela imeti na pr. pla ve lase. l:er te boje moškim najbolj usraia-jo. Toda marsikatera ne ^e. da ji pretijo s sedanjimi metodami barvanja težke in celo življenske nevarnosti. Tako vsebujejo \.;e snovi zi. dosego pla ve barve vodikov su-perok.-ud. ki se kaj lahko vi.ame. zlasti če sta mu primešana eter In ; bencin. Ker se lasje po pi-oceduri s superoksidom navadno ne- izpe-rejo z vodo in jih takoj posušijo, zadostuje majhna iskra iz eleKtrič-nega osuševalca ali kakšna neprevidnost. da lasje zagorijc. V tem slučaju ostanejo na glavi lahko težke opekline za vse življenje. cr se ne zgodi celo kaj hujšega Zato je po barvanju in pred osusenjem nujno potrebno izmiti lase z, vodo. Za rdeče ali rjavordeče barvanje las so v rabi sredstva, ki vsebujejo bakrene spojine. Te spojine lahko povzročijo izpuščaje in otekline. '» ki ostavljajo grde brazgotine. Po-' sebno grde so brazgotine v bližini J vek, ki nastanejo po barvanju obr-• vi ali trepalnic. Druga sredstva. Čeprav niso nevarna zdravju ali življenju, pa škodujejo vsaj lasem samim. Najboljše je v vsakem slučaju pustiti jim naravno barvo. BREZPLAČNI POUK. ' BOARD OF EDUCATION nudi j brezplačen pouk, ki se žele nauči- Iti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite I se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27. East 41, cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 368. ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., so- Grozdje RAZPOŠILJA po nizkih cenah in osebno nadzoruje nakladanje vsake pošiljatve. Kakor kaže bo letos pridelek prvovrsten in cene se bodo sukale od $40. do $75. za tono newyorskega grozdja, odvisno je kakšne vrste kdo naroči. Razred A je najbolj« ši, razred B srednji in "unclassified" je pa vse od kraja zmešano. — Za obila naročila se priporoča — M. &RAINZ Gowanda, N. Y. mk: i "o lai r a i o b i* NEW YORK. FRIDAY. OCTOBER U. 182* LARGEST ItOfBl*« BAU< k 0. I. X. žšmd .._ i, I Skrivnost sestre Marlen. graw -ri ROMAN IZ ŽIVUENJA. « • »3»—| Z a Glas Naroda priredil G. P. r; -ac-wCi** - v - su .. apn-rjas tKii^amas; hi niiMHiw a—iJS (Nadaljevanje.) Poleg ležišča Katje je sedela bolniška strežnica Ko je slednja vstala o \stopu Haralda. je tudi Katja odprla oči. Zapazila je Haral-dii in bole&Un. trud« n smehljaj je hu.šknil preko njenega obraza. Drugače tako blesteče in življenja poine oči Katje, pa so zrle bolno in turobno. , I Haraid. ali si ti'1 Sedaj me ne smeš ozmerjati, da ti povzročam • ci in skrbi, je rekla s popolnoma izpremenjenim. brtzzvočnim glasom Zdravnik in sestra sta se odstranila n vrata so se zaprla. Haraid je omahnil, ves pretresen v stol, kjer je preje sedela bolniška strežnica. Prijel jo je prevodno za roko. Katja. — uboga Katja! — Kako naj te zmerjam-1 Ti vendar ne1 moreš nič za to. če te je zadela nesreča! i Zopet se je nasmehnila medlo ter ga čudno pogledala. Vendar, Haraid, jaz bi se ne smela udeležite te vožnje. Vsi so mi odsvetovali in go:>pa. kateri si me izročil v varstvo, je bila zelo huda ter ml rekla, da me ne bo več nadalje ščitila, če se bom peljala. Ker pa je hitela itak kmalu odpotovati, je hotela pisati tebi, da me ne bo : več nadzorovala. Da, vsi so bili proti temu, — le Passenheim ne. In vtdis, ' on ljubi le pogumne ženske in jaz se nisem hotela pokazati bojazljivo. V trenutku, ko sem stopila na voz, sem si mislila še na te- i be in zdelo se mi je kot da rečeš: I — Ne stori tega! — Jaz pa sem vendar storila! Tobožal jo je po roki. Uboga, mala Katja! Mene boli srce, ker moraš toliko trpeti! —l je rekel hripavo, ko je zrl v njem prozorni obraz, ki je postal bolj plemenit vsled trpljenja. O. sedaj ne trpim prav nič več ter bom kmalu zopet zdrava. Le, j: ko sem padla iz voza ter bila pokopana pod njim. sem čutila za tre- i nutek strašno bolečino a nato nisem vedela zopet ničesar o sebi. Ko sem se zopet zavedla, sem se čisto dobro počutila, le zelo slaba sem bila ler sem še sedaj. Doktor Winter mi je rekel, da je to presta- ; nI strah. * : Pretresen ji je poljubil roko ter jo pobožal po laseh. — Uboga Katja. — je rekel zopet. Nekoliko vznemirjena se je ozrla proti njemu. i Ti ne smeš biti dober z menoj, — jaz tega niti ne zaslužim. Ne. ne. pusti me izgovoriti! Jaz tega res ne zaslužim. Jaz pa ti moram roka j zaupati. — dokler si še dober z menoj. — Kaj pa imaš na srcu, Katja? Nasmehnila se je nekako tako. kot se je pogosto smejala, kadar je vedela, da je jezna ali pa užaljena. — Jaz ti moram povedati sedaj. Haraid. Veš kaj, najin zakon ni-pravi! Zu trenutek je skril obraz v svoji roki. Nato pa se je vzravnal z bledim, prepadenim obrazom. Sedaj bo postalo boljše, Katja. Skušala bova najti drug drugega. Z boječim izrazom je zrla v njegova lica. Ne. ne, nikdar ne bo pravo, to vem sedaj. Postalo mi je na-rTce jasno, da te nisem nikdar resnično ljubila — in tudi ti mene ne. Če se človek resnično ljubi, je povsem drugače. Ves poparjen se je ozrl v njen nemirni obraz. — Kako misliš to, Katja? No, jaz vem sedaj, kako je človeku, če ima moža v resnici iz - srca rad. Raditega, Haraid. te prosim, da mi vrneš prostost. Ti mi ne boš sedaj, ko sem boina, odrekel te želje. Kaj ne, ti vendar nočeš, da Li bila nesrečna vse svoje življenje! Jaz sem te vedno mučila s svojo trmoglavostjo, ker te ravno nisem ljnbila. Če se moškega resnično ljubi, se stori vendar le to. kar je njemu všeč. Haraid se je sesedel skupaj. Tresoč vzdih je dvignil njegova prsa. Nekaj časa je zrl bedasto in brezizrazno na Katjo. Nato pa je vprašal hripavo: Ali imaš rada kakega drugega moškega? — Da, Haraid in če me ne izpustiš, uničiš mojo celo življenjsko srečo. Tega pa ne smeš. To je bila zopet stara, samovoljna, naivno-egoistična Katja, ki je brez pomisleka zahtevala, kar si je želela. Nato pa ni mogel misliti v njenem sedanjem stanju. Spoznal je tragičnost želje na smrt bolne žene, ki ne more po sodbi zdravnikov, nikdar več popolnoma o-krevati. Katja, Katja! — je ihtel. premagan od sočutja. — Ali te to boli? Ne. ne. ti si le prestrašen. V svojem bistvu me ljubiš nekoliko kot ljubim tudi jaz tebe. Ti pa me moraš oprostiti, — kajti drugače bom nesrečna na smrt! S silo se je pomiril. Mislil je nato, kar mu je rekel zdravnik. Nežno je prijel njeno roko v svojo. — Pomiri se in ne razburjaj se! Vse se bo zgodilo po tvoji volji. Povej mi pa enkrat, kako je prišlo vse to, oe ni preveč za tebe Jaz 1 f,em tako presenečen in tako brez slutnje.... Kot olajašana je vzdihnila. — Vidiš, Haraid, Pepček Passenheimer mi je iz početka zelo dobro ugajal. Takoj, ko sva se spoznala, sem čutila, da bo osvojil moje srce. Bilo je na dan po tvojem odpotovanju. Kadar je govoril z menoj, Li najraše zavriskala, kajti celi svet se mi je zdel naenkrat lepši. Zapazila seni tudi, da je njegovo obnašanje napram meni zelo dobro. Videla sva se vsaki dan in ni trajalo dolgo,' ko sem si morala priznati. Ca ga blazno ljubim, in da bi ne mbgla živeti brez njega. Ustreliti se ;e hotel, če bi me ne mogel dobiti! Vidiš. Haraid, ti bi se gotovo ne ustrelil, če bi te jaz ne vzela! Najprvo sem bila seveda zelo prestrašena nad njegovo gorečnostjo ter mu rekla, da ni stvar tako enostavna in da rabim časa za premislek. Ti prav gotovo ne maraš moje neseče. Da ga ljubim. — oprosti ml, — mu nisem povedala in tudi ne, da se hooem pustiti ločiti od tebe. Jaz sem hotela že nekaj časa ostati proč od tebe ter ti nato pisati vse. Pri vsem tem pa nisem pozabil?., kar si mi rekel pri slovesu, da moram vedno misliti na to, kar sem dolžna sebi. tebi in očetu. Nobene krivice nisem storila, Haraid. Jaz in Pepi pa sva se dogovorila o vsem. Hotela sem mirno ostati tukaj v Meranu. dokler bi ne bila ločena. Ti naj bi se vrnil v Kota Račo brez mene. Takoj po ločitvi pa me je hotel Pepi odvesti na Dunaj. Pri tem naj tudi ostane, le da bo moral Pepi sedaj dalj časa ostati tukaj, ker si je zlomil nogo. Pa tudi jaz bom morala ostati še nadaljnih par tednov. Medtem pa bi lahko \ložil prošnjo za ločitev. Kaj ne. Haraid. — jaz sem zelo bogata, — tako bogata, da bi lahko živela oba od tega? Kajti Pepi ima — le dolgove. Jaz sem mu rekla, da jih bom plačala, ker sem zelo bogata. Ravno tekom znčnje vožnje sem mu povedala to in Pepi je bil zelo srečen. Skrivoma Je padel na kolena pred menoj ter mi poljubil roko. Kaj ne. Hara'u, jaz sem zelo bogata? Ozrla se je motreče vanj in smilila se mu je. Ni se mogel jeziti nanjo, čeprav je enostavno korakala preko njega ter ga že potisnila na stran. — Da, Katja, ti si dosti bogata, ne skrbi za to. Jaz te gotovo ne Lom oviral pri tvoji sreči. s. —1 _ (Dalje prihodnjič.) ^ _ DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST ISth STREET NEW YORK CITY DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Dr. FR. MAIL: Življenje in delo čebele. Nekoč sem čital družini čebel Bonselove "Prigode čebelice Maje" , in ko sem nato zavrtel še film, so čebelice energično zmajevale z gla- j vami oeš Maja je bila gotovo sa- 1 mp romantično navdahnjena pu- j stolovka, nikakor pa čebela, podob- j na po svojem življenju in nehfonju i vsem drugim čebelam v panjih. | Življenje povprečene čebele, so mi i dejale čebelice, poteka čisto druga- j če. Prosile so me torej, naj primem j za pero in povem, kaj prav za prav i počenjajo, da jih svet ne bo imel j za nekaj drugega kot so v resnici. I Prijemam torej za pero in nouern opevati čebele s pesniškim jezikom v izbranih besedah, ampak popi-1 sati jo hočem z vidika stvarnega moža, ki se bavi z računi in števili. Čim čebelica prileze iz srajči-: ce, kjer se je zbudila v življenje kot ličinka, že šteje v panju za delavko. Dovolj dolgo je bila zaprede-na v mešiču, kjer je bilo edino njeno opravilo jesti in samo jesti. Napočil je tns. ko je treba ponižati kaj zna narediti. Vendar ni mogoče kar z enim samim skokom planiti v življenje. Za ta prehod so čebelici potrebni trije dnevi, včasi tudi en sam dan ali pa dva. V tem času se čebelica še nekoliko pone-guje in obišče tu pa tam kakšno prazno celico ter jo očisti. Pri tem že hkrati orijentira v pan?u. pride v odedlek, kjer raste mladi zarod in kjer odpirajo lačna usteca mlade in nenasitna ličinke. Navadno je zarod v bližini medenih celic, tako da ni posebno daleč od shrambe do ust. Čebelica je torej že prijela za delo. Neutrudno teka se in tja. prenaša "kruhek" in hrani ličinke. Delo takšne čebele bi lahko primerjali z delom zelo zaposlenega natakarja v veliki restavraciji. Pripomniti pa moramo, da ne pozabi sredi tega dela čebelica nikoli nase; vselej, ko pride v shrambo in naloži hrane za mladi rod. se tudi sama nasrka sladkega medu, da ne omaga na svojih dolgih potih. Ob istem času zrastejo čebelici neke žleze in se napolnijo z nekakšnim mlekom, ki mu pravimo mle- — ko za čebele ali tudi kratko hra- ! nilni sok. Tudi ta doba traja raz- J meroma malo časa. Kakor usahne mleko pri doječih materah, zmanjka tudi pri čebeli tega soka in tedaj nekako po desetem dnevu življenja stopi čebelica v novo razdobje svojega življenja. Ta čas bi lahko imenovali dobo priprav za vstop v zunanji svet. Od nekako desetega do približno petnajstega dne svojega življenja ima čebelica nov delokrog. Pomaga odvzemati med od domov prihajajočih čebel in ga nosi v posebne celice. Nekako od osemnajstega do dvajsetega dne je čebelica zaposlena pri vratcih panja, kjer nadzoruje prišlece, da vidi. če so pravi. O tej priliki se seznanil z pasnostmi zu-I nanjega življenja, potem pa izleti i v prirodo in ostane v tem poslu do [svoje prostovoljne ali neprostovoljne smrti, kakor pač nanese življenje. Ne smemo namreč pozabiti, da je ubožica čebela izpostavljena ti-I soč nevarnostim in da je njena varnost mnogo manj po2tična kakor delo. ki ga opravlja. Obiski saftio pri istovrstnih cvetih. i Kdor opazuje čebelo pri nabiranju medu, bo ugotovil, da živalice i ne letajo s cveta na cvet. ampak i obiskujejo samo cvetove iste vrste. j Med stotinami raznih cvetov si vedo izbrati pravega, zaželjenega. če začne na pr. čebela nabirati med pari timijanu, spominčici ali deteljici, bo letela vedno samo k istim J rožam. Ta način nabiranja medu je zelo ekonomičen in prinaša velikanske koristi čebelam in cvetom. Pri slednjih je koristno posebno dejstvo, da se na ta način pospešuje oplojevanje z istovrstnim prahom. Za čebelo pa pomeni ta postopek prihranitev časa, ker se njeni gibi mehanično ponavljajo in živali se ne utrujajo. Kako se nabere kilogram medu. To dvoje je, kakor bomo videli, j nujno potrebno iz več razlogov. Če- ' beloslovec E. Zander na pr. poroča, da so organi, ki se jih poslužuje t čebela pri izvrševanju svojega po- j klica, silno okretni. Predvsem je ; to rilček, s katerim sesa med, ki ga j deloma vsrka, deloma omete v svoj} mešiček. Pri tem postopa podobno' kakor ljudje, ko pijejo citronado' posredstvom slamice. Med shrani v poseben prostor, nekakšen meh,: ki ga nosi na koncu požiralnika. Ta mešič je razmeroma majhen. I Obsega jedva 14 do 1C kubičnih; milimetrov in njegova vsebina teh- j ta kakih 20 tisocink grama. Da se ; torej nabere kilogram medu, je po- j ; trebno, da čebela napolni svoj mešič 50 do 60,000 krat. Ker pa se pri izpraznjevanju mešiča in pri pretvarjanju njegove vsebine v med iz- i gubi vselej tretjina nektarja, mora čebelica izprazniti ta mešič ka- j kih 180,000 krat, da nabere 1 kilo- j gram medu. | j 1060 cvetov v 10 urah. I j So pa cvetovi, čijih vsebina ne zadostuje, da se ngpolfei mešič do; ' vrha. Glavica rdeče deteljice, ki! ima koli 60 cvetov, da na pr. samo 0.00793 grama sladkorja. V takih 1 primerih mora čebelica obiskati! 7,500,000 cvetov, da nanese sku- j paj 1 kg medu. Akacije so nekoliko izdatnejše. Pri njih in še nekate-j Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. ' Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 1 6 West 1 8th Street New York -i ___ * | Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — I SAKSER STATE BANK f}2 Cortlandt Street New York j da tako Vaša naročila ne bodo vsled odda-j Ijenosti uradov zakasnela. 1 rih drugih rastlinah je dovolj samo izpraznitev 5.000.000 cvetov za 1 kg medu. _ Po računih Knutha pa vzdrži čebela v desetih urah komaj 7000 Lakih obiskov. Če bi torej nabirala med samo v cvetovih rdeče dete-" tjice ' pri kateri pa ji nagaja še razmeroma kratek rilček >. bi rabila ta kg sladkorja 1071 dni. Pri akacijah pa bi nabrala kg medu jedva j v 714 dneh. In da bi to dosegla, bi morala delati vsak dan polnih deset ur. Pridelek. Čebele nikoli ne vedo. koliko so nanesle skupaj, zato naberejo navadno več nego potrebujejo za pre-zimovanje. Če je rod močan, lahko znese skupaj 40 do 150 kg. V Ameriki navajajo še mnogo višje številke. Srednjemočan rod pa rabi za zimsko prehrano samo 6 do 22 kg medu. Toliko mora vsak čebelar pustiti v panju, če noče. da mu zarod zamre pozimi. V Sred-pi Evropi znaša presežek medu navadno okoli 7 ali 8 kg. .... in zaslužek. Denimo, da bi se našel čebelar, ki bi hotel izplačati čebele za njihovo delo. Imel bi mnogo posla, preden bi izračunal pripadajoči del za vsako jprebivalko ulnjaka. Če bi naštel v jeseni v panju 50.000 ie-bel in bi hotel vsako izplačati, bi bilo to izplačilo kaj skromno in bi znašalo jedva kak cent. Tako majhen bi torej bil zaslužek čebele v celem letu. Če bi torej čebela delala za plačilo, ki jo kmalu minila volja do dela. Priroda pa je modro uredila, da se vsa živa bitja pehajo za denarjem kakor človek. Zato si tudi ljudje lahko oslajamo življenje z medom. (Cretan je Parnikov ,— Shipping News — 26. avgusta: M.Iuaqkifv. Ch«-tl<«»iJrf. Mamturg iier^in. It" iSur Mer, Vr.mra America. Currbjiirg, Ur»own * 30. oktobra: litrt-r.E.tr.ii. Cbt-rlniuiK Preaiitam i'uriiiiig, UicrbvOrg. Ur®-meri Reliam e. C!:erl- rifii, Ch«-rUoiirf Bremen 1. novembra: Vub-ania. Tr-t i ►lymplc, CiirrlNiiirit l-Jipl.i tu!. « "h»-rt««MlrE. Adlwi-n rn Minn«-* t;», Plymouth. Ib>u»-«cne » .r M-r 2. novembra: Cle\«Jan»t>rv. Iirv»n«-ii N>-w Amsterdam, IfaailoKiie, Si; r Mer. Kotteribm 5. novembra: 4 Tborin%;ia Ilamlmrg 6. novembra: Mauretania. Chi-rln'iirf Karlsruhe, It:em« n President R«h>j-. \>-lt, Ch«-rb»-ure, r.remen 7. novembra: I »♦- fjrai-st-. llavre 8. novembra: lie t-Irrrlani C^nte Rianvsimann, N a | -ol 1 (>n<«a 13. novembra: A<|iiltaniu. Cherbourg Stultpurr. Boulogne Sur M<-r. lir«-men Washington, Cherbourg Hreni«-1! Koina, Napoll. Ofno- 14. novembra: liremi-n. Cherbourg. Iirem*n 15. novembra: Majesti«-, Cherbourg 16. novembra: I le lit en land. Ch.-rl-.iinc. A na »»rp.n M nn-k.UuU. l"i> riu utb, |k ul>«nr, S?>.< Vt»-r ,\>* V »rli Che; l»*sirg, Hamburg 19 novemora: S 11 ur n i Tr-t Staterid*ra. Ik-ul'-gii« J'ur Mer, l!t>t-t< nlam 20 novembra JU-r. n k re«d«n. Cherbourg. Premet} 72 rovembr.i: Aral.il , i •herlM.tJrK A!,t v» • ri . n Krame. Ha\ie 2j. novembra nt.- «iraJHJe, .Va|w>ll. Or^va !i!af..l fhtrlvi ii£. Hamburg 27 novembra .Miiure-.iiiia, i .'her a. r? l*re>M.!-i,t H .rdiRg. «:t.«-r1...u> g lir.— m* -i 28 novembra: >!af lan, Pxlilcg > . > ir M. r. I" — 29, novembra: Homeric, l-il-lafaj. < *lierl»>urg. Antwerpen M lan—.t •. M> mouth. P 110 P M.» FRANCK 22. Nov.; 12. decembra 110 P. M. > <6 P. M » PARIS 24. januarja. <5 P M t Najkrajta pot po tciesnlct Vukd Je v posebni kabini E vnemi m- derni I ml udobnaetl — P:ja u In elavn* francoska kulln^a Izrecno nizke cene ^ VpraAa-Jte kateregakoli j ^ooblaiCenegm agent* FRENCH LINE W^R^t It STATE STREET ^JjBEL N t W YORK. N. V. — Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Rdor je namenjen potovati v stari kraj, jc potrebno, da po-{ učen o potnih listih, prtljagi 'n j drugih stvareh. Vsled naše j letne izkušnje Vam mi -amor»mo > dati najboljša poia^aila in priporočamo vedni le prvovrstne bno-parnike. Tudi nedriarlja.nl zamere jo potovati v stari kraj aa obisk, todji preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz VVash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brc« permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesecev in *3ti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec j osebno dvigniti pred odpotovati jem t stari kraj. Prošnja za permit s« mora vložiti najmanje eden meseo pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, j« najbolje, da ▼ prošnji označijo, , naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1938. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta j onih nedržavljanoT, ki so bili po-t stavno pripoščenl v to dežela za staJ-1 no bivanje. i Za vsa pojasnila se obračajte na : poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK * 1 I PONTIFI KALNI Hot.eč odpreti bogosloven dostop do 15 papeških listin iz 10. stoletja, pisaxiih na koženico, jih je Pij XI. dal fotogafirati in objaviti. T3eIo je opravila vatikanska knjižnica, ki je za tak posel najbolj poklicana Od 15 rokopisov se 3 hranijo v Ita- MANISKRIPTI. liji. 2 v Nemčiji. 10 pa v Španiji. Ti poslednji so bili že v tako siabem stanju, da je sveti oče prosil špa-sko vlado, da bi jih vatikanski stro-kovnjaški laboratorij smel obnoviti. Restavriranje se je sijajno posrečilo.