Ebuwhrerkanfeprels ВМ ОЛД
Verlag und SchrlfUelt^: fflagenft^ Blm&rckrlng 18, Postfach 115 / Bezugeprela (Im voraue zablbar) monatllch ЕШ 1— frei Bkui (elnechlleBUch RM 0.20 ZustelleebUhr Abbeeteuungen aer Zeltung fUr đen nachfolgenden Monat warden nur всћгИШс!! und nur bla 36. dea laufenden Monata angent^nmen
Nr. 83.
Krainbnrg, den 20. Oktober 1943.
8. Jahrgang,
Prepreden predor ob izlivn Pripiela
Težki obrambni boji pri Kremenčngn - Sovražna križarka zadeta v polno
Oberkommando der Wehrmacht j# dne 18. oktobre objavilo:
Severno od Azovskega morja smo odbili močnejše napade pehote in oklopnjakov.
Jugovzhodno od Kremenčuga so se nahajale naše čete teikom celega dneva v težkih obrambnih bojih proti napadajočim močnim sovražnim silam. Pri tem smo sestrelili včeraj nadaljnjih 43 oklopnjakov.
Nemški zbor oklopnjakov, ki ga vodi Ge-neralleutnant Hossbach, je v dvetedenskih bojih preprečil nevaren sovražni prodor ob izlivu Pripjeta in v nasprotnem napaduiini-čH dve sovjetski diviziji strelcev in eno brigado oklopnjakov. Sovražnik Je zgubil 3500 naštetih mrtvih, skoraj 2000 ujetnikov, 200 topof in veliko število oklopnjakov, oklepnih pušk, metalcev granat in drugih težkih ter lahkih orožij pehote.
V	srednjem odseku fronte so Sovjeti severozahodno od Cemigova kakor tudi za-padno od Smolenska nadaljevali svoje ponovne prodorne poskuse in so z močnejšimi silami napadli naše položaje tudi južno od Velikijega Lukija. Po trdih .bojih in z odličnimi lastnimi protisunki smo zavrnili sovražnika povsod in krajevne vdore zajezili.
Saksonska 134. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Schlemmer, zasluži posebno priznanje za svojo odlično držo pri težkih bojih severnovzhodno od Gomla.
V	Južni Italiji so se le na posameznih mestih zahodnega in srednjega odseka fronte vršile krajevne bitke. Sunke britansko-severnoameriških sil v loku Voltuina smo odbili. V bojih prejšnjih dni so nače čete pripeljale več sto Britancev in Sevemoame-rikancev kot ujetnike.
Nemška bojna letala so v vzhodnem Sredozemlju X bombami zadela т polno neko sovražno križarko.
V pretekli noči je nekaj sovražnih letal odvrglo majhno število bomb v zapadnem in severnem ozemlju Reicha.
Zračno orožje je včeraj podnevi in ponoči z dobrim uspehom napadlo posamezne cilje v Južni Angleški, posebno v Londonu. Eno letalo se ni vrnilo.
Sovjetska propaganda v Severni Afriki
Vichy, 18. oktobra. Prihod približno sto sovjetskih agentov in diplomatov v Severno Afriko označuje agencija OF kot brutalno izročitev francoskega kolonialnega ozemlja boljševizmu. Francoski listi južne-
ga dela, W objavljajo т četrtek т poiebn!
izdaji to poročilo, poudarjajo v naslovih, da je povzročil ta mnoštveni naskok sovjetskih funkcionarjev veliko presepečenje. Sovjetska propaganda, tako se glasi v poročilu dalje, se bo začela sedaj v vsem se-vernoafri№em ozemlju v obliki, ki je dose-daj še niso poznali. Anglija in Amerika nista v položaju, da bi razvoj zavrli, nasprotno, oni ga še pospešujeta.
Nemški protest v Lizboni
Berlin, 18. oktobra. Vlada Reicha je v petek dvignila po svojem poslaniku v Lizboni pri portugalski vladi s formelno noto najostrejši protest proti temu, da se je Portugalska udala angleškemu pritisku, da dovoli vojaška oporišča na Azorih in je s tem zakrivila hudo kršenje nevtralnosti. Vlada Reicha si je pri tem pridržala, da podvzame ukrepe, ki se podajo iz spremenjenega položaja na Azorih.
Sirašne napake v angleških mdnlkih
Do}ml)ivi odgovori rudarjev na okrožnico lisla .News Ciironide"
Stockholm, 18. oktobra. Londonski list »News Chronicle« se je obrnil z okrožnico »Kaj ni v redu v angleških rudokopih!« na svoje bralce in je med drugim sprejel sledeče odgovore: V enem se glasi: »Marsikaj ni v redu: vprvič niso rudarji niti za starost niti za primer delanezanožnosti zadosti zavarovani. Drugič se rudarji nezadostno hranijo. Doklade za težke delavce ni. Posledica tega sta stalno izostajanje od dela in bolezen radi pomanjkanja izdatnih živil. Tretja točka obstoji v pomanjkljivih zdravstvenih napravah v rudokopih, ki pcfvzroi čajo mnogo bolezni«.
Pripadnik angleške oborožene sile piše: »Moj oče je bil pred nekako desetimi me-
IVezmanjšano hud boj na Vzhodu
Odbiti sovjetski napadi - Vedno bolj siloviti boji v Južni Italiji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. oktobra objavilo;
Dne 15. oktobra javljena izpraznitev mostišča Zaporožje se je izvršila po načrtu v teku velikega odmikanja na Vzhodu. Vodstvo in čete so se izvrstno izkazali pri izvedbi tega premika in so pripeljali nazaj vse orožje, vojno orodje, preskrbovalne in gospodarske dobrine preko po sovražniku iz zraka in s kopnega ogroženih mostov čez Dnjeper. Pionirji imajo poseben delež na porušenju za vojno važnih naprav, izvedbi prehoda čez reko in pravočasni trajni razstrelitvi jeza in vseh mostov.
Na obeh straneh Melitopola so bili odbiti včeraj močni sovjetski napadi in v nasprotnem napadu so bile uničene bojne skupine sovražnika. Pri tem so privedle naše čete 648 ujetnikov in uplenile 50 topov.
Jugovzhodno od Kremenčuka so nadaljevali Sovjeti tudi včeraj z osredotočenimi silami svoje prodorne poskuse. Bili so v težkih bojih v glavnem odbiti, krajevni vdori so zajezeni. Nad 120 oklopnjakov je bilo tam uničenih.
Tudi na drugih mestih srednjega Dnjepra so ostali sovražni napadi brez uspeha.
Sevemozapadno od Čemigova in zapad-no od Smolenska nezmanjšano divjajo težki boji. V hudem obrambnem boju je bil preprečen vsak uspeh sovražnika. Sovjeti so utrpeli pri tem visoke zgube.
Na ostali vzhodni fronti so se vršili samo krajevni boji manjšega obsega.
V Južni Italiji je napadel sovražnik na zapadnem odseku fronte naše od reke Vol-turno nazaj potegnjene bojne prednje straže. V prostoru Capue in Campobassa je pri tem prišlo do silnih bojev. Sovražni napadi menjajoče se sile so bili odbiti, angleško-severnoameriške sile, ki so začasno vdrle, so bile s ponočnim nasprotnim sunkom vržene nazaj. Iz ostalih frontnih odeekor ee
poroča o vedno večjem delovanju topništva in udarnih čet.
V vzhodnem Sredozemskem morju so napadla bojna in stnnoglavna letala z dobrim uspehom neke sovražno otoško oporišče.
Maloštevilna sovražna motilna letala so preletela preteklo noč zapadno ozemlje Reicha in so povzročila z nekaj odvrženimi bombami malenkostne škode na poslopjih.
Nemška bojna letala so bombardirala preteklo noč posamezne cilje v Veliki Britaniji.
seci v nekem rudokopu ubit, ko sem se nahajal jaz v Severni Afriki. Star je bil 66 let in je delal od svojega enajstega leta starosti v rovu. Posvetil je torej vse svoje življenje nalogi, da koplje premog za naše tovarne in našo mornarico. Kaj je dobil za to? Ničesar drugega kot nevarnost, da umre od lakote, če bi bil, kot se je večkrat zgodilo, med krizo brez posla«.
Nek rudar iz Južnega Walesa izjavlja: »Neprizadet obiskovalec naših rudnikov bi bil presenečen, če ne bi pri nas odkril nobenih bolniških sob in nobenih kantin. Rudarji morajo sedeti na umazanih tleh, ko jedo svoj kruh namazan z margarino. O-biskovalec bi tudi pri nas dobil prvovrstna pojasnila o tem, zakaj je razširjenih toliko smrtnih bolezni Manjka vsake higijenske zaščite«.
Nek drug rudar se obrača proti očitkom, ki jih naperjajo proti njegovim tovarišem in izjavlja: Kdo izhaja pri sedanjem zaseb-nodružabnem sistemu upravljanja rudnikov najbolje! Samo lastnik. Zakaj naj bi trpeli rudarji pod zemljo pri najslabših delovnih pogojih in zakaj se morajo zadovoljiti po končanem delu s slabimi, nehigijen-skimi stanovanjskimi razmerami? Samo zato, da polnijo žepe višjih plasti. Odprta je samo ena pot, da se proizvodnja v rudnikih izboljša, in ta je, prevzem kontrole po državi«. Ta prevzem kontrole po državi pa je Churchill v sredo v Spodnjem domu izrecno odklonil.
Edinstven nspeS
Dva amerikanska odreda sestreljena.
Pomen rekordnega dneva.
Od popoldanskih ur 14. oktobra dalje, kol je divjala ena izmed najhujših zračnih bitk te vojne v prostoru okoli in nad Schweia-furtom, so nepobitno ugotovila v Zaipadnl in Jugozapadni Nemčiji nemška iskalna po^ veljstva ruševine 121 uničenih ameriških! letal. S tem so že daleko bistveno prekoračeni vsi dosedanji nemški rekordni sestreli in še vedno potrjujejo nove najdbe razbitih štirimotornih ameriških bombnikov nadaljnje uspehe naše zračne obrambe. Najbolj pogubonosni in najbolj črni dan ameriškega zračnega orožja bombnikov, kbt katerega lahko označujemo pri najbolj kritični oceni 14. oktober, — je stal naše nasprotnike v malo urah zgubo okoli dveh kompletnih odredov bombnikov in okoli 1500 mož še bolj dragocenega letalskega osobja^ S tem novim uspehom je z največjim poudarkom potrjeno nemško naznanilo, da bodo radi stalno rastoče moči naše, že sedaj mnogokrat pomnožene, protiletalske o-brambe zvezani odslej sovražni dnevni napadi proti državnemu pzemlju s stalno rastočim rizikom. Tudi neka druga nemška prognoza o bodočem poteku zračne vojne je bila prepričevalno potrjena: nad Schweinfurtom je bila sestreljena najmanj polovica vseh uporabljenih terorističnih bombnikov. »Leteče trdnjave« so, kot je nedavno napovedal dr. Goebbels, postale za njihove posadke »leteče rakve«.
Radi brezobzirne odkritosti, s katero je prikazalo nemštvo vodstvo vedno vsa vprašanja zračne vojne lastnemu prebivalstvu, se tudi tokrat ne sme zamolčati, da so mogle doseči naše sile protiletalske obrambe nezaslišane uspehe tako svojevretne višine 14. oktobra deloma samo radi zunanjih ugodnih okoliščin vremenskega položaja. Nemški narod, ki je bil doslej pripravljen še vedno ravno v urah uspehov na neizbežne udarce nazaj, ve le predobro, da ne more biti nikoli za zmerom odstranjena resnično resna nevarnost samo z enim udarcem, pa naj bi bil še tako učinkovit. Toda že naravnost znatne izmere proti nam uporabljenih sil napravljajo neizbežno, da se moramo pripraviti na nove hude boje v zračni vojni. Naše stalno se izpolnjujoča obrambna orožja se nahajajo še v Stadiju izgradnje in razvoja. Ko bodo nekega dne v toliko izpopolnjena, kot ima to v načrtu nemško vodstvo, potem bo prišla tudi ura, ko bo Nemčija na nečloveške angleško-ame-riške napade odgovorila z udarnim povračilom.
Dnevni napad na Schweinfurt je bil osma
Podmornice potopile enajst sovražnih ladij s skupno 74.000 brt in dva rušilea
Doslej naghugši poraz Amerikancer
121 terorističnih letal sestreilenlh - Siloviti, toda brezuspešni sovietsld napadi - Mostišče Zaporožle po poveilo Iz-praznieno - v treh dneh uničenih 354 sovletsklli oklopnlakov in 233 letal - Sovražni veienapad na fronti ob Voltumn
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. oktobra objavilo:
Severno od Azovskega morja in ob srednjem Dnjepru je izvedel sovražnik na več odsekih silovite, toda brezuspešne napade.
Mostišče Zaporožje so naše čete v smislu povelja po razrušenju važnih naprav izpraznile.
Ob Dnjepru, ob izlivu Pripjeta in ob reki Sož so imela lastna napadna podvzetja nadaljnje uspehe. Nekaj sovražnih kopenskih mostišč na zapadnem bregu rek je bilo odstranjenih, druga pa so bila zožena.
Zapadno od Kričeva in posebno zapadno od Smolenska so se izjalovili tudi včeraj močni prodorni poskusi Sovjetov. Samo v bojnem prostoru jugozapadno od Smolenska je bilo pri tem uničenih 46 sovjetskih oklopnjakov. V zadnjih treh dneh je zgubil sovražnik pri svojih brezuspešnih napadih skupno 354 oklopnjakov in 233 letal.
Hauptmann Nowotny, Gruppenkomman-deur v nekem odredu lovskih letal je dosegel včeraj na vzhodni fronti 250. zračno zmago.
V	hudih obrambnih bojih na srednjem frontnem odseku se je posebno odlikovala 1. ^f-Freiwilligen-Grenadierbrigade (mot.).
V	Južni Italiji so začele angleško-ameri-ške čete dne 14. 10. popoldne s premočnimi silami pehote in oklopnjakov s pričakovanim napadom proti našim naprej porinje-nim postojankam ob reki Voltumo na obeh straneh Capue. Hudi in ogorčeni boji so Se v teku.
Močni severnoameriški odredi bombnikov 30 napadli včeraj mesto Schweinfurt in povzročili znatne škode v stanovanjskih in i poslovnih četrtih. Nemške skupine lovskih in razdiralnih letal so napadle sovražnika in mu prizadejale v siloviti zračni bitki s sodelovanjem protiletalskega topništva težak poraz.
Od nekako 250 do 300 napadajočih bombnikov je bilo po dosedanjih poročilih sestreljenih 121 bombnikov. Sestrel nadaljnjih bombnikov je verjeten.
Podmornice so potopile v težkih bojih proti angleSko-sevemoameriSkim konvojem enajst ladij в skupno 74.000 brt in dva ru-Silca. Dve nadaljnji ladji in en rušilec so bili s torpednimi zadetki težko poškodovani.
Sovjetske zahteve proti Tnrčl]i ^
ženeva, 18. oktobra. Po poročilu ženevo skega lista »Suisse« se je predsednik turške republike obširno razgovarjal z veleposlanikom Velike Britanije in odpravnikom poslov Zedinjenih držav. V dobro poučenih turških krogih spravljajo te razgovore v zvezo s predstoječo moskovsko konferenco. Turški politiki pričakujejo prijave aovjetddh zahtev napram Turčiji^

stran 2. — štev. 88.
KARAW AN KEN BOTE
Sreda, 20. oktobra 1943<
večja akcija ameriškega zračnega orožja v tem mesecu. Po dnevih najhujših bojev je odredilo severnoameriško vrhovno poveljstvo sedaj zopet trodnevni odmor za izpopolnitev in obnovitev prizadetih odredov. Dne 14. oktobra se je posrečilo naši tokrat tudi številno premočni obrambi prvič, da je nekako polovico vseh napadajočih sovražnih letal sestrelila. Na dlani roke leži, da bo postavila sovražnika pred težko alternativo stalna nevarnost, da bo moral doživeti še enake zgube. Vsekakor pa so lahko Amerikanci medtem spoznali, zakaj 80 bili, kakor preračunano, od Angležev določeni zato, da uporabljajo svoj dragocen material in osobje za dnevne letalske napade.
Popolnoma proti navadi so prišli Amerikanci po napadu na Schweinfurt takoj s priznanjem zgub. Priznali so že v prvem svojem komunikeju, da je bilo baje »zgubljenih 60 ameriških bombnikov.« Da to priznanje »ublažijo«, trdijo, da so bili »naj-tnanj 104 nemški lovci uničeni«. Toda, odkar so celo uradna angleška.nresta odpravila te stalne trditve o sestrelih Amerikan-cev z nervozno gesto roke — govorili so, kot vemo, o odpustljivih zmotah in malih možnostih pomot —, ve ves svet, kako mora oceniti to amerikansko akrobatiko številk. Gotovo se niso mogli izvojevati nezaslišani nemški uspehi nad Schweinfurtom brez lastnih zgub, toda naše zgube predstavljajo samo majhen odstotek ameriške pravljične številke in so zaradi tega še nekoliko lažje, ker so se mogle razne posadke naših sestreljenih lovskih in razdiralnih letal rešiti.
Vsi današnji glasovi iz sovražnega tabora gredo za tem, da so si v Londonu o enem dejstvu medtem veliko bolj na jasnem: o pred kratkim še popolnoma nepričakovanem uspehu in žilavosti moči naše zračne obrambe. Angleški in ameriški viri vendar Označujejo tudi izredno učinkovito nemško obramb pred in nad Schweinfurtom kot »najmočnejšo uporabo Sil lovskega letalstva, ki so jo sploh kedaj doživeli nad evropskim bojiščem.« Tudi nekateri v Švici zasilno pristali ameriški letalci, ki sicer še niso upoštevani v nemškem številu sestre-lov, so poročali, vidno še pod vtisom grozote, katero so doživeli, o velikanski učinkovitosti nemškega orožja letalskih lovcev, »radi katere je nastala huda zmešnjava med ameriškimi formacijami med napadom«. Zmeda in prepadlost, ki najbrže vladata sedaj v severnoameriškem vrhovnem poveljstvu in v Londonu gotovo nista nič manjši.
Todi Japonska protestira
Tokio, 18. oktobra. Japonska vlada je 15. oktobra po svojem poslaniku v Lizboni protestirala pri portugalski vladi proti zasedbi Azorov po angleških in ameriških četah.
Rudarji 17. ameriških premogokopov, okoli •500 mož, so začeli v četrtek zvečer etavkatl v eevemoamerUSkl državi Alabama. Nova stavka je vzplamtela po vrnitvi rudnikov pod zasebno upravo.
še nadaljnil osiri boji na Vziiodn
Siiovit nemšlti nasprotni napad pri Capul - En anglešlti brzi čoln potopljen
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16! oktobra objavilo:
Na Vzhodu je nadaljeval sovražnik na dosedanjih težiščih svoje napade. Posebno ogorčeni boji so Se v teku jugovzhodno od Kremenčuka, kjer so začeli napadati Sovjeti po silni topniški pripravi z močnimi silami. Tudi na obeh straneh Kijeva, se-vernozapadno od Cemigova, jugozapadno od Smolenska in v prostoru Velikijega Lu-kija Je podvzel nove prodorne poizkuse sovražnik, ki ga podpirajo močni odredi letalcev. Bili so povsod odbiti v ogorčenih bojih od moža do moža, ali v takoj podvze-tih nasprotnih napadih.
Na južnoitalijanski fronti so odbile naše naprej potisnjene bojne skupine v nižini Campagnije močne napade premočnih an-gleško-severnoameriških sil. V te boje so učinkovito posegla hitra nemška bojna letala. Pri Capui pritiskajoči sovražnik je bil severnovzhodno od mesta z grabi jen s silovitim nasprotnim napadom in s krvavimi zgubami vržen nazaj. S fronte v Južnih Apeninih in v Severni Apuliji se ne poroča o nobenih omembe vrednih bojnih dejanjih.
Pri otoku Elbi so potopila nemška pre-
vozna vozila en sovražni topniški brzi čoln in so zažgale še enega nadaljnjega.
Zaščitne bojne sile vojne mornarice so potopile preteklo noč pred nizozemsko obalo en angleški brzi čoln.
Novo sramotno dejanje zračnih gangsterjev
Rim, 18. oktobra. Po anglo-ameriškem terorističnem napadu na glavno mesto pokrajine Molise, visoko v Abruzzih ležeče mesto Campobasso, ki je bilo razmeroma majhno mesto, je bilo skoro popolnoma razrušeno in velik del prebivalstva pokopan pod ruševinami. Ko je mestni nadškof daroval žalno mašo za žrtve terorističnega napada, h kateri se je moralo zbrati prebivalstvo na prostem, ker so bile stolnica in ostale cerkve Campobassa porušene, so se nenadoma pojavila anglo-ameriška letala in borbardirala še kadeče se ruševine mesta. Anglo-ameriški piloti so obstreljevali množico, ki se je zbrala s svojim višjim pastirjem k žalni maši, pri kateri priliki je bilo pobitih veliko število žena in otrok ter tudi pri oltarju stoječi nadškof.
Prazne obljube zavezniliov
Stockholm, 18. oktobra. Šolski primer za prazne angleško-ameriSke obljube državam, ki so zadosti neumne, da se pustijo izrabiti od velesil kot orodje, je Kitajska. To je bilo ponovno potrjeno z razgovorom, katerega je dovolil pred kratkim iz čungkin-ga v švedsko prestolnico vmivši se član čungkinškega poslaništva v Stockholmu zastopniku lista »Socialdemokraten«. Pod naslovom >Cungking je nezadovoljen z USA-Anglijo« podaja švedski list izjave, mistra Fan Wangsa. Tudi on je imenoval dosedanjo pomoč zaveznikov čungkingu kot »skrajno nepomembno«. Sedaj ee ne nahaja nič več kot samo 100 ameriških letal v čungkinški Kitajski, ki se morajo splošno uporabiti samo za obrambo. Pomladi letos 80 na primer čungkinški Kitajci zahtevali od Amerike 500< letal, doslej pa niso o tem slišali še prav nobene besede.
Radi manjkajočega vojnega materiala ne more čungkinška Kitajska pokreniti nobenega velenapada proti japonskim postojankam in le potrpežljivo čaka na materitJ-no pomoč od svojih zaveznikov.
Izmero lakote v čungkinški Kitajski skuša mister Fan Wangs nekoliko omiliti. Dejstvo pa, da, kakor tudi on priznava, znašajo stroški prehranjevanja v čungkinški Kitajski več kot stokratno višino mirnega časa, dopušča gotove sklepe.
V mejnem ozemlju proti Indiji je prišlo po washingtonskih poročilih »Aftentidnin-gena« v zadnjem času ponovno do spopadov med japonskimi patruljami in angleškimi
zunanjimi stražami, kar se smatra kot predigra za bodočo »sezono invazije« na tem odseku burmeške fronte.
Peter ima finančne sl(rl)i
Ankara, 18. oktobra. Ekskralj Jugoslavije Peter, kot poroča kairsko časopisje, je rešil svoje stanovanjske skrbi. Posrečilo se mu je, da je najel v drevoredu piramid v Kairu malo vilo, za kar mora mesečno plačevati — tudi to beležijo egiptovski časopisi zgovorno — vsekakor pomemben znesek 250 egiptovskih funtov (okoli 3000 RM). Pri takih izdatkih ni čudno, da je Peter, kot javljajo, stopil v stik z ameriškimi finančnimi skupinami, da dobi posojilo. Kot »varščino« obljublja odločilno udeležbo Amerikancev pri rudokopih v po njem »zopet osvobojeni Jugoslaviji«. Na ameriški strani pa za ta posel nimajo posebnega zanimanja. To nI čudno, ker je vendar Washington — ne glede na to, da so stavljene prav vidne meje osvobojevalnemu načrtu Petra — ravno na tem, da odstopi svoje pravice na tem delu zavezniškega bojišča Moskvi.
Goeteborftkl zdravnik In raziskovalec jekla, profesor Sven Johanson je Iznašel novo metodo za Izboljšanje odpornosti jekla proti zar-javenju z novim obdelovanjem Jekla. V laboratoriju Švedske tovarne za kroglične ležaje se mu je posrečilo dobiti praktično vrste jekla, ki prav nič ne rjave. Profesor Johanson je nadalje sestavil olja, ki preprečujejo rjavenje in sicer olja minerallčne kot tudi vegetabllne vrste.
se je kencaCa ^u^o&iavija
Spisal Danilo Gregorić Copyright 1943 by Wllhelm Goldmann Verlag In Leipzig g
Tako se Je začela perioda diktature kralja Aleksandra. Bil Je poskus, ki Je hotel rešiti In uveljaviti unitaristiCno in centralistično obliko države. Široke ljudske množice, ki Jim odločne poteze vedno zelo imponlrajo, so sprejele začetek novega, režima z navdušenjem. Toda vodje raznih strank In njihovi odlični pristaSl so ostali na svojem negativnem stališču, v kolikor niso bili vstopili v novo vlado. Ce niso mogli voditi svojega političnega boja odkrito, so ga pač spremenili v podtalno delo rovarjenja In razkrojevanja. Hrvatje so se umaknili, vsaj v svoji večini. In kakor Je bil moj francoski tovariš zatrjeval v tisti noči, ki sva jo prebila skupno s pričakovanjem velikega dogodka, so v resnici prostozidarji dali novi vladi nekaj posebno imenitnih članov. Vlada, ki bi bila morala udejstvltl program 6. januarja, po svoji sestavi, nI bila sposobna, da bf obvladala to nalogo. Vstopili so v njo vodje raznih starih strank, z vsemi svojimi starimi predsodki In s svojimi starimi političnimi vezami. In diktatura Je mnogim omogočila, da so se skrivali za avtoriteto In od tam neovirano nadaljevali gospodarstvo klik.
Peto poglavje.
Milan Stojadinovič pade.
Vlade so prihajale in odhajale. S kraljem Aleksandrom je leta 1934. zginila s pozorUča najmočnejša politična osebnost Jugoslavije. Ozadje tragičnega konca v Marselllu Je megleno. Veliko komponent je sodelovalo pri tej katastrofi.
Prvikrat se je v svetovni Javnosti pojavilo Ime organizacije hrvatskih emigrantov. Morilec sam je bil terorist In član notranje ma-Cedonske revolucionarne organizacije. Atentatorji so hoteli v Aleksandru zadeti nosilca ve-llkojugoslovanske misli.
Na drugi strani je Izvršitev atentata zelo olajšalo stališče prostozidarske vlade franco-
ske republike, ki Je — kakor to zatrjujejo zanesljivi viri — lahko vedela, da se Je atentat pripravljal In mu s tem, da je opustila vse potrebne zaščitne mere, pripomogla do uspeha.
Aleksander je bil nadarjen z veliko energijo In inteligenco. Njegova velika častllakom-noat je hotela napraviti Iz Jugoslavije enotno državo, ki bi bila potgm dala kot politično orodje potrebno udarnost za njegove nadaljnje načrte na Balkanu. Mladi Pavellč, ki je vodil hrvatsko emigracijo, In njegovi ljudje so videli v njem največjo zapreko za Izvršitev svojih političnih načrtov. Kakor vsi ljudje, je imel tudi AlekHander svoje napake. Ena Izmed najpomembnejših je bila ta, da ni mogel najti pravih mož, ki bi mogli izvršiti njegove namene. Tako se je zgodilo, da so se za njegovim Imenom skrivali novinci, ki so bili vse drugo ko koristni za državo in dinastijo.
Vsekakor pa je bil Aleksander mož velikega formata, ki je osredotočil vele jugoslovansko državno misel na svojo osebo. Z njegovo smrtjo se je začel razpad te misli In s tem države, ki je bila zgrajena na njej. Obširna ocena Aleksandrove osebnosti mora biti pridržala zgodovini balkanskih narodov.
Trije regentje so prevzeli njegovo mesto, ker je bil njegov najstarejši sin Peter ob smrti Aleksandra šele enajst let star. Praktično pa Je vodil regentskl svet princ Pavel, Aleksandrov bratranec. Pod njegovim gospostvom Je prišla kot prva vlada veleprostozldarja Bogoljuba Jevtiča, ki je bil svojega kralja spremljal pri njegovi smrtni vožnji v Francijo. Jevtlč je bil v vsakem ozlru podložen pariškemu Velikemu Orlentu, politično navezan na Francijo In demokrate. Zadnje kraljeve besede — naj si bodo resnične ali ne — je Jevtić, ki je bil več let dvorni minister, tako razlagal, kakor da bi bil kralj njemu osebno zaupal čuvanje Jugoslavije. Kot slab državnik, prevzet po asoslacljah Zveze narodov, vendar
prežet po želji da bi predstavljal avtoriteto, Je hotel Jevtlč, dasl ni imel močne kraljeve podpore, nadaljevati njegovo politiko. In zaradi tega je padel.
Vdrugič se je v zgodovini Jugoslavije ponovila igra med HrvaU in strankami srbske demokratske opozicije. Nasledstvo padlega Radlča je prevzel njegov bivši tajnik dr. Maček kot predsednik avtokratskl načelnik hrvatske kmečke stranke. Na srbski strani so stali vsi znani možje, ki so se skazall že enkrat pred umorom Hrvatov v belgrajskem parlamentu. Jevtlč razplAe volitve in se mora bojevati zoper hrvatsko-avtonomistično in srb-sko-demokratsko opozicijo. Maček, ki je bil ravnokar izpuščen Iz političnega zapora, stopi na čelo celotne opozicije in izjavi v pismu na vodje srbsko-demokratsklh strank;
»Predlog srbske opozicije, naj prevzamem Jaz vodstvo celotne opozlclonaine liste, ni za mene samo osebna čast, ampak mislim, da je to tudi velik korak za medsebojno zbllžanje In s tem tudi za končnoveljavno ureditev hrvatskega vprašanja v mejah te države.«
Kljub številčni zmagi pri volitvah, je postalo glasovanje za Jevtiča neuspeh; In z njegovim padcem Je prenehala hkrati zunanjepolitična usmeritev, ki je bila za Jugoslavijo merodajna od 1918. leta.
Krmilo je vzel v roke MIlan Stojadinovič; In tri leta pozneje, decembra 1938. leta, se nahaja on v volilnem boju. Bila je to doba, v kateri so se nad Evropo zbirali svinčeni, vihar prinašajoči oblaki. Stojadinovlću so bile volitve potrebne; kajti velika večina bi mu bila omogočila vladati naprej do polnoletnosti mladega kralja.
Bil Je naporen, razdražljlv dan. Stojadinovič je bil pri volitvah osredotočil vso propagando na svoje Ime In svojo osebno avtoriteto. Imel je pa tudi dovolj povoda zato, da Je podčrtaval svojo osebnost. V mednarodnem položaju Jugoslavije so bile nastale velike Iz-premembe, ki so bile važne In dalekosežnega pomena. Jugoslavija se Je bila odtegnila varu-štvu zapadnih sil. Med njo in Nemčijo, ki je vedno bolj jemala usodo Evrope v svoje roke so bili navezani tako gospodarski kakor tudi poliUčni odnošaji. (Dalje prihodnjič.)
(ШШ10 ШШ)
FUhrer je dal Izročiti Reichslelterju in Reichsstatthalterju Generalu vitezu Eppu za njegovo 75. letnico rojstva po Gaulelterju Pau-lu Giesslerju svojo sliko s prisrčnim posvetilom in lastnoročnim podpisom.
FUhrer Je podaril Jahto kraljevskemu ogr-« skemu državnemu upravitelju admiralu Nikolaju plemenitemu Hortyju ob priliki njegove 75. letnice rojstva. Jahto je v soboto izročil državnemu upravitelju po nalogu FUhrerja GroBadmiral R&der.
FUhrer je Njegovemu Veličanstvu kralju Afganistana sporočil k njegovemu rojstnemu dnevu dne 15. oktobra s prisrčno brzojavko svoje čestitke.
Dne« Je sprejel v četrtek v svojem glavnem stanu nemškega vrhovnega poveljnika v Se« verni Italiji Generalfeidmarschalla Rommla. Mussolini je pozdravil izredno prisrčno svojega gosta in se je z njim razgovarjal o vojaških vprašanjih.
Po nekem sporočilu ceearskega Japonskega glavnega stana je bilo od začetka vojne na Pacifiku sestreljenih ali pa uničenih na tleh 4803 sovražnih letal, ter je bilo nadaljnjih 1703 letal poškodovanih .Japonci so zgubili v Istem razdobju 1144 letal.
Bolgarski zunnnji minister KI rov je v četrtek odstopil radi obolenja. Na njegovo mesto je poklical regentskl svet na predlog ministrskega predsednika dosedanjega glavnega tajnika v zunanjem ministrstvu Dimitra Sišma-nova, ki je v četrtek popoldne položil prisego v roke regentov.
Pri nekem sprejemu pri maršalu Pžtalnu ja sporočil župan francoskega mesta Nanteea, da sta radi angleških letalskih napadov dve tretjini njegovega mesta razšrušeni, 2700 hiš, da Je porušenih. 65.000 oseb poškodovanih po bombah In 100.000 oseb evakuiranih. Mesto St. Nazaire pa sploh nič več ne obstoji, kot Je izjavil župan državnemu poglavarju. Tako ravnajo z bivšim zaveznikom!
V Neaplju je prišlo do nemirov, ker dosedaj Se niso mogli preskrbeti mesta s pitno vodo, poroča dopisnik londonskega lista »Dally E%« press«.
Po poročlhi Iz Algpolrasa je pozval sovjetski radio prebegle Italijane, da sabotirajo vse na-redbe Badoglljeve vlade. Izdajalec maršal ba« dogllo je označil to agitacijo kot Izdajstvo stvari osovlnskib nasprotnikov In je zaprosii angleške oblasti, da v Moskvi posredujejo, da se preprečijo v bodoče take oddaje.
IM nastopijo proti sovjetski kritiki polževe-vega napredovanja Angležev In Amerikancev v Južni Italiji, objavljajo angleški časopisi sedaj dolga poročila svojih dopisnikov, ki pripisujejo vso krivdo slabemu vremenu. Deževni nalM niso samo preplavili ravnine ob Voltur-nu, temveč drve tudi z gora hudourniki, kateri eo narasli v veletoke.
Po angleških In атегккШ poroAliri ifvT р«ч blvalstvo Sicilije In južne Italije v glavnem od kitajskih naranč. Vkljub temu je »Amgot« nakupil velikanske množine pomaranč In Jih takoj odpeljal v Anglijo.
Kot poroča londonski časopis »News Chronicle«, vlada seaaj po zasedbi Korsike po An« glo-amerikancih tam lakota.
Sovjetski nudomestujoči zunnnji komisar Ivan Majsky se je ustavil na svojem povratku iz Londona v Moskvo tudi v Bagdadu. Razgovarjal se je z iranskim ministrskim predsednikom Nurl Sajdom. Sovjetska zveza že steguje svoje prste na Bližnji Vzhod.
Severnoameriška krlžarka »Philadelphia« (9400 ton) Je prispela po poročilu Iz La LlneM v pristanišče Gibraltar, da tam popravijo po sovražniku prlzadejane poškodbe.
Severnoameriško mornariško ministrstvo Je v četrtek sporočilo, da sta bila prejšnji teden v Sredozemlju potopljena dva severnoameriška ruSllca. Tudi tu gre za obročno plačilo.
Kot poročajo Iz Buenos Alresa so bili prepovedani za gotovo dobo brez navedbe razlogov vsi v židovskem jeziku tiskani časopisi.
UriMl ljudskega komisarja za poljedelstvo Sovjetske zveze je prevzel Kuznecov, kot sporoča moskovski radio v petek. Vzrok spremembe v vodstvu poljedelstva je pomanjkljiva priprava In Izvedba pospravljanja letine.
Kot londonski Ust »Dally Herald« sporoča,
je Izsledil Scotland Yard zelo razpredeno družbo verlžnikov, ki v vsej Angliji sodeluje sistematično s tolpami zločincev.
Vse nizozemske ladje v Angliji mirujejo, ker moštvo že nekaj dni stavka. Posadke se branijo Izplutl na morje, kot poroča list »Dally Telegraph«.
»Težke zgube, katere je utrpelo amerlSko zrakoplovstvo pri svojem dnevnem napadu na Schweinfurt, tvorijo snov dnevnih razgovorov v angleški javnosti«. Je Izjavil londonski ra« dljski komentator. »Ne bi bilo prav, če bi zanikali težke zgube«.
Neko arabeko odposlanstvo je protestiralo pri Visokem komisarju Palestine Mac Mihaelu proti stalno naraščajočemu številu ilegalnih židovskih priseljencev. Mejne straže dobivajo od tihotapcev ljudi visoke zneske, da puste Žide nemoteno potovati dalje.
Kot poroča Renter se v najnovejšem vojaškem poročilu Cungkina o položaju ugotavlja, da se Je povečal trikratni sunek-Japoncev proti čungklnSkokltajskim postojankam na vzhodnem koncu burmeške ceste. Japonci so na po« sameznlh krajih pridobili na ozemlju.
Verlse und Urgck N8. UauTtrltg und Dnickerri

Wttwoch, 20. Oktober 194S.
KAR/ \ УК r У BOTE
F !tr 3. — Nr. 83.
Schwere Abwehr bei Krementschug
Feindlldier Durđibruđi an der Prlpjetmiindung vereitelt - Nur Srtlidie Gefedite In SUditalien - Bombenvolltreffer auf einem felndlidien Ereuzer erzlelt
Aue dem Fiihrerhauptquartier, 18. Oktober. D«s Oberkommando der Wehrraacht gibt bekannt,
Nordlich des Asowschen Mceres wurdcn starkere feindlidie Infanterie- nnd Panzerangriffe abge-(dilagen.
Sudostlich Krementschug standen unsere Truppen wShrend des ganzen Tages in sdiweren Abwehr-kSmpfen gegcn angreifendc starke felndliche KrSfte. Dabei warden gestem weitere '43 Panzer abge-sdiossen.
Ein anter der Fflhning de« Generallentnants HoB-bach stehendes deutsdies Panzerkorps hat in zwei-wodilgen Kampfen einen gefahrvollen felndlidien Durdibrudi an der Pripjctmiindnng vereitelt nnd im Gegenangriff zwci SchQtzendivisionen und eine Pamzerbrigade der Sowjets vemichtet. Der Feind verlor 3500 gezahlte Tote, fast 2000 Gefangene, 200 GeschOtze und eine groBe Anzahl Panzer, Panzer-budisen, Granatwerfer und andere sdiwere und leichte Infantcriewaffen.
Im mittleren Frontabsdinitt setzten die Sowjets nordwestlidi Tsdiernigow sowie westlich Smolensk ihre wiederholten Durchbrudhsversudie fort und grif-fen mit starkeren Kraften audi s&dlidi Welikije Luki unsere Stellungen an. Der Feind wurde iiberall nxdi harten Kampfen und durch entsdilossene eigene Gegenstofie abgewiesen und drtiidie EinbrOdie warden abgcriegelt.
Die Ton Gencralleutnant Sdilemmer gefiihrte sadi-sisdie 134, Infanteriedivision verdient fQr ihre her-Torragende Haltang bei den sdiweren Kampfen nord-6stlidt Gomel besondere Anerkennung.
In SOditallen kam es nur an einzelnen Stellen des West- und Mittelabsdmittes der Front zu ortlidien Gefediten. VorstoBe britisdi-nordamerikanisdier Krafte im Voltumobogen warden abgesdilagen. In den Kampfen der Vortage braditen anxere Truppen mehrere handert Briten and Nordamerikaner als Gefangene ein.
DeutKhe Kampfflugzeuge erzielten im Bstlidien Mittelmeer Bombenvolltreffer auf einem felndlidien Kreuzer. ■
In der Tergangenen Nacht warfen einlge felndlidie Flugzeuge eine geringc Zahl von Bomben im west-lichen und nordlidien Reicbsgebiet.
Die Luftwaffe griff gestetn am Tage und wShrend der Nacht Einzelziele in Siidengland, besonders in London, mit gutem Erfolg an. Ein Flugteug kehrte nicht zurUd(,
Filnf Bomber In 45 Minuten erledigt
Berlin, 19. Oktober. In der grofien Luftschladit am 14. Oktober geiegentlich des Terrorangrlffs nordamerikanischer Bomber auf Schwelnfurt schoB allein der Untcroffizier Otto Monska aus dem feindlichen Verband in % Stunden 5 schwere
Bomber heraus. Samtliche Absdiusse konnten von Zeugen beobachtet werden. Mit groSem Schneid sturzte sich der Unterolfizter mit seiner Me 109 immer wieder auf den Feind. Bei mehre ren Bombern genUgte ein einziger Feuerstofi, urn die Maschine zum Absturz zu bringen. Erst als der dcutsche JHger alle Munition verschossen' hatte, landete er in seinem RInsatzhafen.
Sdiwierlge brltlsdte ErnShrungslage
Stockholm, 19. Oktober. ,,Das britische Er-nahrungsministerium muBte in den letzten Mo-naten auf dem Gebiet der Naiirungsmittelzutei-lungen ziemlich oft umorganisieren" erklarte der Handelssekretiir des Krnahrungsrninisterium^ Sir John Bodiner. Die Lieferungsmoglichkeiten der Vereinigten Staaten sind zusammen-geschrumpft, so daB die Sendungen von jort immer geringer werden. Wir waren gezwungen, die sogenannte Sicherheitsgrenzen der Reservca weit zu unterschrciten.
Vergebliche Beruhigungsversuche Roosevel s
Die sdiweren Bomberverluste erregen In den USA allgemein tiefe Bestiirzung
Berlin, 19. Oktober. Die schwere Niederlage der USA-Bomber bei ihrem Terrorangriff auf Sdiwein-furt hat bei (ten USA-Burgern grofite Bestiirzung und bei den Luftfahrt-verstandigen eroste Sorgen hervor-g e r u f e n. Roosevelt selbst hielt es fur «nge-bradit, sidi zu den sdiweren Bojnberverlusten zu aulŠern, weil er vermutlidi das Gefiihl hat, daB die Kriegsbeeeisterung des USA-Volkes angesidits dieses Aderlasses der hordamerikanisdien Bom-bergesdiwader einen sdiweren Stofi erleiden konntc, una weil er befiirditen mufi, dafi die hohen Be-satzungsverluste nidit ohne RuAwirkung auf die Moral der USA-Fliegft bleiben werde.
Der USA-Prasident gab den Verlust von nur 60 sdiweren Bombern bei m Angriff auf Sdiwein-furt zu, bezeidinete ihn aber als sehr groS. Voller
lustreidien Angriff auf Schwelnfurt eine Erkla-rung abzugeben. Er verschanzte sich cbenfalis hinter der Behauptung, daiS nur 60 sdiwere Bomber verlorcngegangen seien, und gab gleichzeitig den Ausfall von 593 USA Fliegern bekannt Arnold konnte aber nidit leugnen, dalS die dcutsche Abwehr immer erbitterter wird. . SchlieSlidi hat sidi audi nodi der Befehlshabcr der in England stationiertcn USA-Bombergcschwader Brigade general Curtis Lindlay zu dcm sdiweren Bomber-verlust geiiufiert. Er versucht cine ftir die USA moglichst gunstige Redinung auizustellen und nannte uberhaupt keine Verlustzahlen.
Der Aufmarsch von vielen USA-Gro(5en, die sidi krampfhaft bemiihen, dem amerikanis'chen Volk die katistrophale Luftniederlage bei Sdiweinfurt etwas zu verzudtern, ist einigermafien
Sorge gWtand er. d^fS sich die USA iedeo Tag den »"ffiHig. Jedenfalls sind diese Erklarungen, die
" 1	, « I -1. ■ •---- LK---- orfensichtliai verabredet waren, hooist verdSchtig
und der beste Beweis dafiir, dafi sich Roosevelt
Verlust von 60 Bombern nicht leisten konnen.
Auch der Chef der USA-Armeeluftstreitkrafte General Arnold sah sich verinlafit, zu dem ver-
Sedfer und Axmann auf dem J. Relthtappell der sdiaffenden Jugend
Parole ifir den weiterenKriegseinsatz
„Bedenkt immer das eine: Jeder SdiweiR, den ihr in der Heimat mehr vergieOt, sdiont das Blut an der Front und brlngt uns nSiier dem Sieg 1"
Berlin, 19. Oktober. Die Werklialle eines Berliner GroBbetriebes war der Mittelpunkt des dritten ReichsappclU der sdiafrenden Jugend 1943. Von dieser Stelie aus gab der Reichsminister fiir Rtistung und Krie^sproduktion. Specr, den rund sechs MilHonen Jugendllchen, die heute im Arbeits- und Wirt-tdiaftsleben wicfatige Aufgaben erf&llen, die Parole fQr ihren weiteren Kriegseinsatz.
Der Rlcsenraum, in dem sons t die Hammer drbhnen nnd die Mosdiinen surren, hatte ein feierllches Ge-wand angelegt. Die Fahnen der jungen schaffenden Deutschen hoben sidi leuchtend at von den graaen Leibern der sdiweren Waffen, die bier unermiidlich fiir die besten Soldaten der Welt geschmiedet werden.
Jnnge Arbeitemanner Im blauen Werkanzug and ihre Kamereden and Kameradinnen von der HJ and ana dem BdM., die Jungen in den sdimucken Uniformen ihrer Einheiten und die Nadel In weiSen Blusen.
fUIIten die weite Halle bis auf den letzten Platz.
Frisdie nnd Disziplin strahlte von ihnen alien aus nnd die feste Zuversicht. daB sie und mil ihnen die gesamte deutsdie Jugend in dicsen vier schweren.
hinter nns liegenden Kriegsjahren stahlhart gewordcn ist und dem Fiihrer. dessen Namen sie tragt. auch in Zukunft Eh re machen wird.
Trommelwirbel erklang und Fanfaren ertonten —
Jugendliche schufen audi den eindrucksvollen musi-kalisdien Rahmen dieser Feierstunde — als Reichsminister Speer und ReichsjugendfUhrer Axmann er-ediienen. stiirmisch begriifit von den Tausenden. die bier zu dieser GroGkundgebun; angetreten waren.
Als Vertreter des Reichsorganisationsleiters Dr. Ley nahm Oberbefehlslelter Marrenbach an dem Appell tell. Ferner waren Gauobmann Spangenberg sowie Mftnner von der Wehrmacht und aus der Wlrtschaft anwesend.
Nadi dem felerlidien Aufmarsdi der Fahnen und BegrUBungsworten von Oberbannfiihrer Schroder epradi Reldismlnlster Axmann. Er begriiBte to Reichsminister Speer den Baumeister und Ardiitekten des Fiihrers. der die kulturelle Arbeit dee Bauschaffens und die Heimstatten der Jugend von leher aktiv unterstlitzt babe. Nachdem Reichsminister Speer im Auftrage des Fiihrers die Verantwortung fUr die deutsche Riistung und Pro-duktion iibernommen habe stehe nun die gesamte echaffende Jugend fiir den Fiihrerauftrag und fiir das zu leistende Werk bereit Die Heimat gibt den Soldaten lene hochwertigen Waffen. mit denen diese vor •llem um die Freiheit und Zukunft ier Jugend kitmpfen. Die Jugend empfindet da mm die hcidiste Verpflichtung. fiir die deutsche Riistung zu schaffen.
Es ist ein Ausdruds fiir ihre innere Einstellung und Haltunj im Kriege daB sie aus dem Sollen ein be-jeistertes Wollen madit um so dem Fiihrer eine Freude in bereiten. An die Jugend gewandt. sdiloB der Reichsjugendfflhrer; Bedenkt dabei immer das Eine: Jeder Schweifi. den ihr in der Heimat mpht vergiefit, schont das Blut an der Front und bringt une tiiher an den Sieg.
Sodann ergriff Reidisminlster Speer das Wort und Whrte aus:
Deutsche echaffende Jugend!
Die wehrfahigen Manner unseres Reiches verteidi-Sen mit ihrem Blut unseren Lebensraum, ihre Frauen vbeiten in den Riistungsfabriken. und alles, was ®rbeitsffihig 1st, wird immer mehr in dieses gewal-tige Zusammenspiel der Kr&fte der Nation zur Schaf-^g des neuen deutschen Lebensraumes eingegliedert
deutsdie Jugend. steht nidjt beiseite. Eure Hilfe bei den Fliegerangrtffen eure Arbeit in den Be-trieben and euer Einsatz in der Luftverteidigung des K'idies werden audi eudi'in der Gesdiidite dieses Kricgee wUrdtg vettreten. Diese beeonderen Aufgaben W aogleldi der Ernet dei Kii«ee« nrieitra lekht
dazu, von dem eigentlidien Inhalt des jugendlichcn Lebens abzuweichen. namlich zu Icrnen, sich za bilden und sich sleichzeitig auf das kommcnde barte Leben vorzubercitcn.
Jcdoch gerade dieser Krieg zelgt wilder eindeutig. dafi nur die Qualitat der Erzeugung. die tcdinische Oberiegenheit und der wissensdiaftliche Fortsdiritt unseren tapferen Soldaten das Riistzeug geben konnen. um siegreidi zu bestehen Nach dem sieg-reichen Ende dieses Krieges werden iiese Fordcrungen vermehrt vor dem deutschen Volke stchcn. Von ihrer Erfiillunj hangt es entscheidcnd ab. ob uns In spS-teren Generatlonen unser I.ebensrauro und damit unsere Existenz bleiben wird. Die GroBe unscrcs Volkes die Struktur unscrer Wirtschaft sic verlangcn daher von uns. daB wir unser Volk auf eincr hoch-8ten geistigen Stufe erhalten. Je welter die Tcchnik fortsdireitet. um so mchr wird in der kommcndcn Generation Schidtsalsfrage des deutschen Voikes sein ob wir dieser Forderung nachgekommen sind. In der Lcidenschaft unseres Bekenntnisses zum technischcn Fortschritt und zur geistigen Leistung aber jiegt d;c Voraussetzung und damit die Garanje zum emt sdieidcnden Erfolg.
Das Sdiicksal dei Nation liegt In zehn bis zwanzig Jahren in euren Handcn. Seid euch dessen bewuBt und denkt daran. daB das Konnen der deutschen Qualitltsarbeiter, das technische Wissen unserer Ingenieure und die grundlegenden Forschungen unserer VVissenediafter die tragenden Pfeiler sind. auf denen wir unsere Zukunft heute aufbauen.
An eurer Haltung iu dieser Zeit liegt es. ob 'hi dereinst dieser Verpflichtung und dieser Aufgab^ nachkommen konnt. Von eurem Streben und Konten auf fadilichem Gebiet hangt in nadister Zukunft das Sdiicksal der Nation ab Alle Voraussetzungen immerwahrender heldenhafter Haltung unseres Voikes liegen in unserer Masse tief begriindet und werden Generatlonen Uberdeuern.
Sie konnen in Zukunft in dem euch — wis jeJer Generation bisher — bevorstehenden harten L.bens-kampf nut zur Wirkung gebradit werden. wenn unser der tedinisdie Fortschritt iet und bleiben wird.
Auf eudi kommt es emscheidend an I Letnt und arbeitet mit der Leidenschaft unJ Begeisterung, die die ietzt fiir euch kimpfcnde Generation veriangen kann nnd muB. Ihre Opfer werden dereinst die Grundlage eures Leben« sein. Dann werict ihr be-weisen miissen daB ihr In den entscheidend^n Jahien um dae Schicksal des Reiches eine neue. ihrer Pflicht bewuBte. stahlharte lugend wart, eine Jugend. die sich ihres Namens. die Adolf Hitlers, wiirdig er-wiesen hat.
Mit gespanntem Interesse waren die jungen Be-rufiitStigen den Ausfiihrungen des Ministers gcfolgt. Auf ihren Gesichtcm stapd zu lesen. daB sie den Sinn dieses Appels wohl verstanden hatten: alle Krafte zusammcnreiBen und wetter vorwarti zu mar-schieren in dem fanatischen Glauben an den Endsie?'
und seine Komplicen nichr wohl fUhlen in ihrer Haut. Wenn sidi der USA-Prasident und seine Generale auf sedizig Abschiisse versteifen, so madien sie der USA-Oflemlichkeit bewufSt falsche Angaben. Wir verweisen demgegeniiber daraui, dafi der deutsche Wehrmichtbericht vom Freitag den einwandfti-ien A b s ćh'u G von 121 USA-Bo m bern veizeichnete. Dabei handelt es sich wohlgemerkt nur um die Ab-schusse. Erfahrungseemnfi irreicht aber bei jedem Terrorangriffe ein grofier Teil der Angreifer nicht mehr den Einsatzhaien. sei es, da(S die besdiadigten Maschinen beim Riic-kflug Bruch machen, odcr wie beim Abflug von Schweinfurt auf neutralem Gebiet niedergehen miissen
Wir haben ein gute« Recht, mit der deutschen Absdiufibilanz der letzten Woche ganz besonders zufrie.len zu sein, wenn wir uns vor Augen hal-ten, daft die Wehrmachtberidite vom 8. Oktober den AbsdiuiS von 62, am lo. Oktober beim Angriff auf Miinstet den Absdiufi von 51 und am 14. Oktober beim Angriff an Schwelnfurt nach den bisherigen Feststrllungen den Abschu(5 von III nordame.rikanischen Schwerbombern ver-zeichneten. Das sind msgesamt 234 Absdiusse.
Kanonenfuter statt Brot
A/Ien judtiboii^cha.vlutjschea iichonidrbe-reien zum Trotz, die um dea politischen Krediis willen von Moskau aus vetbiei-tct v/eiden, sieht die V/irklichkeit in der So.vjetunion aVes andere sis rosi g aus. .J enn der ilat der Volkskommlssare jctzt an alle so-.vjdtisohen Industrieunterneh-munsen einschlietiuch der Riistungs-werke die Auiiorderung gerichtet hat, mindestens ein Fiinltel der schon stark reduzierten Belegschaften iiir denFront-dienst als Soldaten zurVeriiigung zu stellen, wobei man mit »Mannerna von 16 bis 65 Jahren und sogar mit Frauen im juvehrfahigen Alter« rechnet, so bedeutet das, dali die Bolschewisten 'kfiute bereits ihr kriegswichtiges Riistungspotential angieifen miissen, um die ungeheuren Verluste ihrer menschenmordenden Blut-oflensiven elnigermaBen auszugleichen. Stalin sucht fiir seine weiteren Ver-zweillungsangrlile Soldaten um jeden Preis. Fijr die Arheitssklaven seiner Riistungsiabrlken wird das mordende Ausbeut^ngssystem noch weiter ver-scharit. yienschenleben haben im So-wjetstaat n:e eine Rolle gespielt, also werden auch die letzten Greise, Frauen und Kinder dem unersattUchen Moloch Bolschewismus bedenkenlos geopfert. Schon macht sich in den Kolchosen aller Bezirke der Arbeitermangel so stark be-merkbar, daB die Alarinrule Uber nicht eingebrachte Ernten, ungedroschenes Getreide und verkommende landwirt-schaftliche Maschinen sich gerade aus den iruchtbarsten Gebieten der Sowjet-union h'aufen. Wie weit die MiBstande bereits gediehen sind, erhellt eine Nach-richt aus Georgien, danach die Invaliden sich aus Piirsichkernen eine Art Butter herstellen, nur um etwas Fett zum Leben zu haben. Aber warum wollen sie leben, warum brauchen sie Brot? Sie sind He-loten des Bolschewismus und so oder so zum Sterben verurteilt. Sie haben heute ihre wichtigste Aufgabe darin zu sehen, den bolschewistischen W eltzerstorern als Kanonenfutter zu dienen. Xam.
Gegen die VerrSter fiir die Adise
tc. Mailand, 19. Oktober. Geschwaderadmiral Fcrmo Spano. der sich im erst m Weltkrieg ausge-zeichnet hat. hat sich zur Aufnahme in den italieni-schen Flottendicnst gemeldet. Der bckannte italie-nische Torpcdoflieger Marino Marini, dessen helden-miitige Unternehmen geg«," biitisch-nordamerika-nische Kriegs- und Handelsschiffe In den Italicnl-schcn Wehrmachtberichten wiederholt vcrzeichnet wor-den waren. ist mit seiner Mannsdiaft aus einem siid-italicnisdien Flugpiatz geflohen und hat sich In einem Flughafen in der Nahe Roqis dcm Kommando der Achse fiir den Einsatz gepen den Feind zur Ver-fligung gestcllt.
Am'seinfiihrung des Reichsprotek'ors J)r. Frick
Feierlldter Staatsaiii in der Prager Burg - Anspradien Dr. Lammers' und Dr.Fridts
Prag, 19. Oktober. Am 14 Oktober fand auf der Prager Burg ein feierlicher Staatsakt zur Einfuhrung des vom Fiihrer zum Reichsprotektor in Bohmen und MShren emannten Reichsministers Dr. Frick statt. fm Auftrag des Fiihrers .nahm der Reichsminister und Chef der Reidiskanzlel Dr. Lammers die Ein-fUhrung vor.
In seiner Rede machte Reichsminister Dr. Lammers zunadist grundlegcnde Ausfuhrungen iiber das Verhaltnis des Protektorats zum Reich, besonders Im Hinbli.ck auf den gegenwiirtigen Kri eg Alsdann gedachte er der verdienstvollen Tatigkeit des bisherigen Relchsprotektors Freiherrn v, Neurath sowie der stellvertretendcn Reldisprotektorer Heydrich und Daluege, SchlieBlich wiirdigt? Reidismihister Doktor Lammers die hohen Vcrdlcnste die sich Reichsminister Dr. Frick vor und nach der MachtCbernahme als einer der altesten Gefolgsmanner und Mit-kampfer des Fiihrers erworben habe Der Fiihrer hoffe, daB sich das Verhaltnis zwischen Reich nnd Protektorat wahrend der Amtszelt des neuen Rcldis-protektors fortsdireitend innlger und vertrauens-
voller gestaiten moge zum Wohle und Nutzen von Reich und Protektorat wie fur das gauze neoe Europa.
Reichsprotektor Dr. Frick erkannte m seiner Er-widerung die von den tschechischen Schaffenden fUr den Sieg des Reiches nnd seiner Waffen geleistete Arbeit dankend an und brachte selnen fes ten Willen zum Ausdruck. alles zu tun was geeignct ist. dem Wohle der alten Relchslande Bohmen und Mahren und Ihrer Bevolkerung zu dienen
Der deutsche Staatsminister fiir Bohmen und Mahren f^-Obergruppenfiihrer Frank bigriifite den neuen Reichsprotektor. vor allm auch im Namen der deutschen Bevolkerung des Protektorats. Er gab dann in groBen Ziigen einen Oberblick iiber die Geschichte des bohmisch-mahrischen Raumes und zelgte daran. wie unlosbat Schicksal und Gedclhen de« Protektorats ml t dem Reiche verbundcn sind Nach einer weiteren Begriifiungsansprache d eg im Namen von Staatsprasidenten Hacha sprechenden Vorsltzenden der Protektoratsreglerung Dr. Krejcl schioB Reidisminlster Dr. Lammers die Veranstaltung mit einem Sleg-Hell auf den Fiihrer.
Moskau verlang^ Einschaltnng in alle Kriegsrate
Der Kremi will nunmetir die gesamte Rriegfiitirung gegen Europa kontrollieren
Giiidiwilnsdie des Fiihrers
Berlin, 19. Oktobra. Der FOhrer hai Seiner Maje-stit dem Konig von Afghanistan zu scinem Geburk-tag am 15. Oktober mit einem in herziidien Worten gehaltenen Telegramn geine GlOdwflnsdie Ober-mittelt
hw. Stockholm, 19. Oktober (Eigenbericht.) Der Moakeuer Reutervertrctet meldet erneut dafi man in zustandigen sowjetischcn Krcisen einen boldijen Be-schluB der Englander und Amerikancr zur Errich-tung einer zwelten Front erwarte. Fernet wolle die Sowietregierung in Zukunft an alien Kriegsraten der Allilerten beteillgt werden. Der Krieg sei an einen Punkt gelangt wo die Sowictunlon in der Lege sein miisse. durdi standige Vertretung in den Kriegsraten den eowictischen Ansichten Ausdruck zu geben und die Verantwortunjii mit zu iibernchmen, Mlt andercn Worten: Moskau vcr;angt die Kontrolle der jesamten Krlegfiihrung der Alliiertcn, was ihm nicht nur ge-stattet. s einen Einflufi auf alien Gebieten gcltend zu machen sondern sich auch in die Ereignisse In jenen.Landern einzumlschen In denen es bisher noch kelne Ansatzpunkte besafi. Weiter wird in Moskau geltenj gemacbt daB die Zeit heute Deutschlands Verbiindeter sei Daher gelte es. rasch zu handeln denn es sei unverkennbare Abslcht dei Deutschen die Rote Armee fiir leden Quadratmeter tener zah-len zu lessen".
Von englibdier Selte wird auf die bolschewlstiadien Fot'Urangen erwidert. dafi die Eroffnung einer zwei-ten Front kelneefcJle za einem Mifilingea Гшгеп
diirfe. Sie dtirfte also nicht elngelcitet werden. ehe nicht ausreichend Truppen und Materia! bereltstSnden. Die engllschcn und amerlkanischcn Stabe selen sidi nntereinander hleriiber vollkommen einig. ..denn solite das Unternehmen mlfigllicken, kann ee nldit von nenem verendit wer-d e n".
Japanisdi-deutsdies Hans in Tokio
Tokio, 19. Oktober. Am Donnerstag morgen er-folgte die feierllche Einwclhung des japanlsch-deutschen Hauses in Tokio in Anwesenhelt des GroBadmlrals Prinz Hlrovasu-Fushlmi, des Prći-sldenten der Deutsch-Japamschen Gesellsdiaft. Ferner waren unter den Anwesenden Marquis Saburu Mlnouye, det Vorsluende des deutsch-lapaniscben Kulturinstltats. der deutsche Bot-schafler Helnrich Stahmer, AoBentolnlster Sbige-mltsu, Kultusmlnister OkebL der Prfteldent des Informationsamtes Amsu -and viele &nd«r< -fiib-rende Personlicbkelten Die Were Einricbtung und die Ausstattungch der AuU, der Bibllothek. der Lese- und	wariw von der deut-
schen Botschaft In ToKto geetiftet.
Srite 4, — Nr. 83.
K7.RAWANKEN BOTH
Mlttwwh, 20. Oktober 19'3.
Botschafter in Moskau /
Em USA-Diplomat plaudert ous der Schule
Ein Advokat aus der Provlnz, der fUr selne diplomatische T&tigkelt zwar nlcht die gebo-tene Geschlckllchkelt und Wendigkelt, den polltlschen Takt und die gesellschaftllche 81-cherhelt mltbrachte, dafUr aber die glanzenden Beziehungen und das Uppige Bankkonto, mlt dessen Hllfe er erst Wilson und spater auch Roosevelt auf den Prasldentetistuhl des Wei-Ben Hauses hob; Josef E. Davles. Washington zdgerte lange, ehe es dlesem Mann, der im-merhln zwel Prfisldenten maUgebllch gema-nagt hatte, fUr seine verdlenstvoUen polltlschen Investierungen die Zlnsen zahlte und Ihn 1936 als Botschafter nach Moskau schlckte. Seln Moskauer Gastsplel erstreckte slch Uber vler-undzwanzlg Monate, wfthrend denen er vor allem mlt Litwlnow-Flnkelsteln TuchfUhlung hlelt und mlt Ihm zusammen schon damals — wle er es off en aussprach — den >Krieg gegen Hitler« vorbereltete. In dlesem Punkte war elch Davles mlt den .proletarlschen' Macht-habem des KremJs Immer schon elnlg, derselbe Davles, der mlt der Ihm elgenen Nelgung zu platten Aussprllchen von slch sagte: >Ich bin stolz darauf, eln Kapitalist genanqt zu wer-den!<
Pelnllche Indlekretlonen
Leute vom Schlage Davles drtagen nlcht durch dSmonische Triebhaftigkelt, sondern elnzig durch Ehrgelz Uber bequem gegebene Umstande auf die politische BUhne, wo sle, wenn sle erst elnmal entfesselt sind, viel Un-hell anrlchten. Mlt dem Namen dieses Bot-ichaftere des WeiBen Hauses, der neben seiner intenslven Tatlgkelt als dlplomatischer Oiftmlecher >elnen Moskauer Aufenthalt vor
Kaviar Шг
»... Ев ergrlbt slch ganz deutllch, dafl die Reglerungsm&chte slch zwangslftuflg und zum Zweck der Selbsterhaltung genStigt sahen, vlele ihrer kommunlstlschen Grundsatze, we-nlgstens vortibergehend, aufzugeben. Die Idee elner »klassenlosen« Gesellschaft 1st In der Praxis zunlchte gemacht worden und tritt immer welter zurtick. Die Reglerung selber ist eine BUrokratie mlt alien Anzeichen elner >Klasse<, zum Belspiel Sonderrechte, hSherer Lebenestandard und derglelchen mehr. Dies l&Bt alch etwa an der Tatsache veranschaulichen, daS der elnzlge Kaviar, der aufgetrleben wer-den калш, den hohen Reglerungsbeamten vor-behalten Ist oder allenfalls als besondere Ver-gUnetigung durch daa Restaurant Im Kreml bezogen werden kann, das fUr die dort leben-dea hohen Beamten bestlmmt ist. Von oben bis unten stOBt man immerfort auf Anzeichen von Klaeaenunterscbieden.
Die BUderstUrmer
Die Kommunistische Partel arranglert von Zelt zu Zelt elne Aktlon zur ZerstOrung aller Ikonen, Priestergew&nder, Altarkelche und derglelchen, mlt Ausnahme der kUnstlerisch hochwertlgen. Ich flnde das schade. Darum habe ich den Antrag gestellt, einlge dleser helllgen Reliquien kaufen zu dllrfen, und ich denke, man wlrd es uns ЂewШlgen. Wenn j a, werden wlr wenlgstens einlge dleser achonen Gegenst&nde aus dem - rellgidsen Leben des alten RuBland fUr spttteren fronunen Gebrauch retten.
---Gestem abend hat Oberst Paymon-
ville uns alle zum Ballett in die Oper elnge-laden. Die Musik stammte von einem russi-achen Komponlsten, ebenso die Regie. Es gab mehr Pantomime als Tanz, aber die BUhnen-bllder waren wunderbar. Es hleS »Die Flam-men der Revolution« und stellte dar, wie der
Das Beispiel des Kiiegeis
Solange Menschen wlrken und streben. slnd es der l&uternde Kampf und das leid-voile Er-Leben, die sle zu Erlcenntnissen iUh-ren, dafi alte, iiberkommene Anschauungen vor der harten, aber auch oft schOneren Wlrklichkeit verslnken wie ein mit unschd-nen und nutzlosen Dingen Qberladenes Schiff.
Zwischen den SchUlern und dem Klassen-lehrer einer Oberschule in einer deutschen Stadt hatte trotz alien BemUhungen kein rechtes VertrauensverhSltnis hergestellt werden кбппеп. Wer die Schuld daran trug, v/ul)te niemand zu sagen, |a es schien last, als bestehe seitens der Jungen'jene Abnei-gung, denen Mensqhen untereinander im Leben so oft begegnen, ohne dal) sle Uber-haupt irgendwie zu begrUnden wire.
Der Studienrat gait auch unter den Kolle-gen wegen seiner gesellschaftlichen Abge-schlossenhelt und seiner zuwellen bis zur Unnahbarkeit gesteigerten Absonderung als AuBenseittr. Als PSdagoge war er jedoch einer der tUehtigsten der Schule, der slch wahrhaft bemUhte, seinen SchUlern eine sonde Wlssensgrundlage zu verrailteln und sle zu charaktervollen Menschen zu formen. War M nun diese Herbhelt, die ]edoch nie In ungerechtfertlgte Strenge ausartete, die den Inneren Abstand zwischen Lehrer und Schaler verursachte — gerade junge Menschen haben oft ein feines Empfinden fUr die Grenzen von pedantischer Klelnlichkeit. unbegrtindeter Hftrte und weiser Menschen-lUhrung —, war es das althergebrachte Vor-urtell, das der Schaler dem Lehrer entgegen-zubrlngen pflegt, oder war das Miflver-st&ndnls nur in dem Altersunterschied und den dadurch anders gearteten Anschauungen zu euchen?
Erst als Dr. Mahrenberger auch den Ge-schichtsunterricht In seiner Klasse Uber-nahm, il«l dies# letite M6gliehkelt fort. Die nun Slebzehnjthrlgtn irkannten sehr bald,
allem durch Besuche fUr sowjetische Verh&lt-nisse Uberaus Uppige Feste und EmpfKnge ab-kUrzte, ist auGer zahlreichen dlplomatischen Pannen der Titel eines Buches verknUpft, das er vor einer Reihe von Monaten herausgab.
»Mission to Moskow« (Mission in Moskau)' 1st diese dlckleiblge AusgleBung Uberschrieben, die nlcht zuletzt wegen ihrer fUr den Kreml peinlich Indiskreten Schilderung der sowjetrus-sischen Verhaitnisae lange Zelt hindurch als Best-Seller (als melstverkauftes Buch) den amerikanlschen Lilteraturmarkt beherrachte.
Sowjotlscher LebonsstU
Inzwlschen llegt dieses Buch In der Schweiz (Steinberg-Verlag, ZUrich) auch in elner deutschen tJbersetzung vor. Und man welB, wenn man die einlge hundert Seiten des Werkes durchbiattert, nlcht, worUber man slch mehr wundern soil: tJber die oft relchllch oberfl&ch-liche Beurtellung der Dlnge oder die naiv In-stinktlose Darstellung der sowjetlschen Wlrklichkeit, die slch die Stalin und Litwlnow-Flnkelsteln von Ihrem frUheren Intlmus ge-wis nlcht erwartet hStten. Was una vor allem an dlesen Memoiren interessiert, 1st die Schilderung des Alltags Im »Paradies der Arbelter und Bauern«, in dem die Regierungscllque zum einen feudalste Hofhaltung fUhrt und slch zum anderen die Masse mlt alien Mitteln des Terrors kleln und gefUgig hfilt. Lassen wlr nun einlge Abschnltte aus dem Buch des Botschaf-ters, das In Form von TagebUchem, Bot-schaftsjournal-Elntragungen, amtllchen und halbamtlichea Berlchten, privaten und offizl-ellen Briefen zusammengetragen wurde, fol-gen:
den Kieml
Arbelter und der Bauer den Sleg Uber daa alte Regime davontragen. Vielleicht erlnnern Sle slch, dafl es slch um Jenes Ballett handelt, In dem der PBbel die Tulllerien stUrmt; ein hef-tiger Ansturm nach vom, dem Orchester zu, mit all ihren Waff en Kniltteln und so welter, Ubersch&umend von ' wilden Drohungen. Die dramatleche Wucht 1st von eInem aufs ftuBer-ste getrlebenen Realismus und eln entsetzll-cher Anschauurigsunterrlcht, wae elne PCbel-menge anrlchten kann, wenn erst elnmal das Korsett der Gesellschaft — Gesetz und Ord-nung — zerstGrt let.
Mond Uber Moskau
Das Diner war in jeder Beziehung besser als das, an dem wlr tellnahmen, als Ekay hler war. Sogar die MenUkarten waren In aller Beschcldenhelt elegant, mlt Slchel und Hammer In WeiB aufgepr&gt. Marjorle sah in einem welBen Gewand ganz ohne Juwelen aus-nehmend schOn aus. Sle 1st In jeder HInslcht elne bedeutende Botschafterin. FUr unsere Mission war sie ein unschfttzbarer Aktlvposten. Der Empfang nach dem Dinner war glknzend fUr Moskau — ja, fUr jede Hauptstadt in der Welt. Das ganze diplomatische Korps war er-schlenen. Der alte Herrensltz machte slch viel besser als Im November vorigen Jahres, da ich die Raume zuletzt gesehen. Sehr hUbsch waren die Gartenhftuschen unter den B&umen, mlt von vielfarbigen GlUhl&mpchen erleuchte-ten Girlanden geschmUckt, und (Du magst es glauben oder nlcht) schOngepolsterten Ses-seln auf die Veranden und Pavilions verteilt, fUr dlejenigen, die im Mondlicht zu sitzen wUnschten. Die Veranden waren ebenso be-leuchtet. In einer war eine Bar eingerichtet, in der hors d'oevres aller Art — Kaviar, Deli-katessen, Pasten — in HUlle und FUUe ser-vlert wurden. Wie gewohnllch, gab es Im wel-
/ Шпе Etz&hlung von Fiiediich Hoistmann
mit welch jugendlicher Begeisterung er Ihnen ein lebendlg&s Blld von dem Werden des deutschen Volkes zu geben veratand, wle er versuchte, die Geschichtsstunde aus. der Atmosphere des U^erkommenen Schul-unterrichts herauszuheben und die Epochen der deutschen Geschichte Immer wleder zu elnem neuen Erlebnls werden zu lessen. So gelang es Ihm, dal) seine SchUler bald die Geschichte politlsch zu sehen verstanden. Seine Art, Ihnen dieses bunte Blld lebensvoll darzustellen und sie zum Nachdenken anzu-regen, rll) sle alle mlt und hob sie in der Kenntnls der Geschichte tiber den allgemel-nen Ourchschnitt hinaus.
Langsam besserte slch das Verhfiltnls und die Annaherung hatte gewll) noch дгбВеге FrUchte getragen, wenn nlcht Immer wleder zwel Jungen die Kameraden gegen den Lehrer aufzubrlngen versucht hStten. Mitten In dleser Zelt des Zuelnanderiindens ent-brannte der Krieg. Dr. Mahrenberger mel-dete slch frelwlllig, konnte aber noch nlcht sofort angenommen werden. Es entsprach ganz selnem Wesen, nlcht: welter darUber verlauten zu lassen. Seine WIdersacher sahen ihren Tag gekommen, legten jede be-gelsternde Geschichtsstunde, die |etzt Im Zeichen det Krleges stand, als faden Hurra-patrlotlsmus aus und scheutun slch nlcht, von der „Blaslerthelt des Paukers" zu spre-chen, wenn er In sachllcher Form und mlt ZurUckhaltung die Erelgnlsse aus dem Ge slchtswlnkel der Geschichte betrachtete.
Wenlge Monate darauf wurde Dr. Mahrenberger eingezogen, mlt Ihm zwel seiner SchUler, die slch ebenfalls frelwlllig gemel-det hatten. War es Zufall, war es das Walten des Schlcksals, der Vorsehung oder wle wlr es nennend mčgen — wlr Menschen kSnnen es nlcht allgemeln antschelden, kOnnen jedes Geschehen nur elnfOgen In das GebAude un-seres Glaubeni, dessen Spannwelte nlcht eln-heltllch bemessen werden darf, well auch
- Die sowjetische Wlrklichkeit
Ben Marmorballeaal elne Konzertstunde. Nach dem Konzert gab es schon wleder zu essen. Die Tlsche waren mlt Leckerblssen beladen. In jedem der vier groBen Raume waren Tafeln auf gestellt, jede fUr SItzgelegenhelten fUr sechs bis eechzehn Personen alle wleder mlt Tlsch-und Sllberzeug und GlM aus der Zelt des alten Regimes geschmUckt. Die Erfrlschungen, vom Kaviar bis zur Elscreme, waren wleder im ■OberfluB aufgetlscht, und auch der Weln (es gab sechs Sorten) wUrde jeder Hauptstadt Ehre machen und wurde tadellos serviert. Nach dem »Nachtessen« tanzten wlr Im welBen Ballsaal bis 3,30 Uhr, und als wlr helmfuhren, dammerte ee Uber dem Kreml.
Lewtai, tiorld, Jagoda
Wleder dem Bucharln-Prozefl belgewohnt, wle t&glich, seit er vor acht Tagen begonnen.
Der Terror 1st elne entsetzllche Tatsache. VIeles hler In Moskau eprlcht dafUr, daB slch elne f\ircht ausbreitet, die gespenstlsch bis In alle Schlchten der Gemelnschaft drlngt. Es scheint, daB kelne Haushaltung, s el sie noch so beschelden, von der Angst vor elner n&cht-lichen Haussuchung (meist zwischen eln und drei Uhr nachts) verschont blelbt. ist elnmal elne Person festgenommen, so hort man mo-natelang nlchte mehr von Ihr — oft Uberhaupt nie mehr. Bewelse dafUr flieBeo mir aus vielen Quellen zu. Zum Belspiel: Mlttellungen dar-Uber zu mlr oder MItglledern des Stabes aus elgenem Mlterleben der Aussagenden; person-llch dlrekte Beobachtungen seitens MItglledern Oder Personal der Botschaft (einmal muBte jemand mlt ansehen, wie auf der StraBe vor dem benachbarten Appartementhaus morgena um 3,30 Uhr eln ungllckllcher Arrestant um slch k&mpfte und von selnem elfjahrlgen Kind loegerlssen wurde). oder Auslassungen von russlschen Staatsblirgem, die aus dem elnen Oder dem anderen Grunde Hllfe In der Botschaft suchen kommen. Der GemUtszustand Im Volke und die Ausdehnung des Terrors lassen slch auch an der Tatsache ermessen, daB fast ttlgllch aus der KUche und den Rfiu-men der Angestellten FlUsterberlchte und an-vertraute Erz&hlungen von neuen Verhaftun-gen kommen, oder von neuen H&rten, neuen Besorgnlssen und BefUrchtungen Im Bekann-tenkrelse.
Sie wollen wieder helm
Es vergeht kaum ein Tag, ohne daB unser amerlkanlscher Chauffeur »Charll« GlUbertl auf der StraBe von Irgendelnem Amerlkaner angesprochen wlrd, der die sowjetische Staats-angehorigkeit erworben hat und Ihn jetzt um Vermlttlung bel den amerikanlschen BehSrden bittet, um wieder helmzukOnnen. 1934 und 1935 sollen run d tausend Kommunlsten aus Oster-relch hler elngewandert aeln, erz&hlte mlr der Ssterrelchlsche Gesandte, um BUrger des ver-helBenden Landes zu werden, und jetzt kon-nen sle nlcht hinaus und machen alle die grOB-ten Anstrengungen, um wleder rUckwandern zu kOnnen.
Anderthalb Jahre lange haben nun die Par-telfUhrer In Ihrer Menischenjagd nach Trotz-klsten, Splonen und Saboteuren Uberall >auf den Busch geklopft«, well diese verraelntllch mlt ausw&rtlgen Felnden zum Zweck der Ru-Inlerung und Sabotlerung der Industrie kon-splrlert h&tten. Unz&hllge Fabrlklelter und Dl-rektoren sind, mlt Recht oder Unrecht_ unter der Anklage solcher Vergehen vor Gerlcht gestellt worden. Es glbt kaum elne Industrie,
dl* Raumtieipn der menschlichen Seele nicht die gleichen slnd — die drei also kamen in die gleiche Kompanie. Seite an Seite mar-schierten der Unteroiiizier Mahrenberger und die Soldaten Heinz Landwehr und Karl Besken gegen Belgien, Frankrelch, sie kSmpf-ten in Serbian und standen einlge Monate spater zum Kampi gegen die Bolschewisten berelt.
Was slch In dlesen Monaten zutrug, war entscheldend (Or die Haltung der ehemali-gen und ebenso der vorerst noch zurOckge-bllebenen SchUler gegentiber ihrem Lehrer. Dleser war noch am Schlul) des Weltkrieges Soldat.gewesen und wuBte um die soldati-sche Kameradschaft. Er glng seinen jungen Kameraden voran, kannte kelne Ermttdung nach noch so groBen Anstrengungen und war Ihnen Vorbild, wie er es als Lehrer zu seln erstrebt hatte. Fflr einlge Zelt war er zu einem Reserveoffizlerslehrgang abkom-mandiert worden und Ubernahm an Stelle des gleich in den ersten Tagen des Feld-zuges gefallenen KompaniefUhrers die Filh-rung seiner alten Kompanie. Nlcht< wenlg Uberrascht war er, In elner anderen Kompanie des Batalllons Erwln Wilier wiederzuiln-den ]enen Jungen, der ihm in der Schule die Lehrtitlgkelt so schwer gemacht hatte. Der aber war nicht mehr der Junge von einet; er war heute Soldat, hatte den Feldzug in Grle-chenland mltgemacht und dachte nur mlt Scham an seine Verirrungen In jene Schul-zelt zurUck. Er hatte von der Tapferkeit des Leutnants Mahrenberger gehfirt und ihn be-seelte nun der Wunsch, in dessen Kompanie eintreten zu dUrfen, was ihm auch gelang.
Im Schlachtendonner der ersten Wochen stand der FOnfundvierzigj&hrlge neben den Neunzehnjahrlgen, lag mlt Ihnen im stftrk-sten felndlichen Feuer, sttirmte mlt ihnen aber die DUna und erlebte mlt ihnen den Rausch des unaufhaltsamen Vormarsches. Vor Leningrad wurde Erwln Wilier von einem Cranatsplltter getroiien. Leutnent Mahrenberger trug ihn selbst zurUck, doch
— Dr. Lewin legte Zeugnls ab gegen Jagorla, den Chef der Geheimpolizel, der ihn und eeiiia Freunde habe zwingen wollen, Maxim G' Ш samt selnem Sohn und andere »zu Tod' гЦ kurleren«. Es war elne gruseilge \iad biz la Geschichte. — Dahlnter steckt daS Gerll :it, Jagoda, elner der Angeklagten, sel leld schaftlich In die schone Frau des jungen Go; verllebt gewesen, und Gorki senior habe selna Felndschaft erregt well er slch in daa »drcl* eckige Verhaitnls« elngemlscht. Jagoda, helBt es, fUrchte den aiteren Gorki wegen dessen groBer Popularltat beim russischen Volke. Dies sel, so wlrd behauptet, zum Tell der Grunđ gewesen, warum Jagoda diese Arzte habe be-stechen wollen, daB sie den Dlchter, der aa Tuberkuloae Utt, »zu Tode kurlerten«. — Jagoda bat, als er spater ein Gestandnis Im of-fenen Gerlchtsverfahren ablegte, um Erlaub« nie, seine Aussage Uber diese persOnllche Ango-legenhelt in gehelmer Sitzung machen zu dUr-fen.
deren organlsatorische Grundlagen nicht durch derartlge Anschuldlgungen erschUttert worden slnd und die nicht Im Innern der Intrige und der Zersetzung prelsgegeben war, die elne solche Situation notwendlg mlt slch brlngt.
Wleder elne wltzige Geschichte, die Demaree BeB vom Christian Sciervce Monitor mlr neu-lich erzfthlt hat. Sie mag den »Chef« zum Lichen brlngen — Mrs. BeB hatte einen Russea vom Personal der Botschaft, den Ich Ihr emp-fohlen, angestellt. Kurz darauf wurde der arm# Teufel als verdttchtlg verhaftet. Nach elner Welle »hinter SchloB und Riegel« wurde er wleder .entlassen. Er suchte Mrs. BeB wieder auf und erztthlte ihr mlt groBem Stolz von selnem Erlebnls, mlt der Bemerkung, er habe noch nie die Ehre gehabt, mlt solchen Men# schen von glanzenden Gelstesgaben auf gleichen FuB gesetzt zu seln, wie dlejenigen, di# er als Mlthaftllnge Im Gefangnis keimenge-lemt. Er war ganz aufgeregt Uber sein gesell* schaftllches Avancement.
Blutechuld der G-PU.
Wahrend der letzten Wochen sind buch-* Btablich Hunderte von Hinrichtungen in der Provinzpresse gemeldet worden; die Anklagea Bchwankten zwischen Sabotage und Terror, Glelchzeltig slnd so hervorragende hohe Soi wjetbeamte wie Bubnow Ljublmow, Ruchimo-wltsch, Weltzer, Karp, 'Orlow und so welter abgesetzt und vermutllch verhaftet worden. Die kompetentesten Beobachter sind der Mel-nung, daB die Zahl der seit dem Beginn dsr gegenwartlgen Sauberungsaktlon hlngerichte-ten Parteifunktionare und Reglerungsbeamten in die Tausende und die der' Verhaftung In die Zehntausende lauft. Die Sauberung hat slch aller Schlchten des Sowjetlebens bemach-tlgt. mlt EinschluB elnstiger unerschUtterli-cher Anhanger des bolschewistisehen Regime«. Zum Beleplel 1st bekannt, dali Uber 40 Mitglle-der — Oder alternlerende Mitglledpr.— dee Zentralkomitees der Parte!, neim ehemaliga Mitglieder des PolitbUros, 18 ehemallge Volka-kommis.sare, 50 Vize-Volkakoramissare, 16 Botschafter oder Gesandte und die Mehrzahl der Prasidentcn und Volkskommissare der ein-zelnen Sowjetrepubllken verhaftet worden slnd.«
Sowelt Mister Davles. Die hler zltierten Ta,-gebuchnotlzen und Briefstellen, deren es In dem Buch neben sehr plumpen Ovatlonen auf die Moskauer Gaatgeber in FUlle glbt, slnd kenn-zelchnend fUr die gelstige Konstltution dieses Amerlkaners, der entgegen der besseren Eln-sicht, der trotz der lebendlgen Anschauung der bolschewlstlschen Wlrklichkeit den Krieg gegen die europaischen Ordnungskrafte rait alien MIttem schUren half.	f—g.
starb der Verwundete bald darauf in den Armen seines einstigen Lehrers.
Einlge Monate spSter wurde der Leutnant selbst schwerverwundet. Als ihn sein* Schlllor, um deren Seele er so lange ge-rungen hatte, im Heimatlazarett besuchten, erzahlte er Ihnen ganz schllcht von den KAmpien, die er mlt seinen und ihren Kameraden durchgefochten hatte, sprach nlcht von slch, sondern nur von den anderen, vor allem von den letzten Stunden, die er mit dem gefallenen Erwln Wilier marschlert war.
Wohl eine Stunde mochte er erzShlt haben oder auch zwel — diese Zeltspanne heillger Ergriffenhelt war nicht nach Minuten und Stunden zu bemessen, so wenlg wie jene Tage des harten RIngens drauBen im Feld. Ein alter Bann war nun vSllIg gebrochen. Der mlt ihnen sprach, war nicht nur ihr Lehrer, er war ihnen Vorbild und Kamerad zuglelch, damals wie heute. Das starke, kampferische Leben hatte gezeigt, daB die Erfullung groBer Aufgaben kelne Zwanzig. jahrigen und Vierziqjflhrlgen kennt. Vor ihr glbt es nlcht mehr Alte und Junge, es glbt nur noch Starke und Schwache.
Japonische SprichwSrter
Wenn Du fdnfzig Schrltte wegl&ufst, lo lache nicht Uber den, der hundert Schrltte zurUckiauft.
Sprlcht man von Dingen des kommenden Jahres, so lacht sich der Teufel ins Fftust-chen.
Zur Zelt der Daikons (Radleschen, Rettlch«) verdienen Arzte und Apotheker wenlg.
Unter dem Leuchtturm let es am dunkel-sten.
Ober grOBtem LIcht 1st ttSrkster Schlag> schatten. {Wo viel Llcht, da 1st viel Schatten.)
Wenn man ein Mfidchen kennenlernen will, so muB man es lich in der Bohnen> emtezelt ansehen (d. h. b«l der Arbeit, nlchV wenn et auigeputzt iit).
Stalin sichert seine Macht
8Ма. 20. oktobra 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — Rt,v. 83.
Obgljailjone Marie inloinellP
Pred 150 leti je bila oglavijena francoska kraljica
Hrcii Hralnhufg
Strochain. (Požar.) V noči od 8. na. 9. oktober je Izbruhnil požar pri kmetu Petru Gra-'Uschu (Lenčku). Začelo Je goreti pri ivlnja-«lh, nakar se je ogenj raaSlrll na hlSo, ki je Zgorela. Radi takoj prispevnega gasilstva In pomoči prebivalcev je bila obvarovana hiša, da nI popolnoma pogorela In da se ni ogenj razairil.
1	Mal „verlžnik" iz Gorenjske
Čeprav je 40. letni Paul B. imel kot zidarski pomoinlk zadostne dohodke, se je rad udej-etvoval kot »verlžnikc. Peljal se je večkrat Iz St. Veita an der Glan, kjer je delal, na Gorenjsko, odkoder je doma v vaal Repnje In ima tudi tam svojo družino. Tam si je nabavil z verlženjem stvari, ki so podvržene dovoljenju Za nabavo in tudi stvari, ki jih manjka, In jih nato prodal v St. Veitu za večkratno vrednost nekaterim ljudem, o katerih gre ljudski gla*, >da ne izmnrjejo«. Tako Je prodal n. pr. pet Jamskih telovnikov, ki jih je sam kupil za •50 RM, za 185 RM; za par ženskih nogavic, *a katere je dal sam 4 RM, Je dobil 9 RM; gumijasti trak, dolg 8 m, katerega Je kupil za 48 Rpf, Je prodal za 8 RM in eno srebrno moSko uro, ki ga je stala 15 RM, Je prodal za 200 RM. Poleg tega je mali »verlžnik« prodal tudi 20 RM vredno šunko za 100 RM. To nepravilno ravnanje je spravilo sedaj Paula B. pred kazenskega sodnika deželnega sodišča, kjer je bil obsojen na deset mesecev
2	a po rain 400 RM denarne kazni. So-obtqiene kupovalke so bile kaznovane z občutnimi »denarnimi kaznimi radi nakupa stvari, ki/so podvržene dovoljenju za nakup.
№Qil llein
Domsohale. (Večerno šolanje.) Orts-gruppe je sedaj po dolgem odmoru zopet začela s šolanjem. Ortsgruppenlelter S t * i n je govoril o snovi: druga svetovna vojna, vojna ras. To uvodno predavanje je podalo pregled o vplivu žldovslva In demokracij ter Sovjetske zveze. Nadaljnja predavanja o tej snovi bodo sledila. Temu prvemu večernemu šolanju v tem novem razdobju Je priSbstvoval tudi KreUlel-ter H a b e r 1.
Rodbinsko kroniko iz Sorenjske
Kreis Kraiuburg
Krainburg. V septembru 1943. je zabeleženih
Зв rojstev In 7 smrtnih primerov.
Zakonsko zvezo so sklenili:Anton Kos In Anna Nemetz iz Krainburga ozir. Domschale; Alois Schmeid in Stanislave Oblak Iz Preda#-sel ozir. Wesenltz; Albert Petschnlg in Marla Retel iz Krainburga; Walter Mftser in Marga-^ rete Frieda Pabst iz Krainburga (vojna poroka) ; Cyril! Krek in Franzlska Ganter iz Krainburga; Johann Vogler In Ida Kropel Iz Krainburga; Andreas Schorl In Maria Jerschin iz Krainburga; Johann Emrich Schwelger In Her-llnde Macek Iz H6fleln (vojna poroka); Josef Koschler in Maria Osredkar iz Zwischenwa-s-«ern; Alois Markitsch in Angela Puacher iz Klagenfurta ozir. Unter Duplach; Rudolf Ach-lln in Anna Kowitsch iz Laak a. d. Zaler ozir. Karner Vellach; Franz Rastresen in Johanna Tomintz Iz Tratten; Michael Pleterschek in Sllveria Istenitsch Iz Sairach; Alois Tautscher in Franzlska Schmied iz Selzach; Anton Jereb in Julia Sackel iz Sairaeh; Alex Woschitz In Kristine Perner iz Klagenfurta ozir. Saf-nltz; Felix Andreas Alois Hafner in Veronika Tschemascher iz Laak a. d. Zaler ozir. Saf-nitz; Phlllpp Jenko in Antonia Colestine We-luschek iz Oberplrnitsch (vojna poroka); Johann Tschede in Anna Suschnik iz Laak a. d.
1.	Die Gemanen stammen von einem nor-dischen Kernvolk ab, das nachweisbar vor 6000 Jahren Teile unserer Heimat bewohnte.
2.	Wir konnen die Geschichte der Germa-nen liickenlos bis um das Jahr 1800 v. d. Ztr. verfolgen.
3.	Der nordische Mensch bildete sich in Zehntausenden von Jahren am Saume der Eiszonen.
4.	Der nordische Mensch war: tatenfroh, kampferisch, leistungsfahig und erfin-derisch.
5.	Hlinengraber sind die Begrabnisstatten nordischer Bauernsippen gewesen (4000 v. d. Ztr.).
6.	In den Hiinengrabem finden wir Beile und Dolche aus Stein sowie Tonge-fafle flir Speisen und Trank.
7.	Indogermanen nennt man diA VBlker gemeinsamer Sprache von Germanien bis Indien.
8.	Die Indogermanen sind Arier.
9.	Die Urgermanische Zeit (Bronzezeit) dauerte von 1800 bis 800 v. d. Ztr.
10.	Die Urgermanen (Jutland, untere Elbe, westliche Ostsee) hatten eine hohe Kultur. Sie verstanden bereite die Web-kunst und erzeugten schone Waff en und SchmuckstUcke.
11.	Die GroQgermaniBche Zkit dauerte von 800 V, d. Ztr. bie 1000 n. d. Ztr.
Dne 16. oktobra obhajamo 150. letnico, ko je Francija obglavila svojo kraljico Mario Antoinetto na trgu Place de la Concorde. Pred tem so jo mnogo let nečloveško mučili in na najpreprostejši način poniževali. Kralj in neštevilni vodilni možje so bili javno umorjeni in vedno nove krvave žalo-igre je zahtevalo pariško podčloveštvo in z vedno novimi krvoprelitji so poskušali utrditi novi oblastneži svojo strahovlado.
Ko 80 naložili Mario Antoinetto onega 16. oktobra na krvniški voz, da jo peljejo ob tuljenju poživinjenih množic po čim daljših ovinkih na morišče, je postala šele 38. letna kraljica pretresljivo izmozgana, siva »tarka. »Jaz sem vdova Louisa Capeta, bivšega kralja Francozov«, je odgovorila na običajno vprašanje krvnikov, ona, ki je bila nekoč oboževana hči cesarice Marije Terezije.
Zgodovinarji so se zelo trudili, da odkrijejo ozadje francoskega mnoštvenega mor-jenja, kar so imenovali »revolucijo«. Kajti samo 8 spremembo režima, s prehodom od monarhije k republiki, se to ne da pojasniti. Po najnovejših raziskovanjih je bila Anglija glavna gonilna moč francoske revolucije. Takrat že plutokratična dežela Angležev je imela režim, kateri se je po krivem imenoval demokracijo, kot še danes, in je bil zelo interesiran na tem, da zapade Francija tej tako zvani demokraciji, da ima Anglija v Franciji čim lažjo igro. Poprej so Angleži skozi stoletja poskušali, da podjarmijo Francijo z vojaškimi sredstvi. Toda Francija je postala močnejša in korak za korakom se je morala Anglija umikati in končno popolnoma zapustiti ce-
Zaler; Josef Eder In Anna Rob rojena Obed Iz Klagenfurta ozir. Krainburga (vojna poroka).
Zlrklach. Rodili #o ee: Andreae Franter, Po-echenlk, Maria Kropiunlk, Oberfemig, Johann Pawetz, Poscbenik, Cyrill Podied, Dworle, Franz Delowetz, Zlrklach, Angela Dollnechek, Stefansberg In Ludmilla Podgorechek, Nleder-feld. — Umrli so: Stanislaus Pester, Grad, Cyrill Podied, Dworle In Marla Podied, Dworle.
Oallenfelt. Rodili so se; Marla Kramer, Hel-llgenkreuz, Vlnzenz Graschltz, Gallenfels, Franz Jeglltsch, O. Duplach, Hermann Aus-weger, U. Duplach, Franz Kristan, U. Dupach, Veronika Kastigar, Rettne, In Frledrlch Mali, Gallenfels. — Umrli so: Marla Pitschmann, roj. Gra.schltz, Helllgenkreuz, Franz Rosmann, Rettne, Ignaz Kweder, Rettne, Helene Nag-litsch, roj Perko, Prietau, Veronika Kastigar, Rettne, Johann Knafletz, Goriteche, Alois Do-llner, Rettne, In Georg Balantltsch, O. Duplach.
Kreis Radmannsdorf
Neumarktl. Rodili so se: Marla Trubaltsch, Stephan Jakschltsch, Kari, Reimund Rlbnlker, Antonia Marla Sedal in Viktor Ferlan. — Umrl
Germani izhajajo iz nekega nordijskega izbranega naroda, ki je bival pred 6000 leti na delih naše domovine, kot se lahko dokaže.
Zgodovino Germanov lahko zasledujemo brez vrzeli do okoli leta 1800. pred Kr.
Nordijski človek se je izoblikoval v deset-tieoćletjih ob robu ledeniSkih pasov.
Nordijski človek je bil: delaven, bojevit, sposoben in iznajdljiv.
Hunski grobovi so bili pokopališča nordijskih kmečkih rodov (4000 pred Kr.).
V hunskih grobovih najdemo sekire in bodala iz kamenja, kot tudi lončene posode za jedila in pijačo.
Indogermane nazivamo narode »kupnega jezika od Germanije do Indije.
Indogermani so arijci.
Pragermanska doba (bronasta doba) je trajala od 1. 1800. do 800. pred Kr. Pragermani (JUtland, spodnja Lata, zapad-no Vzhodno morje) so imeli visoko kulturo. Znali so že tkati in so proizvajali lepa orožja in okraske.
Velikogermanska doba je trajala od 1. 800. pred Kr. do 1. 1000 po Kr.
lino. Radi tega je bil ta poskus, kateri se je končno tudi posrečil, da se podjarmi Francija od znotraj navzven s propagiranjem korumpiranega režima. Od tedaj ni bilo do večjih vojn med Francijo in Anglijo. Pomožne sile Anglije in podžigalci revolucije, so pa bili židje. Ze takrat so ostro povezano sodelovali londonski in pariški židje. Dejstvo, da je morala stopiti na ša-fot celo kraljica, ki je bila doma iz avstrijske cesarske hiše in politično ni igrala sko-ro popolnoma nobene vloge, dokazuje isto poživinjenost, kateri je zapadlo sedaj zopet židovstvo. Nepobitno spominjajo oblike francoske revolucije na oblike boljševizma. Okoliščine in razlogi so bili nekoliko drugačni kot sedanji, toda ljudi moreči duh je bil isti kot sedaj.
{fo svetu
v sovernoSle/.ljskem okroinom mestu Sprot-tanu Je vdova po tovarnarju pohištva Emllie Lepplch roj. Podolsky, ki bo kmalu dovršila 80. leto svoje starosti In ki Je sama rodila štiri sinove in dvanajst hčera, postala v se-demindvajsetie stara mati, ko se je narodila njenemu najmlajšemu sinu, tovarnarju pohištva Ottonu Lcppichu, Četrti otrok-druga hčerka. Gospa Leppich Je s tem stara mati 17 vnukov in deset vnukinj. Nekaj vnukov je že v vojni službi in ena vnukinja je že omožena.
V neki kliniki v Pragi so pred kratkim preiskovali dednost starosti. Preiskovali so 211 mož in 365 žena, da ugotove v koliko je smatrati starost za dedno. Pri tem Je bilo ugotovljeno, da je generacija staršev povprečno dosegla starost 66 let, dočim so dosegli otroci povprečno 76 let. Otroci so tedaj živeli skoraj 20 odstotkov dalje kot starši. Ugotovili so tudi, da so dosegli sinovi starost mater, hčere pa starost očetov.
je otrok Johann Kiofuter. — Poročili so se: Franz Kral z Angelo Kawer, Valentin Kem-perle z Anno Prettner, Agid Daker s Franzi-sko Breitz, Josef Scherbetz z Justino Meglitech in Frledrlch Lukanz z Vido Kogei.
Breeiach. Rodili so se: Bertonzel Alois, Lau-fen, Plemel Gabrlela, Bresiach In Schwegel August, Palowltsch. — Umrla je Tomann Maria, Posautz.
Ratschach-Matten. V mesecu septembru sta se narodila Ernest Richter, Ratschach, in Michael Wolz Ratschach.
Kreis Stein
Stetn. Rodili so se: Rosalia Widmer, Stein; Gerhard Martinez, StelnbUchel; Frledrlch Petek, Jeranowo; Josef Werchownik, Stadt; Gre-gorius Pirz„ Thelrrltz Mlaka; ii'rledrich Tscher-tschinowitech, Preschemgasse; Michael Werchownik, Koslsche; Michael Sawerl, StelnbUchel; Franz Josef Dernowschek, MUnken-dorf; Franz Prescheren, Sdusch; Vinzenz Ml-chelltsch, MUnkendorf; Maria Matiaschitz, Schutt; Anna Homer, Oborfeld; Karl Demetrius Jesenowetz, StelnbUchel; Emilia Rems, Sallenberg. Umrla sta: Paul Pestotnlk, Podgier in Caroline SakralPchek, MUnkendorf.
12.	Die Germanen kampften immer um ihren Lebensraum.
13.	Armin der Cherusker vernichtete im Jahre 9 n. d. Ztr. die romischen Legio-nen.
14.	Die groBe germanische Volkerwande-rung begann um das Jahr 375, sie ver-anderte das politische Antlitz.
15.	Karl der GroBe (708 bis 814) baute das GroBgermanische Reich auf.
16.	Die Idealgestalt der Germanen ist der Held, der fur eine Idee kiimpft, alien Hindernis^.n mutig entgegentritt und fUr seine Idee aiich zu sterben bereit ist (Siegfried, Hildebrand u. a).
17.	Die germanische Weltanschauung ist naturgebunden.
18.	Die germanischen Gotter hieBen A sen, sie waren Frcunde der Mcnschen.
19.	Das Bild des sich drehenden Sonnen-rades, das in die Form eines Haken-kreuzes .Uber^eht, war fiir die Germanen das Symbol des immer neuen Le-bens, das durch die Sonne geweckt wird.
20.	Die Schriftzeichen der Germanen waren die Runen.
21.	Der Boden war bei den Germanen nicht Privateigsntum, sondern Eigentum der Sippe.
22.	Die Germanen waren nicht nur Jager und Fischer, sondern seBhafte Bauern; sie erfanden den Raderpflug.
23.	Sie waren Meister im Schiffsbau. (Die Wikinger entdeckten um 1000 v. d. Ztr. auf ihren Fahrten die Nordkilste Ame-rikas.)
24.	Die Germanen wohnten in Pfosten-hausern in geschlossenen Siedlungen.
25.	Grundlage des germanischen Gemein-schaftslebens ist die Familie.
đ^rcHMpuH^t des Хадвл
y žarišču dneva
Wer zalilt Lohnausfiille und Luf tkrieg»schaden ?
Kdo pUt^a ixpaulu muKUo In *ko<le, poviroOene po /.račnl vojni?
Gauleiter Dr. Ralner hat eine Verordnung Ubcr die Erstattung von Lohnausfiillen Infolge Fllegeralatms und Beschadlgung von Bctrle-bcn durch Luftangriffe erlasscn.
Die im Deutschen Reich geltenden Vor-schrlften Uber die Erstattung von Lohnaus-fUUen bei Fliegeralarm und bei Beschadlgung der Betrlebe durch Luftangriffe aowle die hler-zu ergangenen und noch ergehenden Durch-fUhrunga- und Ausflilirungsvorschriften sind in den besetzten Gebieten K&rntenm und Krains sinngemftti anzuwenden.
Die Erstattung der Betr&ge let bei dem Arbeitsamt zu beantragen; In dessen Bezlrk der Betrleb liegt. FUr die Antr&ge sind die bei dem Arbeitsamt erhaitiithen Muster zu ver-wenden.
Die Erstattung der VergUtungen erfolgt aus den Beitragseinnahmen fUr Aufgaben des Ar-beltseineatzea und der Arbeltslosenhilfe.
Hochspreise fur Fahrrad-Reparaturen
cone za popravila kolt y
Hochstpreise fUr Fahrradreparaturen hat der Reichskommlssar fUr die Prelsbiidung festgesetzt. Die Neuregelung ist bereits in Kraft getreten. Sie umfaBt die Regcllelstun-gen. Als HSchstpreise wurden u. a. festgesetzt: beim Vorderad: Schlauch neu einlegen (ohne Einbau des Rades) RM 0,30, mit Ein-bau des Rades 0,50 RM, Decke neu auflegcn (ohne Einbau im Rahmen) 0,30 RM, cinen Satz Speichen neu einzlehen und spannen 2 RM usw.; bei der Steuerung: einen neuen Steuersatz einbauen 2.75 RM; bet der Vorder-gabei; eine neue Grbel einbauen (elnschi. Einbau des Vorderradcs) 2,75 RM, Gabelrlchtcn mit Aus- und Einbau 2,75 RM; Tretiager: Reinlgen und Reparleren (Telle werden ent-sprechend berechnet) 2.SO RM, eln GlocUen-lager ganziich erneuern 4.&0 RM; Hinterrad; Schlauch neu einlegen mit Montage 0,60 RM, Declte neu auflegen (Herr^nrad) 0,60 RM, (Damenrad) 1 RM; Rahmenreparaturen: eln Steuerrohr und zwei Muffen einioten acht RM, zwei Rohre fUr Vorderrahmen einzlehen 9 RM. Die HSchstprelse sind noch fUr eine ganze Relhe weiterer Regelleistungen aui dem Wortlaut des Erlasses erslchtlich, der Im Mitteilungsbiatt des Relchskommlssars fUr die Prelsbiidung vom 20. September 1943 vcriSf-fentlicht wurde. Die Kosten fUr Ersatzteiie Bind In den H6chstpreisen ni<cht enthalten. Alia In dem ErialJ nicht geregelten Arbeiten an Fahr. rKdern sind nach der aufgewendeten Avbeits-zelt zu berechnen. Diese Berechnungsart muU dem Auftraggeber vor Arbeltsbeginn mitge-tellt werden.
I
miafe	noivfce .
Okoll 50,000 ton namiznega grozdja bo do« bavila Bolgarlja na podlagi nemSko-bolgsrske« ga dogovora letošnjo jesen Nemčiji. Te dni so ga začeli izvažati. Prevažali ga bodo večinoma po srbskih In romunskih železnicah. Tudi Romunija je začela pošiljati velik del svojega pridelka jabolk in hružk v Nemčijo.
tTužnoafriftUa vlada naznanja, da bodo morali v kratkem uvesti en brezmesni dan. Južni Afriki primanjkuje točasno zelo mesa, čeprav dpžpla sicer proizvaja zelo veliko
Germani so se bojevali vedno za svoj življenjski prostor.
Armin. Keruskov je uničil leta 9. po Kr. rimske legije.
Veliko germansko preseljevanje narodov se je začelo okoli leta 375., ki je spremenilo politični obraz.
Karol Veliki (768 — 814) je stvoril Veliko-germansko državo.
Idealna postava Germanov je junak, ki se bori za idejo, nastopa zoper vse zapreke pogumno in je pripravljen za svojo idejo tudi umreti (Siegfried, Hildebrand in dr.).
Germansko svetovno naziranje je zvezano z naravo.
Germanski bogovi so se imenovali asi; bili 80 prijatelji ljudi.
Slika vrtečega se sončnega kolesa, ki preide v obliko Hakenkreuza, je bila Germanom simbol vedno novega življenja, katero vzbuja sonce.
črke Germanov so bile rune.
Zemlja pri Germanih ni bila zasebna last, temveč last roda.
Germani niso bili ,samo lovci in ribiči, temveč stalno naseljeni kmetje; iznašli so plug na kolesih.
Bili so mojstri v gradnji ladij. (Vikingi so odkrili okoli leta 1000 pred Kr. na svojih potovanjih severno obalo Amerike.)
Germani so živeli v hišah na :>tebrih v strnjenih naseljih.
Temelj germanskega skupnega življenja je družina.
Dr. F. J. LakM	Aueechnciden! Aufbewahren!
n)entsek metli6diSi>k iind praktisek
219. STUNDE Von nnseren germsnischen Vorfahren
Stnul в. — štev. 9S.
K Ж K A W Ж ur K 18 У ВОТИ
stran 7. — St®v. 8%
АМТиСНЕ BEKANNTMACHLNGEN
NSV-fflnđergarten Kralnburg
Nach dem Schulbeglnn slnd Im NSV-Klndergarten Kralnburg, Fr6belgasse 3, Plfttze fUr Kindergartenklnder frel ge-worden. Neuanmeldungea werden jederzeit entgegengenom-men.
Der Klndergartenbetrieb Wuft t&gHch von 4 ble 18 Uhr.
NSV otroški vrtec Kralnburg
Ob začetku šolskega leta je v otroškem vrtcu, Kralnburg, FrSbelgasse 3, Se nekaj praznih mest za otroke. Nove prijave ee bodo vsak čas sprejemale.
Otroški vrtec je odprt od 8 do 18 ure.
Der StUlhaJtekommlssar fUr Verelne, Organieationeii imd VerbUnde In der TJnterstelemuiric.
Bekanntmadiung
fUr die Mltglleder des
1.	Verelnee zur UnterstUtzimg In Sterbe- und Erkrankungs-f&llen fUr Arbelter und Bedlenstete der k. k privileglerten SUdbahngesellschaft, bzw. des
UnteretUtzung^sverelnea der Elsenbahnarbelter und Bedlen-steten in Sterbefftllen (Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev) in Marburg/Drau, TegetthoffstraBe 65, und
2.	Verelns Elntracht der Elsenbahnbedlensteten des KOnlg-reiches Jugoslavlen mit dem Sltze in Marburg/Drau (Društvo Vzajemnost železniških uslužbencev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Mariboru), frilher auch Allgemelner Verband der Bediensteten der k. k. privileglerten Siidbahn-gesellschait in Marburg, in Marburg/Drau, Gerlchtshof-gasse 32.
Durch Oberleltung der beiden Verelne In die Deutsche Reichsbahn-Sterbekasse, Lebensverslcherungsvereln a. G., Berlin W 35, GroBadmiral-von-Koester-Ufer 91, wird alien Mit-glledern dleser Verelne die Mfiglichkelt geboten, unter welt-gehender Wahrung ihrer biaher erworbenen Anwartschaften und unter Anrechnung der bisherlgen Beitragszahlungen der Deutschen Reichsbahn-Sterbekasse beizutreten.
Die Beltragsanmeldungen haben bel sonstlgem Verluste jedes Anspruches bls langstens 31. 12. 1043 bel den Reichs-bahn-Dienststellen der einzelnen Mltglleder zu erfolgen, wo die Anmelde-Formbiatter erh&ltllch sind.
Jene Mltglleder, die ihreo Beitritt zur Deutschen Reichsbahn-Sterbekasse bereits angemeldet haben, brauchen elne neuerliche Anmeldung nicht anzubringen und gilt obige Frist mir fUr jene, die ihren Beitritt bisher nicht angemeldet haben.
Der Stlllhaltekommieaar: gez. Hruby.
ESSIG
Pabrik CWenget, Klagenfurt
Radio Schmidt
Klagenhirt, Lidmanikyg. 29 Qbernimmt lauiend
Reparaluren
Unfqelassene Fabriken
Brauchbare Maschineo kauft
KURT FRICK
KlaKenfnH
SalmstraOe Fernrut 1486
WUIfing-lialk.
Prttparate
dlenen zum Aufbau und zur Feetlgung dee Organiarnua und mUuen heute vor milem fUr Vemundete, fUr Kinder Im Waehstumealter und fUr werdende und gtll-lende Mutter erb&ltUch seln. Man darf ale also jetst nlcht auf Vorrat oder fUr kUnftigen Bedarf eiskaufen. Wer das doch tut, vergeu-det Rohstoffe und Energlen und geftthrdet die Arbeit Im Dlenat der Volksgeeund-hett. Johann A. WUlflng, Fabrlk pbarmazeutischer Pr&parate, Berlin.
Bitilalne.
vame pr«d
ognlem In vk) mom Omar* za tplte In knjig«.
UNS WBRMe.
Kleoenfurt.HeydrlchitriiBe 31
SENF
Pabrik C. Wenger, Klagenfurt
KAFFEE
ERUn
Fabrlk C. Wenger, Klagenfurt
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELL5CHAFT m.b.H.
RIIEUJMAlPIKTt
EIGENE VERKAUFSTELLEN IN« NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG
ANTON STEFFE
SCUUHFABRIK — TOVARNA ČEVLJEV
KRAINBURG
H^ch&paxka&se
in Xwaln6mi
Genehmigte Derii^ n-B a m k
mit JVauptfxiveif^etellen Xoalk a.đ. XaUsK u. St. VcHa.d.Sawmm
Zeidinangsstelle der effentl. Bausparkasse fiir die Ostmark
Girokonti:
ReidisbankDebeastelle Krainburg Nr. 4041/9720 Giiozentrale derOstmUrki^chen Spariias9eii,Wien Nr. tO/720 Karntnerische Sparkasse Klagenfurt 9сКШШЖШЖ0 V%9	Posisparkaesenkonto Wlen Nr. 62.283
Jtlaii oglasi
Službo dobi
Mlinar, navajen delati kašo na kamna in hlapec se »prejmeta takoj v mlinu Franz Majdič, Wir, Domschale.
Birnbeum 38, Afiling-Sawe.
I206-I
'— 17* cm. N«-j
slov pri K. B.| Kriinourg pod „Harmonij" _"J3-6
Kovaikega viajen-ca sprejmem ta-ko j. Vsa oskrba v hiii. Kudiar Franz, kovač. p. Dol (Lustthal).
J 219-1
Krojaškega vajenca takoj sprejmem. Vsa oskrba v hili. Anton Sdiorn, splošno krojaStvo, Krain-burg Am Wei-her 18. 1207-1
Gospodinjska р<н močnica, starej-it, krepka — dob* v Krainbur-gu takoj stalno
mesto. Pogoi: pomoč bolniku. Vsa oskrba v hiii. Ponudbe na K. B., Krainburg pod 1163-1.
Dekle pridno in pošteno spre j mem v stalno službo. Ce bi jo veselilo, se lahko izuči šivanja. Sprejmem tudi šivilsko pomoč' nico v stalno službo. Dresdi-tsdiek Michael, Herrn und Da menschneider.
Prodam malo rabljen železen štedilnik za RM ;0. Romih Fran-
ziska, Kokritz 93, Cesta na Gol nik. ixiy6
Službe Išče
Dekle, ki ae je
nekaj čas« že učile T trgovini, bi r&d* nadaljevala uk v trgovini z mešanim blagom, ker to dotedanjo trgovino zaprli. Na slov pri K. B., Krainburg pod 121O-1.
Izurjena livilja stalno sprejema delo na dom, in
sicer: ženska oblačila in vsakovrstno perilo. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1117-1.
Prodam
Prodam ali zamenjam harmonij za dobro harmoniko ali jesenski plašč
"^мк^КкоеШ. Notkmt
Bote Krainburg pod 1126-7.
Rnpim
Ше и za nakup n^kaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 14 in 16 mm, 8 <k> 17 cm, perarelno ali konično, iz iage ali trravine v vseh k^covostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Traninger, Holz-groGhandel, Klagenfurt, Volker-markter StrafSe, Bahnubersetzung,
_1O83-7
Kupim voz za pravljivček ali voz гл meso v dobrem stanju. Naslov pri K.
Meniam
Poljansdiek, I karte naj se od-Jartscha dolina'da proti nagradi 6, Sairadi. |pri K. B. Krain-1134-1 j.burg. 1230-23
Vola ali irebeta dam za dobro kravo, mleka ri-Co. Kovač Josef, Salog, it. 25. F. Komenda.
Zamenjam novo jamsko kolo za moškega. — Ko-
sdiier, Meu-tsdiitsdi S9,Ober-krain. 1228-15
Menjam dobro zapestno aH žep no uro za otroški športni voziček. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg, pod "'7-'5
Menjam kredenco, mizo in stolček za dobro kolo ali žimni-00. Krsto Vojvo-dič, Afiling. Ad.-Hitler StraGe 13.
1216-15
Moško kolo, dobro ohranjeno, prodam ali ga
zamenjam za tritonsko harmoniko ali fotoaparat 6X5. Event. razliko doplačam. Joh.
Izgubllrno
Rokodelci! Pustite voditi svoje knjigovodstvo izkušenim in priznanim strokovnjakom. To se splača že-zaradi davkov. Naročniki za e-
nostavno in praktično knji-
Pred kratkim se je v Zirkladi in okolici zatekel'govodstvo (ime mlad pej špa-jin vzorec sta po njel — bel črno- zakonu zaščitena) lisast, z dolgimi j se še sprejemajo, ušesi. Oddati ga Pišite takoj n« Je m K. Bote,'št. 5616-23 na Krainburg, ali ја- К. B. Klagenfurt. viti naslov proti dobri nagradi.
1219-22
Razno
v Krainburgu na Horst Vessel -
Platz najdena moški žepna ura »e dobi pri K. Bote, Krainburg.
1225-23
„La paloma"! Dvignite pisma pri K. Bote, ali p* pošljite pravi naslovi Uprava.
1218-23
V trgovini MeinI v Krainburgu, pozabljena rjava taška za živilske
Damske in moške čevlje (Stra-Uensdiuhe) na Bezugsdiein I. B. izvršuje po meri Maria Pekle-nik, Krainburg, BcrgstraGt
1214-23
vtMJtKb
ила b«jsa.duAch
Gegtn Einkaufsldieme. *
Sperrplatten: Budie, Fichte, Ptneiplatten • Eidufeidet Spemuren.
Ohn* Einkaufilchiin,
Furnier* 0.8 bi« 3 mm iniiindifche und auslandifdie Herkunft Hir auGen und innen.
HANS TRANINGER
I
Klaganturt, Vdlkarmarktcr SfraBa > Rut 1S95
^ fkotik&Jtass
KohI*-, Kolci- und Baumaferialiengro^handal Krainburg • BOro: Adolf-HitUr-Plafj 15, Tal. 193
Lagan Savavorstadt und Valdesarstr. 12
,.1бка**
JRIKOTAGEN UND HANDSCHUHINDUSTRIE
Johann Sawnik, Krainburg
KInder-AnzUge, Knaben-AnzUge, Burschen-AnxUge sowie Knaben- und Burschen-WlntermSntel bel

3etmt: JttlaHenfiirtf. Mrawner^assc 8yI'{Ruf1127
"WAmtikm- u.
WirfttMCTen
*.
WliHELM PIRMANN
KLAGENFURT HaydrUhitresM 32
Hanfkauk
HeRBST
HiaqenfuU
Kinderbetten
An den Folgen elner schweren Verwundung mt&rb im einem Lazarett im Alter von 21 Jah-ren den Heldentod гшвег lieber Sohn, Brudet als FreiwllUger der Waffen-H. der
^-Panzer-Orenadler
mm Ш№Ш
In atolxer Trauer etehen шп Dlch Deine Dlcb nie vergeesenden Eltern und Geachwlster.