feštnisa plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. Sf.a*|a dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. lh«dništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni preda! 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavsld Som. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrznkirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. POLITIKA Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Šiev. 51 Sobota, 29. junija 1935 Leto X Prva izjava predsednika nove vlade Takoj po sestavi nove vlade je predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič dal Avali kratko izjavo glede nalog, ki jih prevzema vlada. Krizo vlade je povzročil razvoj razmer v notranji politiki. Vlada je bila sestavljena po posvetovanjih s predstavniki vseh političnih skupin. Nova vlada je imenovana v znamenju pomiritve ter so v njej člani prejšnje vlade in tudi člani opozicije, oziroma neaktivni politiki. S tem hoče vlada razširiti osnovo, da doseže harmonično zbližanje vseh konstruktivnih sil. Nova delovna vlada računa na sodelovanje z narodno skupščino. * V novi vladi je sedem: bivših radikalov (dr. Stojadinovič, Stošovič, Stankovič, Stefanovič, Komnenovič, Bobovič in Jankovič), dva nepolitika (gen. Živkovič in dr. Letica), en S. L. S. (dr. Korošec), en nacionalist (dr. Auer), en hrvatski desident (dr. Vrbanič), en pristaš hrvaške kmetiške stranke (Preka) ter dva muslimana (dr. Spaho in dr. Behmen. Važnejših prejšnjih političarjev ni v vladi, kar bi utegnilo pomeniti, da je nova vlada posredovalka med ekstremi, dokler dozore razmere za aktiviziranje močnejše meščanske koncentracije, Delavstvo, dasi je mogočen in važen faktor v državi, na te dogodke nima direktnega vpliva, vendar javno priznava potrebo konsolidacije in pametne socialnogospodarske politike. Odločno je treba izpremeniti strašno eksploatacijsko politiko proti delovnemu narodu, ki se je vodila zadnja leta. dasi ne more ozdraviti gospodarskih razmer, marveč jih le poslabšati, ker je konzument steber vsakega naprednega gospodarstva. To načelo zmaguje drugod in naj zmaga tudi pri nas. Potrebna pa je tudi uvidevnost vseh onih političnih faktorjev, ki bodo sodelovali pri akciji pomirjenja, da je le prava demokracija in socialna uvidevnost temelj zdrave konsolidacije. Nemirna Francija Fašistična nevarnost v Franciji V Franciji so močno narasle fašistične organizacije, ki jih podpirajo klerikalni nacionalisti in kapital. Ponovno se je vlada bavila z vprašanjem razpusta fašističnih zvez, toda to se ni zgodilo, ker imajo v protidemokratičnih strankah oporo. Kakor poroča socialistični »Popu-laire« je na seji ministrskega sveta dne 21. t. m. odločno zahteval minister Herriot, da vlada končno odpravi desničarske oborožene zveze. Če bi se to ne zgodilo, je zagrozil Herriot, bo njegova stranka v kratkem izstopila iz vlade s svojimi sto poslanci. Vlada je zahtevala odgoditev razprave o tozadevnem poročilu poslanca Chauvina, na kar predlagalci niso pristali. Izvajanja Herriota so napravila 'na predsednika republike mogočen vtisk. Francija se bo pa morala odločiti, ali je zrela, da čuva svojo staro demokracijo in svoj politični prestiž, ail pa se bo znašla pred notranjepolitičnimi in zunanjepolitičnimi težkočami, h katerim bi mnogo pripomogli tudi nedovršeni uspehi v evropski pomirjevalni politiki. V nove politične razmere Vse kar hočemo imeti, si bo treba priboriti Imenovanje vlade dr. Stojadino-viča pomeni konec stanja, ki je trajalo nad šest let in je kakor mora tlačilo vse naše javno življenje. Ustvarjen je prehod iz diktature v nove politične razmere. Dogodki zadnjih dni zaslužijo vso pozornost in je zlasti delavstvo poklicano, da budno spremlja bodoči razvoj. Zaenkrat še ni točno .znano, kaj vlada namerava. Ker bo to povedala šele v svoji deklaraciji, s katero se bo predstavila Narodni skupščini, ki je sklicana za 4. julija. Likvidacija starega stanja zahteva predvsem spremembo zakonov, ki omejujejo državljanske svoboščine in so dedščina diktature. Tu je predvsem zakon o tisku, zakon o društvih, političnih strankah in posvetih ter končno volilni zakon za parlament in senat. Nova vlada, ako bo hotela varovati ustavni značaj, bo imela prijetno nalogo, da vse to. zahteva od parlamenta in senata, ki sta bila izvoljena pod popolnoma drugačnimi političnimi prilikami in bosta s svojim pristankom na nov volilni zakon takorekoč podpisala svoj testament. Človek, ki ne pozna prilik, ki jih je ustvarila diktatura z izločitvijo političnih strank, bi mislil, da je kaj takega prosto nemogoče. Kdor pa ve, da je stari parlament likvidiral Uzunoviča in instaliral Jevtiča, tudi ne bo dvomil, da bodo tisti, ki so bili do včeraj z Jevtičem, danes v veliki večini pritrdili Stojadinoviču, Poročila iz Beograda vedo povedati, da je Jevtičev poslanski klub v popolnem razsulu in da mu bo ostalo zvestih komaj 50 poslancev, med njimi zemljoradnički disidenti, z Voj o Lazičem na čelu. Proti novi vladi je tudi par poslancev, ki so znani kot »jugofašisti«, ne da bi jih kdo smatral za resne. Še pred sklepanjem o novem volilnem zakonu bo vlada morala zahtevati od parlamenta dvanajstine do konca marca 1936. Vse ostale važnejše zadeve pa bodo pridržane novemu parlamentu. Da bo doba sedanjega parlamenta silno kratka, sledi že iz tega, ker Maček in njegova skupina, ki podpira novo politično koncepcijo, v sedanji parlament ne gre. Paralelno z obnovo političnega življenja pričenja tudi doba obnav-ljenja političnih strank, čijih predstavniki so že sodelovali pri reševanju sedanje krize. Pobližje o tem bo povedal zakon, ki ga vlada namerava uveljaviti. Govori se pa, da bodo tvorile politično koalicijo konservativne smeri: radikali, SLS in muslimani, torej skupina, ki je sedaj na vladi. Druga politična skupina bi bila: hrvatska seljačka stranka in samostojni demokrati, zemljoradniki (Joca Jovanovič) ter demokrati (Davidovičeve smeri). Ni izključeno, da se bodo hotele obdržati tudi tvor- | be polpretekle dobe kot JNS (Uzu-novič), Hodžera in pa Jevtičeva skupina, ki bi utegnile sestaviti kakšno skupno nacionalno stranko. Za socialistično delavstvo in delovno ljudstvo sploh je samo ob sebi razumljivo, da bo v danem momentu stopilo na plan in se kot politična sila skušalo uveljaviti. Pri sedaj nastalih spremembah socialistično delavstvo ni prišlo do tega, da bi povedalo svoje mnenje. Vzrok leži v tem, da skupine meščanskih strank smatrajo likvidacijo medsebojnih sporov za izključno svojo lastno zadevo. To pa še ne pomeni. da delavstvo pri reševanju plemenskih in verskih diferenc in notranje ureditve države, torej pri reševanju vprašanj, ki jih ni bilo mogoče rešiti z diktaturo, v bodoče ne bo imelo svoje besede. Narobe nikakor ni izključeno, da mu bo prav v tem oziru pripadla še važna naloga. Čeprav delavstvo na sporih, ki so jih imeli meščanske stranke med seboj, in ki so privedli do diktature, ni bilo udeleženo, je pa vendar nosilo vso težo strašnih posledic, ki so radi tega nastale, zato bo že v bodoče moralo paziti, da v tem trenju nasprotnih si mnenj, zavaruje lastno kožo — politične svoboščine in socialne ter gospodarske pravice vseh izkoriščanih. Ob zaključku teh razmotrivanj je treba povedati tudi še to-le: Nastale spremembe v našem političnem življenju so posledica odpora velike večine nepokvarjenih ljudskih množic proti ignoriranju svoboščin in ljudske volje. Šele ta, največkrat tihi in pasivni odpor, je privedel merodajne faktorje do spoznanja in prepričanja, da je ljudstvo v državi prvi in edini faktor in da mu edinemu gre beseda. Od nadaljnjega zadržanja ljudskih množic zavisi tudi odgovor na vprašanje, da-li se bo naše življenje razvijalo v pravcu resnične demokracije in nepotvorjenega parlamentarizma, ali pa bomo ostali na pol poti. Napačno bi bilo čakati, da bi kaj takega prišlo samo ob sebi, ali da bi prinesli vse to voditelji. Demokracija zahteva sodelovanja vseh in neprestan boj za uveljavljanje čim večjih svoboščin in pravic, političnih, socialnih in gopodarskih. V tem smislu je treba iti na delo ter s šolanjem, politično izobrazbo in neprestanim gibanjem širokih množic delovnega ljudstva za ideale socializma utirati pot iz prehodnih razmer v bodočnost, ki naj bo tudi v naši državi delovnega ljudstva. Kdal bo Jugoslavila priznala Rušilo? Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je v Moskvi obljubil, da bo poizkusil izposlovati priznanje Rusije v Jugoslaviji. Od držav male antante samo še Jugoslavija Rusije ni priznala. Čim bo Jugoslavija priznala Rusijo in stopila z njo v diplomatske zveze, bodo v Evropi samo še štiri države, ki Rusije niso še priznale. Te so: Švica, Holandija in Portugalska. Za Belgijo pa je že razgovarjal socialistični minister Vandervelde s predstavniki Rusije radi obnovitve odno-šajev. Novi bani Dr. Puc v Dravski banovini in Dr. Kostrenčič v Savski banovini pojdeta Iz Beograda poročajo, da bodo v kratkem času izmenjani bani, predvsem pa bana dr. Puc v Dravski in dr. Kostrenčič v Savski banovini. Dr. Puca bo nasledil menda dr. Natlačen. če ne dr. Gosar ali pa dr. Lovrenčič. Spremembe v centralnem dopisnem uradu Dosedanji šef centralnega dopisnega urada Teofil Gjurovič je bil razrešen in na njegovo mesto postavljen dosedanji šef centralnega informacijskega oddelka Pera Ivankovič. Novi šefi ministrskih kabinetov Za pomočnika zunanjega ministra je imenovan dosedanji šef protokola dr. Dragan Protič, za kabinetnega šefa ministra za zgradbe pa beograjski advokat Štefan Popovič. Nad 20 bilijonov dinarjev za oboroževanje v 1934 Letno poročilo Društva narodov je te dni izšlo. Iz poročila je razvidno, da so glavne svetovne države 1934 porabile za obrambo pol bilijona dolarjev več, kakor so potrošile prejšnje leto. Rusija ima največjo vojsko od vseh drugih dežel na svetu, ker ima oboroženih nad en milijon vojske. Ameriška vojska šteje sedaj 137.689 oseb, ki se pa zviša na 439,240 mož, če se združi z nacionalno gardo in njeno rezervo. Japonska ima 299.824 vojakov in 19.399 častnikov, Francija 550.678 vojakov, Nemčija 102.000 vojakov, Italija 390,000 (po starejših podatkih), Velika Britanija brez kolonij 465.620 vojakov. To je stanje rednih vojsk. Fašistične države imajo pa še druge vojaške korporacije. Oboroževanje v letu 1935 se je pospešilo in bo nedvomno doseglo do 30 bilijonov dinarjev stroškov za vojske in oboroževanje. Strašne so te številke, ki pijejo kri narodov! Eden v Rimu Angleška vlada je poslala Edena v Rim, da se razgovarja z Mussolinijem o evropskem položaju in o italijansko - abesinskem sporu. Po dolgotrajnih konferencah je Eden povedal časnikarjem, da sta glede Evrope Eden in Mussolini soglasna. O razgovorih o abesinskem vprašanju je pa molčal, kar pomeni, da državnika v naziranjih ne soglašata. Italija zahteva protektorat nad Abesinijo in del pokrajin. Anglija na to zaradi svoje varnosti in iz gospodarskih razlogov ne pristane. Vojna med Italijo in Abesinijo je skoraj neizogibna. Verjetno je, da Anglijo v to borbo ne bo direktno posegla, diktirala pa bo po končani vojni mir Italiji in Abesiniji ter odškodninske pogoje. Splošna vojna dolZnost v Avstriji Avstrijska vlada je sklenila, uvesti splošno vojaško dolžnost. Doslej je imela v zmislu mirovfte pogodbe plačano vojsko, največ 30.000 mož. O skrajšanju delovnega časa Ha tabor delovnega ljudstva v Celju! (Važna navodila vsem izletnikom.) Prehrana I Posebni vlaki Neumljiva trdoglavost \delodajalskih renči Na zaključni seji mednarodnega urada dela v Ženevi dne 25. t. m. je bil v razpravi načrt mednarodnega dogovora o skrajšanju dela v petih industrijskih panogah. Štirje načrti so bili po dvakratnem glasovanju odklonjeni, in sicer za železno in jeklarsko industrijo, za stavbstvo, javna dela in premogovnike. Sprejet je bil samo načrt dogovora za steklarske peči z 72 proti 34 glasom. In še o tem načrtu so morali trikrat glasovati, ker sta pri prvih dveh glasovanjih manjkala dva glasa do veljavne dvetretjinske večine. Uspeh je bil dosežen šele na najodločnejši protest čehoslovaške delegacije, ko je ugotovila, da sta bila med'odklanjajočimi delodajalskimi glasovi šteta dva preveč, dasi sta se glasovanja vzdržala. Takrat, kadar najbolj pritiskata teror in reakcija, je najbolj potreben odpor in boj proti obema. V zgodovini je bilo vedno tako, da je terorju in reakciji sledil odpor v tej ali onj obliki. Prav pogostoma je prišlo do evolucionističnih, pa tudi terorističnih revolucij. V prejšnjih dpbah, ko je bila kultura človeštva še na nizki stopnji, na duhovno revolucijo niti misliti ni bilo. Odločevala je namreč povsod brahijalna sila, pohlep po oblasti brez moralne ali demokratične primesi. Danes, vsaj pravimo tako, je človeštvo kulturno. Več ve, več razume in lahko vodi svoje borbe ne le z brahijalno silo, ampak tudi s svojim razumom, smotrene s svojo pametjo. Zlo pa je, da si je nasprotnik socialne pravice v teku dobe osvojil ne le bogastvo, ne le vladohlepje, ampak tudi vse pomočke, s katerimi lahko s silo strahuje človeštvo. Nasprotnik ni demokratičen, ni socialen. Z orožjem, ki je edino v njegovih rokah, brani svojo posest in oblast neoziraje se na potrebe delovnega človeštva. Delavstvu potemtakem ostane samo eno važno in glavno orožje: velika njega kulturna misija, s katero mora prodreti med narodi do takega viška, da bo zmagal duh nad brahijalno silo in terorjem. Ne mislimo s tem, da naj delav stvo opusti boj za svoje socialne pravice. O ne! Nasprotno! Prav kulturnemu boju delavstva delajo nasprotniki največ ovir. Z brutalno silo so zatrli delo po nekaterih državah, misleč, da se duha in ideologijo socia- zastopnikov na mednarodni konie-dela. Po tem sklepu je vladalo na konferenci razumljivo nerazpoloženje. Delavski delegat s. Jouhaux (Francoz) je ostro obsodil in kritiziral delovanje konference. Priznati se pa mora, da je italijanski vladni delegat de Michelis podprl zahtevo ter se trudil, da pride razprava o skrajšanju delovnega časa prihodnje leto še enkrat na razpravo konference V drugem čitanju. Delodajalski delegati trdijo, da bi bilo še prekmalu v imenovanih industrijah uvesti štirideseturni delovni teden. Za nas je ta trditev neumljiva. Če je nad dvajset milijonov delavcev brez dela, potem je skrajšanje delovnega časa nujno, ne pa prezgodnje. Razmere in razlika v razvoju industrije v posameznih deželah te zahteve ne more odtehtati. lizma s silo da zatreti, ne da bi se popravile kričeče krivice. Tudi vso vzgojo mladine vodijo danes kapitalistične države v pravcu, da odvrnejo mladino od resnih življenjskih vprašanj. Zabave, uniforme, šovinizem, to so piča za mladino, ki jo popolnoma onesposablja za družabno praktično življenje. Tako vzgojena mladina ne more razumeti socialnih problemov, ker so jim popolnoma tuja stvar. Parade, pomp, osebni kult namreč, še nikdar niso pospeševali razuma in pameti. Ustvarjajo le tope črede brez možganov, brez načel in brez spoznanja bitnosti človeka. Grozovit je položaj, grozovita bodočnost, če ne bi imeli vere v kulturo človeštva. Tu, delavci, sodrugi, je treba zastaviti vse sile. Vršiti je treba kulturno misijo. Učiti, izobraževati, odvračati človeštvo od praznih iraz, širiti z besedo, s tiskom delavsko in socialistično prosveto. Vsak prečitani delavski list naj roma dalje iz rok v roko. Širimo to kulturo doma, v družbi, na izletih. Tudi na kmete in med obrtnike mora naša živa in tiskana beseda, da zdramimo v bedi umirajoči narod, ki komaj čaka na tolažilno pomoč, sočutni nasvet. Preganjali nas bodo, vlačili po ječah. Tako je delala reakcija vedno. Heroji delavskega gibanja, boritelji za politično in socialno svobodo, se pa tega niso nikdar bali. Zakaj naj se bojimo mi v kulturni dobi preganjanja in trpljenja? Heroj se bojuje in se ne boji, ker se bojuje za — pravico! Glede prehrane smo sklenili z večino gostilničarjev pogodbe. Zato bodo ostali, ki se za hrano niso prijavili, dobili prav težko kosilo, če ga pa bodo dobili, bo pa zelo drago, ker je Celje letovičarsko mesto. Zato naj vsak udeleženec, ki se za hrano ni prijavil vzame jedi s seboj. Naša čast zahteva, da pogodbe z gostilničarji točno izpolnimo. Izdali bomo samo toliko nakazil, kolikor jih bomo v naprej plačali. Zato pa mora imeti centrala »Svobode« takoj vsa naročila za kosila in pa tudi denar. Na kasnejša naročila se ne moremo ozirati. Zato naj nam vsi zletni .odbori takoj sigurno vse pošljejo in naj upoštevajo, da je čas kratek: mi moramo namreč takoj nato natisniti nakaznice, razdeliti udeležence na gostilne ter poslati nakaznice posameznim okrožnim odborom. Kosilo se bo moralo radi premajhnih lokalov vršiti v 2 izmenah. Prva izmena dobi kosilo od 12.—13. ure (nakaznice so za prvo izmeno bele barve!), druga izmena pa dobi kosilo od 13.—14. ure (nakaznice so rdeče barve). Okrožni in krajevni zletni odbori bodo dobili nakaznice ipo pošti pravočasno, da jih bodo že -doma razdelili med prijavljence, Pri razdeljevanju nakaznic pa naj upoštevajo sledeče: nakaznice rdeče barve (2. izmena od 13.—14. ure) naj dado predvsem pevcem, športnikom in tistim, ki bodo šli gledat športne prireditve; to pa zato, ker bo trajala pevska vaja najmanj do K13. ure prav toliko časa pa bodo trajale tuidli športne prireditve. Na vsaki nakaznici bo napisan hotel ter ura kosila. Pevska vaja Vsi pevci, ki nastopijo, se morajo udeležiti pevske vaje, ki se bo vršila ob lA 11. uri dopoldne na Glaziji. Pevci so prav tako kakor odbor centrale, zletna pisarna in re-. ditelji glavni s.otvorci zleta, zato dopoldne niso prosti. V slučaju dežja se bo vaja vršila v istem času v Narodnem domu. Vsak pevski odsek bo takoj pri prihodu v Celje dobil reditelja (njegov znak: bel trak na rokavu), 'ki bo zboru na razpolago za vse informacije in iki bo tudi sicer skrbel, da se bo- nastop kakor prihod k vaji v redu izvršil. Vsi pevci iste podružnice naj bodo zmeraj skupaj! Prav tako bo takega reditelja dobila tudi vsaka godba. Znaki so že izdani in so prav lepi. Okrožnim odborom smo jih že razposlali. Da bomo v sprevodu vsi enaki, naj si vsak udeleženec pripne zletni znak z iglo na levi raver pri suknjiču. Vsakdo naj si znak pripne doma že zjutraj. Zletna pisarna porota: Godbe in pevski zbori morajo skrbeti, da se preko opoldanskih ur posamezni godbeniki oz. pevci ne porazgube, .ker bi potem skupni pohod na zletišče ne funkoiijoniraJL Načelo naj velja, da se zberejo vsi člani iste godbe ali pevskega zbora v tisti gostilni, kjer so obedovali ioni, ki so si naročili kosilo pri Zletni pisarni. Poset gostilen, kavaren in obrtnih lokalov, Vsak izletnik naj smatra za vprašanje svoje proletarske časti in discipline, da obišče le one lokale, ki so si pribavili od zletne pisarne zletni znak, ki je naslednji: Plakat, ki ima na zgornji polovici natisjen trioglat znak z geslom »Svoboda«. Na spodnji polovici pa besedilo: Dobro došli! Nogometni brzoturair bo odigran, kakor smo že zadnjič javili, na Glaziji in ne na Skalni kleti. Med turnirjem igrata izmenoma promenadni koncert, godba jeseniških kovinarjev in goid/ba iz Trnovelj. Skupni pohod na zletni prostor se bo vršil popoldne z začetkom ob 14.30 uri od Posebni vlaki so naročeni v Celje iz sledečih krajev: Iz Jesenic. Odhod iz Jesenic 4.45; povratek iz Celja ob 24. uri. Postanki: Slov. Javornik, Žirovnica in Lesce-Bled. Iz Kranja. Odhod iz Kranja ob 6. uri (ne preje radi zveze s Tržičem); povratek iz Celja ob 21.30. Postanek: Škofja Loka. Iz Ljubljane. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri; povratek iz Celja ob 22. uri. Postanki: Devica Marija v Polju, Zalog, Laze, Litija. Iz Maribora, Odhod ob 8. uri (radi zveze s Koroško); povratek iz Celja .ob 21.45. Postanki: Tezno, Pragersko. Iz Prevalj. Odhod ob 5. uri; povratek iz Celja ob 21. uri. Postanki: Guštanj, Dra- vograd, Slovenjgradec, Mislinje in Šoštanj. Otroci od 4.—10. leta starosti plačajo na posebnih vlakih četrtinsko vozno ceno, od desetega leta naprej pa prav toliko kakor odrasli (t. j. polovično). Železničarji plačajo režijsko vozno ceno; vendar pa se ta cena ne šteje v najmanjšo' ceno, ki se mora plačati za posebni vlak. Vsak okrožni odbor izda vsem izletnikom, ki bodo potovati s posebnimi vlaki, potrdila. En del potrdila velja za vožnjo tja, drugi del pa za vožnjo nazaj. Poleg te karte bo dobil vsak izletnik na vlaku od potnega maršala še posebno železniško kontrolno karto, ki je ne sme izgubiti ali v Celju na postaji oddati, ker velja ta karta za povratek s posebnim vlakom. Vsak vlak mora iimeti >po železniških predpisih potnega maršala, klil je odgovoren železniški upravi za red pri vstopu in med vožnjo. Potni maršal naj si za vsak vagon izbere še -posebnega reditelja. Vsak vlak bosta spremljala 2 direkcijska uradnika. Vsak vlak mora liimeti en kupe rezerviran kot sanitetni oddelek, V tem oddelku naj bodo v sanitetsiki službi verzirani sodrugi, ki naj imajo pri ro nekaj sto borci za boljšo bodočnost delavstva. Godba je zaigrala, pevcli so zapeli, s. Škrlj je v imenu .1 c s e nj ua.no v izrekel gostiom dobrodošlico, za ikatero se je zahvalil s. Plankar iz Celja, spet godba1 in petje in kmalu se je začel pomikati proti Delavskemu domu velik sprevod s prapori in godbo ter kakimi 800 udeleženci, ki so manifestirali delavsko solidarnost. Zatem je bil odmor. Popoldne nogometna tekma med jeseniškim delavskim SK. Kovinarjem in celjskim SK. Olimpom, ki se je seveda končala tako kakor je prav — neodločeno. Zvečer se je vršil koncert kovinarske godlbe na vrtu Delavskega doma, med katerim se je razvilo tako prijateljsko veselje, kakršnega na Jesenicah ni bilo že nekalj let. Poleg neštetih komadov, ki jih je krasno predvajala kovinarska godba, smo slišali tudi petje celjske »Svobode«, ki je predvajala kakih 20 zborov, prefdvsem narodnih in delavskih pesmi, z ono znano preciznostjo, sigurnostjo in rutino kakor je to značilno za ta odlični pevski zibor pod vodstvom prav tako odličnega pevovodja s. Preglja Cirila. Ta večer, ki je trajal v pozno noč, ho ostal marsikomu v neizbrisnem spominu, ker bilo je to res neprisiljeno veselje, kakršno je mogoče samo med sodimgi enega prepričanja in ene volje. Drugega idine so odšli nekateri Celjani na Golico, večina pa je odšla dopoldne z godbo kovinarjev proti Bledu skozi Vintgar. Pridružilo se je sodrugom še mnogo Jeseničanov — in lep sprevod se je razvil skozi krasne predele naše lepe Gorenjske. V Gorjah je ibil manjši odmor, med katerim je imel s. dr. Štempihar poučno predavanje o justici v fašistični državi. Okrog 1. ure popoldne so prišli vsi skupaj na Bled, kjer se je vršit od 3. do pol 6. ure na vrtu hotela Zaka vrtni koncert kovinarske godbe in pevskega zbora celjske »Svobode«. Bilo je prav lepo. Nekateri so se kopali v toplem jezeru, drugi so se vozili po jezeru, tretji so počivali ob krasnih pesmih pevcev in zvokih godbe. — Okrog pol 4. ure je prišel iz Kranja poln avtobus delegatov s kongresa Splošne delavske zveze v Kranju z mednarodnimi gosti vred. Ti s o si tudi ogledali naše delavsko pobratimstvo. Tudi nekaj zagrebških »Pri- jateljev prirode« je bilo med nami. Tako da je bil izlet res pobratimija in obnova delavske solidarnosti. Le prekmalu je prišel čas odhoda. Ob 6. uri zvečer smo1 prispeli na Jesenice, odkoder smo odkorakali z godbo v Delavski dom in ob 8. uri spet k odhodu vlaka. Prav lepo je bilo. Jeseničani so bili z izletom nad vse zadovoljni in kolikor nam je znano, so tudi Celjani glasno izražali svoje zadovoljstvo nad jeseniško gostoljubnostjo in nad prisrčnostjo sprejema. Naša volja se je spet kovala, naša zavest se je utrjevala in pripravljala na borbe v teh kritičnih časih. Izlet Celjanov je nad vse uspel — in čast vsem, ki so kaj pripomogli k temu uspehu. —on— Kino Radio na Jesenicah predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (\ soboto in nedeljo tudi ob 3. uri pop.) nad vse zanimiv iilm »Tarzan in njegova družica« z J. Weissmullerjem v gl. vlogi. Dodatki običajni. — Sledi »Eroticon« z Ito Rino. ŠoStanj Svoji k svojim! List »Delavska politika« je dobila zadnje čase veliko privlačno silo, tako da je že 50% tukajšnjega obrtništva naročeno na njo. Nekateri pa se še vedno držijo ob strani in čakajo. Naše mnenje pa je, dia kdor ne podpira delavskega tiska, ta tudi ne mara delavskega denarja, posebno velja to za trgovine ki so izrecno navezane na idlemiar delavskih žuljev, pa niso naročene na naš list. Vsem delavcem pa na srce polagamo, da kupujejo samo v trgovinah in pri obrtnikih, ki smo jih že par-krat imenoma navedli v našem listu. Vse druge pa bomo še vprašali, če ne marajo delavskega tiska. Svoji k svojim, je naše geslo in po njem se naj točno ravna vse naše delavstvo iz Šoštanja in okolice. SploSna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z. na Jesenicah vabi na temelju §§ 26 in 33 svojih pravil na redna članska zborovanja in na redni občni zbor zadruge. Redna članska zborovanja se bodo vršila pot § 23 zadr. pravil za posamezna od-dajališča kakor sledi: Sava: v četrtek, dne 18. juliija 1935 ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega doma na Savi. Jesenice: v torek, dne 16. julija ob 7. uri zvečer v Delavskem domu na Savi. Koroška Bela: v soboto, dne 13. julija ob 7. uri zvečer v zadr. podr. gostilni »Pri Konjiču« na Slov. Javorniku. Borovlje-Slov. Javornik: v sredo, dne 17. julija ob 7. uri zvečer v zadr. podr. gostilni »Pri Konjiču«, Mojstrana: v nedeljo, dne 21. julija ob 3. uri popoldne v prostorih hotela Rabič v Mojstrani. Dobrava: v pondeljek, dne 15. julija ob 7. uri zvečer (prostor določi krajevni odbor). Sp. Gorje: v nedeljo, dne 14. julija ob 3. uri popoldne v dvorani Zadružnega doma v Gorjah. Dnevni red teh zborovanj je sledeč: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika krajevnega odbora. 2. Poročila zastopnikov osrednjega vodstva zadruge. 3. Volitev krajevnega odbora in delegatov za občni zbor. 4. Predlogi, raznoterosti in slučajnosti. Redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 28. julija 1935 ob 9, uri dopoldne v veliki dvorani Delavskega doma na Savi s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o delu v 1. 1934. in predložitev računskega zaključka za poslovno leto 1934. 3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka ter tozadevnih predlogov nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Nadomestna volitev v načelstvo, 6. Nadomestna volitev v nadzorstvo. 7. Potrditev pravilnikov. 8. Ev. spremembe pravil. 9. Sklepanje o predlogih in razno. Opomba: Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil 14 dni, kasneje ob istem času in na istem kraju drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih pooblaščencev. Po § 23 tvorijo vsi člani, ki stanujejo v območju enega oddajališča, člansko zborovanje zadružnikov dotičnega oddajališča. Vsako člansko zborovanje je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, ki v tem oddajališču redno kupujejo, ali pa so drugače redni in polnopravni člani zadruge. Če ob določeni uri ni navzoče za sklepčnost potrebo število zadružnikov, se vrši pol ure kasneje novo člansko, zborovanje, ki je sklepčno brez ozira na število navzočih. S tem je to drugo člansko zborovanje že objavljeno. Po, § 24 izvršujejo člani svoje pravice na občnem zboru preko svojih pooblaščencev (delegatov), ki jih izvolijo članska zborovanja vsakega oddajališča za občni zbor od vsakih načetih 25 kupujočih ali polnopravnih članov po enega. Jesenice-Fužine, dne 25. junija 1935. Nadzorstvo. Načelstvo. Razno Kasnujte krivca! Naš list je v zadnji številki obširno poročal o razmerah v beograjski markarnici, katerih žrtev je postala ona, ki je vse razkrinkala. Šele nož v njeni1 raki je napravil konec suženjstvu delavk v tem državnem zavodu, kar pa mora plačati nesrečnica z drve leti ječe. Kaj pa bo z dejanskim krivcem, ravnateljem Manojlovičem? Službe so ga sicer razrešili — in nič več? Rumica Sou-kupova bo sedela dve leti za omreženimi okni, on, iki je dejanski krivec vsega, bo pa prosto hodil po svetu? Kaznujte krivca, je pisal zadnjič »Slovenec«. Kaznujte jih, pravimo zdaj mi, »Režijski iond«. Glasilo Združenja pod-uradnikov finančne kontrole »Finančna kontrola« objavlja zanimive podatke o ta-kozvanem »režijskem fondu«, ki je last poduradinikov finančne kontrole. Izvajanja so izredno zanimiva, zato jih v izvlečku po-natiskujemo: V začetku L 1923 je bila v Sarajevu ustanovljena »Zajednica za preskrbo poduradnikov finančne kontrole z obleko, perilom in obutvijo«. Vsi podurad-niki so bili primorani plačati tej zajednici po 15 Din deleža. Pri staležu 8000 poduradnikov je zneslo to okroglo Din 120.000. V proračunu za 1, 1924-25 je bil poduradnikom odobren kredit za nabavo uniform v znesku 15 milijonov dinarjev, ali okroglo Din 1876 za vsakega posameznika. Generalna direkcija neposrednih davkov pa je v zvezi z odobritvijo tega kredita izdala nalog vsem oddelkom finančne kontrole, da morajo od vseh podrejenih organov dati potrditi prejem denarja, ne smejo jim ga pa izplačati, marveč s potrdili vred poslati zgoraj omenjeni zajednici v Sarajevo. Širile so se govorice, da zajednica tega denarja ne bo obdržala zase, ampak da ga bo naložila v nekih bankah, ki pa že tedaj niso bile znane kot posebno solidne in trdne. Radi teh govoric so se nekateri predstojniki na lastno pest odločili, da denarja ne bodo poslali v Sarajevo. In res je zajednica prejela od odobrenih 15 milijonov dinarjev samo 10 milijonov nakazanih. Zanimivo je, da nista niti ministrstvo niti generalna direkcija neposrednih davkov nikoli uvedli kakšnega postopanja proti tistim predstojnikom, ki so denar izplačali, namestu da bi ga bili poslali v Sarajevo.. Niti vprašal ni nikdo kaiko je s tem denarjem. Ostalo so predstojniki ediftiic izplačali podrejenim »organom,. Z denarjem pa, ki je bil poslan v Sarajevo se je zgodilo točno tako kot je bilo predvideno. Zajednica je vložila vseh deset milijonov v bauke, banke so propadle in od desetih milijonov dinarjev se je posrečilo rešiti vsega skupaj samo dva milijona. — Ko je bila 1. 1927. odrejena likvidacija zajed-nice v Sarajevu, skoro ni bilo kaj likvidirati. Kolikor pa je bilo denarja, se ga je vložilo v tkzv. režijski fond, ki je bil ustanovljen s posebnim pravilnikom. Premoženje tega fonda pa je romalo v podružnico Hipotekarne banke v Sarajevu, dočim je vložno knjižico prejel referent finančne kontrole v Sarajevu v ishrambo. Ali že 1. 1929. je bil ta pravilnik razveljavljen, denar fonda pa je kljub temu še nadalje ostal v Hipotekarni banki. K tej vlogi sta prišla še Parna pekarna Karl Robaus Maribor, Koroška cesta 24 Najstarejša mariborska pekarna. Vljudno naznanjam, da sem predala svojo pekarno z dnem 1. julija t. L gospodu pek.mojstru Karolu Rakuši. Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za njih naklonjenost ter jih obenem prosim, da ohranijo svojo naklonjenost tudi mojemu nasledniku. Helena Robaus. Najmoderneje opremljeni obrat. Prevzel sem od gospe Helene Robaus staroslavno pekarno, ki jo bom vodil pod imenom Karla Robausa nasl. Karol Rakuša. Potrudil se bom, da s svojim strokovnim znanjem ohranim sloves, ki ga uživa pekarna tako radi prvovrstnega peciva in najboljše postrežbe kakor tudi radi svoje zgodovinske znamenitosti. Vse cenj. odjemalce prosim, da naklonijo svoje zaupanje tudi meni. Karol Rakuša. dva milijona dinarjev, ki sta bila izplačana na račun konkurzne mase propadlih sarajevskih bank. L. 1929. je odredila Generalna direkcija neposrednih davkov, da se denar fonda razdeli na 15 tedaj obstoječih finančnih direkcij. Do izplačila denarja pa ni prišlo, ampak je leto' na to, vsled nove upravne razdelitve, bilo treba odrediti novo delitev fonda, ker se je število finančnih direkcij znižalo za pet. Obenem se je po nalogu finančnega ministrstva moralo dirigirati denar iz Hipotekarne banke v Poštno hranilnico. V najnovejšem času pa je iuui did i ubiiid riTcuniimca ta a^ncir vplačati Hipotekarni banki, kjer je sedaj naložen. Kdaj bodo finančni organi kot lastniki tega denarja prišli v njegovo posest je vprašanje, ki zanima prizadete. Književnost Cankar v plzenski »Novi Dobi«. V nedeljski literarni in kulturni prilogi čsl. soc. dem. dnevnika »Nova Doba« v Plznu je izšla v prevodu Jana Šolca črtica Ivana Cankarja: »Publikum« Športna rubrika Službeno iz D. N. S. P. (seja 26. VI.) 1. V svrho definitivnega sprejema pravilnikov D. N. S. P. in ureditve vseh tekočih zadev sklicujemo širšo sejo U. O. D. N. S. P., kateri zamorejo prisostvovati tudi po en delegat vsakega včlanjenega kluba. Seja se bo vršila rv Celju v nedeljo 7. VIL ob 18. uri. Potrebna navodila slede pismeno. 2. Ker S. K. Amater in S. K. Retje kljub opetovanim pozivom nista poslala izjave o pristopu v D. N. S. P., se ne moreta smatrati za člana podzveze. Vsled tega se razveljavi tekmovanje v trboveljskih revirjih s pripomlbo, dla ibodo klubi, ki so člani D. N. S. P., še tekom te sezone odigrali tekme za prehodni pokal klubov trboveljskih revirjev. Termini se določijo na seji v Ce-lju. Kot zastopnik revirskih klubov za letošnje pokalno tekmovanje v Celju, dne 7. VII. se določi S. K. Doberna Trbovlje, ki prejme tozadevno posebna navodila. 3. V Celju nastopijo klubi v sprevodu v klubskih dresih. Za tekmovanje pa se določijo klubom sledeči dresi: Olimp — nudeči dresi, bele hlačke, Svoboda Maribor — beli dresi, zelene hlačke, Grafika Ljubljana — črnorumeni dresi, črne hlačke, Doberna Trbovlje — zeleni dresi, črne hlačke. 4. Dolžnost vseh klubov članov D. N. S. P. • je, da pismena navodila, ki jih dobe te dni, do zadnje malenkosti najtočneje iz-vrše. Uspešni nastopi ljubljanske Svobode Na praznik, dne 20. t. m. je odigrala ljubljanska »Svoboda« ,v Novem mestu proti tamkajšnjemu športnemu klubu prijateljsko nogometno tekmo. Rezultat 5 : 2 za Svobodo. Svobodaši so bili v Novem, mestu zelo prisrčno sprejeti. Upamo, da ibomo tam snujoči se klub skoro pozdravili v naši delav-sko-nameščenski športni podzvezi. Rezerva Svobode pa je v nedeljo gostovala v Mengšu, kjer pa je. ostal rezultat 0 : 0. Mladi Svobodaši so bili sicer tehnično v premoči, toda proti fizično jačjemu nasprotniku niso mogli uspeti1. Tudi S. K. Mengeš je izrazil željo za vstop v podzvezo. S. K. Svoboda : S. K. Slovan 3 : 1 (2 : 0). V nedeljo se je vršila na igrišču Pri- morja prvenstvena tekma med gornjima kluboma. Svoboda je zasluženo zmagala. Tokrat se je zopet pokazala disciplina meščanskega kluba v bolj slabi luči, ker so igralci dejansko napadli najprvo sodnika, potem pa še igralca Svobode. Na podsave-zu je, da enkrat odločno poskrbi za red. Svoboda Maribor : Ilirija Ljubljana v Mariboru Se dve tekmi igrajo. Svobodaši in sicer proti klufcu, ki hoče postati prvak L. N. P.-a in klubu., ki je zadnji v tabeli. V teh dveh tekmah se kroji usoda Svobode: obstoj v podsavezni ligi — ali padec v II. razred. Igralci! Ilirija ni nepremagljiva. Ne zanašajte se na zadnjega v tabeli, marveč že v nedeljo pokažite, kaj znate. Složnost, odločnost in zavest, dh zastopate kot edini klub delavski šport v podsavezni ligi, mora izvojevati uspeh. Delavci, nameščenci, ki ste prijatelji delavskega športa, v nedeljo popoldne vsi na igrišče Svoobde in podprite Vaše sodru-ge v borbi proti najmočnejšemu meščanskemu klubu v dravski banovini. SK Hrastnik : SK Retje 6 : 2. V nedeljo je SK Hrastnik povabil SK Retje iz Trbovelj na prijateljsko tekmo ter ga premagal s 6 : 2. Oboje moštvo je pokazalo lepo igro. Hrastnik pa je tudi imel lep training za nedeljo proti Zagorju. V predtekmi je rez. SK Hrastnika zmagala proti kombiniranemu moštvu SK Triglava s 10 : 0. Obe moštvi sta se precej popravili in pokazali lepo igro. V nedeljo se srečata v Zagorju SK Hrastnik in SK Zagorje. Vprašanje je še, kateri izmed obeh klubov bo prvak okrožja. Zato vlada za tekmo veliko zanimanje. V predtekmi bosta nastopili obe re-I zervi. Delamo da Vas dobro in poiteno oblečemo NaSe cene so: Obleke za delavnik Volnene obleke . . Fantovske obleke . Hlače ...... OtroSke obleke . . Športske kape . . Nepremočljivi hubertusi 320, 260, 160 Din 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18 TIVAR-OBLEKE r«i konzorcij Izdala In urejnie Viktor Eržen v Maribor«. — Tisk«: LJadska tiskarna, 'd. 3. ▼ Mariboru, predstarltelj Josip Ošlak t Mariboru.