ClTATELJII Prodmo, poglejte n* itevilkfl poles naslova ta dan. ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Reentered aa Seeond CUss Matter September 25tb 194» »t the Post Office at New ¥ott, N. onder Art of Cancreat of March 3rd. 187». No. 207. — Štev. 207. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 26, 1943. — TOREK, 26. OKTOBRA, 1943. VOLUME LI. — LETNIK LL RUSI V DNJEPROPETROVSKU Mihajlovič dolži Tita Kairo, 25. okt. — Vojni minister kralja Petra II., Draža Mihajlovič, ie po radiju objavil nocoj, da ga partizani napadajo, ter mu obenem jemljejo kredit njegovih uspehov nad naciji. To vest je za, Mihajloviča dala v Bvet jugoslovanska pobegla vlada, ki je zdaj v Kairu Yia*la kralja Petra II je bi London, 26. okt. — Rdeča armada je zavzela tretje največje mesto Ukrajine, Dnepropetrovsk, ter poleg ležeči Dnjeprodžeršinsk, v katerem je mnogo industrije. Napad sovjetskih čet je bil tako silen, da je bil odpor naci-jev zlomljen skoro istočasno na celi. 25 milj dolgi ibojni črti, na kateri se je odločila usoda nem ških čet pri Dnjepropetrovskiu. Nemci so imeli v tem velikem industrijajlnem središčni ogromno silo ter so bili fcudi dobro utrjeni, kajti zanje je bilo važno, da obdržijo kraj, ki jim je donašal tako potrebnesra vojnega materija la, ter je obenem predstavljal važno st rat etično točko za Nemce. Mioskovs&o poročilo pravi, da so se Nemoi potem, ko so jih sovjetske čete pognale v beg, umikali, kakor deinoralizirana armada. Vojaki rdeče armade so jim sledili več milj daleč proti jugozapadu, kjer se bodo Nemci zdaj skušali zakopati in si utrditi nove pozicije. Premier Stalin je naznanil padec Dnjepropet rovska v posebnem dnevnem komunikeju, ter je odredil, da Moskva v i-merra vse dežele ]x>zdravi junaške boritelje, ki so osvobodili nadaljm dve važni središči in mesti. Po tem ukazu je bilo izstreljenih 224 strelov iz topov. Listi " Mfldcvl so prinesli podrobne in dramatične opise re ike amage. Bitka, so poročali listi, je bila ena najhujših ki so jih bile sov jo t sike armade t»4com to vojne, izvzemši Stalingrad. Rusi so udarili na Nem ee z nevzdržno silo in ta so pustili za >elbo\ ko so se (podali v beg, ogromne množine ma-terijala in živil. Ruske čete so zavzele zaeno z obema mestoma tudi kakih petdenet naselij. Ruska poročila še ne navajajo števila Nemcev, ki so padli v bojih za obrambo Dnje-propetrovska, a omenjeno je toliko, da so bile nemške izgube strahovite. Nova zmaga sovjetskih čet, je zelo omajala nemške pozicije ob Dnjeprovem ovinku. la, kakor je poroča no v new-yorškem '' T ime su'raaja rjena nad poročili partizanov, do Mihajlovič sodeluje z nad ji in zato je vladni informacijski u-rad objavil Mihajlovieevo izjavo. da j«- ravno narobe res, namreč, da partizani jemljejo njemu in četmkom kredit ter jih dolži jo, da se bore na strani Nemcev. MSliajlovičeva izjava pravi, da so partizani poročali o zavzetju kraja Nori Varoš, ki leži kakih sto milj južno od Bel-grada, ter kraja Bilek — <>ba 'kraja, trdi Mihajlovič, so zavzeli njegovi četnimi. Medtem, ko so se njegovi čet n i ki borili za posest kraja proti Nemcem, pravi Mihajlovič ozir. zamejna vlada v svojem poročilu, so prišli od strani notri partizani ter napadli četnike. Seveda so četniki njih napad odbili in kraj je sedaj k<»t se glasi poročilo iz Kaira, v rokiih demokratskih sil. Poročilo dalje navaja nekatere uspehe Afihajlovičevih Če-tnikov oli progi Belgrad-Sara-jevo, kjer so menda zavzeli tri kraje in pobili nekaj čez dvesto nacijev in Ustašev. V poročilu je tudi rečeno, da so Nemci pobili v naselju Jajinci 500 Srbov zato, ker so pripadali Miihajjlovičevi orga-n izaeiji. Vlada v Kairu pravi tudi, da je adaj Kotar. ki leži južno-vzhodno od Dubrovniika, v ro-ka/h Mihajiovičevih četnikov. O poročilu pravi vlada v Kairu, da je to prvič, da je Mihajlovič obdolžil in se pritožil nad partizanskimi poročili, o katerih so pa predstavniki bežne vlade vedno trdili, da so pretirana in zavajalna. Moskovska konferenca sestavlja dokumente dogovorjenih načrtov Moskva, 24. okt. — Vnanji ministri treh glavnih zavezniških sil, ki sedaj zborujejo v Moskvi, so prišli do točke, ko je treba napraviti načrte za dokumentiranje doseženih sporazumov in dogovorov tekoče trozvezne konference. -----—------------- Yr nedeljo večer si je vzela večina ameriške hi britske delegacije čas, da je posetila Jugoslovanska fronta Vsebina teh dokumentov ali zapiskov seveda še ne bo objavljena, vendar je bila prevleka tajnosti, ki se zgrinja nad konferenco, odstrta v toliko, da je zdaj mogoče vsaj videti kako potekajo razgovori o-zironia delo konference. Reče-i no je, da so se koiiferenti zedi-nili na gotovih točkah nekaterih vprašanj vsaj s principijel-nega stališča, kar daje upati, da odtu tudi do popolnega sporazuma ne ho daleč. Tekom prvega tedna je bila določena agenda za konferenco oziroma za razgovore. Takoj za trm so konferenti prešli na raz])rave raznih pred ložen«'h točk. Veščaki, ki jih imajo vsi trije ministri pri sebi, so zdaj dobili nalogo, da napravijo potrebne dokumente iz dor/la j .zaključenih razgovorov, ministri pa bodo medtem nadaljevali z razgovori o preostalih vprašanjih in predmetih konference. Na premogarskem polju PREMOGARSKA STAVKA OGROŽA VOJNI POTEK PRODUKCIJE, PRAVI WAR PRODUCTION BOARD Washington, 24. okt, - Uradniki vojnega sveta za produkcijo so izrazili dam« za*kifoljenje radi premoge-vne stavke, katero po njih mu en ju ogroža vojno produ.: GROF SFORZA POBIIJA brafcih, ker ne bo zadostnega premoga za posron vse te indn- Zadeva stavke premogarjev, „ A predstavo baleta v Bolshoi tea-j bo morala biti kmalu rešena, AD0GLIJEV0 BDEČE tru v Moskvi. Mr. Eden se je! pravijo pri War Production ' s T R A Š I L 0 tudi udeležil, a Mr. Hull pa je počival doma ves večer. Občinstvo je ameriško in angleško delegacijo pozdravilo z ovacijami, ko je ta prispela v gledališče, ki je bilo zapolnjeno do zadnjega kotička. Delegacija je zasedla bivše carske lože, ki so bile okrašene z ameriškimi. angleškimi in sovjetskimi zastavami. Mr. Hull je imel tekom dneva privatne razgovore z britsko delegacijo v angleškem poslaništvu. iEr. Eden,, je bilo je-čeno, se je tudi razgovarjal s Stalinom in Molotovim, toda ti razgovori so bili po izjavi britske delegacije izrecno rusko-an^leškega značaja in se niso tkali drugih vprašanj ali p robi emov Ixhh'i-oil, 24. okt. — Poročila iz glavnega .stana parti-zan>kega poveljnika Tita se glase, da so njegove čete zajele tekom zadnji^ dni večje število sovražnikov. Dva kraja zavzeta FRONTA V ITALIJI Aliir, 25. okt.—Po krajšem zastoju je peta armada zopet udarila naprej in zavzela Sparaniso, ter s tem postavila Nemce v nevarnost obko-litve pri Regia kanalu. Boji za zavzetje Sparanisa so bili vroči in gen. Clark je" moral 6 svojimi četami odbiti »tiri hude nemške napade severno in zaipadno od Pignata-ra. Boji so trajali 24 ur. Medtem, ko je peta armada zabeležila napredek treh in pol milj, je pa osma armada gen. Miontgotneryja na drugem koncu italijanske fronte razširila svoje postojanke in za-kope oib prekoračenem bregu reke Trigno. Osma se zdaj [pripravlja za nadaljno prodiranje in dobiva v ta namen ojačanja v moštvu m materialu. Nemški letalci so bili tekom zadnjih 24 ar aktivni. Kakih 60 na»jtfkJh letal se je dvignilo nad zavezniške postojanke, a je bHo II od teh astreljenih iz zraka. ZavcmiUki letalci pa po tudi napadali nemške policije in droge T«Jne točke. Posebno na 3. strani.) Til hove armade so zavzele dva močno utrjena kraja v za-padni Bosni in zajela dva tisoč nacijskih častnikov in mož. Tako je poročal radio Svobodna Jugoslavija. Boji v Dalmaciji se nadaljujejo Po zadnjih poročilih je razvidno, da se vrše v Dalmaciji v okolici Stona, Sinja in Tro-girja boji, ki so bolj lokalnega značaja. Mihajlo vičevi četniki napadajo partizane V Orni gori se morajo boriti oddelki drugega žibora partizanske armade proti Mihajlo-vičevim četnikom pri Matiševu. Boji se vrše tudi za posest gore Cakar, kakor pravi poročilo. f;/ Prva bosanska na da se l>ori proti nacijom nied Dobo-jem in Maglajem. Čete tega zbora so razbile Nemcem več tankov in razdejale dve milji železniške proge. V Liki so gerilci pobili trideset nemških letgijonarjev, v zagorskem okolju pa so čete trinajste hrvatske divizije zavzele kraj Ivan ice. Ta divizija se naziva Radičeva brigada. Boji v Slavoniji V Slavoniji so partizani razbili nacijem postajo pri Kapeli. Prej sta bila iztirjena dva vlaka in zajetih je bilo 42 nemških vojakov, medtemi tudi en polko vn ilk. Mostovi razstreljeni Na progi med Zagrebom in Beigraidom je bilo 84 železniških vagoaiov uničenih in raz-streljena sta bila dva moeta. Delavska revija v Moskvi komentira o tekočih problemih. Evgenij Vorga je pisal Bojevanje v Sloveniji Slovenski gerilci bijcjo Nemce v okolici Ljubljane oziroma zapadno od Ljubljane in v bližini Broda od reki Kolpi. Pri Borovnici in Verdu so se partizani hudo spoprijeli z Nemci in so jih pobili sedemdeset. SLOVENSKI PARTIZANI V ANGLEŠKI 8. ARMADI, Kairo, 20. okt. — ONA. — Grški talen, osvobojeni n italijanskega koncentracijskega ta-1>orišča na italijanski celini daleč za nemškimi linijami, so prvi razodel i, kaj se je godilo na otofcu Korfu v teku dve-le-tne italijanske okupacije. Ti Grbi iz otoka Korfu—na katerem se zda i nahajajo Nem «i — in oddelek SLOVENSKIH PARTIZANOV, katere so bili ujeli Italijani, ter nekaj itali-janslkih anti-fašistov, so adaj varno v rokah zaveznikov. Med Grki se nahajajo starejši premožnejši prebivalci o-toka Korfu in taki, ki so osumljeni, da so bili med gerilci. Bal'i so zaveznikom mnogo dr soeenih informacij^ a ionski vladi so preskrbeli mnogo novih i-men za sezname vojnih zločincev. Slovenski partizani pa so se priključili britanski 8. armadi in se udeležujejo operacij proti Nemcem v Italiji. Otočani iz Korfu-a pripovedujejo, da je zatiranje grškega prebivalstva s strani Italijanov ostalo brezuspešno in da je le vedno znova podžigalo upornost prebivalstva. Končno so Italijani »brali vse vodilne o-sebmosti in vse skupaj odvedli v koncentracijska taborišča na italijanski celini, v cilju, da jim služvjo sa talce. publikaciji "Vojna in delavski razred", da bodo zavezniki zahtevali od Nemčije in njenih zaveznic 800.000,000,000 zlatih rabljev odškodnine. Večji del tega bo šlo Sovjetski Rusiji, katera pa ne bo zahtevala odplačila v denarju, ampak v čim nadomestnem—torej bodo morali Nemci Rusiji pomagati obnoviti porušene in opustošene kraje, ki so jih s toliko naslado uničevali. Omenjena publikacija piše jed drugim: "Vsekakor bo potrebno poklicati delavce iz Nemčije, da bodejo ipomagali obnoviti in pozidati uničene kraje m mesta ter province po zaključeni vojni. Nemci bodo morali zopet zgraditi podrte mostove, železnice in tovarne." Magazrn dalje izjavlja, da so pred konferenco velika vprašanja in tudi potežkoče, od katerih nikakor ni najmanjša zadeva povečanja in razširje-jenja anglo-ameriških bojnih o-peracij ?, katere v sedajnem obsegu niso zadostne za skorajšni poraz Nemčije. Iz pisanja tega maga-zina je razvidno, da se zračnih napadov na nemške industif jabie centre ne smatra zadostnim za nadomestilo druge fronte. Operacije v Italiji so označene za bojevanje manjšega obsega. Poudarjeno je tudi spet. da jo sicer zelo važno, da Amerika, Afraglija in Rusija ter Kitajska sodelujejo m delajo že zdaj za oihranitev miru po tej vojni, a še važnejše je trenutno to, da se sovražnika čimprej porazi z združenimi močmi. V splošnem je s^-cer ta delavska revija optimistična in izraža oado, da -bo sedanja tro-zvetana konferenc« v Moskvi dobro izvedla svoje naloge in tako prekrižala Hitlerjeve načrte za podaljšanje vojne. V komentarjih o mirovnih načrtih ali priporočilih, katera izključujejo Sovjetsko unijo, revija izrecno podčrtuje veliko silo današnje Rusije in njene lx>gate naravne in druge vire, kakor tudi njeno obsežnost, ter vprašuje, kako je mogoče vzpostaviti kako svetovno stabilizacijo in trajen mir brez njenega aktivnega sodelovanja. Rusija je vedno bila in je še največja in najiskrenejša podpornica mirovne politike v Evropi. Značilen je poudarek, da stoji v Italiji kakih pet ali šest ameriških divizj nasproti trem nemškim divizijam. Glede bojev na Pacifiku in glede zračnega napadanja sovražnikovih ind-ustrijalnih središč in važnih instalacij, je revija priznala, (hi vse to obsega široko prizadevanje. Turčiji je v reviji dano razumeti, da ni njena nevtralnost rešila Rusije pred jwrazom,1 u«-?jvišja cena pač pa je ruski Stalingrad rešil Turčijo pred kremplji nacijev. Turčija bi morala zdaj pristopiti aktivno k zaveznikom, meni omenjena revija, kajti njena nevtralnost nima zdaj nofljene pozitivne vrednosti za zaveznike, če jo je sploh ke-daj imela. str i jo V Alabami je sedaj na stavki 20,000 majnerjev in nadaij-nih 15,000 j ali stavka v India ni. Kentuekyju. Ohio ter v d mirili premogovnih središčih. Voditelji unije Uniti bila nekako zamašena vrzel, ki jo tvori problem — "porta! to portal" plače, —t Premogarji 1> i s tem dobili okrog $1.75 poviška na dan. Rečeno pa je, da ho tekoča stavka znabiti imela gotove posledice z ozirom na sprejetje ali boljše odobritve takega kontrakta, ki bi bil za majnersko unijo zadovoljiv. Farmarji nočejo dati čebule na trg Albany. — Farmarji se obotavljajo z dostavo čebule na trg, ker se jim zde cene določene po OPA prenizke. Pravijo, da bo to ; kmalu p>vzročiiIo pomanjkanje čebule na ne\v-yorskem trgu. kakor tudi drugod. Cena jajcem je sedaj 75 een- Osiški ujetniki v Ameriki Vojni tajnik Stimson je sporočil, da je v 65 stalnih ujetni-ških taboriščih v jZdružeuih državah nad 140,000 vojnih u-jetnikov in Nemcev je trikrat toiiko kot Italijanov. Stimson ni mo<*el odgovoriti na vprašanje, kaj se bo uradno določilo glede staleža italjan-skh vojnih ujetnikov. O času. ko je Italija napovedala Nem čiji vojno, je vojni urad naznanil. da bo odločil o staležu ita-ljanskih vojnih ujetnikov. Poleg stalnih ujetniških ta J;">rišč je bilo postavljenih tudi več začasnih taborišč, v katerih stanujejo vojni ujetniki v takih krajih, kjer primanjkuje delavcev in kje je mogoče ujetnike porabiti za delavce. Postavljena pa bodo še druga začasna taborišča, kakor b<>d<> potrebe nanesle. , ti- i i -i Vojm ui-ad pa jo mnenin, da tov ducat v New \orku, kar je , , . , . ' , , .. „. . , stalna uiotniska taborišča Iki je bila do- zdaj dovoljena na mestnih trgih. Poljedelski department za državo New York je naznanil, da je zahteva po presnem maslu padla na precej nizko stopnjo odkar so oblasti povišale število točk za nabavo te komo- po- polno zadostujejo. V Združenih državah je pobegnilo le malo vojnih ujetnikov in še ti so bili vsi v nekaj urah polovljeni. ditete. Celo resla'vracije naku-kujejo sedaj znatno manjšo ko ličino masla. Rumunija vpoklicala nove letnike Stockholm. 23. okt. —. Ru-. munska je vpoklicala te dni v vojaško shwil)o letnike 15>23, 1924 in 1925. Vsi vpoklicani bodo morali biti v vojaški službi s prvim novembrom, kakor je bilo poročano iz Buda-pešte sinoči. Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! ^ NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega s vet a, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvali. Cena 40 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. **JUS M ROD A" - NEW YORK *■ ■ -vii HI j—aaeai^ TOTANOVLJEN L. UN W w GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE" inj Published Hy tUovenif PcbUsiilm Company, (A Corporation) »rai.» e»ak»er, Pr«nd«Bt| Ignae Hade, Treasurer; Jooepb Lapsba, Bm. «•-■♦ muaSoem at the corporation and addreaaea of »bcr» orticera: 216 WEST IStia STREET. NEW YORK 11, N. 1. 51st Year "G'as Naroda" la issued every day except Saturdays, Sunday* and Holidays. inscription Yearly |7. Advertisement on Agreement. /.A CI LO LLTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: ?7.—; ZA POL LETA «3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. Nan-da" Izhaja vsaki dan izvzemal eobot, nedelj in praznikoT. 216 WEST 18ib STREH, NEW I0RE 1L N. ¥ Telephone: CHelsea 3—1243 tih I.LAS NARODA' ___ d: t o NEMCI SE BODO BRANILI V ITALIJI strategisti vojnega urada, ki so opazovali, kako sr-o e Xemei borili ob eeslab. ki peljejo proti Rimu severu, vidijo v bodočnosti naslednje dvoje: Bodo se zelo hudi boji, v katerih bodo Nemci bra POMOČ OD NAŠIH SOVRAŽNIKOV Napisal Peter Lipa. (ONA) — Brezpogojna pre- nam bilo popolnoma nemogoče daja, katero zahtevajo zedinjtv j uporabljati italijanska ladje, ni naredi, nikakor ne pomeni J katere pa so nam v nekaterih da nateeraamo popolnoma uni- slučajih koristne_je vendar eiti sovražne narode. Nasprotjzdaj sigurno, da Nemci ne bono, prav zelo Verjetno je, da'do mogli s pomočjo teh ladij podaljšati vojne. To nam je; brez dvoma prihranilo precej bomjo po.. pa Pro?la% d<"kJi J«nir«D, l?«tara vinjenih drfav, Ltncnlm* r».v.»r ♦ <3»-rryHlnir2Ti. Predawn i.ikl Z&HnJe-nlta drfav tn Poeolne rtrftart Ona knjtetet j* umo 50 centov in ae di«t>l pri: NLOVKMC PITBI.INUlMi tlf We«t IStb St., (O OBISK V UREDNIŠTVU. F>ne 25. oktobra tda nas obiskala Mr. in Mrs. Frank Leopold iz CJjevelanda, ki sta prišla v New York po važnih o-pravkih. ga dvoma ne more biti o t*m,' da smo mi zahtevali to sloves-1 Lwpald se je ponovno no obl.-nbo. tako da bomo zag-o-' Naročila na Glas Naroda. Oni so tovo tudi gledali na to, da bo naročniki že pred leti, to-izpolnjena. \Tideti je, da bo ta- kriza in druge stvari so pri RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna UMRLJIVOST OTROK V EVROPI NARAŠČA Madama Ninon Tallon. po* ta. Temeljnega vzroka se ni še prodsednicca ženskega sveta nihče dotaknil Odvisno je to Za povojno obnovo v Evropi,'r,j od žeinkih organizacij, da je povedala tekom svojega ^ prično delovati v to >mer -vora prod žborovanjem ski^ii- Profesor Fairdiild je predsed-ne zon in deklet na New York ni k soeiolosk^a .Midelka New univerzi, da je umrljivost o- York univerze trok v Evropi narasla® 31 od-| Za zborovanjem ženske sku stotkov, a v deželah, kot je pine za sodelovanj pri povoj Poljska lit kosi zavratna bo- n[ vzgojni obnovi'm- K" vriilo lezen jetika otroško in drugo nadaljno idbonA'anje ki .e j,- ba prebivalstvo še veliko hitreje. |Vn0 , pro9,lomom povojne u -Ume lalion, kije nečakinja posljenosti domov došlil. voja ±jdwarda Herriota. bivšega kov in pa delavcev, ki bodo o irancoskega premierja, je toli stali brez dela ker ne bo ver-'welodamla strahotno dejstvo, y,otreb,. za vojno produkcijo da se danes potika brez doma in nad-zorstva po Evropi kakih. Emil RieVf% r»r ca i go ' kar se je pričela prava bitka za Italijo 9. septem-je general Mark W Clark v bližini Salerna izkr-v o jieto annado, je bila nemška obranima črta poti ujena nazaj 20 do 25 milj severno od Napolja. An-I . o- ran armada generala sira Bernarda Montgo-j. e prodirala ob Jadranu in v sredini Italije na al,is: • >da manj težavni fronti. -niki ro razbili močno obrambno črto ob reki 111 sedaj prodirajo dalje, toda razbiti morajo . . močne postojanke po gorskimi, vrhovih in med pe-. moteni pa bodo morali napredovati po nizkih poki so preprežene s kanali in namakalnimi napra- vo \ia ftaliianskeera naroda po- novili Vedno še imajo v le-v-od v taliji nomietla z vsem. P6111 spominu Petra Zgago, ki da ne bo pustila nobenega ste- 3e s svojo kolono pocrosto raz-du onega kralia, ki jo 'brez pro- v^dril svoje čitatelje. K zahtevajo, da se n/ihoh^ TJfeSL^' } ~ dc«.a popolnoma uk.o„: vo« W. in ooe.a genera> «\ie fS^Xtl^l' powJe niiovo armado v pr- ro{ili, t|a vm,ta pozf]ravP ko.j . • V°- T ?lKS,nsk'> leju Tonetu Tertovcn, ti ' 1 11 vidi nekoliko trdo in kruto. Kritiki oporekajo, da so bo vsa ka vlada raj? borila do konca, dokler bo le mogla izdržati, nego da pristane na take pogoje. zmagovalca. Kritiki trd'e radi tega, da zahteva brezpogojne predaje ne le ne bo skrajšala vojne, temveč da jo bo celo podaljšala. To bi seveda ntesmilo biti pršila vojna, in njen brutalnost, ki je razbila družine in naselja ter mesta in celo cele dežele. Ti otroci oeir. ta mlade-ž se' potika in skriva v vseh mogočih skrivališčih ter se preživ-lrjia kakor naji>oljše ve in zna. Prisiljena je, da se poslužuje pri tem tudi banditstva in drugih metod, ki bodo vcepile tej mladini kriminalne instinkte. Mme. Tallon je priporočala ameriškim ženskam, da ^e zavzamejo za to razpršeno evropsko mladei. za katero bo treba poskrbeti v zdravstvenem in psihološkem 071 ru, ako e kdaj normalni je del človeške družlbe. l,iana! varni. lili stopali z isto brezobzirnostjo kot osisee. ter se obenem take malo brigali za svoje obljube. a- ■ . • ■ j on j o- j- • •• ti ......Os išče ni nilkdar zahtevalo od :nci imajo menda 20 do 2o divizij v Italiji m mij-'^^ žrtev da morajo v - neverno od Rima. Osem nemških divizij se (bori s dati brezpogojno. Taktika osi-Ck ovo peto 111 Montgomery j evo osmo annado. jšča je bila drugačna — nudili K,t je 11a svoji časnikarski konferenci vojni tajnik 0 (>i n™Sodnejše pogoje, tno-izjavil, imajo zavezniki povsod veliko premoč v ;ta™ za dovoljenje, da nem-/.raka tako v Italiji kot na vpadnem Sredozemlju. Nem- fz^ ' - ? ^ - pride ilikjer v poštev in tudi ne bo X^JtsZ^^Zo a pukazati svoje moči. dokler jo bodo nabijali Rusi tudi konec vsak, možnosti od-J .,ler bodo zavezniški aeroplam po nemških krajih ši- pora, je bilo nacistom tudi n'e-11 učenje 111 razdejanje. | potrebno, še nadalje upošteva- O zavezniških rezervah v Italiji in Sredozemlju ni ti omenjene velikodušne pogo-• -> -lišati, toda z vso gotovostjo je mogoče pričako- je. Verjetno je tori j, da bodo . . da je zavezniški vrhovni poveljnik v Italiji general združeni narodi, ki ničesar ne lit D. Eisenhower tudi ua to mislil in vse tudi pri- ^'"bliajo, postopali mnoiro rNekje \ bližini, najbrže na Siciliji mora biti močna bolj P^zanesljivo i:a -et^^ armada, ki se je pod generalom George' ^Badoglio tega ni razumel. V.■::a...om ^ako junaško borila v severni Afriki in na s0 njegovi predstavniki sto iji. Tam je setlaj ua odmoru ter čaka, da dobi poziv .n stopi na fronto. =edanji črti južno od Rima imajo Nemci za svojo iv i I. . zelo ugodno pokrajino: visoke gore in pečine z • !.» kimi dolinami. Tu se bodo držali, dokler jim bo mo- ■ in zaveznikom prizadeli kar največje izgube. Njiho-j ojanke v gorovju so*sicer zelo močne, toda preti m v t lika nevarnost od Reverozapada, ako zavezniki z ' 1 a izkrcajo novo armado za njihovim hrbtom, kar so ; Siciliji ill v Italiji že pogosto naredili. Ko lx»do zavezniki razbili sovražne gorske postojan- • . iedaj - ejirn bo onlprla široka planjava pred Rimom. mo^li poseči v boj tanki in druge oklopne edini-C. i: i >0 v sedanjih boj'Vi brez vsake veljave. Tedaj bo ajbrži- prišel general Patton p svojimi tančnimi in motoriziranimi divizijami. ^ civilni o ve t se sedaj obrača proti Rimu v priča-: -vanju, kaj bodo Nemci storili: ali bodo Rim razglasili Zelo verjetno je, de se bo za- poslal po njima svoje pozdrave ^ . -deva Italije ponovila in služi- nam. . Omenjena h ranoozinja je iz- la za vzgled v drugih sovraž-' tU , v- , • i1'0™0 aPehraIa na one bogate - -------mala za obisk in ponovno Američanke, ki lastujejo pose- stva v Evropi, — dejala je, da ta svoje domove in posestva j tamkaj lahko prepustile orga- I nizaeiji za rehabilitacijo brez- Jdomnih evropskih otrok Taka obsežna posestva in domovi bi xo di seveoa ntegmlo biti , vTT" , mala za obisk in *es, ako bi zedinjeni narodi na- aI ^^J ka^re ^10 pro naročite v za naš list. Stona'i Z isin br^n^i^ti« ^ A 0^askl vod-ie — naibrže ojaški vodje — najbrže taki, ki prav kot Badoglio niso baš v najboljših odnošajih z -režimi osršča — bodo tudi tam najbrž? prvi, ki bodo poznali. NEMCEM POPUŠČAJO 2IVCI da je postal odpor proti zdru- v ~ Polna Juna Prma ženim narodom nemogoč Pre *a 111 iroP'et v nemška laibko vrlo doibro služili, kot za rok onih SrCa" *Velki tSvicar & Prejel iz vetišča. " Iz govora Tallonove je raz- vzeli bodo takrat iz rok onih iJVloai JJLt*JLn politikov, ki so naibolj od-o- Plsmo 0(1 sv°j°?a Pri"| vormi za poraz njihovo deželo -|a' -ie strah tako vidno, da ima samo Grčija od oblast in vlado in. se bodo po- a "naži živci P°Pnščajo". 130 do 40 t-isoč sirot brez star-♦ em predali čim prej mogoče.' Nemec, ki je pisal to pismo,j^ sn>rt lv"0>i med temi J-"er jim bo jasno, da je najbolj je trgovec, in daje zelo aivo,otroei» kor malarija po ša in najugodnejša stvar, ka- sliko nenuškega rodbinskima mno^ih sr^kili naseljih, tenia t ro jhn je mosroče storiti, da življenja pod pritiskom večne-(trcba lx> po.skri>eti, da so jih ■zmanjšajo krviprelivanje. Iga strahu in neprestane groze. I ohrani vsaj toliko, koliko 1 Nasi manjši sovražniki nam' Ko °Pislvie ostanek svoje v danih razmerah bodo najbrže sami pomagali,'odl>in^ Piše ta trS0VtC: z vsemi svojimi silami — ka j 144Škoda, je dejala moja že-dar pride čas za to —da skraj na, vreme se je zopet zjasnilo, šajo vojno s tem, da podpirajo „ , , . našo borbo nroti Nemčiii In 1 olna luna PnhaJa- ^ dprto mesto, ali ga bodo branili od poslopja do po-■ p„a. kar pomenja popolno porušenje, ali pa bodo me-to zažgali, kot ^o zažgali Napolj. Uničenje večnega me-< -i bil zločin, katerega svet Nemcem ne bi nikdar udpUiiil. h i do Nemci pregnani iz Rima 111 pognani proti se-'■<;•' mogli še nagli pa^taviti obram(bno črto, ki bo 1 od A neon e ob Jadranu do Livorno ob Ligurijskem ."ju. Druga obramlma črta bi bila od Ravenne ob Ja-(. -anu skozi Bologno do Genove. Ko bodo potisnjeni tudi - te črte, tedaj se ibodo umaknili za močno utrjeno črto ob reki Po, ki teče od Turina, skozi Mantuo do Ferrare ob Jadranu. Ob tej črti se bodo najsrditejše branili. Ko bodo up ubili tudi to Črto, tedaj se bodo morali umakniti čez Alpe, bodo morali razstreliti mostove in železniške pre-flore in čakati zaveznike na Brenner ju. Mogoče pa bodo zavezniki vdarili ob vznožju Francoskih Alp, aH pa skozi Jugoslavijo na Koroško in dalje proti sčveru. pi.i v zvezo z našimi, so prinesli predloge ,da Italija kar takoj prestopi z ene strani na drugo Dbbili so odgovor, da je to nemogoče Zločinci n'e morejo preiti na 'stran policije kratko malo, in kadarkoli se jim zdi. da zločin ni več dosti dobra kupčija. Jasno je -<»vcda, da ?e more pripetiti, da sp jim zločin izbris?, ali pa, da je obtož jba manj huda, ako njihova pod 'pora v boju proti njihohvim ^tarim tovarišem to opravičuje, toda v koliko bo to z-ires stalo, to je stvar edinole dtžav-ne«?i pravdnika, ki bo sam o te modločal. Ko je Badoglio videl, da mu d nice era ne preostaja, se je odločil za^ brfzposroino predajo. . Z naseda sta'išča je usrodco in koristno, ravnati z njim velikodušno. On je imel takrat v svojih rokah vrhovno povelj ptvo nad italijanskimi oboro. ženimi silami, tako da jim je mogel ukazati, da nam pema ara.io proti Nemcem. Čim je bilo jasno, da se predai in tako postal podrejan našim ukazom, je bilo pac najbolje, da mu na-pjavimo izvrševanje naših uka zov čimlažje in mogoče. Pokazalo se je, da nam italijanska armada ne more mno go pomagati, toda Badoglio na m je pri vedel tndi italijansko mornarico. Tudi ako bi proti ki. & brže ne bodo moarli storiti. nam Nemčiji in , , ~ * . - . - - -—1 Janoncki. Seveda, mno^o naj-Jf _t„°I^,niPnvabl An?tev!!mmo. Tallon. jo kolikor bo \ Grčiji je poleg malarije zelo razširjena jetika, ki v nekaterih mestih in krajih zasega kar polovico prebivalstva. Xa istem zborovanju, kot __ j ko da nam stra"h ne bi stiskal Podobne dogodljaje in sličen srca. Ravno pol enajstih je. razvoj smemo celo pričakovati , ... . celo v Nemčiji sami in na Ja- ^?rda :lrh lo 1)0 bo dan<*! ponsktm. Tam bo generalom bela Pola L'rno?a PaP'^ ki je jasno, da je edina podpora, ka- Pro?nnJaIa je že davno In nadaljevali smo svojo igro.im""'- "'T T^'V"* ko d« T»«ni m"Vi M profesor Henry Pratt Fair- child, ki je dejal, da se Wlo tero nam morejo dati Jtot uslu co, čira hitrejša po''na predaja. Vsled tega bo njihova največja ^lia. da privedejo vojno čim hitreje do konca, takoj ko jim bo uspelo, da bodo v svoje roke dobili potrebno oblast. To seveda ne bo še tako kma lu, in tudi ne bo šlo brez silne-ca pehanja z naše strani — prav kot smo morali mnogo ririsrovariati Italijanom naj se i znebil o Mus^olinija. Bwi so ?e začeli delati na tem polju, in sicer ko so organizirali Svobodni nemški komite, s čimer so pokazali Nemcem, kakšno ravnanje smejo pričakovati, ako strmoglavijo svoj* nacisti? no vodstvo in sprejmejo mir. proč, nadomestiti pa jih ni mo goee — šumi kadarkoli jo premakne najntanjša sapica. Od časa do časa nas zagrabi zopet groza z vso silo, ta strašna a-gonija strahu, ki so v jasnih nočeh priplazi v vsako hišo. kadar pade mrak, in stresa milijone ljudi Vsi čakajo, hočeš, nočeš, z razburjenimi in prenapetimi živci, kdaj bodo začele tuliti sirene. Zunaj na oesti nekdo začne poganjati v tek motor, in moia žena se prestraši na stmt. Na srečo je bilo za res le kašljanje starega motor-ia. MJeni se je doorodilo o?lo da sem ste prestrašil, to ie nekdo na ob'sku spustil vodo k Id orkeater Za ro*. cenik in erne ploW se obrnite na; JOHN MABSICR Ibc, 461 W. 42od Si, New lark sednik unije tekstilnih delav cev. ki je priključena (MO., je priporočal, da se po vojrni na dal jn je z n'eznimi programi za javna dela, kajti privatna industrija in delodajalci nc bodo imeli volje niti prilike, da upo-slijo vse delavca, ki bodo ostali brez za-lnžka. Potrebno bo torej, da izdela načrte za temeljito ^ooialno naprciova-nje in izboljšanje življenskega standarda. Izvajanje takeg-a načrta bi že -amo pomenilo ve lik korak naprej, ker bi preprečilo povrnt<*k kroničnega po \*ojnega Zii-t^ja i;i dozda neizbežnih povojnih kriz, ki -o trajale po zadnji vojni kar celo vr- to let. Kupite War Savings Bonde redno. Pomagajte k zmagi! ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE krr teli, d» t*> fim bolj r.u»lri t* PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" jr Ur. 4«m »V buprtv&ek uredil ■ založnikom, da rojaki lahko d«tb« oklarih« po iniiani e»-nl. to je Seda j .35« !>»» Itoniad« ta T« renlw«. Narm^tH labko till« |.ri: Slovenic Publishing Co. iifi \V. 181 h Htrrr« \orfc 11. N. V. S V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" mi vključene aledetr slovenske pesmi: i Pixi-.knlc& — rooSkl *hor s bari. Ion »h cnncufvcim S. Pozdrav — moSki zbor 1. Lahku n e — molki *b..r 4. OtoSkl »v.^n — m»£anl eIk^ «. Pomladn^ka — thor, t bnritoii *araoi?;.fvom 8. Lti-a 1 — ta. nolo (•p* ve. oioikl In meianl zbor 7. Lira IJ. — za mešani »bor J Al tan taki odmevi — i* moXM in ftenakl r.bor, « beri ton sa-fnospevom ». Kantata le pnalma 12* _ moAkl zbor in — »a »»moapeve, mr*an1 zbor la apremljevaDjem Btaaovlra II Pxalm » — aa aaraoaptv«. rna-Aanl zbor In »premlevanje »rlanovira ali orjel CENA SAMO 90 centov KOMAD T* m koncertne pesmi za moške in mešane zbore, katere je oglas-bil in ▼ samoraleibi izdal MATEJ L. HOI3IAK, organist fa per«vodja pri »v. Vidn, Cleve-land. Ohi«, 11»n. NaroČit« to zbirko pri; KNJIGARNI SLOVENIC PI BL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. " i" ii m i 11Y n "GLAS NABODA* ■TUESDAY, OCTOBER 26, 1943 A. P KRAmx Do deželne ceete je šlo vse dobro, a tam. kakor nerodni Nevesti na nove«! pragu, se je Roasiki »podtaknilo.. Kar tako, in tečaje, dehele, .sladke kct med in temmordeče ko Ro-zikina lica, so si v cestnem prahu sramežljivo pud rale mehko kožico. Rozika je zajokala sramu in Biitova. ki je naravnost sovražila nepriprav-n* in jokave ljudi je lopnila po njej s tfezko besedo: 4 4 Tako je z motovifil Človek vzame s seboj štora štorastega pa si namaže smole na podplate. Kje bi iže zdaj bile, -če bi n« bilo treba pobirati in brisati teh češenj!" Pirnova, ki ni bila več no-»• inka. se je zavzela za Roziko. *'Sa; ni treba pomagati s tem, če nočeš, Pavlina. Pojdi z ostalimi naprej, midve z Rosiko vas bova dohiteli še preji rn boste pri gradu." "Vidve z Roziko, haha! Do-"to, kar pobirajta, saj prav za I. tipa j sta. Pa zdravi! Če ne tej. ee vidimo v nedeljo pri ; a Si — dohiteli nas ne bosta, ji« to pot, ne dm sto, coklji pol-y'avil" Dekleta, ki bo bila še malo izkušen« v branjevskih poslih rt potovanjih, se niso hotela '.nmeriti Birtovi. ki je poznala vse Rovte. v*o idrijsko oko>i->o. vse bližnjice in vse primarne kraje za odpočitek in prenočišče. Molče so zadele jer-'•as.i na glavo in šle svojo pot. Vek a j časa so prihajali od l?ozike in Pirnove njih veseli lasov i in smeh, potem pa je lilo. kakor da se je ločil od tjiju svet. Roziko je namah pograbil strah: "Pepca, re§ jih ne bova do-:li, nazaj pojdiva." "O, oe," je dejala Pepca krepko. 44 nazaj ne greva, jaz se malo teme nič na bojim, tudi v Tdrijo ptidem hrw, Birto-ve. Zdaj ko s?ve samo dve, tfe nama zna pripetiti, da naju kdo pobere na voz. pa jim bova voščili dobro jutro kje ob poti." Pobrali sta jerbasa s tal in vzeli pot pod noge. Na prvem ovinku jima je preskočil cesto velik zajec. 4'O, eie bi imea) «daj pri rokah dobro poleno!" Je vzkliknila Pirnova. '4 Pol eno! Zakaj poleno?" se je začudila Rozika. "Da bi spodbila zajca, ne-umnica, zakaj drugega?" "Jaz sem rrtialila, da se morda s po*Vnom odžene nesreča, ki jo prineste ta-kole srečanje z zaicem." je plaho pripomnila Rozika. "Ti si polna vraž, Rozika. je otročje, danes ljudje ne JERBASI pa je Sel jerbas v praii — poznam tvojega deda, ca vsako križpotje ima svojo svojat istra hov, ki vlačijo rakve in okostnjake za seboj, ali pa kurijo ognje Kakšna neumnost! Samo živi ljudje morejo strašiti, če so zlobni dovolj, mrtvi ne delajo nikomur več krivice, zapomni si to če nočeš, da te bo stresal mraz vsakikrat, ko se bo zgsnil list vgrmovju." Rozika je pohlevno poslušala in « -vojimi čokatimi nogami pridno sledila prožnejšim korakom tovarišice, želeč spotoma, da bi strahove, ki so bili vtt/jub Pepčinim trditvam, in omaloževanju čvrsto na delu v njtnih mislih, prefimal kaj kma lu žar dneva. Oe bi s-e tudi Pepca bala strahov, bi bilo Ro-ziki lažje, ker bi lahko vsaj govorila o njih. kar bi jib napravilo manj nevarne in pomembni Kot je bilo, so tičali nekje v temnem zakulisju njenih ntoegnn, in zakulisjp samo se je raztezalo daleč nazaj v nočno temo, iz katere so zdaj pa zdaj posegle dolge koščeni roke s tako sik>, da se je zamta-jal težki jerbas na njfni gavi. Ali Pepca je stopala naglo in se ni briarala za prste strašil, ki so suvali v Rozikin jerbas, v redkih presledkih je le brezbrižno popravita svitefr pod svojim jerbasom in vprašala Roz'ko: "Ali te žp kaj peče glava? Ali boš zdelala do eradu brez nocivanja? manj bova od dihali, tem nrej bovn došli našo družbo." da jih ne doideva in midve ne bova nič več poskušali — če bova tami. bova prej prodali In zdajle bova počivali, zaslužili sva odmor in morda čašo kave. če pa nimajo še nič kave, bova grizli kruh, ker po tem oddihu ne bova tako kmau od-tožili jerbasa, drija je še daleč." 4'Koliko pa mi&liš, da je že ura?" > vprašala Rozika. 4 4Okrog pol štirih. Vidiš, tisti belkasti rob, ki se pojavlja ob obronkih vrhov? Ta ti pove čas natančneje kot ura. Oče nte je naučil dognati čas po stopnjevanju zore. ko me je jemal s seboj na branjevska potovanja. O. pa takrat sem se vozila. Rozika, samo kadar je šlo v hrib, isva z očetom po magala šarcu .potiskati voz. Takrat je bilo prijetno!" Rozika je vzdihnila. odemi-la jerbas in -poiskala prtič s kruhom. "Ti imaš vsaj lep spomin. Pepca. na lepe čase. jaz pa nisem n"'kf>,(i nie prijetnega doživela. Sprva mislila, da|^podirgstvu, ne bo ravno težko ČEVLJI SE VAM HITRO POKVARIJO? - POVEJTE RATION BOARDiU. Aiko vaši otroci svoje čevlje hitreje izhodijo kot stopajo v Veljavo njih nakazne znamke, ne emete samo zabavljati. Mesto tega pojdite javiti stvar svojemu lokalnemu Ration Boardu. Tu boste našli ljudi, ki žive v vaši občini, nekateri so morda vaši najbližji sosedje Tudi oni so očetje ali matere, in! zategsdej vedo, kakšne težave! imate s čevlji, za svoje otroke. Saj jih imajo oni sami, ter bodo raj" volje in z naklonjenostjo poslušali vašse pritožbe. Storili bodo kar bodo mogli, da vam ustrežejo. Pravico imajo izdati dodatne znamke za čevlje, ne le o-trokom, temveč tudi delavcem v industriji in drugim civilnim osebam, ki zares potrebujejo čevljev preko njihove redne količine. In ravno zdaj bodn najbrž? še bolj prijazni kot do-zdaj ker morajo sedanje znamke trajati dalje časa kot pppj. JTtoKro pa poaflejte, da ne bo v vaši 'rodbini neporabljenih anairik za čevlje, prodno greste na svoj Ration Board. Te morate porabiti, predno zahtevat? dodatne znamlke. Ker pa so vse r^dne znamke za čevlje za vse člane 'rodbine skupne, pre-nesljh e od enega na drugega ako vs' žive v enem samem go- to >® Slovenski: KVI&KL' 8BCB so odšli vsi močki in vsi konji v Galicijo na fronto. Stari grad se je mm-\ kuj' 0F HEAVEN al — VsterH Sr. Križe* Pot j Fino vezano; prvovrstna Izdelava; l v umetnem usnju Cena $1.50 Cena $1.- Slovenic Publishing Company216 w*18111 st-> New York 11 RAZSTAVA SOVJETSKE UMETNOSTI. NAZNANILO! V«em tistim, ki so naročili zemljevide (Atlase), sporočamo, da pričatonjemo novo za- V Metropolitan muzeju v New Yorku, bo otvorjena v četrtek sovjetska umetniška razstava. ki bo nazvana "The Soviet Artists in the War." Bazstavo sovjetske umetno sti prireja odbor umetnikov narodnega sveta za ameriško-sovjetsko prijateljstvo ob priliki desetletnici vzpostavitve ameriško-sovjetskih prijatelj škili diplomatskih odnošajev. Pred desetimi leti je namreč Amerika priznala sovjetsko Rusijo, največ po zaslugi prtxl sodnika Roosevelta, ki je bil radi tega koraka mnogo kritiziran, a tekom te vojne pa se je izkazalo, da je bil to pravi in zelo potreben ukrep. Na omenjeni razstavi bo pri kazano delovanje sovjetskih u-metnikov za podvig, ljudska morale v tej največji in najstrašnejši vojni, ki jo je tBusi , ja še kdaj za obrambo svoje dežele vodila. pa nobenega človeka od nikjer v take otročaJ ne oglarja, ne gozdatrja, vini-čarja, ni vojaka. Pusto je ta-"Pa le še drži," je minila,kole hoditi Rozika. in najraje verjamejo vee rije." Rozika. *4'KjeT" "Ne vem. a tako povedo sta-; i ljudje, ki so že takrat, lto je ^ Jnce mrflcnilo in je šla repati-ea če« nebo, pravtt, da bo kaka velika voina — pa js? res vojna, vidiš!" "A za balkansko vojno ni bilo nič repatic, vsaj moj oce ne ve, da bi Wle — in on je pre bral o balkanski vojni vse —* kako torej naj bi bila sedanja zato, ker j« sotaoe mrknilo in se je pokarala «n^jat*ca na naši strani nebaf . Bozika, Čemu gi ti drsala žolAe klopi T Ni? p« te ni prijelo, samo vraž in stra hor, ki ti jft je vbil t * Po Jeieru Eolo ¥ Tam u vrtni gredi Maribor Waltz * 8 pa vaj Milka Moja Orpbaa Walts * Dekle na vrtu Oj, Marička. pegljaj * BarCicn Mladi kapetane $ Gremo i ta &t«Jersku Staje rlo * Happy Polka Če na tujem f Slovenji n Dane« Vanda Polka * Žldana marela Veseli jratet * Oblo Valley Sylvia Polka V Zvedel sem sekaj Ko ptlrtca U mala ¥ Pojdi a menoj Dol t ]'lanine ¥ Kadar bog U vandrat iei ^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piapo-faannoiiiko za $1, Po 25c komad MOJA DEKLE JE SE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. SIC W. 18th ttrert New York 11. N. Celo mesto preseljeno Saj pravim, kje imajo tisoč milj daleč Tekom japonske invazije na milijonov funtov puranjega kitajsko ozemlje, so Kitajci iz mesa za naše vojake preto mor Šangliaija prenesli ozir. pre-'ja, a nadaljnih 23.000,000 pa selili celo indiistrijalno «redi- za armado doma. Za civiliste je šče s stroji dn drugimi napra- preostalo še 445,000.000 funtov vami vred tisoč milj v notranj to ddbrote Zahvalnega dne. Se-nost. Nosili so te tovore večja- veda bo armada od toga odvze-del na svojih hrbtih, samo ve- la se nadaljnih deset odstot-likih kosov, ki jih ni (bih moč kov. razstaviti na majhne dele, so1 -—■ peljali stran na vozilih. Na ta' Kupite se danes nekaj War način je bilo odstranjenih 639 Savings Stamps za Vaše otro-tovarn ob obrežju, kjer je prečke — To je najboljši način tila mvazija Japoncev. hranjenje zanje KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo BarKnjiga je trdo vezana in ima 82 ? •trani"^ Seoeptl ao otptaaiU t tngMkem Jezika; ponekod pa so tudi ▼ jesikn naroda, Umu)« kaka jed potobuo w navadi Ta knjiga je nekaj posebnega ta ons, ki se zanimajo ta kuHanjs in se hote jo v njem Mmbolj lsvsibati in ispopolaiti. Z^ZZZ&ZZZZ Naročite pri 1XZZZZZZZZ* KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO m West mi street Hew Tork 11, H. Y. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a \ ZA OENO ^2.50 ^ ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki ie zbudila pozornost vaega amerUkega naroda, j« pisatelj nasvet, kak« bi bilo m«toče p« sedanji vojni pomagaU evropskim narodom. Iz vseb evropskih drfav, tudi iz JngoolaviK so prišli naseljenci v Aaeriko in ponagaU postaviti najbolj na-predno in najbofatejio državo n» svetu. Sedaj je pHM «ae, da Združene driave pomagajo narodom, Id m jim |i—mNI da alfes> vega sijaja in moO. Pot na dve strani — kakor U se mogel naslov knjiga prestaviti is ai^lfdHna — je Jak« saaiariva knjiga bs >» priporočamo vsakemu, ki razume angleška. "What's Your Name" "Čleveild odgovori na vpnSanje, Id se tU« sraio mlign—v . . & tanje to knjige Je bogato ptotano."--Tako se je knwU veUU ameriški dnevnik • tej knjigi Pri naročbi ee poelužite naslednjega kupona PoHijam Money Older sa |.............. sg UstsoroAo podpisano (I) knjigo (i) : Mojs lae .................................................... It, alfa* ali Bor it............................................. Mesto In driava.... ..................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET , . KEW YORK Ji, N. V. SEBUtoiS.!:::'" • . m t i I 4848235353235348534853484848 HUB NAHODA" ~ NEW XOBL TUESDAY, OCTOBER 2t>, 1943 P OD SVOBODNIM SONCEM SOMAN — Spisal: F. S. FTNZGAB. ' 41 —- V8TAMOVLJKN U 1889 BOGAT VZPORED CUKALETOVEGA V CHICAGI KONCERTA ra^unat3 ** božansko 1 vznesen krajec kruha — v nje-| -iem žepu je bilo komaj dovolj Znani sloveaiski tenorist To- June E. Rueter nam bo zapela) za kavo, za Rozikinega je ve-maž Cukale bo v nfdeljo 31. s evojiiu lepim glasom dve pes-'dela, da je prazen, sirota je Pod nogami orjaških Gotov je zabobnela Zemlja, falanga fie je zagnaža z Iztokom na čelu kakor izstreljen klin proti Az iiadovi četi. Toda Azbad je bil 6kreten in previden povelj nik F kratkimi, opreznimi koraki Je vodifi svojce, m za irenotik ga ni zbegal težki naval. Čakal je, da se Iztok pii-bliia, in ko je bilo med njima razdalje le še nekaj korakov Azbad 'kriknil, njegova četa je odskočila in se umaknila naskoku, da bi udarila od strani za pleča sovražniku. Toda prepozno. Isto je nameraval Iztok. Četi sta zadeli druga ob drugo Struseem so telebnili ščiti ob ščite, nad glavami je /.abesnel ropot kijfcv, silni naval Gotov pod Iztokom je prvdrl Azbadovo četo — in ta se je iimaJknila odbita na levo in »lesno. Irenine oči so spremljale Iztoka in ob njenih pogledih se je radovala Teodora, ki je sedaj skrbne je opazovala njfeno nce kakor vojni naskok. "Imenitno, ha, kako sc poigram « tem mdentSioem!" Tako je mislila Teodora. Ko je Irena videla Azbadov poraz, jse tlesknila glasno v dlan, da so se dvorjanice ozrle. Teodora ji je nagajivo čestitala in polglamo pošfpetala: "Menišič Iztok ti zmeša apokalipso!" Bila je najboljše volje ter se naslajala ob zadregi Irene, ki ni vedela odgovora, ampak bridko obžalovala neprevidnost, da je tako gasno izrazila veselje nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago! Sužnji so razgrnili po tleh pražn.je prte in položili po njih v -rebrnih skledicah mrzfc pečene jerebice, melone, dateljne, murve in posušeno grozdje. Teodora je velela, naj se vojaki vrnejo domov in se pogosto z vinom in sadjem. Azbada in Iztoka je pa povabila k zijtrku. ' j Ha bi barbar, po^an, centurio kdaj jedel s carico! l>vorjanke 50 se zgrozile, toda poznale so Teodoro in v en glati hvalile despojno. Iztok ni vedel, kam mu je velel Azbad. Poveljnik si ni ;iIm- ,zdati skrivnosti. Kekel je, da so grške deklice in da je on naročil krepčila ter izvabil tudi njega, ker se je tako izvrstno izkazal. Tako mu je moral lagati Azbad z jezikom, na katerfga so silile iz srca kletve in prisege, da ga uniči tegrf tekmeca na torišču slave. Iztok ni prvi hip nikogar spoznal. Carica z nimbom in diademom, ki jo je videl v hipodromu in na dvoru in ta preprosta goKpa — morda Azhadova znanka? Otri si je potne -rage, odložil ščit in štem ter legel v zeleno travo. "Irena, postrezi junaku! Ali se ti ne smili!" Tako je nagovorih despojna Ireno, ki se je pokorno dvignila in ukazala skopijeneu, naj ponudi Iztoku iz srebrnih skledic. Teodora pa je hkrati ošinila s pogledom tudi Azbada, mu namignila z glavo, čes: PogTej, pazi! Ko se je Iztok ozrl in zagledal tiste modre oči, ki so ga imela komaj dovol?, da je kupila češnje od Borštnarja. Ne, Cilo je bilo treba obvestiti, da je ve§ denar še v jerbasu — v oktobra popoldne v Ameriški mi; znana čikaška trojica: dvorani na 143S West 26th 8t.| Jhiiajcar, Krapeirc in Gomilar. priredil svoj koaioert, k. nas zabavala s svojimi ku-nudil vsem udeležencem in u- pkti; \Lijda Novak bo v slo deleženkam obilo lepega glas- venski narodni noši zapela sočnih češnjicah benega užitka, če nam jo «odi-'Zomianovo "Oj, večer je ^Imava kruiha s seboj, raa ti po negovem zares bogatem a Tomaž Cukale takisto v noši,ti," je rekla potiho, "pa tudi 'Slo-j nisva posebno lačni, sva zajtr-1 ovali doma pred odhodom, Se^ vzporcdu Znana hrvaška pevka Katarina Brajak bo začela program z našo narodno himno "Star Spangled Banner" ter ga zaključila z melodično (pesmijo "God Bletss America." Tomaž Ciikale bo s svojim močnim in obsežnim tenorskim glasom pol nekaj slovenskih pesmi, arijo iz Cilejeve op^re "I/Arlesiana," za katero je slovensko besedilo sestavil pi-e»eo teh vrstic, arijo iz Smetanove "Prodane neveste" v če-ščini. Hladovo hrvaško p sem "San ijubavi" itd. Na klavir ga bo opremljal prof. F. J. Kv-bina. (Koloratunna sopranistka M Novak, in basovski baritonist John Schoenherr bosta pela lep dvospev in še nekaj samospevov. Spremljala ju bo na klavir Ksenija Novak in še sama nam zaigrala lepo skfedbo. Moški pevski zbor "Prešeren" bo nastopil pod vodstvom svojega učitelja prof. F. J. Ku-bine, in njegov povsod zelo priljubljeni duet — Gradišek in Prelesnik — bo zapel nekaj na'sih narodnih poptevk. V imenu SANSa in JPO SS bo crovoril Mr. Joseph Zalar iz Joliet. 111. Žensko pevsko društvo Slov. jonske Zveze nam bo podalo nekaj izbranih slovenskih pesmi ter ob tej priliki pokazalo, kaj vse se lahko nai'edi z dobro voljo in pridnostjo tudi na polju pnvske umetnosti pa daj se hočeva >h malo okrepčati, da bova lahko dolgo šli, ne da bi počivali" Mati Cila se je dobrodušno nasmejala in zarezala dvakrat r krajec pšenične dobrote. "Nista lačni! In doma sta jedli! Mati božja, saj vendar vem, kako jedo mladi ljudje F*)Sebno če ni kos nikoli dovolj velik. Nata, jejta in pijta. preden gresta dalje, pa mi naložita nlalo češenj v tole." Potihnila je majhen pehahr preti njiju in jedla kavo in kruh iz velike tatviee s tekom človeka, ki se ne ustraši nobenega dela in nobene skled goPtinjskega fanta, vensko dekle" V uvodniku nekega eikaske-ga ameriškega lista sem oni dan čital, da Amerikanci zelo radi pomagajo, a da pa je, kakor se je dognalo, največ darežljivih rok med tistimi, ki zaslužijo manj kakor $3,000 na leto. Ti so leta 1941 darovali nič manj kakor 903 milijonov dolarjev ali skoro tri četrtine vtse ameriške dobrodel nosti, je rečeno v omenjenem listu. Iver je slovenski živelj v A-niferiki po pretežni večini med njim/i, ker namic-n tega koncerta tudi dobrodelen in bo šlo zato pol čistega prebitka slovenskemu narodu v stari domo^ikalo ^"posttTnTow'X' vim v pomor, upam, da se bo- vala iri ^ je spomnila, kako po do udelezali te tepe in j**tre malem ^ niena mati in kako* gla^ene prireditve nasi lmdje je boleha. Zaželela' iz Chieaga m bližnje okolice vjpi fe da hi irm>la ona tako k kar največjem številu k0. zdravo in ješčo mater. Za Program se bo pn<*4 o pol 4. tako mater paP w more bitJ popoldne m vstopnina .je z dav flovek nikdar v skrbeh, da bo kom vred fe 50 centov. |umrla ali še težje zbolela Tudi Po programu bo v gornjih pepoi so Se vrinjalt! si;^ne mi. in spodnjih prostorih Ameri-'sli. Toda do5im bi biIa ske dvorane prosta zabava ^foi najraje obsedela pri dobri »Jugoslovanski pomožni od-plvsom, za katerega bosta i.gra mater: Cili, je Pepca kmalulbor V Ameriki, — slovenska la orl^ester Gradisek-Omerza vstala izza mize in pohitela s'sekcija 1840 W. 22nd Place, NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA B K AT S K A, DRIAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. uo 50, in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 62,000 Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni .stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. 'Chicago, 111. in pa Puelov fercet. Zvonko A. Novak pohitela peharjem k svojemu ^erbaiu. da povmo dobroto in postrož !bo. Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. Mala Krapančeva Tončka no' 'le P^^1 če zaostajati za drugimi. pomore pomanjkanju kr-v^ak način hoče biti med tisti- ™ mlekarskih farmi, ki delujejo za narodnq dTzave New York tn je v stvar, pa nam bo ob tej priliki deklamirala nekaj prav lepega in zanimivega. oir,^ ^ 1rcjen,1C° V d0TnaC'lh l0ffih" Prestavili s svojim lephn —^ ^ ™ K— a roka jo izpusti a kovček melone, ustnice so se razprl in ^ranjem na havai8ke kitare s koru^ in krmo repetajoc za koprnele: \ 0nkale bo ob Gomi-!ter tekom zime. jlarjevem spremljevanju na har, Governer je rekel, da prob-mon?ko zapel nekaj slovenskih i lem ni osredotočen zgolj na' ta namen imenoval odbor sedmih članov, kateri ima nalogo proiblem proučiti in poskrbeti, da bodo farmarji, kateri redijo krave za mleko in pa kokoši za nesenjie jajc, zadostno preskr- trepetajoč za koprnele: "Irena. Irena!" "OkUepčaj se, centuric. dobro si vodil!" Irena ga je ogovorila slovenski. Tudi njen glas se jejp°P:pv^ 1^'ok Robprt Zahrcb- trngd in ni mu mogla pogledati v oči Iztok pa je kakor v snu razpel reke po njej. Azbad je zaškripal z zobmi! "Devana se me je usmilila, o bogovi__" Al! tedaj se fc Sloven kakor streznil. Irena se mu je z resno kretnjo umaknila centurio se je ozrl v obraz Teodore, ki ga je motrila s tistim pogledom, kakor v areni s katismfc\ kakor v palači s prestola Spoenal jo je. Padel je na lice pred njo in prosil v pismeni grščini: "Milost, despojna, ubogemu hlapcu!" Teodora se je hladno obrnila k Azbadn in »-ekla malomarno: .. "Dobrega učitelja ima Sloven in velika je bistrost njegovega uma!" SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Stotniji, ki sta igrali pred Teodoro, is-ta se gostili ob vinu. Iztok pa ni okuatil pijače, bežal ie pred hrupom iz vojašnice, zasedel konja in odjezdil domov. Zamišljen je sedel na malem vrancu. Hiše so tek:«e mamo njega, s forov so se mu klanjali visoki obeliski, izmed sprehajajoče se množice je vzklikal glas: "Istokos! Istokoe!" < »bstala je gtuča sprehajalcev in ga pozdravila, po vsem Bi-z.incu znanega zmagovalca iz hipodroma. Toda Iztok je jezdil in ni slišal vzklikov, ni videl prijaznih oči. Z njim je piul Irtmin duh in njene oči so se mu smehlja!*, 'kakor so se mu znzarile, ko ji je v slovo smel poljubiti roko. "Kako te ljubim, Irena!" je zašepetal slovenski, ko se 1- »klonil s kodrasto glavo do njene bele roke. In čutil jo, kako je rahlo vzdrhtela roka, ko ee je je dotaiknil s kipečimi'ustnicami. In v duši je razumel, da bi mu sredi logov onstran IXonave Irena naslonila glavo na prsi in prisluškovala njegovi pesmi 0 tihem klasju, po katerem hodi lepa Devana. Toda tukaj, sredi tiranske družbe, kjer stopajo barbaru na tilnik, kjer varujejo na druge bogove, kjer Tadujejo okovov in ve- tukaj Irena ne «me na njegove prsi. Ali tedaj ee mu je zjasnilo v duši. Kako preprosta misel — in še nikdar je ni mislil. Ko odide( mora Irena ž njim. ' Začudfl te je samemu sebij Ni poznal njenetga roda, videl jo je ob despojni že tretjič, a vendar ni trenotka dvomil, da mora Irena 1 njim v gradišče Slovenov, da te: jasne oči ne sodijo drugam, kakor pod sinje, svobodno nebo, odkoder ie' zasijala tanj« ob rojstvu nebeška modrina. ^ . (Nadaljevanje prihodnji«.) sky bo pokazal svojo umetnost s svojim akordijonom; deklica1 ski oibali. J E R B A S I (Nadaljevanje s 3. str.) obeta še huje, da bo vojska zjtegnila 11a svetlo širok krajec Lahom in da bo vse pomand-i velikega hleba, od katerega si rano. Ali so tudi pri vas ta-j je urezala znaten kos in držeč Gov. Dewey vzpostavil od-' < O o CC H c/i < O ^ 2 MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of Bplnl znani profmor na RMtnu Institut«' of Twhnology » anelfMinl George W. BarnweU Potllaicu m m«-tia-al^uo ziiuujf si mor<*t« tlobltl » to kuj Iff«. Tb Tolika knjli:a j^nilrajf Id v slikah pokale temeljna dela mehanika. U a/.luži Tf* natanko, kar mora tnali najboljši mehanik. Pojannuje TiKira-bo taakejta rtrv Ja, orwlje in meril, načrte (blue jirlnta. i 1 2 > > 2 O r m c/> r, m 2 m N C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOKK 11, N. V Rozikine oči iso se blaženo zasvetile — doma ni bilo nikoli Cila je zakrilila iz rokami po takih hlebov, vojna pa je še zraku in majala z glavo v ve-'koruzne pogače zredčila. Pokri likem in resnem zamišljen ju. Ajla je z roko svoj skromen ko-V7?]