Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XXVIII. - Štev. 2 (1384)
Gorica - četrtek, 8. januarja 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Letnik 31 in letnik 28 Sveto leto: uspeh ali neuspeh?
Konec avgusta 1975 smo bili sredi počitnic, zato je neopaženo šla mimo za nas zamejske Slovence važna obletnica; zadnji teden avgusta je namreč minilo 30 let, odkar je začel izhajati prvi povojni katoliški tednik v Gorici, ki se je imenoval »Slovenski Primorec«.
Odgovorni urednik je bil msgr. Alojzij Novak. V uredništvu tega prvega našega katoliškega tednika so bili pok. Alfonz Berbuč, tedanji župnik v Šempetru pri Gorici, pok. Franc Kodrič, župnik v Vrtojbi, pok. msgr. Mirko Brumat, pok. Stanko Stanič, pok. Alojzij Pavlin in še nekateri živi. Ti so urejevali, pisali in vodili naš prvi katoliški tednik.
Prav je, da se jih ob 30-letniei spomnimo. Iz večnosti gotovo gledajo na tiste, ki njihovo delo nadaljujejo, na vse naše mlade na Goriškem in Tržaškem, ki so stopili v brazdo slovenskega katoliškega tednika, potem ko so oni odšli po zaslužen počitek.
»Slovenski Primorec« bi letos stopil v 31. leto izhajanja. Namesto njega pa »Katoliški glas« začenja svoj 28. letnik kot naslednik »Slovenskega Primorca« in tržaškega »Tedna«.
V SLUŽBI VERE IN SLOVENSTVA
V tridesetih letih izhajanja sta oba go-riška katoliška tednika želela biti predvsem v službi slovenskega primorskega ljudstva. V letih 1945/47 onega ljudstva, ki je tedaj živelo v coni A, po letu 1947 pa tistega, ki je ostalo pod Italijo. »Slovenski Primorec« in pozneje »Katoliški glas« sta zavestno hotela biti »krajevni glasili« v tem smislu, da sta pisala za potrebe naše primorske skupnosti in slovenske primorske Cerkve v Italiji. Njun namen ni bil nikoli, da bi bila glasilo vseh Slovencev ali morda Slovencev po svetu. Hotela sta biti verno ogledalo dogajanja in potreb med našimi ljudmi na Tržaškem in Goriškem.
V tem času so nekateri hoteli, da bi posvečali večjo pozornost beguncem in izseljencem in več pisali o njih; drugi so želeli, da bi bolj posegali v razmere v Sloveniji; tretji so menili, da bi morali biti glasilo tudi vernikov v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
Vse to so gotovo lepi nameni, toda na uredništvu so vedno menili, da v Gorici in Trstu nismo za to poklicani, ker moramo ostati primorsko glasilo. O Slovencih po svetu je »Katoliški glas« zato poročal in ni nanje pozabil, kot so nekateri hoteli; Koroški in njenim razmeram je posvečal potrebno pozornost, toda ni silil v njihove razmere; o Slovenski Benečiji je pisal, toda pustil je, naj duhovniki in laiki v Nadiških dolinah tudi sami iščejo svojo pot.
»Katoliški glas« je na ta način bil in upamo, da bo še, glas slovenskih primorskih katoličanov v Italiji. Zaradi tega poroča predvsem o njih in piše predvsem zanje, kakor je tudi res, da v njem sodelujejo predvsem Primorci, tako duhovniki kot laiki.
ZAKAJ TAK LIST
Nekaterim ni pogodu, da »Katoliški glas« izhaja. Rajši bi videli, da bi se povezal s Slovenijo in se zadovoljil s tiskom, ki tam izhaja, češ da je ta tisk bogatejši, zanimivejši, bolj pester in zlasti bolj verski. »Katoliški glas« da ima vsega malo, verskega premalo.
Na ta ugovor povemo najprej, da smo v Gorici po vojni imeli svoj katoliški tednik, ko so v Sloveniji bili še brez verskega tiska. Potem vemo, da v Sloveniji tisk ni svoboden, tudi verski tisk ne sme in ne more vsega povedati, kar bi hotel in bi moral. Lansko leto zaplenjena »Družina« priča, da je še zmeraj tako.
Ali naj se tudi mi, ki živimo v svobodni demokraciji, odpovemo svoji svobodi in se zadovoljimo s kontroliranim tiskom? Črtomir je svojim junakom rekel: »Kdor hoče se podati, mu ne branim, neproste dni živet' nočem enake, ne branim mu...« Tudi mi ne branimo tistim, ki »Katoli-
škega glasa« nočejo brati in ki želijo, da bi ga ne bilo. Mi osebno rajši sledimo Crtomiru, ko pravi: »S seboj povabim druge vas junake, vas, katerih rama se vkloniti noče...«
Kot glasilo primorskih katoličanov si je goriški katoliški tednik prizadeval, da bi med njimi gojil cerkvenega in demokratičnega duha. Tudi v današnjih časih, ko je oporečništvo v Cerkvi tako zelo v modi, da skoro nisi več kristjan, če ne oporekaš, je »Katoliški glas« skušal zmeraj pisati v soglasju z naukom Cerkve. Nikoli ni hotel sejati svojega semena, ampak seme Cerkve.
To smo zlasti pokazali, ko je šlo v Italiji za referendum o razporoki. Ves čas smo ostali trdni v tem, kar je bil in je nauk Cerkve, to je papežev, zadnjega koncila, škofov, četudi je takrat italijanski katoliški tednik v Gorici zelo zavito in dvoumno pisal, smo mi ostali trdni v svojem prepričanju. Ni nam šlo za »naprednost« niti ne za »posluh« ljudskim željam, temveč za resnico.
Prav tako je »Katoliški glas« zmeraj ostal zvest demokratičnim svoboščinam, kakor izhajajo iz italijanske ustave in Pija XII. Zaradi tega marsikdaj ni molčal, četudi so mu svetovali, naj oportuno molči.
Prav to dejstvo, da sta »Slovenski Primorec« prej in »Katoliški glas« kasneje »neoportuno« pisala o raznih zadevah v Sloveniji (zadnja zadeva je bil novi verski zakon), je krivo, da je »Katoliški glas« trn v peti določenim ljudem tostran in onstran meje. Vemo pa, da ga kljub temu zelo pazljivo berejo in pretresajo na raznih sejah.
TREBA JE OSTATI MLAD
Naj zaključimo to razmišljanje z ugotovitvijo, da se tudi časopisi starajo, da tudi oni obhajajo svoje jubileje. Ali vendar bi se časopis ne smel starati, po vsebini bi moral ostati zmeraj mlad, zmeraj pisati v soglasju s časi in potrebami časov. Ali je »Katoliškemu glasu« to uspelo? Ali je še danes dovolj mlad, dovolj sodoben, aktualen, zanimiv za naše ljudi?
To je težko vprašanje in obenem važno, saj časopis, ki ne zna biti zmeraj mlad, mora usahniti. Da bo »Katoliški glas« ostal mlad, pa ne zavisi samo od urednikov, ampak tudi od bralcev in dopisnikov.
Bralci bi morali opozarjati na probleme, pisati časopisu svoje želje, dopisniki pa naj bi bili zmeraj sveži v svojih člankih, pozorni na vsakdanje probleme naših ljudi in naše zamejske Cerkve. Zato pozivamo naše bralce, dopisnike, sotrudni-ke: Pomagajte nam, da bo »Katoliški glas« zmeraj mlad!
UREDNIŠTVO
Je svet ob zaključku svetega leta postal boljši? Je prišla do izraza sprava, ki je bila glavni cilj svetega leta? Je človeštvo napravilo korak bliže k medsebojnemu sporazumevanju ?
Dejstva bi rekla takole: v Libanonu divja kruta državljanska vojna med krščanskimi maroniti in arabskimi mohamedanci; spopad treh osvobodilnih gibanj v Angoli se vedno bolj zaostruje; bližnjevzhodna kriza med Izraelom in Arabci ne kaže na razplet, prav tako ne spor med Grki in Turki na Cipru; kristjani se v Severni Irski še vedno pobijajo med seboj, Vietnam in Kambodžo je zajel mrtvaški molk, v Afriki je rasna napetost vedno večja, v Latinski Ameriki peščica gospodarsko močnih izkorišča množice nemočnih, terorizem cvete kot še nikoli...
Je torej bilo sveto leto s svojim pozivom k spravi in spreobrnitvi udarec v prazno? Ne! Prav pred krivičnim in po obračunavanju težečim človeštvom je Cerkev v zadnjih dvanajstih mesecih kot protiutež postavila zamisel svetovnega brastva, lik velike ljubeče se družine, ki moli.
MOGOČNA SREČANJA LJUDSKIH MNOŽIC
Bilo je to leto tihe prenove, ko so romarji vsega sveta v večnem mestu ob grobovih sv. Petra in Pavla poglabljali svojo vero in si dajali novega poguma za boj življenja.
Aprila so se zbrali športniki, v maju časnikarji, gledališki in filmski ustvarjalci, delavci vseh vrst; v septembru so prišle v »letu žene« katoliške žene, matere in dekleta; prišli so kleriki, bolni, člani mladih družin, pa tudi številni nekatoličani.
Več kot pol milijona ljudi je na veliko noč skupaj s sv. očetom vzklikalo »Alelujo«. Binkošti so pritegnile v sveto mesto mlade ljudi. Povsod je bilo čutiti dih Sv. Duha, ki veje koder hoče in kakor hoče. Tudi navzočnost ciganov, teh izrinjenih članov človeške družbe, je vedela veliko povedati. Ali prisotnost tisočev Afričanov z lastno liturgijo ob zvoku bobnov in tolkal. Ali srečanje vojakov v novembru, ki so sredi sveta brez miru prosili za mir.
Celo iz držav s socialističnimi režimi so prišli romarji: iz Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Bolgarije, da o Jugoslaviji sploh ne govorimo.
Višek svetega leta so pomenila razglašen ja novih blaženih in svetih. Blaženih je bilo 13, svetih 6. Pet milijonov ljudi je poneslo s seboj iz srca krščanstva poslanico miru in dobre volje, številni milijoni pa so istočasno doma delovali v duhu sprave in odpuščanja. Bila je to duhovna mobilizacija najbolj zdravih sil človeštva, ki je ne zmorejo ne vladarji ne predsedniki republik ne diktatorji ne ideologi.
PRIČAKOVANJA DALEČ PRESEŽENA
Upravičeno je dejal msgr. Antonio Mazza, glavni tajnik osrednjega odbora za praznovanje svetega leta:
»Kar smo od jubileja pričakovali, je bilo daleč preseženo. Vsi, ki so se udeležili svetoletnih slovesnosti, so dokazali, da so doumeli verski, spokorni in cerkveni značaj svetega leta. Zlasti je treba podčrtati njih smisel za moli-tčvfprejem zakramentov in vse, kar je v zvezi s svetostjo Cerkve.
Med romarji so bili predvsem ljudje iz preprostih vrst, delavci, kmetje, uslužbenci, obrtniki, gospodinje, čeprav ni manjkalo tudi izobražencev. Poseben pečat pa so svetemu letu brez dvoma dali mladi ljudje.«
Čeprav je bil namen svetega leta kristalno čist, pa med sredstvi javnega obveščanja ni našel toplega sprejema in iskrenega razumevanja. Najprej je prišlo do gonje zoper sveto leto, ko ga je papež naznanil, češ da gre za izkoriščanje vernih množic v prido-bitvene namene. Ko se je potem pokazalo, da bo sveto leto velik moralen uspeh, so javna občila skušala prikazati Vatikan kot tistega, ki se je s svetim letom finančno okoristil, čeprav je znano, da je imela od tega korist vsa Italija.
»Duhovni sadovi — je končal svoja izvajanja msgr. Mazza — so tisti, ki bodo prešli vse meje in prepojili notranjost ljudi. Sveto leto je pripomoglo k večjemu sporazumevanju med narodi ter dalo poudarek pravičnosti in miru. V svetem letu se je mnogo sejalo; ne smemo biti nestrpni, ko sadov morda ne bomo takoj videli. A molitve tolikih romarjev gotovo niso bile zaman.«
Mogočno zborovanje beneških Slovencev
Tisočletnica solkanske cerkve
Tiiho m brez velikega hrupa pri malbito palmi cerkvi starejših in razveseljivo itudi mladih je 27. in 28. decembra solkanska cerkev sv. Stefana, prvega mučenca, praznovala tisočletnico svojega obstoja.
Za to priložnost je združeni dekanijski zbor pod vodstvom prof. A. Ipavca naštudirali in izvajal poseben vokalno-instru-mentalen koncert. Slavnostna akademija, združena z mašo, se je pričala ob 20" (27. decembra 1975) z izvajanjem naslednjih skladb: Večerni zvon, rosika narodna, Mozartova Laudate Dominum in Dvor-žakova Eja mater. Slišali smo tudi kako Monotono pojo kraguljčki in Zadnje pismo A. Ipavca. Sledil je psalm 150 C. Francka in Božični prizor v pasmi, učinkoviti Gloma Agnus Dei J. Hayidna ter mogočni Haandlov Aleluja.
'Napovedovalci so poskrbeli za odlično povezavo pri vsaki 'izvedbi, iki je prisotne popeljala v davnino, ko so se naši predniki po iz daljnih Karpatov prehojeni poti ustavili tu ob bistri SoSi. »To bo meja« in onkraj v Brdih »Tam naj bodo naše zadnje straže«. Narod, ki se je tu usitavil, ni vedel, (kaj ga v sto in sto letih čaka in vendar je presital vse vihre in
prebolel ponižanja ki zatiranja na tem tako važnem koščku zemlje.
A končno je narod vstal in strgal okove ter svobodno praznuje veliki jubilej svojega krščanskega žarišča na najzapadnejši meji domovine-. Tiudi zamejci se pridružujemo temu častitemu, izrednemu jubileju, saj je solkanska cerkev mati gori-škiih cerkva. - K. C.
Mednarodni mejni prehod Vrtojba-Štandrež
Promet na novem mednarodnem mejnem prehodu med Italijo in Jugoslavijo pri Vrtojbi oziroma Standrežu se bo odvijal na osmih stezah za vsako smer vožnje. Tako je sklenila mešana tehnična komisija na zadnjem sestanku v Novi Gorici. Na podlagi programa, ki ga je pripravila skupina izvedencev, bodo na prehodu Standrež-Vmtojba rezervkaili osem stez za promet osebnih avtomobilov, štiri za tovornjake in štiri za avtobuse.
Vse te načrte bodo morali prikrojiti novemu mejnemu sporazumu mod Italijo in Jugoslavijo, ki je bil sprejet v Osimu.
Kdor se je v torek 6. januarja na praznik sv. Treh kraljev udeležil v Čedadu že tradicionalnega srečanja izseljencev iz Beneške Slovenije, je odhajal zadovoljen, kajti prišlo je do premika, kii napoveduje beneškim Slovencem boljše čase.
Najprej izredna udeležba: prostorna dvorana »Ristori« je bila nabito polna, to se pravi, v njej je bilo nad BOO ljudi in še mnogi so morali ostati zunaj, ker ni bilo več prostora. Nato izjave govornikov, ki so vsi priznavali obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini ter pozivali, da se dajo tem ljudem pravice, ki jim priti-čejo. Potem uspešen nastop dveh zborov »Beneški brati« in »Nadiški puobi« in končno veselo presenečenje dneva: prvi nastop beneške dramske skupine z »Beneško ojcatjo«.
Poleg izseljencev, ki se vsako leto za božične praznike vračajo v svoj rojstni kraj in številnih domačinov iz vseh -beneških občin so se udeležili prireditve beneški župani z občinskimi svetovalci, predstavniki dežele, videmske pokrajine ter zastopniki slovenskega političnega in kulturnega življenja tostran in onstran meje. Slovensko skupnost sta zastopala deželni svetovalec dr. Drago Stoka in občinska svetovalka iz Doberdoba Marija Ferletič.
Značilen za novo miselnost je bil govor predsednika deželnega sveta Amalda Pit-tonija. Med drugim je dejal:
»Delamo na to, da se ne bi več čuitili tujci na svoji zemlji in da se ne bi uničilo, kar je še jezika in kulture ostalo slovenskemu prebivalstvu v videmski pokrajini. Vse to dokazuje, da dolgoletni psihološki pritisk na vas ni rodil sadov in da trka vaš protest na zavesit svobodnih in demokratičnih ljudi naše dežele. Država je že predolgo časa vaš dolžnik. Preveč let vas skorajda obtožujejo samo zaradi tega, ker branite dokaze o svoji bitnosti. Deželni svet že dalj časa spremlja vaše težave. Hodimo po poti k priznanju vaših pravic kot deželanov in Slovencev na Videmskem. To je vaša zasluga, sad vašega poguma, potrpežljive in dostojanstvene dejavnosti. Nadaljevati moramo po tej poti ter premagovati predsodke in nasprotovanja. Vedite, da so na vaši strani vsi demokrati dežele Furlanija-Julijska krajina in naša deželna skupščina.« Govorili so še pokrajinski svetovalec
prof. Pavel Patricig, predsednik Zveze emigrantov liz Beneške Slovenije Luciano Feletig, pokrajinski svetovalec Giuseppe Chiabudini ter čedajski župan Dal Basso.
Višek vse prireditve pa je bila izvirna priredba »Beneške ojceti«, ki jo je režiral Član SSG iz Trsita Adrijan Rustja, besedilo pa napisali v domačem narečju Izidor Predan. Bil je to res izreden kulturni dogodek, ki je odkril presenetljive sposobnosti nastopajočih igralcev. Nastopili so s toliko sproščenostjo in gotovostjo, da skoro ni bilo moč verjeti, da nastopajo prvič in da so amaterji.
V glavni vlogi kmeta in oštirja je blestel Izidor Predan, Skoro nič pa niso zaostajali drugi nastopajoči. Kot svatje na ženitnim so sodelovali pevci zbora »Rečan«. Silno učinkovita je bila dekoracija, ki jo je pripravil Aido Clodig ter kostumi, zamisel Rosine Zufferli.
S ito igrico bo sedaj ta mlada dramska skupina obiskala naše odre v Benečiji, na Goriškem in Tržaškem. Pojoča beseda, pristnost izražanja in mikavna žanitovanj-ska zgodba s srečnim koncem s harmoniko in svaiti bo nudila gledalcem tisto zadoščenje, ki nam ga žal poklicna gledališča dostikrat ne znajo več dati.
Od prvega emigrantskega dneva v Čedadu leta 1964 nas ločuje komaj dvanajst let. Pri tem kakšna razlika! Tedaj je bilo prisotnih nekaj desetin 'izseljencev, katerim je zapel pevski zbor iz Dola-Paijan. Letos pa nad tisoč oseb, ki so prisostvovale docela samostojnemu programu naših beneških rojakov.
Zvezda, ki je zasvetila nad Betlehemom, je razsvetlila tudi Beneško Slovenijo. Sv. Tram kraljem je oznanila rojstvo božjega Deteta, nam Slovencem pa prebujanje našega ljudstva v Nadiških dolinah. Prepričani smo, da je najhuje že mimo in da je Beneška Slovenija narodno rešena.
— ej
Naslednik kardinala Alfrinka
Pred meseci je holandski primas kardinal Alfrink papežu sporočil, da se odpoveduje vodstvu svoje škofije, ker je dosegel starost 75 let. Sv. oče je sedaj njegovo odpoved sprejel. Na njegovo mesto je imenoval kardinala VVillehrandsa, ki je bili doslej predsednik Tajništva za zedinjenje kristjanov.
Ob zaključku tridesetletnic Sestanek deželnega tajništva
Slovenske skupnosti
Odšlo je leto, v katerem smo se Slovenci skupno z drugimi narodi spomnili konca grozot druge svetovne vojne. Poraz držav Osi in zmaga Zaveznikov v letu 1945 je bil tak dogodek za Evropo in ostali svet, da seveda nismo mogli mimo jubileja drugače kot s ponovno oživljenimi občutki neizmernega olajšanja, ki smo ga doživljali na pragu poletja pred 30 leti. Pri tem je bil osnovni poudarek na počastitvi vseh, ki so za boljši svet darovali v zadnji vojni svoja življenja.
V premišljevanje se nam zdaj ponuja obračun o tem, kako smo proslavljali. Odšteli bomo vse, kar je bilo nespornega in plemenitega: vse intimne in javne manifestacije, ki so potekale v znamenju spoštovanja do padlih, veselja nad pridobljeno svobodo in vere v demokracijo kot oblikovalko človeka vrednega življenja. Mimo tega pa preostaja nekaj pomislekov in ugotovitev.
Bežen pregled čez proslave v svobodni Evropi nam najprej pokaže, da je bila Italija v tem daleč na prvem mestu. Psiholog naj ugiblje, če je v tem ostanek kakega kompleksa krivde, ki bi jo utegnila vzbujati fašistična preteklost (seveda vsiljena!) te države.
Političnemu opazovalcu pa ni treba tako daleč v skrivnost človekove in narodove duše. Vsem je bilo jasno, da je veliko proslav potekalo izrazito v službi sodobnega dogajanja, saj je jubilejni čas kot naročeno sovpadal z volitvami, drugimi najvažnejšimi v povojni Italiji.
Mimo uradnih, resnobnih, zgodovinsko obeleženih svečanosti je bilo zato veliko ideološke, aktivistične zagnanosti predvsem z levice. Tako smo le malo slišali o ameriških, angleških, poljskih armadah, ki so poleg garibaldincev tudi nekaj prispevale k osvoboditvi Italije, čutiti je bilo neko naelektrenost, značilno za državno skupnost v hudih krčih družbeno-politič-nih pretresov. Nepogrešljivo je zadišalo po načrtih o nekem pohodu na oblast.
Seveda smo vse to zaznali tudi na slovenskem območju, s to razliko, da se na mešanem in mejnem ozemlju vsaka stvar še dodatno zakomplicira. Naše proslave, ki so bile v večini primerov v rokah levičarjev, so bile skoraj dosledno razklane. Občinstvo je prihajalo nanje s svojimi slovenskimi partizanskimi spomini, prireditelji pa so po liniji svojega včlanjenja v ANPI, PCI in PSI vabili drugorodne partijske veljake in skušali čustveno usmerjati množice v svet, ki bi si ga v letih 1941-1945 le težko predstavljale kot svojega.
Kaj sta si lahko na hrupni zakuski povedala mati treh padlih Slovencev in bradati italijanski mladoletnik z vietkongov-sko ovratnico, nam ni dano razumeti. Poštenjak bo tudi strmel, ko bo zvedel, da so vzgojitelju s partizansko preteklostjo na neki komemoraciji zabrusili v obraz »fašista«, ko je iskreno vprašal, čemu naj njegovi učenci pred spomenikom padlih Slovencev pojejo »Bella ciao«.
To, da so bili med starešinstvom marsikje brez zadrege postrojem tudi bivši fašisti, je pa že tako in tako pojav, ki ga žal poznamo ravno 30 let.
Kljub vsemu je bilo marsikatero oko rosno, ko se je izpred novega spomenika začula Kajuhova poezija ali je zadonela z odra pesem »Hej tovariši, tujec mora iz naše zemlje«. Preveč je bilo gorja in upov, preveč požrtvovalnosti in ponosa, da bi se vse to pozabilo. In tako se je ob 30-letnici marsikdo čisto resno vprašal, kdo je zapravil slovensko partizansko pravdo. Kdo, komu in za koliko.
Poglavje zase bi bilo razmišljanje o simbolih, ki smo jih videvali na določenih prireditvah. Najprej rdeča zvezda. Spoštujemo jo pri komunistu, ki veruje v svojo idejo. Odklanjamo pa jo kot vsiljeni skupni simbol za vse, ki so bili in so še proti fašizmu.
Druga stvar so italijanske zastave, ki smo jih tudi videli na kaki slovenski svečanosti za 30-letnico osvoboditve. So želeli organizatorji z njimi poudariti neko ozemeljsko dokončnost, ki je potem prišla z jugoslovanskim pristankom prav za 30-letnico?
So pa italijanske barve na onih slovenskih prireditvah vsaj demokratu vzbudile neko spoštljivo misel, o kateri se levičarskim prirediteljem kajpak niti ne sanja. Spomnile so nas na državo, v katero smo bili vključeni, in nam ponudile neko pre-merjavo. Italija je svojo protifašistično »Resistenzo« izvedla v PLURALIZMU. Ko Je prišla svoboda, ni nihče iz oborožene koalicije prevzel oblasti in vsilil vsemu narodu novo diktaturo. Iz boja proti fašizmu so Italijani izšli svobodni in so to do danes tudi ostali.
Kako otožna je primerjava z matično
domovino, ki je vsemu svetu zgled junaškega upora proti okupatorju, a je ta upor neznatna manjšina zmanevrirala za svojo partijsko zmago in uvedbo diktature brez najmanjše možne kontrole.
Preostaja še dejstvo, da imamo za vsem tem po naših vaseh lepe, mogočne spomenike. Sodobnike in zanamce bodo dan na dan opominjali, da se je tu nekoč bil slovenski človek za svobodo v skupni svobodni domovini. Herojski boj s pretresljivim rezultatom: da je pluralistična svoboda možna v državi, proti kateri so se dvignili slovenski partizani, ni je pa tam, kjer je bila centrala veličastne, zlorabljene epopeje, in kjer prikrivani množični grobovi kričijo resnico o veliki ukani.
MLAJŠI SLOVENEC
■ V' ljubljanski umetnostmi galeriji Labirint razstavlja od sv. Trah kralljev dalije koroška akademska 'slikarka Zorka Weiss, 29-latna koroška Slovanka, ki poučuje risanje na slovenski gimnaziji v Celovcu. Za svojo samostojno razstavo v Ljubljani je slikarka odbirala 21 svojih del, med temi 8 na platno. Slikarka Weiss razstavlja na podlagi povabila, kar je gotovo veliko priznanje, če pomislimo, da je moral umetnišiki svet galerije letos kar 40 ponudb odkloniti. Tudi ta dogodek priča, da korošiki Slovenci niso več samo idilično kmečko ljudstvo, ampalk so že prerasli v sodobno družbo in samostojno posegajo bodisi v politično življenje kakor tudi v samosvojo umetniško govorico. To pa je tudi jamstvo za njihov prerod, obstoj in razvoj.
U Akademija slovenskih bogoslovcev, ki povezuje koroške slovenske študente bogoslovja, slavi svojo 12(Metnico. Njeni začetki so povezani z osebnostjo svetniišikega škofa Antona Martina Slomška. Slomšek je že kot bogoslovec v letu 1821 izbojeval dovoljenje za duhovne vaje bogoslovcev v slovenščini. Akademija je bila formalno osnovana (leta 1848. V svoj program je prevzela vse to, Ikar je Obsegala že Slomško-
Pri iskanju podatkov za Primorski slovenski biografski leksikon Goriške Mohorjeve družbe sem prosil Tržačanko sestro Anico Miklavčič, ki je sedaj na Fortmazi, naj mi pošlje osebne podatke ziase in za svoja dva brata. Taikoj mi je odgovorila s pismom iz mesta Chumgli (3. novembra 1975) in priložila tudi fotografijo. Ker se mi zdi škoda, da bi to spremno pismo ostalo ikje v arhivu GMD, ga tu v celoti objavljam. - Lojze Škerl
Z velikim veseljem sem prejela vaše pismo, ker mi v prvi vrsti obujate lep spomin na Istro, kjer sem bila eno leto skupno z mojim pok. bratom Poldetom. Jaz se pa res ne spominjam več, kje sem vas srečala. Zelo rada bi ustregla vaši želji, a ne vem, če bo prav, kar bom napisala. Veste, že skoro 40 let živim na Japonskem in Kitajskem, zato je moja slovenščina revna; pomislite, da skoro ne vem pravzaprav, kaj pomeni beseda »leksikon«. Vseeno bom poskusila kar bo mogoče, da ustreženi vaši prošnji. V Trstu me najbolj dobro poznajo še nekatere Marijine družbenice iz ul. Risorta 3, ker sem tudi jaz spadala v to Marijino družbo predno sem postala misijonarka. Te mi vedno pišejo in tudi pomagajo.
Drugih sorodnikov nimam v Trstu, ker so starši že davno umrli, brat Leopold
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki se 'je sestalo v Šiteverjanu v soboto 27. decembra, je obširno in poglobljeno razpravljalo o programski izjavi predsednika obnovljenega deželnega odbora (po izstopu socialistov) dr. Comelija.
V pretres je vaelo talko programske smernice glede gospodarsko-socialnih pobud in posegov kot ©lede odnosov do političnih sil, ki niso prisotne v koalicijskem odboru, ki ga sestavljajo DC, PSDI in PRI.
Posebno pozornost je posvetilo tistemu delu izjave, ki govori o volji deželne vlade, da se bo aktivno prizadevala pri osrednjih oblasteh v Rimu za uresničitev globalne zaščite slovenske monjšine na osnovi 6. člena ustave ter tudi sama spre-
va šola: pridiganje in druge govorniške vaje, pismene vaje, gojitev družabnega življenja in petje.
■ Znani avstrijski strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. Theodor Veiter je v uglednem dunajskem tedniku »Die Fur-ohe« objavil dolgo in dobro podprto poročilo o ponemčevanju slovenskih krajevnih in tlopisnih imen na Koroškem. To ponemčevanje izvaja sam avstrijski Zvezni urad za meritve in merjenje (Bundes-amt ftir Eich- und Venmessungswesen) ter znana dunajska založba zemljevidov in specialk Artaria- Ereytag & Bemdt. Dr. Veiter navaja primere, ko se stara slovenska imena na prejšnjih zemljevidih zamenjavajo s ponemčenimi npr. Pečovnik postane »Steinhiigek, Suhi vrh »Trocfken-berg«, Kočna v Karavankah pa »Vellacher Hoohtal«. Ob gornjem porečju Drave so npr. že med vojno napravili iz 'kraja Win-disch Matrai (windisoh = stara nemška oznaka za slovenski) »Maitrei in Osittirod«. Slovensko gorsko ime Baba pa prevajajo s »Frauemberg« ipd. Potem porečejo — komentira celovški »Naš tednik«, da na teh krajih nikoli niso živeli drugi kot nemški ljudje. Samo poglejte zemljevide Artaria-Freytag & Berndt!
je umrl leta 1939, ostal je samo p. Albin, ki je sedaj v Parmi. On želi živeti tiho in skrito potem ko je prišel nazaj iz misijonov 1960. Zelo malo piše, pa tam v uradu veliko dela za misijone.
Jaz sem že šest let tu na Formozi in misijonarim med mladino in tned ubogimi »jetnicami« v zaporu. Naše glavno delo je »pastoralno delo« v pomoč našemu župniku, kateri je frančiškan in ne zna še dobro kitajščine. Imamo lep otroški vrtec in velik penzionat za dekleta, ki delajo v tovarni podnevi in študirajo zvečer. Hodijo v večerno šolo ob 6 - 9.30. Osemdeset jih je.
Prilagam list in nekaj podatkov o mojih bratih. Prosim, oprostite, če je kaj slabo napisano... samo »volja* je dobra. Tudi jaz se večkrat oglasim v »Katoliških misijonih« in pošljem tudi kako sliko. Slovenka sem — Primorka, in zato ponosna. Vsa sem zapustila za Boga — tudi svoje domovine ne bom nikdar več videla.
Zelo rada berem »Katoliški glas«, ki mi prinaša tržaške novice in včasih tudi vaše besede. Pošilja mi ga družbenica. Čeprav daleč — čutim, da sem v Kristusu z.dra-Žena z vsemi mojimi Slovenci tam v Trstu in molim za vse, posebno za duhovnike.
Vdana sestra Anica Miklavčič, kanosi-janka.
jela ustrezne ukrepe v okviru lastnih pristojnosti v smislu 3. čl. deželnega statuta.
Prvi odraz tega zagotovila vidi deželno tajništvo SSk v obvezi novega odbora, da bo dežela upoštevala pripombe krajevnih ustanov po samostojnem upravljanju šolskih problemov tudi v okviru šolskih okrajev, kar je pravzaprav enotna zahteva šolskih in družbenih sil manjšine, ki jo SSk brez pridržkov v celoti podpira.
Na osnovi omenjenih zagotovil predsednika Comellija in v pričakovanju nadaljnjih pojasnil v teku razprave o programskih izjavah v deželnem svetu je deželno tajništvo SSk pooblastilo svojega deželnega svetovalca, da preveri volijo deželnega odbora posebno glede izvajanja obvez v korist slovanske manjšine v deželi in se temu ustrezno ravna pri glasovanju.
Deželno tajništvo SSk je kritično analiziralo zadnjo izjavo predsedstva vlade v Rimu, v kateri je rečano, da po Posebnem statuitu, priloženem Londonskemu sporazumu iiz leta 1954, ni predvidena uporaba slovenščine v izvoljenih organih.
SSk meni, da gre za enostransko in re-restriktivno tolmačenje Posebnega statuta in s tem črke in duha 8. člana nedavne pogodbe iz Osima, ki je povezala vsebino Posebnega statuta. Zato je pričakovati — ne glede na negativne odmeve pri slovenski manjšini v Italiji — interpretacijo 5. člana Posebnega staituta tudi druge pogodbene strani.
Naše stališče ne more biti drugačno, kot da imajo predstavniki manjšine pravico govoriti v materinem jeziku tudi v izvoljenih organih. Zato je sedaj na predsednikih izvoljenih ustanov: ali da dejansko omogočijo izvajanje te pravice ali pa da takoj sprožijo postopek za sprejetje ustreznih Ukrepov.
im mn im nm
M Na Brdu pri Kranju je prišlo v ponedeljek 29. decembra do srečanja med Titom in predsednikom avstrijske vlade Kreiskim. Iz izjav, ki sta jih po srečanju podala oba državnika, je bilo razvidno, da sta se pogovarjala tudi o slovenski manjšini, toda do kakega zbližanja v tem vprašanju ni prišlo.
■ Moskovski list »Pravda« zavrača pluralizem, tj. različnost ideoloških pogledov ter večšteviilčnost političnih strank. Po mnenju lista je tak pluralizem meščanski pojav iin ne bi branil ralolucionamih pridobitev delavstva.
■ Vsi teroristi, ki so na Dunaju ugrabili vrsto arabskih ministrov, ko so razpravljali o ceni petroleja, so dobili politično zatočišče v Alžiriji. Nenavadno priznanje za zločin, ki je terjal tri človeška življenja.
■ Sanator Amintore Fanfani je konec leta 1975 kar dvakrat obiskal rdečo Kitajsko. Poleg itaga je preživel deset dni na Japonskem. Zdi se, da imajo oblastniki v Pekingu za damokrščanskega prvaka več simpatij kot za voditelja italijanske komunistične partije Berlinguanja.
■ Med prtljago, vskladiiščeno na mednarodnem letališču La Guardia v New Yorku je zaradi eksplozije podtaknjene bombe bilo 11 mrtvih in 75 ranjenih. Kdo je krivec tega zločina, še ni jasno.
■ V Atenah je bil obsojen na dosmrtno ječo general Dimiitrios Ioanmides, šef policije v polkovniški vladi. Kriv naj bi bil smrti 40 študentov, ina katere je streljala 17. novembra 1973 policija po njegovem ukazu.
■ Prve dni novega leta je zajelo severozahodno Evropo silno neurje. Veter je dosegel hitrost 160 km. Ceste, železniške in pomorske zveze so bile za nekaj časa prekinjene. V neurju je izgubilo življenje 54 oseb, od teh v Val. Britaniji kar 42.
■ Za novo leto je predsednik italijanske republike naslovil na javnost kar dve poslanici. Prvo je namenil vsem državljanom, drugo pa izseljencem širom po svetu.
■ Na imeji med Kuwajtom in Saudsko Arabijo je strmoglavilo libanonsko potniško letalo, pri čemer je izgubilo življenje 82 oseb. Na Irskem pa je prišlo do železniške nesreče, ki je zahtevala 5 mrtvih in 50 ranjenih.
■ Po 34 dneih so ugrabitelji spustili na svobodo Karlo Ovazzo, taščo hčerke predsednika Canf Industrie in Fiata G. Aneggli-ja. Družina je ugrabiteljem izplačala 650 milijonov lir.
■ V Carigradu je zavozilo s pristajalne steze veliko najeto potniško letalo s 360 muslimanskimi romarji, ki so se vračali iz Meke. Pri iteim se je letalo vnelo, potniki pa vsi rešili.
■ Do nove napetosti je prišlo na Portugalskem, ko je kakih dva tisoč osab skušalo rešiti iz zapora v Oportu skupino 140 častnikov in podčastnikov, ki so izvedli neuspeli levičarski udar 25. novembra lani. Pri spopadu z vojaki so bile 4 osebe ubite, šest pa je bilo ranjenih.
■ V Belgiji v rudarskem mestu Gharle-roi je v noči na novo leto izbruhnil v nekam javnem lokalu požar. Pri tem je bilo 15 človeških žrtev. Vsi mrtvi in ranjeni so skoraj biraz izjeme mladeniči in mladenke, stari od 16 do 24 let. Med nijimi je pet Italijanov.
■ Britanska vlada je odpoklicala iz čila v znak protesta svojega veleposlanika, ker je čilska policija pri zasliševanju kruto mučila angleško državljanko zdravnico Sheilo Cassidy. Zdravnica naj bi bila nudila zdravniško pomoč nekemu gverilcu, ki pripada skrajni levici.
Iz Slovenije
Razmah Kopra in njegovega pristanišča
Proti koncu preteklega leta je v Koper pripeljal iz Maribora prvi električni vlak, kii je vozil iz Maribora do Kopra vsega skupaj štiri ure. S item je elektrificirana vsa nekdanja Južna železnica, od avstrijske meje nad Mariborom mimo Ljubljane do Kopra, oziroma do Trsta. Odsek od Trsta do Postojne z odcepom na Reko je bil elektrificiran že pred zadnjo vojno, progo od Postojne do Ljubljane pa so elektrificirali razmeroma pozno, šele v začetku šestdesetih 'let.
Šale odslej je šla elektrifikacija slovenskih železnic nekoliko hitreje, po povezavi Ljubljane s Postojno še iiz Ljubljane do Jesenic, potem do Zidanega mosta in Dobove na meji s Hrvaško, okoli lata sedemdeset končno med Zidanim mostom in Celjem in 1975 od Celja do Maribora in avstrijske meje, ter še nova koprska proga od Hrpelj (na progi Divača-Pulj) do Kopra. Talko so povezana osrednja slovenska mesta: Maribor (123.000 prebivalcev), Ljubljana (240.000) in izhod na morje Koper s pristaniščem (okoli 15.000 prebivalcev).
Po izvršeni elektrifikaciji železniškega odseka med Hrpeljami in Koprom se bo tovor po železnici do pristanišča podvojil: od 2 na 4 milijone tem leltno.
Koprsko pristanišče se širi v smeri proti Ankaranu. Rmalu bodo začeli izkopavati tretji zatok med širokimi pomoli, ki bo imel globino 16-18 metrov. Z izkopanim gruščem in peskom iz morja bodo zasipavali še nadalje škooijanski zaliv, na čigar površini .se z izsuševanjem širi industrija. Zaliv se razprostira med koprskim mestom in celino. Ker isega železniški tir do samega Kopra, je Šikocijanski zaliv že ločen od morja;, pravzaprav je povezan z njim le z ozkim kanalom. Ob tem prometnem konau naj bi v prihodnje postopoma zrasli kolodvor, avtobusna postaja, nova pošta, parkirni prostor, poslovni hotel, trgovine in nekaj drugih naprav.
Uspešno slovensko podjetje
Slovanska industrija za telekomunikacije in elektroniko »Iskra« (47 tovarn, od teh 42 v Sloveniji) je kiijub krizi, ki je zajela to področje, povečala lani proizvodnjo za približno 18 %.
»Iskra« je n.a področju elektronike in telekomunikacij največji proizvajalec v Jugoslaviji, proizvaja pa aparature za telefonijo in celo vrsto maliih gospodinjskih in obrtniških strojev, radijske in televizijske aparate in elektronske dale. Značilna je tudi proizvodnja električnih sestavin za avtomobile, ki jih izvaža tudi v Italijo.
Podjetje »Iskra« ima zdaj v službi približno 26.000 delavcev in uslužbencev. Vrednost proizvodnje se je lani povečala za več kot 21 % in je narasla od treh milijard 350 milijonov Ndin na 4 milijarde in 70 milijonov. Trgovska mreža »Iskre« je razširjena v 17 državah.
Mogočen zaključek svetega leta
Časopisi poročajo, da je sklepnim slovesnostim svetega leta na božični večer sledila približno ena milijarda ljudi. Slovesnosti je namireč prenašala televizija v svetovni povezavi .prek treh satelitov. Na trgu sv. Petra je bilo .zbranih nad sito-Uisoč Rimljanov in drugih romarjev.
Svetoletna vrata je papež zaprl itri minute pred polnočjo. Sveta vrata so samo zaprta in ne bodo zazidana, kot je bilo doslej v navadi. Odprla se bodo v letu 2000, če ne nastopi kakšna sprememba. Pavel VI. je opolnoči na trgu sv. Petra daroval sv. mašo.
V govoru je .poudaril duhovne vrednote svetega leta. Ljudje naj ne pozabijo na molitev. Trudijo naj se za pravo bratsko ljubezen na vseh področjih življenja.
   ............    m..........................
Iz življenja koroških Slovencev
tiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Iz daljne Formoze
S. Anica Miklavčič v družbi goreče katoliške družine na Taivvanu (Formozi)
Dr. Jože Prešeren:
Mariiin dražba ..Marije mitasUnie
fl
V nedeljo 7. decembra je Marijina družba »Marije Milostljive« v uiKci Risonta v Trsitu .svečano proslavila 75Jlatnico svojega delovanja. Za ta svečami im važni dogodek je sestavil njen voditelj dr. Jože Prešeren knjigo Marijina družba Marnje Milostljive, .ki jo' je zalložila Družba sama in išteje 139 strani. Cena 3.500 lir.
V knjigi je dr. Prešeren živahno popisal dolgo in težko živtljeoje te Marijine družbe, ki je bila ustanovljena 22. julija 1899 s sedežem v 'kapelici šole Družbe sv. Cirila in Metoda pri iSv. Jakobu. Na prvem zboru je bilo 250 (kandidatinj, vodil pa jih je Anton šttemiberger, .ustanovitelj in kaplan pri Novem sv. Antonu. Ze naslednje leto so vzele v najem armensko cerkev očetov meharistov v ulici Giustinalli in jo obdržale do leta 1937 za mesečne shode. Ker pa so potrebovale sobe za sestanke in socialno delovanje, so najele marca 1907 v ulici sv. Frančiška 15 večje prostore, da so dobile dvorano z odrom, kapelico, čitalnico in še eno sobico. Februarja 1912 je tržaški škof Andrej Karlin blagoslovil Marijin dom v ulici Risonta in ta dom je služil svojemu namenu do leta 1968, ko so ga podrli in na njegovem mestu postavili sedanjsg3- ki je štirinadstropen, ima kapelo, dvorano in vrsto* sob z modernimi udobnostmi.
Lata 1901 je bilo v Družbi že nad tisoč deklet in žena in tedaj so se prvič udeležile procesije sv. Rešnjega Telesa. Poro-ševavec v tedanjem listu Svetilnik je prizor talkole opisal: »Oči vseh so se obrnile nia divan prizor. V sončnem sijaju je zasijala kakor v ognju bleščeča se zastava slovenslke družbe Marije milostljive. Za njo pa dolga vrsta snežnobalih Marijinih hčera, za njimi dolga virsta Marijinih sester, vse z družbeno svetinjo, belo zavezo na ,glavi in gorečo svečo v roki. To je bil prizor, kakor ga Trst še ni videl. Vsalko oko je billo rosno. Na zastavi je naravnost gorel 'kakor v zlatem ognju slovenski napis "O Marija, naša Mati!” Ves čas so molile in pele slovenske pesmi, prav taiko pa tudi druge Skupine, (ki so se udeležile procesije s svojimi zastavami. Ko so magistrami očetje zvedeli, da bo pri procesiji sodelovala Marijina družba, so sklenili, da se je oni ne udeležijo in prav talko iKi mesitini stirtaianilki i*n .mestni pevski zbor.« Ze omenjani poročevavec zaključuje: »Magistrata ni nihče pogrešal in mestne pevce so obilno nadomestili pevci bratovščine sv. Cirila in Metoda in pevke slovanske Marijine družbe.«
Prvi voditelj je moral zaradi pritiska nasprotnikov leta 1903 zapustiti Tnst, novi voditelj Družbe je bil trd leta Franc Kosec, za njim Franc Guštin do 1937, to je celih 31 let. Tedaj se je Družba zelo razmahnila. Ustanovili so razne odseke: odsek sv. Marte je skrbel za dekleta, ki so prihajala v Trsit služit. Članice Marijine družbe so organizirale ^kolodvorsko stražo«, iki je delkileta sprejemala pri vlaikih in jih vodila v Marijin dom, kjer so dobila začasni dom. Pijev oziroma Pavlov odsek je skrbel za slovenslke časopise in knjige in za Družbino knjižnico. Misijonski odsak je podpiral misijone, odsek sv. Cecilije je skrbel za cerkveno in narodno petje, Katarinin odsek je pripravljal igre in prireditve, ki .so jih imenovali »veselice«. Bili so še drugi odseki in vsak po svoje Skrbeli za versko, socialno in narodno življenje članic in Slovencev v Trstu in okolici.
Leta 1907 so uprizorile prvo igro in od
tedaj ni bilo leta, da bi članice ne pripravile štirih iger in ikake akademije. Režirale so večinama učiteljice, kot Hedvika Pregelj, Anica Čok, Stana Of.icija od 1940 dalje in druge. Pod fašizmom so bile to edine tslovenske prireditve v Trstu, zato so bile toliko pomembnejše. Marijina družba je namreč vsa leta delovala, čeprav se je morala boriti na vse strani.
V knjigi je opisano celotno življenje te pomembne Družbe, ki je imela za voditelja še Ivana Omerso (1937-67) in zdaj Jožeta Prešerna. Lahko sklenemo to poročilo z besedami sestavljavca knjige: »Za nako društvo je gotovo dobro znamenje, če po 75 letih ustanovitve še deluje. To dejstvo dokazuje, da raste iz globokih korenin in da se zavzema za visoke cilje.« V knjigi je polno podatkov iz splošnega tr/aškega življenja.
Knjiga je pomemben dokument za zgodovino Slovencev v Trstu, napisana po Družbimdh arhivih in kroniki, poživljena pa s številnimi fotografijami iz Družbinega življenja, ki je bilo. zelo razgibano in za vse koristno.
Prof. Martin Jevnikar
(Literarne vaje, XXVIII. let. - štev. 2)
Predstavitev knjige »II teatro sloveno«
V soboto 20. decembra je bila v mali dvorani gledališča Rossatti predstavitev italijanske knjige »II teatro sloveno«, ki je antologija slovenske .dramatike od začetka do danes. Izšla je pri založbi Mar-silio Editori v Padovi na 388 straneh; pripravili so jo Josip Tavčar, Furio Bordon in Josip Koruza, prevode odlomkov pa so preskrbeli slovenski profesorji iz Trsta.
V uvodnem govoru je Guido Botiteri, predsednik Stalnega italijanskega gledališča v Trstu, pojasnil, kako je prišlo do knjige, že leta 1968 so se v Ljubljani dogovorili, da bodo kot most širili slovensko .kulturo, predvsem gledališko, med Italijani. Najprej so prevedli in uprizorili Grumov »Dogodek v mestu Gogi«, zdaj je izšla antologija, prihodnje leto pa se bodo ob Cankarjevi stoletnici spomnili tega jubileja s kako njegovo dramatsko predstavo v Italijanščini.
Za njim so igralci italijanskega in slovenskega gledališča recitirali odlomek iz Cankarjevih »Hlapcev« in Smoletove »Antigone«. Prof. Tavčar je prebral uvod, ki ga je napisal v knjigo, predvsem pa je poudaril kulturne vezi med Slovenci in Italijani, ki jih je gledališče občutilo prav ob svojem začetku in tudi pozneje. Glede
izbire tekstov je pripomnil, da so sprejeli
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prosim za besedo...
Prosim za besedo, da bi predlagal uredniškemu konzorciju »Katoliškega glasa«, naj povabi svoje bravce k objavljanju spominov iz pretekle .vojne.
Končujemo jubilejno leto miru in svobode, tridesetletnico nove dobe, ki se je bila začela za pol sveta z uničenjem nekaterih tiranov. V tem letu je bilo na slovenskem prostoru polno spominskih svečanosti in vstalo je precej novih spomenikov žrtvam iz osvobodilnih bojev. Še več je bilo v tisku objavljenih spominov, dokumentov in novih komentarjev ali zgodovinskih ocen, kakor tudi novih literarnih obdelav dogodkov v letih 1939 do 1947 in ne malo tudi za dobo med obema vojnama. Vse to dopolnjuje številne prejšnje spise. V tridesetih letih se je nakopičilo ogromno tiskanega gradiva za bodoče zgodovinopisce in literarne kritike. Vendar iz dosedanjih publikacij zija še mnogo pomanjkljivosti, hudih pomanjkljivosti. Kje bo bodoči zgodovinar našel vire za izpolnitev vrzeli?
Med nami je še mnogo živih prič za vojne in revolucijske dogodke od 1941 do 1947 in nekaj »očividcev« tudi za še bolj oddaljene dni slovenske preteklosti. Imamo dosti ljudi, ki so mnogo doživeli, mnogo videli in slišali, mnogo pretrpeli — in niso doslej še nič ali premalo popisali. Kako bi bilo škoda, da bi njih spomini šli v pozabo z njihovo smrtjo!
Naj bi torej »Katoliški glas« v posebni rubriki začel objavljati pričevanja doslej molčečih! Ta moj predlog vsebuje kajpak vabilo vsem, ki imajo kaj po\>edati in zriajo sami popisati ali pa zaupati sposobnemu zapisovalcu, naj se vzdramijo in bodočim rodovom izročijo, kar vedo iz tistih najstrahotnejših dni slovenske preteklosti in kdor je odkril pomaatjkljivasti v zgodovinopisju za prejšnja desetletja, naj pohiti s svojim pričevanjem izpolnjevati tudi tiste »špranje«!
Premnogo smo že zamudili, ker smo marsikaj pozabili. Marsikaka dokumentacija je bila tudi uničena. Govorim iz lastne izkušnje. Med vojno sem si zapisoval
imiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Življenjski jubilej zaslužnega beneškega duhovnika
Na božični dan 25. decembra 1975 se je srečal z Abrahamom trbijsiki župnik g. Emil Cancig. Jubilant je znan duhovnik v Nadišlkih dolinah, kjer od leta 1957 vodi trbijsko župnijo. Poln energije in še bolj poln ljubezni do .svojega ljudstva stoji na braniku njegovih pravic v cerkvi in tudi v javnosti. Skupaj z nekaterimi drugimi duhovniki (Laurencig, Birtig) izdaja glasilo Nadišike doline »Dom«, ki se zmeraj krepko in pogumno 'bori za beneško ljudstvo. Sodeluje .tudi pri raznih skupnih nastopih v prid Benečanov, posebno še pri vsakclotni kulturni prireditvi na Kamenici. Ro5i smemo, da je nekako animator slovenskih duhovnikov v Nadiških dolinah.
Gospodu jubilantu čestita tudi »Katoliški glas« in vse slovensko ljudstvo v zamejstvu. Zdimo mu, da bi še dolgo stal na braniku svojega ljudstva in da bi žel veliko uspehov pri tem.
Slovenec izvoljen v avstralski senat
Na zadnjih volitvah v Avstraliji je bi.l izvoljen na listi liberalne stranke v senat Milivoj Emil (Miša) Lajovic. S to izvolitvijo je ta čast doletela prvaga Slovenca, povojnega begunca. Lajovic se je rodil leta 1921 v Ljubljani in je prišel v Avstralijo leta 1951. Bil je prvi predsednik Slovanskega društva v Sydineyu in je še vedno njegov član. V avstralski liberalni stranki je od teta 1959. Emigracijo je začel kot navaden delavec v tovarni za dve leti.
Kot znano, je v Avstraliji prišlo pri zadnjih volitvah do velike spremembe in je bila laburistična (socialistična) stranka poražena z veliko večino po .liberalni stranki; sedaj je pričakovati radikalnih ulkrapov na gospodarskem področju, da se popravi zavoženo gospodarstvo in tudi v zunanji politiki pomeni zmaga liberalcev povratek k .tradicionalnemu prijateljstvu do zapadnaga sveta. - Peter Urbanc
nekaj kronike. Leta 1943 so mi jo neodgovorni ljudje zaplenili. Nadaljevanje so mi leta 1945 neke preplašene duše v moji odsotnosti požgale. Kako bi mi bili tisti skromni zapiski iz mojega majhnega po-zorišča dragoceni! Ostali so le obledeli spomini.
Tako se je zgodilo še marsikomu drugemu v še večjih in važnejših razmerjih. Dajmo, vsaj to objavimo, česar se še spominjamo! S kakšnim užitkom prebiramo naprimer Jurčecove knjige »Skozi luči in sence« ali pa Kobalovi knjigi »Svetovni popotnik pripoveduje«! Koliko doslej neznanega nam te knjige razodevajo! Kako dragocen vir za bodoče zgodovinarje bodo ti in mnogih drugih piscev tiskani spomini!
Nima vsakdo zgodovinsko potnembne tvarine za celo knjigo. A tudi kratek, droben doživljaj posameznika utegne tvoriti dragocen kamenček za sestavo popolne mozaičrie podobe o slovenski preteklosti. Prav za take posamezne, seveda zgodovinsko zanimive prispevke naj bi »Katoliški glas« nudil prostor in za daljše in bogatejše spise naj bi dajal pobudo!
Ker smemo biti z veliko večino dosedanjega povojnega zgodovinopisja o Slovencih temeljito nezadovoljni, bo za »Katoliški glas« zelo častno, če bo prispeval k dopolnjevanju in restavriranju zgodovinskih resnic. Tudi to bo zgodo\’in-ska zasluga.
Hvala časopisu za prostor, hvala bralcu za branje!
Stanko Žerjal
najboljše, pri tem pa so tudi gledali na to, da bi jih Italijani razumeli.
Končno je Mara Poldini-Debeljuh pojasnila način prevajanja. Ker je bilo malo časa, so prevajalci gledali v glavnem na to, da bi bil prevod berljiv.
Udeležiba je bila zadovoljiva.
Nova premiera SSG: »Barbari«
SSG iz Trsta je imelo v petek 19. dec-cembra trat j o premiero v letošnji sezoni. Na vrsti je bilo dalo ruskega dramatika Maksima Gorkija »Barbari«, ki je doživelo krstno uprizoritev v slovenščini. Za prevod je poskrbel prof. Janko Moder, kateremu, gre zato tudi zasluga za lap in čist jezik. Režiral je Stavo Žigon, sceno je pripravil Petar Pašič, kostume pa Božana Jovanovič, vsi trije iz Beograda.
V »Bailbarih« slika Gorki življenje v ruski provinci ob koncu prejšnjega stoletja. Prihod inženirjev, ki načrtujejo železniško progo, nekoliko razgiba dolgočasno življenje malega podeželskega mesta, vendar se v bistvu nič ne spremeni. Goilkija zanimajo zlasti notranji nagibi, zato so njegove osebe psihološko poglobljene. Naniza nam galerijo najrazličnejših likov, ki so zanimivi, a morda preštevilni. Tudi dogajanje je preveč razvlečeno, čeprav hoče avtor s tam prikazati dolgočasnost in brezperspektivnost tamkajšnjega življenja. Ce valjajo ti pomisleki tekstu, pa zaslužijo igralci pohvalo za svoj trud in za prepričljive like, ki so jih ustvarili.
Izjava mladinske komisije SSk in ZSMI
Predstavniki .mladinske komisije Slovenske skupnosti in delegacija tržaške Zivaze socialistične mladine Italije, ki so se zibra-li na sedežu pokrajinske federacije PSI, so se razgovorili o ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in o vprašanju globalne zaščite slovenske manjšine. Predstavništvi sta soglašali, da je treba čimprej ustanoviti slovanski šolski okraj, kar je seveda povezano s prizadevanjem za. globalno rešitev odprtih vprašanj Slovencev v naši deželi.
Predstavništvi sta poudarili, da oikraj še zdaleč ne predstavlja »geta«, v katerega naj bd se zaprle slovenske šolske ustanove, temveč je nujen pogoj za kulturni razvoj Slovencev s celotnim razvojem deželnega prebivalstva.
Mladinska komisija SSk in ZSMI sta mnenja, da je rešitev omenjenih vprašanj povezana z doslednim uresničevanjem ustavnih določil, ki predvidevajo aktiven posag države in upravnih tales za zaščito narodnih manjšin. Zato pozivata politične sile, da se obvežejo za izdelavo zakonskih norm o globalni zaščiti predvsem na deželni ravni.
Šala z bombo
Na sveti večer se je v cerkvi pri S. Jakobu pripetil zoprn dogodek. Neznanec je med slovensko polnočnico telefoniral, da je v cerkvi nastavljena bomba. Kaplan Silvij Šuligoj je moral pohiteti z bogoslužjem (bilo je že pri obhajilu), naito je povabil ljudi, naj nemudoma izpraznijo cerkev. Policija je izvršila skrbno preiskavo, a bombe na srečo ni .bilo.
Dogodek je močno odjeknil med našimi ljudmi, saj so ga vsi ocenili kot znak narodnostne nestrpnosti. Posebno težo mu dajeta čas in ikraj, kjer je bil izveden.
Otroški vrtci v tržaškem mestu
Tržaška občina bo kmalu zaključila z gradnjo novega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v ul. Cave. V novo poslopje bodo premestili oba oddelka občinskega otroškega vrtca, slovenskega in italijanskega, ki sta sedaj nastanjena v poslopju slovenskega učiteljišča v ul. Caravaggio, obenem pa bodo odprli še dodatno tretjo sekcijo. Skupno bo v novem otroškem vrtcu prostora za 120 otrok. Odprli ga bodo predvidoma že v januarju. Tako bo na slovenskem učiteljišču rešen problem potrebnih učilnic.
V kratkem bodo odprti tudi dva oddelka otroškega vrtca v zavodu Sergio La-ghi v ul. Conti. Tako bodo na začetku leta 1976 v tržaški občini aktivni 1(M oddelki otroških vrtcev, ki bodo lahko sprejeli 4.400 otrOk. Za šolska poslopja, zlasti za otroške vrtce, je do .sedaj občina vložila že dve milijardi in .pol lir. V letu 1975 sta hila odprta še dva nova otroška vrtca: na Greti in v ul. Puccini, v prihodnjem šolskem letu pa se bosta pridružila še dva: v Domu emigrantov in pri Sv. Magdaleni.
Dolomiti zagrnjeni v belo spokojnost: Colfosca (1645) proti masivu Sella
Bralci pišejo
Ob uprizoritvi »Stare garde«
V teh dneh je Stalno slovensko gledališče iz Trsta podalo na goriških odrih igro »Stara garda«. Lepa in zelo poučna stvar, ki bi zaslužila, da bi si jo ogledal marsikateri mlad par, ki ima na skrbi ostarelega očeta ali mater. Trojica igralcev (Sardočeva, Lukeš in Kobal) so jo izredno prepričljivo igrali. Vmdar... vendar!... Med občinstvom tako v Standrežu kot v Števerjanu je bilo veliko otrok. In ko so ti izkušeni igralci videli pred sabo toliko nedorasle mladine, ali niso mogli pustiti ob strani grobih, prostaških izrazov zlasti na začetku igre? Delo samo je dovolj močno in ne rabi takih »zabeljenih« poudarkov. Menda ne bo kdo trdil, da to spada k »umetnosti« in da ne razumem, kaj je »umetnost«! Da čujem take izraze, grem v vsako slcn>ensko oštarijo, naročim kozarec vina in jih slišim podobne; in mi ni treba plačati 1.000 lir vstopnine! Torej, drago Stalno slo\>ensko gledališče iz Trsta, čas bi že bil... itd. itd.
Gledalec v števerjanu
Slovenščina za Slovence
Okrog sto tisoč Slovencev živi v tujem svetu. Ker nas je malo, živimo največkrat osamljeno. Otroci žive v tujem okolju. S starši govore slovensko, z vsem ostalim svetom pa jezik naroda, kjer žive. Besedni zaklad materinega jezika je besedni zaklad, ki so jim ga dali starši. Zadostuje za navaden, domač pogovor. Za debato ali branje leposlovnih knjig ne zadostuje, starši pa navadno niso v stanju slediti otrokom v tujem jeziku. Prepad postaja vedno večji. To čutijo starši, to čutijo otroci.
Zato sem parkrat sprožil misel med Stojnci na Švedskem, ali ne bi bilo primerno, da bi pošiljali svoj naraščaj na počitnice v naše zamejstvo, na primer v Gorico. Predlog je bil sprejet z navdušenjem. Sevedd je bila to le zamisel. Treba je zvedeti, kaj poreče druga stran.
In tako vam postavljam v tej zvezi ne-naj vprašanj. Prvič, ali obstoji sploh možnost, da bi Gorica ali Trst sprejela večje število slovenske mladine v času počitnic. Ali obstoje primerni prostori za organizacijo tečajev slovenskega jezika. Tretjič, ali obstoje primerni internatski prostori in možnost primernega nadzorstva. Zamejstvo bi v tem oziru lahko vršilo poslanstvo daljnosežnega pomena. V poštev pride tudi sprejem mladine v slovenskih družinah med šolskimi počitnicami. Sčasoma bi se razvil posebne vrste turizem, pri katerem bi lahko sodelovali vsi brez izjeme.	Božo	Prevoršek, švedska
Božičnica na Mirenskem Gradu
V cerkvi Žalostne Matere ibožje na Mirenskem Gradu je bila v nedeljo 4. januarja -popoldne božičnica. Moški izbor »Mirko -Filej* iz Gorice je odpel vrsto božičnih melodij. Svoj delež je doprinesel tudi mogočni domači mešani zbor. Zalklju-čili simo s sveto mašo, 'ki je ob božičnih zvokih zadobila še poseben čar. K vedremu razpoloženju je pomagalo tudi lepo sončno popoldne is prelepim razgledom na zasneženi venec gora v daljavi.
Sovodnje
Na osnovi člena 45 dekreta 416 je bil 24. decembra 1975 na ljudski šoli v So-vodnjaih ustanovljen odbor staršev (Co-miitato dei genitori). Sestavljajo ga Marija Gullin Tomasi, Lucijan Fajt, Karel Drago Buttkovič, Danilo Cotič in Anamarija Pao-latti Tomšič. Slednja je bila izvaljena za predsednica omenjenega odbora.
Podjetje Ribi bo vozilo še šest mesecev
Ko se je že zdelo, da po novem letu gorišiko podjeitje 'Ribi ne bo več prevažalo dijakov v šalo in delavcev na delo, so 'zadnji dan leta 1975 našli rešitev. Deželni odbor je obljubil, da bo še šest mesecev dajali podjetju podporo ikot jo predvideva zaikon. Med tem časom naj občine in go-rišlka pokrajina najdejo ustrezno rešitev v tem, da se prevozi zaupajo javnemu konzorciju, ki naj -se ustanovi. Za šest mesecev je torej zagotovljen pirevoe delavcev in dijakov. Ali bodo v tem času res ustanovili konzorcij, je pa drugo vprašanje. Ali bo ta konzorcij upravljal proge bolje in bolj poceni kot Ribi, je pa vprašanje zase.
★ ZA KMETOVALCE ★ Koli v naših vinogradih
Ker je treba staviti trtam vsalko leto nove kale, ikoilce ali rakllje, ko stari segrnii-jajo, bi hotel opozoriti naše vinogradnike na nekatera dejstva, ki so s tem v zvezi.
Za sečnjo kolov je najboljši čas jesen, ko listje odpade, tj. konec novembra in začetek decembra. Seveda je čas za sečnjo še vso zimo. Marca pa je že prekasno, ker se drevje že pripravlja na brstenje.
Po stoletnih skušnjah naših prednikov pa tudi mojih bi še to dodal, da mena lune neverjetno vpliva na trajnost kolov. Pripraven čas za sečnjo naj bi bil od zadnjega do prvega krajca, najboljši pa je
tik ab mlaju.
Najpripravnejši les za kole je alkacijev, ker se najlaže kolje in lupi in je tudi najbolj raven. Za akacijo pride kostanjev les, nato jesenov din hrastov, v manjši meri pa nagnojev in murvin. Slabši les dajo bor, gaber, topol in vrba.
Da podaljšamo trajnost kolov, jiih še sveže olupimo, iavzemši debelejše, katerim pustimo luib pri vrhu v dolžini kalkih 30 cm, da ne razpokajo, potem pa jih takoj namakamo v 6 % raztopini modre galice z glavami navzdol. V tej raztopini pustimo kole kaka diva do tri tedne, potem jih obrnemo ter zopet namakamo toliko časa. Ko je namakanje končano, jiih dobro posušimo.
Najprimernejša za namakanje je betonska kad, katero si lahko napravimo sami. Mere naj bodo: vsaj 1 m do 1,20 globoka, široka 1 m do 1,5 m, dolga tudi toliko. Seveda se mere ravnajo po potrebi kolov ali velikosti vinograda.
Če nimamo cementne kadi, lahko uporabimo kak sitar porabljen sod, seveda večjega obsega. Če je kad na dvorišču ali v bližini hiše, maramo napraviti pokrov, da ne pride, kadar ni v rabi, do kake nesreče.
Drug način je ožiganje glav kolov. Seveda moramo pri tem paziti, da nam ogenj ne ožge preveč kolov, ker bi postali neuporabni. Vendar ta način le še malokdo uporablja, odkar je v rabi galica.
Tretji način je uporaba karbolineja. Pri tem prebarvamo glavo kola vsaj v dolžini 40 ora ali namakamo v za to pripravnem sodu vsaj nekaj dni. Za to barvanje ali namakanje morajo biti koli popolnoma suhi.
Četrti način zahteva sod iz pločevine, pod katerim zakurimo ogenj, da katran zavre. V to zavrelico vtaknemo popolnoma suhe kole z glavami navzdol. Kuhati se morajo vsaj nekaj ur, da se’ dodobra prepoje.
Zadnja dva načina sta najbolj umazana in tudi najdražja. Koli, obdelani na ta dva načina morajo priti v zemljo vsaj v začetku zime, da se grozdje ne napije Okusa po katranu.
Kdor pa nima svojega gozdiča, kd bi mu dajal potreben les za kole ali si napravlja nove večje vinograde, bo morda še najbolje, če si oskrbi kole iz cementa v premeru 8 do 10 cm. Ti kodi imajo še to prednost, da se nanje lahko napne mrežo proti toči. Seveda pa je treba imeti za nakup kar obilno denarnico. - D. H.
Božični koncert v zgoniški cerkvi
Vsi, ki smo se tldeležili ali pa sodelovali pri božičnem koncertu na dan sv. Treh kraljev v Zgoniku, smo si bili edini, da bi lepše ne mogli zaključiti božičnih praznikov.
Kat na meji dveh svetov stoji krašika vas Zgonik. Kot župnija pripada gorilški nadškofiji, kot občino pa si jo lasti tržaška pokrajina. V zgoniški cerkvi ipa smo bili vsi kat ena družina okoli čudovito lepih jaslic, ki so izražale vse značilnosti našega Krasa s kamnitim hlevčkom, skrivenčenimi drevesi in toplino vzbrstelega žita, ki je mejilo in obenem združevalo ljudi z Detetom.
Cerkov ise je napolnila že pred pričetkom. Prišli so ljudje od blizu in daleč, gnani od ljubezni do naših pesmi in do naše verske skupnosti.
Kot gostje, ki so se vabilu požrtvovalnega župnika Bogomila Breclja z veseljem odzvali, so prvi nastopili pevci moškega zbora »Mirko Filej« iz Gorice. Preskromna hi bila vsaka pohvala, ki bi jo -izrekli in lepe stvari ne potrebujejo hvale. Pod vodstvom Zdravka Klanjščka so zapeli vrsto naših lepih božičnih pesmi: Hitite kristjani, Blažena noč, Nad -Betlehem, Pastirji povej-te, -Ura je polnoči, Nikar ne dremajte ter Zvonovi so speve zapeli. Za lepo povezavo med pesmimi je poskrbel predsednik SKPD »Mirko Filej« Viktor Prašnik. Verniki so s prisrčnim aplavzom nagradili goriške pevce.
Zora Piščarac iz Gorice je recitirala nekaj pesmi z božično motiviko, Bnšljanslke-ga, Ljubke Šorlijeve, Brune Pertotove, Alberta Miklavca -ter Lada Piščanca.
Z velikim zanimanjem in toplo simpatijo smo sledili izvajanju zgoniškega mešanega zbora, ki nam je pod vodstvom Toneta KostnapSla zapel šest božičnih pesmi: Hi-tiite kristjani, Slava na višavi, Blažena -noč, Jezus moje sonce, Le spavaj
Nove poštne pristojbine
Od 1. januarja 1976 dalje -so bile povišane vse poštne -pristojbine. Nove so naslednje: tiskovine 40 lir; razglednice, vizitke (v odprt-i ovojnici), voščila 100 lir; pisma 150 lir -do 20 gramov, od 20 do 50 gramov 270 lir, od 50 do 100 gramov 350 lir; priporočana pisma 400 lir; ekspresna pisma 450 lir; -trgovski računi 130 lir; pisma v inozemstvo 150 lir.
OBVESTILA
Seja Zveze slovenske katoliške prosvete
bo na sedežu v -ponedeljek 12. januarja ob 20.30.
Volitve na višjih srednjih šolah v Gorici bodo v nedeljo 18. januarja na gimnaziji-liceju in učiteljišču rv razne šolske organe in sicer: valitve v -razredne svete (vsak razred ima svoj razredni svet), v disciplinski svet za dijake -in dopolnilne volitve za zavod-ni svet.
SKPD »Mirko Filej« je povabilo v gas-te veroučno skupino z Rakovnika v Ljubljani. V nedeljo 18. januarja ob 16.30 bodo v Katoliškem domu predvajali dramo Stanka Camjka-rja »Zvestoba«. Že danes opozarjamo na to sodobno slovensko dramo, ki jo bo podala mladina iz Ljubljane.
V spomin na prof. R. Bednarika, ki je več let -urejeval Trtnikov koledar, zbirajo pokojnikovi prijatelji v Gorici prispevke za omenjeni koledar. Isti bo leta 1977 obhajal 25 -let odkar izhaja. Zato bi bilo prav, da -se naših bratov Benečanov ob tej priložnosti posebej spominjamo. Z darom za -njihov priljubljeni -koledar pokažemo, da smo pri njihovih težavah z njimi. To jim bo v veselje in pobudo. Darove sprejema Katoliška knjigama v Gorici.
Sv. maša za cerkveno edinost bo v ponedeljek 12. januarja ob 18.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3, Trts-t.
Boršt. V nedeljo 11. januarja pride na obisk v našo župnijo ap. adm. tržaške šlkofije rnsigr. Peter Cocol-in. Po maši, ki bo ob 9. uri, se bo g. nadškof srečal z verniki v župnijskem domu.
Duhovne vaje za duhovnike v Tinjah na Koroškem bodo ad nedelje 8. februarja ob 18. uri do srede 1-1. februarja do 14. ure. Vodil jih bo prof. dr. Anton Terste-njak. Govoril bo o krizi identitete sodobnega duhovnika. Prijave sprejema Katol. Dom prosvete Sodalitas A-9121 Tinje-Tai-nach do 15. januarja 1976. Če ni odpovedi s strani Doma, je prijava sprejeta.
sladko Dete in Angelsko petje. Devetmajst-članski mešani zbor zelo mladih deklet in fantov je zapel ubrano in občuteno.
Ko smo poaneje govorili s pevkami, so nam povedale, da navadno vadijo dvakrat tedensko. K vajam prihajajo redno, nekatere še prav od daleč; učitelj Tone Kostnapfel ima z njimi veliko veselja in polaga v ta zbor velike upe. Komaj tri leta obstaja, pa si je že našel -svojo pot in se uveljavil na dveh Cecilijankah v Gorici in tiudd doma v cerkvi ter v ztunanjem prosvetnem delovanju. Želimo mu še veliko vztrajnosti, iz katere rastejo uspehi.
Nastopil je še mladinski, osnovnošolski zbor iz Zgonika, ki je zapel dve božični, Srečna si štailoa ter Spavaj, spavaj. Pet deklic -nam je za zaključek zaigralo na piščalke dve -božični.
Sledilo je še nagrajevanje jaslic iz zgo-niški-h domov. Jaslice sta si ogledala in ocenila Franka Ferletič -iz -Doberdoba ter
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino!
prof. Franko Žerjal, ki je tudi prečita! imena štirih zmagovalcev (Zdravko, Aleš, Bogdan in Sonja).
Blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je podelil prassšiki župnik msgr. Šibenik, je zaključil četrto revijo -božičnih pesoni v Zgoniku.
S tem pa .prireditev še ni bila zaključena. Nadaljevala se je v restavraciji, kamor je -župnik Brecelj povabil vse -sodelujoče. Pri -pogrnjenih mizah, polnih do brot, se je ikancert nadaljeval. Izmenoma sta pela moški zbor »Mirko F-ilaj« in mešani zgoniški zbor. Oba zbora sta žela obilo odobravanja, saj ata dokazala, kaj vse zmore ljubezen do petja in požrtvovalnost dirigentov. - Z. P.
darovi
Za sklad Katoliškega glasa: prof. Cremo-nes-i 5.000; druž. Prinčič-Spessot ob smrti Alojzije Prinčič 20.000; Goljevšček-Marušič 4.000; N. N., Gorica, 10.000 lir.
Za Katoliški dom: F. B., Gorica, 10.000; Galjevšček-Manušič, Sovodnje, 4.000 lir.
Za Alojzijevišče: A. Ravnik 25 USA dol.
Za Zavod sv. Družine: podporno društvo Gorica 50.000; Franc Simčič v počastitev spomina prijatelja in kolega Stanka Faganela 10.000; N. N. 24.000 lir.
Za SKAD: N. N. 3.000; N. N. 2.000 lir.
Iva Stibilj-Galassi daruje za cerkev sv. Ivana in ACM po 6.000 lir.
Namesto cvetja na grob sestrični Nataliji Simoniti roj. Mavrič darujeta Gizala in Ivan Prinčič za Zavod -sv. Družine in Alojzijevišče po 5.000 lir.
Nada De Reja daruje za Zavod sv. Družine, Alojzijevišče, Katoliški dom in sklad Katol. glasa po 2.500 lir.
Za obnovo cerkve v Sv. Križu pri Trstu: Marija Suilčič 10.000; Marko Udovič 10.000; Leopold Bavčer 50.000; Slavica Košuta 5.000; Cilka Vi-doni 20.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Suhadolc namesto cvetja na grob Natalije Simoniti r. Mavrič 10.000; družina Lapornik 10.000; družina Beličič 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Palum-bo 10.000; Lojzka škerlavaj, mesečni prispevek, 3.000; Zora Hrovatin namesto cvetja -na grob Karla Sosič 1.000; Ivanka Dolenc ob obletnici smrti sina Jadrana 10.000; Stanko Hrovatin namesto cvetja na grob Franca štor 5.000; Pina Malalan 1.400; Marija Dolenc v spomin nepozabnemu bratu Jožefu ob 30. obletnici -smrti -15.000; Jelka Daneu-Cvelbar v spomin pok. Karla Sosič 10.000; dr. Damenico Vuga 12.800; Er-mi-nija Kalc 5.000; Albino Origoni 10.000; N. N. 20.000; družina Štor v spomin moža in očeta Franca 5.000; Ana Hrovatin 5.000; družina Vallepulcini ab krstu 5.000; Ana Sosič 2.000; Alberta Vremec 10.000; Zmaga Malalan 2.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: N. N. 10.000; Mila Ferluga 5.000; Maestro Tulilo ob poroki 1.500 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Ms Trsi t
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 11. do 17. januarja 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša -iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba B. Marcel-la. 11.15 Mladinski oder: »O dečku, ki ni poznal meje«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj.
14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Glas-ba. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Vsi domov«. Igra.
18.30 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glas-ga in glasba za lahko noč.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Scenska glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil.
17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.15 Bridke in pikaste. 19.25 Za najmlajše. 20.35 M. Ravel: »Otrok in njegov začarani svet«, opera. 21.20 Glasba za -lahko noč.
Sreda: 11.40 Radio -za šale. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Avtor -in knjiga. 20.35 Simfonični koncert. 21.35 Glasba za lahko noč.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Slovenski znanstveniki na univerzi. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Prati Damasku«. Tragedija. 22.35 Glasba za lahko noč.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19.10 Franc Jeza: »Nevidna meja«. 20.35 Delo in gospodarstvo.
20.50 Koncert. 21.30 Glasba za lahko noč. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Cerkev sv. Silvestra v Spodnjem Mersinu. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji.
20.50 »Odskočna deska«. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Glasba za lahko noč.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 11. do 17. januarja 1976 Nedelja:	10.20 Otrc-ška oddaja. 11.20
Ljudje in zemlja. 12.25 Slalom za moške.
14.15 Nedeljsko popoldne. 16.00 Pred zimskimi olimpijskimi igrami. 16.40 Košarka Beko : Bo-s-na. 18.25 »Hišica v preriji«. 20.00 »Kapelski kresovi«. 21.15 S pot-i po Latinski Ameriki. 21.50 Šport.
Ponedeljek: 17.20 Iz lutkarjevega vozička. 17.40 Mala čudesa velike prirode, 20.00 O. Wilde: Idealni soprog, drama. 21.25 Kulturne diagonale. 21.55 Kratki filmi.
Torek: 17.20 Zapojte z -nami. 17.35 Mihec iz Lonnanbarga. 21.00 »Vzgoja srca«. Sreda: 16.55 Hokej Olimpija : Jesenice.
20.00 »Jurjev mesec - listopad«, film. 21.55 Evropsko drsalno prvenstvo.
četrtek: 16.15 Drsalno prvenstvo. 17.15 Čarobna žoga. 17.30 Solzice. 17.45 Stržkovo popoldne. 18.20 »Bitja, ki živijo na človeku«, film. 20.00 »Pesem«. 21.30 Po belih in črnih tipkah. 22.15 Drsalno prvenstvo.
Petek: 15.15 Drsalno prvenstvo. 16.15 Pred zim-skimi Olimpijskimi igrami. 17.10 Križem kražem. 18.10 Alpski -kvintet. 18.50 Vzgoja brez avtoritete. 20.05 Teversenove pravljice. 20.40 CIA - II. del. 21.40 »Šerif v New Yorku«, film.
Sobota: 15.35 Drsalno prvenstvo. 16.35 Po belih in črnih -tipkah. 16.35 Lebens-born. - II. del. 18.25 David Copperfield.
20.00 Mi in mladina. 20.30 »Gospa prednica«, film. 22.10 Drsalno prvenstvo.
★
Za Slovenske goriške skavte: družina D. Vrtovec 20.000; družina Pahor 20.000 lir.
Vprašenje županu doberdobske
občine
Na izredni seji 22. deeani-bca 1975 go občinski svetovalci Marija Fe;leti-č,- Rci.nan Lavrenčič in F.anc Radetič, izvoljeni na listi Slovenske skupnosti, naslovili na župana Andreja Jarca -sledeče vprašanje:
Podpisani občinski svetovalci Slovenske skupnosti so ugotovili, da je občinska uprava namenila za gradnjo stanovanjskega poslopja zemljišče v središču vasi, ki je po svoji legi in prvotnem namenu primerno za trgovske in druge javne namene.
Izbira tega zemljišča je toliko bolj nerazumljiva, če se upoštevajo sledeča dejstva: občina je že lastnica zemljišč prav v predelu, kjer so stanovanjska poslopja že dograjena; navedeno zemljišče je last od vojne prizadetih ljudi, katerim je po dolgih letih le uspelo rešiti zapleteno dediščinsko razpravo: obstoječi zakoni predvidevajo za infrastrukture v predelih, ki so namenjeni gradnji ljudskih stanovanj, posebne prispevke.
Zato podpisani svetovalci vprašujejo občinsko upravo, naj pojasni: kateiri so bili vzroki, ki so privedli do navedene izbire; če, je res, da prizadeti lastniki niso bili pravočasno obveščeni o sklepu občinskega sveta; če smatra za pravično, da se odvzame zemljo na podlagi zakona 865 prav tistim, ki jih je med vojno prizadelo nemško nasilje in to prav v trenutku, ko ima občinska uprava na voljo zemljišča prav v predelih, kjer so že dograjena poslopja za ljudska stanovanja; zakaj ni dala v zgoraj navedeni namen na razpolago svojih zemljišč, ki so po svoji naravi najbolj primerna za take namene.
»TRIMKOV KOLEDAR«
za leto 1976 je izžel. Dobite ga v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trsitu. Cena 600 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: . trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
»s«
VIKTOR MISLEJ
t 14.1.1974
Ljubi oče!
Sanje nežne so Tab-e odnesle v hrepenenja daljno, brezmejno pomlad. Beseda v noč se inam drobi, odtrgan cvet nam je srce.
Nabrežina - ob drugi obletnici smrti
ZAHVALA
Dne 27. decembra 1976 je preminuli naš
Rado
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali im se udeležili pogreba.
Štandrež, 2. januarja 1976
Družina Nanut
ZAHVALA
Toplo ise zahvaljujemo višem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izguibi našega dragega moža in očeta
Stanka Faganela
Posebna zahvala gg. dulhovn-ikom, -ravnateljem, profesorjem in -dijakom -slovenskih srednjih in višjih šol, darovalcem vencev -in cvetja tar vsem, ki so -dali v dobrodelne namene in se udeležili pogreba.
Družina Faganel
Gorica, 7. januarja 1976