v Bosnii C u r i h’, 16. j Oblastni od- ^ar‘z ike w Sara- 24.81, Berlin 0.0 :ji sprejel re- 14'.80n’ i stopajo bo-‘9? ! M ivolilno J0.20 5, samostojno Bukarešta , T-rr-.-a.- Posamezne SfavfllcM Navadne Din —■'75. ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m nahaja • U*rt-bora. Jurčičev« oL It. i, L aa4> •tropja. Td«fon latarujb. it. Z7&. UPRAVA w B*b«i« v Jarčioev) alid a. < pritličje, fcmo. T.I«. lom iL ?C — SHS {k>3hoM«w»I . »&w »n 11.787. N« aarotila bre» dfparji m m •mn. — KakopU) M m *r*čaj>- N« o Maribor, sreda 17. januarja 1923. Številka: 12. Bolgarsko-jugoslovenska komisija. Je, Ei naj zastopajo Bolgarijo. Komisija lx> obstojala iz 12 elanov (vsaka država po 6) in sicer iz zastopnikov zunanjega in vojnega ministra, po enega sodnika, finančnega strokovnjaka in inženerja. Ni še znano, kdo bo 'zastopal Bolgarijo, skoraj z gotovostjo T>a se lahko trdi, da bo predsedoval komisiji bolgarski polkovnik Neljkov. član bolgarske delegacije na iausanski koufe- Beograd, 16. jan. (Izv.) Iz Sofije ** Poroča, da se ' bo Stambuliskij po ..^em povratku jz inozemstva posve-^‘'Predv&em izvedbi- sklepov o priliki ®staniia z jugoslovanskim ministrskim r°&ednikoin, ki gredo za tem, da se .^39 holg&rsko-jugcslovengka komi-ki naj reši vse spore, nastale med Sparijo in Jugoslavijo. Staanbulij-' je že sestavil tozadevno poročilo 'istrskemu svetu, ki bo po zasliša- renči. ^ referata imenoval člane te komisi- VoSiSno gibanje Demokratske stranke. ^0r v Novem Sadu. — Volilni proglas izide jutri — Kandidatura Pribičeviča. Magreb, 16. jan. (Izv.) Oblastna tudi Avramovičeva skupina zemljo-J&anizacija demokratske stranke v iradnikov, ki jo vodi Meznarič in nje-* ®vein Sadu je sklicala, za dno 22. jan. govi ožji prijatelji. Zemljoradniki ra-j^*astni zbor demokratske stranke, na čunajo na uspeh v Belovaru, Virovitiei ^ se bo razpravljalo o raznih in posebno še v Sremu. Kandidatje ze- ^vah stranke ter se bo določil kan- mljoradnikov za te okraje bodo dolo-za, novosadsko volilno okrožje ter čeni še le na sestanku, ki se vrši v to °silec iiste za jx> ok-rožje. Vse krajevne s vrbo v prihodnjih dneh, °?"Kan Sljg; izaoije so sprejele poziv. da po- * !Jo na ta Zbor svoje delegate. Magreb, 16. jan (Izv.) Na nedoi.i- Beograd, 16. jan. (Izv.) Včeraj se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke, ka tere sta se udeležila 6lU sestanku zaupnikov demokratske tudi Svetozar Pribičevič in Ljuba Da-v r«nke j« bil minister Svetozar Pribi- vidovič. Na tej seji .je bila odobrena j? soglasno proglašen za. nosilca in sprejeta proklamacija na narod, ki y*wdjdatne liste v ipožeškem okrožju, bo jutri objavljena po vfiej državi, tem okrožju bo nastopila pri volitvah Seja ministrskega sveta. j.®«ograd, 16. jan. (Izv.) Včeraj od 6. do 9. ure se je vršila seja ^istrskega sveta, na kateri je poro-^ minister za zunanje »zadeve o zuna-v političnem položaju. Nato je poro-jj-1 notranji minister o ukrepih, ki jih' Jjtaerava izvesti v sluča ju, da bi sku-1 delavci zopet, oživeti komunisti č-v° stranko. Aretacijo komunističnih ' ^teljov Trifunoviča, Kasleroviča itd je min. svet odobril. Obenem je jnmi-shski svet potrlii odlok pravosodnega ministra glede vpisa narodnih manjšin v volilne imenike. Prosvetni minister je poročal o proslavi SDletnice srbskega narodnega gledališča, katere se je osebno in oficijeluo udeležil. V zvezi s tem se je načelo vprašan je stalne beograjske opere. Do sklepov o tem ni prišlo. Nemške Francozi prodrli do Dortmunda. e demonstracije v Bochnmu. — Rekvizicija premoga v zasedenem ozemlju. — Nemčija je kršila pogodbe. ^ ^ooHum, 15. jan. (Izv.) Danes so ki sta jo izdelala Barthou ^ ^Tsile tukaj velike demonstracije zasedbi. Več tisoč broječa množi-jj je zbrala pred rotovžem, kjer je tter i ^€n poveljnik. Pod ge- alovom oknom je množica odpela jS?*0 »Deutschland, Deutschland iiber _______________ . __________ ^Vjnakar so priredili demonstranti premoga na račun reparacij, j^ocl ,po mestu. Komunistična omladi-w,!e. Priredila protidemoistracije ter £^j%ala na tretjo internacionalo. —• ' lcija je bila napram demonstrantom moči. Na kolodvoru je prišlo do med demonstranti in franco- in Dela Croix, ki ugotavlja, da je Nemčija prekršila pogodbe kakor sledi: 1. Ukinila je plačila reparacij in reparacijske dobave. 2. Ukinila je plačila lastnikom rudnikov za zaveznikom dobavljeni materijah 3. Ni hotela dobaviti ne le temveč tudi onega, ki ga je zahtevala tehnična mijsija proti .plačilu. 4. Ustavila je dobavo živine Franciji in Belgiji. Pariz, 15. jan. (Izv) V sled na jim vejših poročil, ki jih' je sprejela tehnična misija v Essenu, je sporazumno rekvizicijo ur. Francoske Vojaštvom, ki je odalo ostre streli, francosko vlado skmiila ^8®b je bilo ranjenih, eden pa ubit, premoga odgoditi za 24 ui sjj ~ssen, 15. jan. (Izv.) Ker je nem- in belgijske čete bodo danes nadaljeva^ tejt T«ada ustavila dobavo premoga, je le pohod na Dortmund. ur'.lcna misija sklenila, da izvede je- Essen, 15. jan. '(Izv.) Napovedano t i« in’ < . . ^ cii° premoga v zasedenem ozemlju nadaljevanje francoskega pohoda reparacij. Vsaka protiagita- nemikio ozemlje se je danes izvršilo, v? ?^‘roffo zabranjena. Podvzeti so Francoske kolone so danes prodrle v koraki za točni prevoz rekvi- celo industrijsko okrožje tik pred Dort-^ aRega premoga. Kontr/olna komisija mund. Župani zasedenih krajev so pri potovala, da nemšiRa, vlada že tri francoskem poveljnika protestirali n! pobirala več davka na pre- uroti zasedbi. V Boobumu bo glasom “kor je bila dolžna. obvestila francoskega generalnega šla ’W*a*?1Z‘ •’an' ®,eParacuske' ba nastanjen cel polk. ., . . ■^Ma bo jutri razpravljala o poti, EJ—* ^atskl blok za volitve v, »n Hercegovini. KZ^reV, 16. jan. (Izv.) .rvatske seljačke strai ,na Sv<5^i ‘Včerajšnji seji sprejel ^usi>P*. ,v‘ kateri pravi, da stopajo bo-^ hercegovski Hrvatje Kot hrvatski blok s K«to. ' M ivolilno samostojno nf' '-T *" BORZA. i h’, 16. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. 36-20, B e o g rad 530, London Berlin 0.03 tri osminke, Praga 26.10, Newyork 531.50, Du-žrgosane krone 0.0076, Bu-Varsava 0.0225, Sofija 2.95,, «-'? > iff Pred shodom narodnih* socijalcev. Maribor, 15. januarja. Gospodu Brandnerju naj na njegovem jutrišnjem shodu njegovi somiš-j ljendjci predočijo pot njegove Odiseje vj zadnjih mesecih, da bode razumel, do j kam je že dospel. Predočijo naj mu, da j je pomagal doseči z zagrebškim kon-j gresom zrahljanje demokratske stran-! ke, vsled česar so srečno dobili vlado! države radikalci sami, ki menda niso j boljši, nego je bil prejšnji režim z ude- j ležbo jugoslovanskih demokratskih i-dejalistov. Spominjajo naj narodno-socijalnega poslanskega kandidata na, hazardno igro v Ljubljani, kjer se je! solza! z užaljenim demokratskim usko-1 kom in dosegel zmago klerikalcev in , komunistov. Zdaj je stopil g. Brandner I v zadnjo metamorfozo, da iz slovanske- ga gromovnika in pašijomranega branitelja neodrešenib bratov postane raz > redni borec za intemacijonalo komunistov in socijalistov. Takega baš na narodno vročih tleh v Mariboru poleg nemškega kandidata še nujno rabimo! Mi z žalostjo ugotavljamo ta žalostni konec demokratskih disidentov. Do največjega samozatajevanja smo do zadnjega hipa pričakovali, da razredniki najdejo slovensko srce in m najdejo z nami na delu za, aktualni gospodarski in upravni program na narodni meji. Mi še nismo v posesti, odklonilnega odgovora. Se zmiraj smo pripravljeni ti struji pomagati, zasigurati mandat v Sloveniji. Če ga rajši iščejo v interna« cijonali, srečna Vam pot in z bogom? Naš narod je dovolj trezen, d*a bode Va« mogel pogrešati, če mora proti nasi volji tako biti! zmmm Politično obzorje. Kako postopajo Madžari z »osumljenci** iz Jugoslavije? (Nekaj dopolnil k naši,m člankom o madžarskih’ pripravah' na vojne. Defenzivni oddelek vrši stalno kon-I nedolžnejši »dokazi« špijonaže. se pr«-trolo nad posameznimi člani inozem- j da delinvent po-zaslišanju na nadaljno skih' poslaništev, konzulatov in misij, j uradovanje v Narodovo vojašnico v ro-Poalanci. . vojni atašeji in njihovi na-j ko kapetana Ivana Hejjasa in polkov-meščanci so pod stalno'kontrolo. Poseb-jnika barona Pronaya. Ti nesrečneži no pažnjo posvečajo jugoglovenskemu | navadno za vedno -iizginejo«, bodisi v delegatu, pooblaščenemu ministru in podzemeljskih ječah Nadorove vojaš- poslaniku Milanu Milojeviču, ki je v očeh defenzivnega oddelka strah In trepet madžarske države. Izredna enerži-ja in diplomatske sposobnosti našega poslanika, ki je v najkritičnejših časih dosegel izredne diplomatske uspehe, povzroča poveljniku defenzivnega oddelka isaj večjo skrb. Milo je v ič je dane^ »najnevarnejši« protivnik izmed vseh držav male antante, zato se defenzivni oddelek posebno briga, za njegovo »varnost«. Vsak njegov korak diskretno spremljajo detektivi, palača našega poslaništva v Andrasi.ievi ulici je dan in noč zastražena po tajni policiji. Defenzivni oddelek je natančno infoTrtii-ran, kaj se je Milojeviču serviralo za zajutrk, kdo je bil pri njem v gosteh in kedaj se je ponoči vrnil domov, če je bil Slučajno povabljen v kako družbo. Pa ne samo poslanik sam, tudi vse njegovo osobje je deležno madžarske kontrole, od katere niso izviti niti oni, ki zahajajo po svojih poslih v poslopje našega poslaništva. Kajti vse to osebe so »osumljene«, da špijonirajo proti madžarski kraljevini. Posebno sumljive osebe takoj po prihodu iz posla-niške palače primejo detektivi ter jih" natančno preiščejo in gorje onemu, pri kafcem najdejo kako listino ali pismo pisano v — cirilici! Cirilica je za defenzivni. oddelek isto, kar je rdeč robec za španske bike. Tak nesrečnež je že vnaprej obsojen, ker so s cirilico podani nedvomni dokazi, da je v službi jugoslovenskega poslanika ter da je nice ali pa hladnih valovih Dona ve. Zoper odloke defenzivnega, oddeilja ni pritožbe. Vrhovni poveljnik tega oddelka, polkovnik Stojakovič, odloča o življenju in smrti vseh »osumljencev«, ki pridejo v roke te najsramotnejše jn" stitucije vseh civiliziranih držav Evrope, O strahotah in. krvavih'delih t* organizacije razbojnikov bi se dale napisati cele knjige. In ravno ta, silpa moč, ta, vojaška veleoblast vodi 'na. Madžarskem na jglavneiše priprave vojaške solda.teske in razlioriitih general-štabnih , oficir je v ter belili teroristov za vojno proti mali antanti. Če bi se vladam male antante posrečilo. da zdrobe moč te,h tajnih in javijiH vojaških organizacij na Madžarskem, da zatrejo »prebujene Madžare«, in njihov šovinizem, ni nobenega dvoma, dia bi ko trezen madžarski narod dobro premislil, predno bi se spustili v vratolomne pustolovščine, kakor bi bila vojna z malo antanto. Potem bi pravi madžarski patriot,.je tudi spregledali in spoznali, koliko pomeni za nje tzv. »italijanska pomoč/< in emigrantsko sodelovanje ter koliko lahko pričakujejo od svojih famoznih " fašistovskih' zaveznikov, kojih’ glavni interes je lastni j. jaz«, dočim ostali »zavezniki« niso nič dm« zega nego štafaža raznih voditelje*?1 emigrantov in sličnih pustolovcev, katerim je intere« lastnega žepa mnogo viš.ii, nego interes — domovine. In ravno rr^li tega, ker poznamo naravnost blazni šovinizem madžar* sovražnik Madžarske. Torture, kateri skih vlastodržcev, celega parlament« so podvrženi vsi oni nesrečniki, ki so' in skoro vseh madžarskih' političnih! osumljeni špi jonaže na korist Jagosla- • strank-, ne moremo in ne smemo mi*Hi-vije, ni mogoče popisati. Najblažja ka- ] ti, da bodo Madžari opustili svoje tu« •zen je sledeča: Tridnevni zapor v. pod- j mere. To jo tem manj verjetno, kep zemeljski ječi Kadikove vojašnice, brez | pripravljajo tudi bavarski nacijonali-' hirane in vode, potem zaslišavanje in sti nove pustolovščine, ki so v tesni »omebčavanje« s pomočjo kavalerijske sablje in bajoneta, v slučaju neorizna-nja pa obešenje po madžarsko: z glavo proti zemlji. V slučaju pa, da se najdejo pri obtožencu tudi najmanjši in naj- zvezi z madžarskimi cilji. Kakor smo čitateljem predočili, se Madžarska no-nrestano odpravlja na vojne'in mobi« lizacijo. Zagreb, 15. jan. devize: Dunaj 0.1425 98.50—99.50, češke krone 285, funti 46S, -—0.144, Berlin 0.94—0.99, Pesta 3.80— franki 685—690, napoleoni 325, lire 490-»-3.875, Milan 496.50—498, London 468— 494. 472, Newyork 99.50—100.50, Pariz 695— 69g, .Praga ..289^291, Sofija 60, Švica »Varšava P«g5#‘ Kalutei dolar Stran ž, ■* * > ■*■ *• * Z____L/: ^ v V»T IB 0 RV. ■-> »' ■ ■■-- ..___ Maribor,' 17. jffitisrja' 1923.^, •ljati. Težko ranjenega NebojSo go pre- Politične vesti. * Na politično agitacijo v Prekmurje se podata te dni minister Zupanič in namestnik Hribar. Čudno, kako se je začel g. Kritimr zanimati za Prekmurje — kar oh volitvah. * Slovenski Narod«, katerega naj lepši izraz za slovenskega duhovnika je Ibil v polpreteklih časih ofar« in še kaj hujšega, je postal zadnji čas spokornik. [Me vidi in noče več videti klerikalizma. Kaj hi to — »klerikalnega zmaja« tni več — tako prav po lemiberžansko modrujejo zadnje čase po tem listu, ki bi .bil še nedavno vse farje najraje potopil v žlici vode. Da, da, časi se spreminjajo. Nas prav veseli, da »Sloven. Narod« ne vidi cilja naprednega lista več v ostudni »farski gonji«, a iz enega ekstrema pasti kar v drugi ekstrem in sploh tajiti obstoj klerikalizma — to »o pa drzni skoki. Pa to naj gospodje pri »Slov. Narodu« opravijo s svojo spokorniško vestjo! * Novi veliki župani v Bosni so imenovani s kraljevskim ukazom: v Tuzli A limet beg Tefterdarovič, v Travniku Haki beg Kapetanovih. * Note velike in male antante madžarski vladi. V soboto so poslaniki velike in male antante istočasno podvzeli korake pri madžarski vladi radi obmejnih konfliktov v Rumuniji. V imenu poslanikov male antante je podal ru-munski poslanik zahtevo, da madžarska vlada prepreči hujskanje proti sosedom in mirovnim pogodbam. Poslaniki velike antante so podali noto, v kateri opozarjajo madžarsko vlado na opasnost, ki lahko nastane iz obmejnih konfliktov. Noto je predal italijanski poslanik. Madžarski minister Daruva-ry je izjavil, da se na razne manifestacije polaga pr.eveč važnosti. On garantira, da ima, madžarska vlada popolnoma miroljubne namene in je že storila korake za pomirjeni© prebivalstva. Bomo videli, koliko se smemo zopet zanesti na obljube.Madžarov. i; Dnevna kronika. ’ — Smrtna kosa. V Rušah je premi- nula v torek, dne 16. t. m. gospa Ema Gorišekova, roj. Peteln, vdova zdravnika in bivšega dolgoletnega župana v Rušah, dr. Milana Gorišeka. Na narodnem polju vedno delavni pokojnici svetila večna luč! — I* politične službe. Vodstvo politične ekspoziture v Mozirju je prevzel okr. komisar g. dr. Anton Farčnik iz Celja; dozdajni vodja ekspoziture g. dr. Janko šiška je premeščen k okr. glavarstvu v Ptuju. Iv okr. glavarstvu v Celju je premeščen konc. praktikant Dragotin Škrinjar iz Ljubljane. Okr. glavarstvo v Ljutomeru prevzame dr. Josip Hubad, dozdaj vodja okr. glavarstva v Konjicah. — Premestitev. Okrožni zdravnik idr. Kamilo Moroccutti v zt. liju je pre- Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. i .. (Dalje.) Vstopil je s smehljajem na ustnih ier se poklonil Ivanki: »Pričakovali ste me! — Presneto, res neodpustljivo! — Ali — neki presneti dvoboj, pri katerem sem moral služiti svojemu prijatelju za pričo, je vzrok moje zamude. — Sprejmite blagovoljno moje opravičenje in moj vdani poklon!« — »Oproščeno vam bodi, gospod,« — 3e rekla z negotovil glasom mladenka. »Občudovanja vredni ste,« — je nato rekel gospod d’ Etioles, vzravnavši se, »in še plemenitejša od Ludvika Ve-likega, ki je bil nevoljen, če ni niti čakal, medtem ko vi odpuščate, čeprav Bte čakali.« — Potem se je obrnil proti slikarju ifcer ga malomarno pozdravil. — »To je pač obraz nekakega preoz-njanjevalca nevihte, — nesreče,« — je mrmral Franc Boueher, — in ko ie poljubil roko, katero mu je ponudila de-vojka, — se je z ljubko imoertinentnim poklonom poslovil od prišleca, tiho po- meščen iz službeniE razlogov za okrožnega zdravnika v Velike Lašče. — Triglav anski zbor v Mariboru. Kakor je bilo že javljeno, se vrši dne 3. febr. 1923 v Mariboru velik trigla-vanski zbor v zvezi z elitnim trigla-varuskim plespm. Priprave za zborovanje, ki je obvezno za vse Triglavane, lago za idejno in upravno vodstvo posameznih edinic JAD »Triglav« v bodočnosti, se bo pravočasno objavil. Vse predpriprave vodi centralni odbor sta-rejšin »Triglava« v Mariboru, njemu ob strani pa stoje v posameznih stare j-šinskih okrožjih sestavljeni pododbori starejšin in aktivnih članov »Triglava« Elitai ples so vrši v Gotzovi dvorani, ki je gotovo ena najlepših dvoran v naši kraljevini. Pri plesu igra godba 45. pešpolka, znana širom kot ena najboljših in na juemnornejših naših godb. Poleg tega bo odbor najodličnejših mariborskih dam, ki je že pričel s svojim požrtvovalnim delom, poskrbel za to, da. bodo gostje kar najlepše sprejeti in najbolje postreženi. V najrazličnejše kraje naše domovine se razpošiljajo te dni vabila na elitni ples in pričakovati je ogromne udeležbe, kakor smo je bili Triglavani vajeni na vseh dosedanjih svojih prireditvah. O velikem moralnem uspehu naše prireditve ne dvomimo, upamo pa, da bo tudi gmotni uspeh temu primerno povoljen, da bo tako mogoče pomagati revnim članom »Triglava« tudi v materiielnem oziru. Odbor JAD »Triglav« v Ljubljani. — Za Aškerčev spomenik. VII. izkaz prispevkov (od 1. decembra 192? do 6. januarja 1928). — 200 D: Fran in Poza Krapeš v Ljubljani; po 100 D: Viktor Bohitnc, bančni ravnatelj Lad. Pečanka, V. Sajovic, Rudolf Sark, dr. Fran Zupanc, neimenovan, vsi v Ljubljani; po 50 D: Miško Gabrijelčič, dr. Gustav Gregorin, neimenovan,, vsi v Ljubljani; 37 D: inž. Hieng _ v Ljubljani; 30 D: Lillog v Ljubljani; po 25 D: Klub taroki sto v Sv. Tomaža in dr. Ign. Rutar v Ljubljani; po 20 D: Grunfeld, M. Špindler, neimenovan v Ljubljani; 10 D: neimenovan v Liubljani. — Doslej se je nabralo 11.030.75. — Blagajnik: Dr. V. Kisovec. — Umor iz ljubosumnosti. V mestnem parku v Velikem Beokereku so našli te dni truplo mladeniča, dvakrat zabodeno z nožem. Kakor se ie .uozneja ugotovilo, je umorjeni nek Dušan Pr-valae. Sumi se, da se je zgodil strašen zločin iz ljubosumnosti. Storilcu je policija na sledu. — Nevaren Ijnbavni sestanek. V 0-sijeku je v soboto zvečer hotel ne.lt Mi-hajlo Nebojša posetiti ponoči svojo 'ljubico, ki služi pri nekem tamošnjem trgovcu. Ko se je priplazil na dvorišče, ga je mesto ljubice zapazil trgovec. Misleč, da je kak tat, je ustrelil dvakrat proti njemu ter ga težko ranil, še le na zatrjevanje, da nima nobenih slabih namenov, je trgovec prenehal strc- ravnokar bila odigrala gospa Hausset. »Pusti naju sama, Lujiza,« — je Ivanka izustila šiloma. — Gospa Hausset je izginila, — kakor prava poosebljena senca diskretnosti. _ In tedaj je oni, kateri ie bil naznanjen z imenom Le Normant d’ Etioles, prisedel Ivami nasproti ter vprašal: »Gospod de Tournehm še ni tukaj?« »Kakor vidite, gospod,« — je odvrnila Ivana, trudeč se, da zatre nervozni trepet, ki jo je navdajal.— »Ob dobri stric,« — je zopet povzel gospod d’ Etioles, kot da ne ooaža zmedenosti in pobledenja mladenke . — »Ravnokar sem šel mimo njegove palače v ulici Avguštincev ter sem mu rekel, da mu bodete danes oznanili še neko dobro novico.« — »Dobro novico, — j®®?!« — je vzkik-nila Ivanka, — ki je še bolj pobledela a potem postala rudeča kot rak.______ »Da, in sicer ono, katero vam bodem oznanil jaz sam!« — »Poslušajmo!« — je zašepetala prepadeno Ivanka. — Le Normant d’ Etioles je vstati, jo pozdravil z nasmehom, ki ji je tiral strah in mraz v ude, ter ji rekel: »Draga sestrična, — čast mi je naznaniti vam veselo vest, da se mi je posrečilo odstraniti zadnje zapreke, ki po nasprotovale moji sreči in da, je abbe Germa in 1’ Auxerrois, pripravljen ter peljali v bolnico. — Velika pravda pred novosadskim sodiščem. Pred novosadskim sodiščem se prične prihodnje dni razprava proti znanima razbojnikoma Mihailoviču in Mirkovu, ki sta pred sodiščem priznala, da sta izvršila 23 ropov in dva u- — Razbojniki v orožniški uniformi. V selu Babinac pri Bjeiovaru živi vdova Mara Nemet s svojim vnukom na mali kmetiji. Na večer dne 3. t. m. »ta prišla k njej dva orožnika, z nalogom, da poiščeta orožje. Kmetica, uič slabega sluteč, jima je postregla z jedjo in pijačo ter so se do 10. ure zvečer mirno razgovarjali. Ob 10. uri pa sta orožnika njo in vnuka povezala ter ju postavila v kuhinjo, kjer ju je eden stražil, do-čim je drugi orožnik »preiskal« sobo. Gez nekaj časa se je vrnil ter zapovedal tovarišu, na j ju zopet oprosti, ker se je prepričal, da nimata orožja. Potem so se še kakih 10 miuut prijateljsko raz-govarjiali, popili skupno še liter vina, ki jima ga je prinesla kmetica, nakar so ge razšli. Kdo pa popiše razočaranje kmetice, ko je našla svojo sobo popolnoma razmetano in izropano. Navidezna orožnika sta bila. preoblečena roparja, ki stii jo na premeten način prevari] a in izropala. — Slovenske pridige je ukinil tržaški škof v župni cerkvi sv. Antona v Trstu, dasi. je v fari na tisoče Slovencev. Morda napiše »Straža* zopet lep članek o pravičnosti katoliško cerkve! — 5000 ruskih beguncev je v zadnjem času zapustilo Jugoslavijo in se vrnilo v domovino. Vedno nove prošnje za izdajo potnih listov prihajajo na oblasti. — V upravi fondov komunistične intemacijonale je — kakor poročajo iz Pariza — zmanjkalo šest milijonov zlatih rubljev. — Požar na potniški ladji. Dne 13. t. m. zvečer je v Beogradu na ladji »Bankoslav«, ki je last Beodradska u-jedinjene banke, izbruhnil požar. Potniki so bili v velikem strahu. Vsled klicanja na pomoč je prihitela druga ladja, ki je vzela potnike na krov. Požar je bil nato udušen. Lacija je bila baš na ust.ru Save in Donave. — Fašistovski »junaki«. V vasi Ažla v Julijski Benečiji so fašisti v tamoš-nji tovarni prijeli delavca Pasona ter ga odvedli na njegov dom, kjer so mu hoteli dati, fašistovskega zdravila — ricinega olja. Ko je Pasonova žena spoznala, kaj nameravajo fašisti, .ie zagrabila čašo z oljem ter jo vrgla vodji fašistov v glavo. Nato je skočila skozi okno, odkoder je potem fažiste obdelovala s karanjem, ob enem pa s kričanjem alarmirala vso vas. Fašisti so vi-devši, da bi jim znalo lastno »zdravilo« škodovati, urno pobegnili pred eno samo žensko! Živeli fašistovski »junaki«. blagoslovi najin zakon pred Boigom in ljudmi.« — Ivanki se je zvil iz prsi vzklik’ tesnobnega strahu. — Steklene oči gospoda d’ Etioles s jo pogledale s svojim žugajočim pogledom, ki je pa hipoma zopet, vgasnil. — »Kaj vara je pač, sestrična,« — je vzkliknil. — »Gotovo, — moral bi vas bil pripraviti na to srečo, ali kaj hočete, ljubezen je nespametna in jaz sem nespameten — do — blaznosti!« — »Jutri,« — je ponovila Ivanka, — uničena, — ter vila roke v svojem obupu. — »Jutri, — da, — kako krasno, ne?« »Jaz sem mislila, da bode treba vsaj še dva meseca,« — je jecljala. — »Potrošil sem par tisočakov, pa — mati cerkev je res dobra mati, — sled-njič...« »Gospod, pustite mi vsaj časa, da obvestim svojega....« »Svojega strica!« — je prekinil njene besede gospod d’ Etioles, ko je ravno hotela neka druga beseda na dan iž Ivauikinib ust, —* »Oh. ta dobri, častivredni strici — Oh, dragi stric, — on že vse ve!« — —------- »In pritrdi1?« — je poželjivo in živahno povprašala Ivanka, — ki je zopet prišla k sebi. — ■ Da, popolnoma!« — jo odgovoril d’ Etioles, —< "'w'" . Zgodovinsko društvo v Mariboru. Društvo je nastopilo letos 20. 1«^ svojega obstanka. V najtežjih okoliščinah je z veliko požrtvovalnostjo i3*1 skromnimi sredstvi vršilo svojo kul" turno nalogo. Izdalo je v tem času XVII letnikov svojega glasila »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, PrI katerem so sodelovali najodličnejši slovenski učenjaki, pa tudi več drugi" j knjig o domači zgodovini. Ustanovi'^ . je prvi slovenski muzej na slov.-stal- j tleli, arhiv in Študijsko knjižnico. Društvo se je opravičeno nadejalo* da bo v novih državnih razmerah glo uspešnejše zasledovati svoje cilj* * Mesto tega so nastopile take okoliščine* da je društvo naravnost ogroženo ^ svojem obstanku. Državna uprava, j daruje za šport, plese in strankars^3 prireditve stotisoče in milijone, odrelu* je znanstvenemu našemu društvu vsako podporo. j Leta 1922 je driuštvo podarilo svojih* | članom 2 zv. »Časopisa« za udnino 1“ j din. Društvo samo pa stane eden j zek okroglo 10 din. Obseg je že & I skrčen, da se bolj skrčiti ne da. Z B®* vim letom so se tiskarske potrebščin® j podražile in poštnina dvignila za 100'*' | Z ozirom na to je občni zbor dne 17. \ vembra 1922 povišal udnino za 1. 13' na 20 din. Meseca avgusta je še stare udn’*1 bilo na dolgu čez 2000 din. Odslej se tedaj udnina plačevala naprej in sopis« pošiljal le tistim članom, ki ^ do vsaj polletno vplačali udnino. Ca«9-pisa izideta letos dva zvezka, eden sl19* mladi, drugi v jesen. Ker se na. državno podporo ne moi'® računati, se bomo morali priučiti ant#* rikanski metodi, kjer privatna inicij®4 tim ustvarja naravnost velikanske či. V Ameriki posamezniki vzdržuje® cele šole, ustanavljajo vseučilišča, j^' ne knjižnice, bolnišnice itd. Mi si c® nimamo amerikanskih kapitalistov, . tudi naše potrebe so bolj skromne in v ; jim zasebna darežljivost in požrtvov*1' . nost lahko bila kos. Ni lepo spričeval | za višino naše civilizacije in zaseb^, [ kulturne podjetnosti, če se v Sloveniji izvrže na leto nad dve ^ \ lijardi za alkoholne pijače! Ko bi ^ s le 1. stotinka od te ogromne svote ^ klonila znanstvu, bi so že veliko sto1'1 J lo in dvignilo naš ugled bolj kaj^ | konsum alkohola. Obračamo se torej zlasti na rojak« mariborski oblasti, da pripomorejo 11 noge edinemu obmejnemu zmanstvefl mu društvu, »Zgod. društvu«. Sta-1 člane prosimo, da ostanejo društvu ^ t sti, da točno vplačajo članarino in šajo pridobiti novih članov. Uveljavl, se mora tudi ona točka društvenih 1’^ vil, ki govori o podpornih članih. mur je redna udnina 20 din. previsok j naj plača manjšo svoto in postane podporni ud. Kajpada na »Časopis^^ >Ali jaz vendar nisem pripr&v^ na,« — je skušala vstavljati se. — »Imate še skoraj štiriindvajset v da pripravite vaš duh za sveto opi'a -a lo, za katero se -pripravlja vaše src® več kot celi mesec. — Čez malo vam prinese gospa Celestina LeoV cier, — dvorna šivilja, vašo belo oo1 ko. Vsi naši prijatelji so že poya ljeni, torej res ni nobene zapreke.« "T.;, »Nič, nobene zapreke!« — je vz«1 nila Ivanka z žalostjo, ki bi bila la celo krvoločnega tigra. — Ali pod d’ Etioes je bil hujši od tigra* on se je nasmehnil. — Naetal je kratek, a strašen ^’ medtem ko je revica bojevala proti P teči nesreči v smrtnem boju, on P3^ je gledal in koval svojo načrte £* nie- — n* Sldnjič pase je priboril upor i? ^ do ust, — in ko jo je hotel 'jrije1,1 ,j roko, je ona stopila korak nazaj ter ^ začela govoriti s pretrganim i» r burjenim glasom: i »Poslušajte me, gospod, —• VnS“ ^ i me, da govorim in' no prekinite Kar mi vi tu govorite, je nemogoče- ^ Recite mi krivoprisežnica, — ^ kar hočete, ali vi — vi veste! —- O&•, — vidim v vaših očeh, da veste: da .j, vam rekla »da« le v trenotbu 11 ^ nejše lw)jazni. — Ali vas morain^ ^ spominjati na oni grozni večer, me je polotil aepopi£ieja,.obup. =» Bevajoc 3xa>pev. menneta, katerega je. i-.«« (Dr-ičaJoiae iutri opoldan točno, da in za elitni ples so v ixnnem teku. Dnevni red zborovanja., ki naj da pod- mora. K razpravi jc pozvanih nad SO prič. Maribor, 17. januarja 1958. Vr t sis « žave z zdravo valuto pokupile v nas* državi vse surovine, kar bi ogrožam ptresikirbo domače industrije. Naspro Najsrčnejše častilke našemu Sefu gosp; Antonu Požar k njegovemu častnemu jmendanu, Nastavljena. Aleksandrova cesta št. 43-11 (nasproti gl. kolodvora). 98 5—1 }a i^stajj; EqBW£cM »lakot* ^©dgo£orai seniki Budolf fiz fen, SEran?. ve ar* gr* Maribor, l7.-j«wiaria 192S. pa, ma3 se dovoli prost irvoz pti nas manjkajočih surovin. jr Brezplačen prevoz vinskih trt. Mi- j nister za poljedelstvo se je pritožil, da železnica ne prevaža brezplačno vin-j skih trt, kakor je obljubil prometni minister. Železniške postaje so sedaj dobile nalog, da točno izvrše to narod-bo. v nasprotnem slučaju pa bodo doti-onj postajenačelniki pozvani na odgovor. g Podaljšanje roka za žigosanje obveznic ogrskih predvojnih dolgov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni; minister je s svojim rešen jem D vxr. 28.703-1922 z dne 3. jan. 1923 podaljšal role za žigosanje obveznic ogrskih predvojnih dolgov in odredil: 1. Da se do 15. februarja 1923 smejo po pravilniku D br. 4019 od 1920 naknadno. popisati in žigosati obveznice ogrskih predvojnih nežigosanih dolgov, katerih imetniki doslej niso dali popisati in žigosati. Popisovale in žigosale se bodo tudi obveznice, ki so bile deponirane v inozemstvu, pa so bile prenesene na naše o-zemlje in vrnjene lastnikom ne glede na to, da li so že žigosane m inozemskim žigom ali ne. Vse obveznice gori navedene vrste torej, ki so bile prenesene na ozemlja naše kraljevine, ua.i se dajo žigosati. 2. Popisovale in žigosale se ne bodo obveznice vojnih posojil, avstrijskih dolgov in splošnih (skupnih! dolgov Avstrije in Ogrske, kakor tudi ne obveznice avtonomnih pokrajinskih' dolgov, na kar se posebno opozarja. 3. Ta rok se po obvestilu Reparaeijske komisije v Parizu ne bode več podaljšal, zato naj si imetniki obveznic, ako svojih obveznic ne dajo žigosati, sami sebi pripišejo, če njih obveznice pri razdelitvi dolgov ne bodo uriš le v poštev in jih jim naša država ne bo mogla izmenjati. 4. ProŠnie za naknadno žigosanje se morajo poslati z obveznicami vred neposredno • ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dugova v Beogradu. 5. Vsaka prošnja mora biti kol kovan a po taksnem zakonu. g Poljske finance so še mnogo slabše, kakor naše. Kljub vsem naporom poljskih finančnikov, in strokovnjakov ■—‘T se doslej ni posrečilo, dvigniti skrajno nizko poljsko valuto. Za dne 9. januarja je predsednik poljske republike sklical vse dosedanje finančne ministre na posebno konferenco, na kateri se je pretresalo vprašanje poljskih financ. Konferenci je predsedoval predsednik •Wojcrewsky. sam. Skepi te konferenca še niso znani. g Poštna zveza s Crnogoro. Z odlokom poštnega ministrstva je uveden s Crnogoro razen dosedanjega denarnega •prometa tudi paketni promet za pakete « in brez vrednosti in sicer s sledečimi kraji: Podgorica, Beranim, Bolo polje, Kolašin in Andrijevica. m Bernhard Kellermann: PREDOR. Roman. CDaijaJI Ethel je Allana naganjala, da naj jo o priliki vzame s seboj v predor. Allan ji ie izpolnil tudi to želio. Ko se je vlak zadrevil po progi navzdol, je Etliel od radosti vzkriknila, ki v predoru se kar ni mogla načuditi. Proučila je vso predorsko literaturo, a domiselnost se ji je v tehnične stvari premalo izvedela, da bi si jasno predočila. kako je po rovih. Niti zazdelo se ji ni, kaj je štiri sto kilometrov po malodane temnem predoru. Bobnenje, ki se je oprijemalo vlaka in bilo tako silno, da sta morala kričat, če sta hotela porazu-meti se, jo je prijetno uplaševalo. Postajnice so jo navdajale s tolikim zanosom, da je od občudovanja glasno vzkliknila. Nikoli si ni bila mislila, da tu stoje ter dan in noč gibljejo tako velikanski stroji. Saj to so prave podmorske strojnice! fn pa ta prevetrovaina sapa! Saj piska kakor vihar in jo bo razpihala na kose! Crez nekoliko ur je iz temote zažarela rdeča luč kakori svetilni ogenj kraj pristanišča. Vlak se je ustavil. Privozil je do nesrečne tokave. Ko jo je Ethel zagledala, je obmolknila. Da je tokava šestdeset do osemdeset metrov globoka in sto metrov široka ter da koplje v njej tisoč mož dan in noč rudo, ji ni predočevalo nič posebnega. Zdaj pa je videl a, da je globočina šestdesetih do osemdesetih metrov strašanska, da je, kakor bi gledala dvajset nadstopij podse. Goboko doli v prašni megli, ki je po tokavi. kolikor je je bilo moči pregledati, stala prav povsod, dvajset nadstropij globoko doli so žarele mnoge, mnoge obločnice in pod njimi je mrgolelo — to so bili ljudje! Nanagioma je kvišku buhnil oblaček prahu in po tokavi in noter v, predor je zabobnelo, kakor da je počil strel iz topa. ... »Kaj je bilo to?* »Razstrelili so skalo.* Potlej sta stopila v izpravni koš in se spustila v globočino. Drevilo ju je mimo obločnic navzdol in ljudje so se navidezno z vso naglico bližali navpik gor proti njima. Ko sta bila zdolaj. se Ethel ni mogla načuditi. s kolike visočine sta prispela. Predorsko ustje se .ie odtod videlo kakor majhen črn preduh. Po stenah so se tja in sem premikale velikanske sence, orjaških gorskih duhov... Ethel se je iz predora vrnila vsa zmešana in vzhičena ter Lloydu ves večer pripovedovala, kakšno je tam notri in da so zatvomice Panamskega prekopa v primeri s predorom otroške igračice. Drugi dan je vede! ves Newyork. da je bila Ethel 1 Allanom v predoru. Novine so priobčile po več raz-predelov dolge intervjuje. Dan nato so objavile zaroko Ethele in Allana. Izšel je njun dvojni posnetek. Konec junija je bila svatba. Isti dan je Ethel Lloyd ustanovila pokojninski zaklad osmih milijonov dolarjev za predorovce. Zenitvovanje se je vršilo s knežjimi po-troški v, veliki slavnostni dvorani Atlantica, torej v hotelu, na katerega strešnem vrtu sc je pred devetimi leti vršil oni sloviti meeting. Novinam je dajala občno pozornost vzbujajoča možitev gradivo skozi tri dni. ,Sunday Mirror’ se je podrobno bavil z Ethclino možit-veno opremo. Dve sto parov črevljev! Tisoč parov nogavic! Ethelino perilo je opisal prav natanko. In da je AUan te dni čita! novine, bi spoznal, kako izredna sreča, se je naklonila nekdanjemu konjarčku iz Unelca Toma. ko mu je dala privesti domov njo. Ethelo LIoyd, ki so ii bile podveze ukrašene z briljanti. Newyork že dokaj let ni videl tako sijajne družbe, kakor je bila ta, ki je svatovala Etheli in Allanu. Odljudnega. starega LIoyda pa ni bilo. Odplul je s svojim zdravnikom na »Zlatem krapu«. Ethel se je iskrila. V laseh je imela svoj Rosy Diamond in je bila mlada, blesteča in kakor je bilo videti, vesela in srečna. (Dalje prihodnjič.) hj raj E»jnai si sj Odvetnik dr. Fran Tomšič naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Mala oznanila. Trgovski vajenec se takoj sprejme pri tvrdki Franjo Resnik, Marifeor-Kreeviia. 87 Gospodična bra hrano. ae sprejmejo na dobre hrano. Pobreška eesta St. 4, pri moitu druga hiSa, Mohorko. 10} Sprejme st vež goepodov aa dobro domačo hrano. Naslov v upravi. 1104 13’em opremljeno ali prazno sobo, če mo gete i uporabo kuhinje. Ponudbe se prosijo pod _Soba“ na upravništvo lista. 100 Deske za podove (Sehiffbodan) 600 kvadratnih metrov, odda po ceni mizarstvo v Koroški cesti 43. 97 5-1 Mali lokal za trgovine ali pisarno na ntjorometnejSem mestu se radi družinskih razmer odda. Naslev v upravi. 102 Z slo lep kimono, primerne plesne obleke, kostumi za maske, bluze, traki, lakasti čevlji, pozlačeni in barvani plesni čevlji, sev klek, fina salonska obleka, molki iovlji, zelo lep zimski plaž* (ie predvojno blago) ter različne stvari, vse po ceni. Cankarjeva ulica (Reiserstrasse) it 2, Il.ndstr« na levo, vrata 8. 93 3-2 Gonilni Jerman) v vseh dimenzijah, kakor tudi Bival, in vezal, jermeni se debe pri IVANU KRAVOS, Aleksandrova cesta 13. 51 10-4 Pohištvo testnega Izdelka, spalne jedilne sobe, kohipjike oprave po znižanih cenah. Tovarna pohištva Koroška eesta št. 48. 48 5—5 Sviniska mast, garantirano prvovrstna, soljeno slanino od debelih srbskih praiišav prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beograd, zastopnik za Slovenije : Božidar Jovanovič, Maribor, Aleksandrova eesta 65. 2678 tnj& klil i Mn. V srede 17. t, ra, koncert. Zaietek oh 18’/,. 103 L9UL za sedlarsko in jermenarsko delavnico se JjSče na primernem kraju za tako obrt, t j. da se lahko vozniki s konji mimogrede ustavijo. Ustmene ali pismene ponudbe na tvrdko Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13 ali pa Koroška cesta 17. 50 10-4 Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje v Sodni ulici i eno sobo in kuhinjo se zamenja s stanovanjem s dvema sobama in knhinie, event. tndi v okolici. Naslev pave uprava. , msssjsissfssi&sssm Redne prekomorske zveze IzBremcnapreko Southamptona,Cherbourg v New-York s krasnimi zelo udobnimi amerikanskimi državnimi parobrodi družbe UNITED STATES LINES. Parniki odplovejo sledeče: America ...... 7. febr. 11. apni President H ar dinj . . 14. febr. 21.marca George Wa*hington < 31. febr; 28. marca President Roosevelt . 28. febr. 4. aprila Southampton in Cherbonrg 1 dan pozneje IHOTEP STATES LIMES Beograd, TravnKka ulica 1 In vse pomembna potniške pisarn«. Zahtevajte cenike in panpM red It I48 . SMb . Podpirajte slovenske tvrdke! Podpirajte Jugoslovensko Matico! Danes je preminula naša ljubljena mati, oziroma sestra, gospa vdova zdravnika Pogreb se vrši v četrtek ob pol 16. uri* Ruše, dne 16. prosinca 1923. Elsa Gorišekdva, dr. Milan Gorišek, Ela Lichtenwallnerjeva, Mirko Gorišek, otroci. Mara Gorišekova, roj. Robičeva, Julčka Go« rišekova, roj. Glaserjeva, snahi: Matija Lichtenwallner, zet. Josip Peteln, brat! Matilda Petelnova, sestra. . SKals«; MarJbpfšk* tist»nw 4 d,