Poštnina plačana ¥ gotovini
Ste?, 179 ]|-f	F	Ljubljani,	v	sredo,	O. avgusta 194t-XIX	I^eto	VI.
IafcljaSoa pooblaščenka za oglaievanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pnbblidt& 'di provenienza italiana izvora: Union« Pubblidtž Italiana S. A., Milano.	i	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	|	ed	estera:	Unione	PubblicitA	italiana	S.	An	Milana
Potek vojne no vzhodnih hoJBiih
Vsi sovjetski protinapadi v Ukrajini odbiti
Uničevalna bitka tam se nadaljuje — Novi letalski napadi na Moskvo
Berlin, 6. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje vojno poročilo:
Izparini poskusi sovražnikovih sil, stisnjenih na ozkem prostoru v Ukrajini, so bili odbiti. Deli nasprotnika so bili pri tem uničeni.
Pri razširjevanju prodornega prostora 100 km jugovzhodno od Smolenska so bile nove skupine sovražnikovih sil s presenetljivim naskokom delno uničene, delno obkoljene.
V Estoniji je bilo zavzeto mesto Taps.
Bojna letala so preteklo noč v zaporednih valovih v Moskvi uspešno obmetavala z bombami vojaške in obrambno gospodarske naprave.
Berlin, 6. avgusta, s. Nemški oddelki so včeraj zavzeli nekatere utrjene postojanke Sovjetov v predelu južno od Kijeva. Siloviti boji so se končali za Nemce z zasedbo 43 utrdb, katerih posadke so bile hitro premagane. Pri tej drzni akciji je bilo več tisoč zajetih. Sovjetske izgube so bile hude.
Kakor Je razvidno iz uradnega poročila, so nemške čete v Estoniji zasedle mesto Taps, nekako na pol poti med pristaniščem Tallinom in med trdnjavo Narvo ob progi, ki drži iz Tallina čez Narvo proti Leningradu. Mesto so zavzeli oklepni in napadalni oddelki po strahovitih bojih moža proti možu. Mesto Taps, nekdaj važno železniško prižišče, je ena sama razvalina.
Berlin, 6. vagusta. r. Nemške radijske postaje bo snoči oddajale poročila očividcev z vzhodnega bojišča. Neki dopisnik, ki se je udeležil bitke pri Smolensku, je poročal o bitki za Smolensk, da bo ostala zaradi svoje strahote v neizbrisnem spominu vsakomur, kdor se je je udeležil. Boriti se je bilo treba v krvavih naskokih za vsako ped zemlje, pri čemer so seveda tudi Nemci imeli hude izgube. Boji tam so bili taki, da ni bilo nič ujetnikov, temveč samo mrtvi in ranjeni.
Berlin, 6. avgusta, s. Kakor poroča DNB, se uničevalna bitka v Ukrajini nadaljuje s pospešenim korakom. Pri zadnjih akcijah je bilo zajetih 0000 ujetnikov in veliko vojnih potrebščin, med njimi 50 topov, 368 tovornih avtomobilov in cel prevoz streliva. Število padlih je seveda višje od števila ujetnikov. V enem samem kraju so našteli 1600 mrtvih, med njimi več višjih častnikov in sovjetskih političnih komisarjev. Na severu je nemška prednja straža zajela 92 mož, ki so pripadali osemnajstim različnim skupinam, kar priča, da je razkrajanje sovjetske vojske tam v polnem teku.
Vsi nemški listi razpravljajo o položaju v Ukrajini po obkoljevanju Nemcev in poudarjajo, da se nemška ofenziva nadaljuje brez prenehanja v okviru natančno določenega načrta. Angleški
tisk, ki je pretekli teden trdil, da so se boji na Vzhodu nekako ustalili in da se že kaže na obzorju propad nemške ofenzive, mora obmolkniti. More biti govora le o krajevnih in posamičnih sovjetskih protinapadih. Sam sovjetski tisk pravi, da je nemška napadalna sila nedotaknjena in da bo prišlo kmalu do novih važnih dogodkov.
Helsinki, 6. avgusta, s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da je na osrednjem delu finskega bojišča finski napad v polnem teku. Severozahodno od Ladoškega jezera je docela propadel sovjetski protinapad, izveden z znatnimi silami. Ruski bataljoni so bili docela uničeni, Finci so dobili v roke velik vojni plen. Finsko letalstvo je z velikim uspehom bombardiralo umikajoče se sovjetske čete. Sovjetska letalsk« delaivnost ie bila neznatna.
Silovit angleški napad pri Tobruku -zmagovito odbit
Uradno poročilo it. 427. pravi:
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku je sovražnik izvedel silovit napad proti našim postojankam. Protinapadi nemških oddelkov so prizadejali sovražniku hude izgube. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in na stotine mrtvih Angležev je obležalo na bojišču. Ob istem času so nemška letala uspešno napadla sovražne artilerijske postojanke.
Bojišče pri Sollumu: Delovanje prednjih oddelkov
Romunska zahvala za sodelovanje italijanske vojske
v boju proti Sovjetom
Bukarešta, 6. avgusta, s. Poglavar romunske države general AntonescU je Dueeju poslal naslednjo brzojavko:
>V mojem ter v imenu vsega romunskega ljudstva, ki je 20 stoletij bilo straža latinstva in omike na Vzhodu, Vam izražam najbolj goreča
čustva zahvale v trenutku, ko junaški vojaki fa-šistovske Italije prihajajo na tla Dacije, da se bodo borili ob boku romunske vojske za evropsko omiko, tesno povezano z zgodovino Italije in da bodo tako po skupni žrtvi s krvjo zapečatili neuničljive vezi, ki družijo naša naroda.«.
Presenetljiva nemška odkritja na sovjetskih poslaništvih v Berlinu in Parizu
Berlin, 6. avgusta, s. Nemški poročevalski urad je objavil včeraj nova presenetljiva odkritja o delovanju sovjetskih diplomatskih zastopnikov v Berlinu in Parizu. Ta odkritja znova kažejo, kako so zastopniki Sovjetske zveze, predvsem agenti GPU, v tujih državah imeli nalogo ščuvati k sabotažnim dejanjem in vohuniti.
Takoj po odhodu nemških diplomatov je sovjetska vlada dala narediti preiskavo v prostorih nemškega veleposlaništva v Moskvi. Ko je nemška vlada za to zvedela, je nekaj dni po izbruhu vojne med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo tudi od »voje strani uvedla preiskavo in poizvedovanja v prostorih sovjetskega veleposlaništva v Berlinu in v Parizu. Preiskava je dognala, da so v nekaterih prostorih, ki so bili čisto ločeni od prostorov diplomatskega sovjetskega zastopstva, imeli svoj sedež uradniki GPU-ja. Velike sobe, v katerih je bilo središče tega tajnega delovanja, so imele slepa vrata tako dobro zaprta, da je bilo treba nekaj ur, preden so jih mogli odpreti. Ko so vdrli v te sobe, so se lahko prepričali, da So imele na poseben način grajene stene, skozi katere se ni slišal niti najmanjši ropot. V njih so bila vdelana slepa vrata, ki so se avtomatično odpirala na električni gumb. V vratih so bile vešče prikrite kukalnice, skozi katere se je moglo videti na hodnike in v druge sobe. Važno je dalje odkritje peči, pravega krematorija, z nalašč za to narejeno kadjo. Služili sta za razkosavanje in sežiganje trupel. Našli so tudi številno orodje za najraznovrstnejšo uporabo: gorilnike, .protiplinske maske, kakšnih dvajset lisic za na roke in poleg tega še važen radiotelegrafski material. Našli so dalje tudi popolne radijske oddajne naprave z vsem, kar spada zraven. Vse to zgovorno dokazuje, kako sodobna sredstva so ti laži-diplomati uporabljali za svojo tajno delovanje. Med drugim so odkrili tudi velike količine streliva za strojnice in avtomatične samokrese poleg številnih vrst strupov in raznih shramb, v katerih so bile najhujše eksplozivne snovi.
V uradih bivšega sovjetskega vojaškega odposlanca v Franciji so našli tudi strelivo, strojnice, avtomatične > samokrese, cigarete, v katerih je bilo razstrelivo, ter mnogo drugih vojaških potrebščin. V mučilnicah uradov GPU-ja so našli kemične izdelke za razkrajanje človeških trupel.
Lahko simo prepričam — končuje poročilo agencije DNB — da ni bil umorjen samo voditelj izseljenih Rusov general Miller in njegovo truplo zažgano v prostorih GPU v Parizu, pač pa da je, na isti način izginil v Franciji tudi famozni general Kutjepov in druge osebnosti iz Bele Rusije ter sovjetski opozicionalci.
Berlin, 6. avgusta, s. V zvezi s presenetljivimi odkritji v prostorih sovjetskih diplomatskih zastopstev v Berlinu in Parizu, odkritji, s katerimi se z velikim zanimanjem bavi berlinsko časopisje, so se zvedele še nove podrobnosti:
Poslopje sovjetskega veleposlaništva v Berlinu je imelo nad sto sob. V tretjem nadstropju so bili prostori, ki so bili po pregradah na hodnikih popolnoma ločeni od drugih sob. V tem ločenem delu so bile potem še posamezne sobe med seboj zvezane z zelo debelimi slepimi vrati. Zdi se, da so bilii tu posebni ujetniki, lcjer se je boliševiška krutost na posebno rafiniran način odkriževala svojih prejšnjih pomagačev. Na enih izmed vrat so se še poznali sledovi 25 krogel iz samokresa. V sobi, ki je bila namenjena za fotografsko temnico, so našli steklenice s koncentrirano natrijevo kislino. Dalje so odkrili tu poleg popolnih priprav za uporabljanje kemičnih izdelkov, tudi mnogo močnih kislin in drugih posebnih proizvodov.
Sovražna letala so bombardirala Derno in so bombe uničile cerkev in kolonialno bolnišnico. En mrtev in trije ranjeni med okrevajočimi.
Vzhodna Afrika: Tri sovražna letala so bombardirala, ne da bi dosegla kakšne uspehe, postojanko Uolkefit. Sovražna kolona, ki se je skušala bližati našim postojankam na sedlu Cul-quabert, je bila razpršena in jo je hitri napad naše posadke pognal v beg.
Angleško letalo je z visoke višine metalo bombe in zažigalna sredstva na majhno kmetsko bivališče na Siciliji, ne da bi prizadejalo žrtev ali škodo.
Na Sredozemskem morju je naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Ludvika Griona potopila sovražno petrolejsko ladjo (11.600 ton), ki je volila v Tobruk. Prav tako je na Sredozemskem morju naša podmornica z ognjem iz strojnice potopila sovražno letalo vrste »Sunderlandc. Sovražna posadka je bila zajeta.
ki gotovo niso mogli služiti v fotografske namene. V drugih sobah so potem našli radijsko sprejemno in oddajno postajo, ki jo je bilo možno hitro prenesti kam drugam. Na dvorišču istega veleposlaništva so odkrili popolno radio-telegrafsko napravo v avtomobilu. V kleti so oblasti izvedle preiskavo in so našle med sežganim papirjem veliko število kovinastih pečatov. Na enem je bil napis: »Konzulat republike Čile v Bratislavi«. To dokazuje, da so se Sovjeti posluževali uradnih pečatov tujih držav, da so ponarejali politične listine. Našli so tudi dum-dum krogle.
Tudi v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopstva v Berlinu so odkrili tri popolne radijske oddajne postaje. V nekem ruskem penzionu v judovski mestni četrti, so Sovjeti pustili poleg številnih popolnih radijskih varovalk, tudi mnogo nadomestnih delov. V neki sobi v drugem nadstropju'so bile napeljane .številne radijske antene.
Ta presenetljiva odkritja, na katera so naleteli ne samo v prostorih sovjetskih diplomatskih in konzularnih zastopstev, pač pa tudi v zasebnih hišah v Berlinu, ki so jih bili Rusi najeli, so jasen dokaz nevarnega in nezakonitega delovanja boljševikov v nemški prestol' niči, ki je Ho za tem, da se izvede atentat na narodov mr
Vesti 6. avgusta
Romunske radijske postaje so začele s posebnimi oddajami za italijansko vojsko na ukrajinskem bojišču.
Voditelj nemškega delavstva dr. Ley je včeraj
sprejel dr. Lombrasa, italijanskega komisarja za preselitve in kolonizacije. Razgovarjala sta se o pomoči za italijanske delavce v Nemčiji in se sporazumela v vseh potrebnih političnih ukrepih ter o vseh vprašanjih, ki se tičejo italijanskih delavcev v Nemčiji.
Anglija živi še vedno v bojazni pred nemškim vdorom, o čemer pričajo velike vaje za obrambo pred vdornim poskusom, ki so zadnje dni bile po vsej Angliji. Na otoku Wightu pred Southamptonom so obnovili bitko za Kreto in so z letal metali tanke, možnarje in vojake. Vaje so po treh dneh izpadle ugodno, pravijo poročila iz Lizbone.
Bolgarski kralj je včeraj sprejel v slovesni avdi-jenci prvega hrvaškega poslanika v Sofiji dr. Zidovca.
Portugalska vlada je sklenila ojačiti obrambne naprave tudi na otoku Madeiri. Prvi novi oddelki vojske so že odptovali tja.
V Budimpešti je umrl znani madžarski pisatelj svetovnega slovesa Mihael Babits.
Zaradi napada na vstaške visokošolce so bili v Zagrebu na mestu sojeni in takoj ustreljeni 104 ljudje, ki so metali na visokošolce bombe.
Japonsko zunanje ministrstvo odločno zanika vsa
tuja poročila o tem, da bi več tisoč Japoncev sodelovalo v vojni, ki se začenja med južnoameriškima državama Ecuador in Peru. Tudi ni resnično, da bi se Japonci v omenjenih državah bavili z vohunstvom.
Uradno poročajo, da je pri zadnjem nemškem napadu na Suez bilo 90 liudi ubitih. 106 pa ra-tfenib
Težave pri ameriški vojni pomoči za Rusijo
Newyork, 6, avgusta, s. Jutranji newyorški tisk z velikim poudarkom objavlja poročila o obveznostih, ki so jih Združene države sprejele v pogajanjih med namestnikom zunanjega ministra Wellesom in med sovjetskim poslanikom Uman-skim. Po teh obveznostih bo Amerika dajala Rusiji čim večjo možno pomoč v materialu in orožju, da bo lahko nadaljevala odpor zoper vojske Osi. Nihče pa ne more povedati, kako bo ta pomoč izpolnjena z ozirom na to, da je sedanja ameriška vojna izdelava nezadostna, da je Amerika obvezana pomagati zlasti Angliji in pa da manjka prevozil.
Možnosti za angleško izkrcanje v Evropi
Newyork, 6. avgusta, s. Različni newyorški listi prinašajo dolge razprave svojih vojaških strokovnjakov o glasovih, da se Anglija namerava izkrcati na evropski celini. Ameriški strokovnjaki to možnost brezpogojno zanikujejo in naštevajo številne nepremagljive ovire, ki bi nasprotovale uresničenju takega načrta. Zlasti podčrtavajo, da manjka Angliji potrebnih vojnih sredstev. Neki tak strokovnjak pravi na koncu svoje razprave takole: »Kadar so pijanca trikrat zaporedoma vrgli iz gostilne, bo težko poskušal še četrtič priti vanjo.« Tak je angleški primer v Evropi.
Potek bitke v Rusiji je nespremenljivo neugoden za Sovjete, zato ni mogoče dvomiti o izidu. Razlika med lansko vojno na Zahodu in letošnjo na Vzhodu je ta, da je v Franciji šlo za duhovno uničenje nasprotnika, v Rusiji pa gre za telesno uničenje, piše »West Deutscher Beobachter«.
Japonska vlada je ustavila vse pomorske zveze z Združenimi državami.
Sprejemi pri Duceiii
Rim, 6. avgusta, s. Duce je nadaljeval s sprejemi prefektov in včeraj poslušal običajno letno poročilo prefektov jx Rrindisija, Tar&nta, Fog-gie, Lecce in Barija.
Admiral Campioni — guverner italijanskih otokov v Egejskem morju
Rim, 6. avgusta, s. Na mesto armadnega generala Ettora Bastica je bil za guvernerja italijanskih otokov v Egejskem morju in za vrhovnega poveljnika tamošnjih oboroženih sil imenovan admiral pomorskega oddelka Inigo Campioni, kraljevi senator, rojen v Viareggiu 14. novembra 1878. V svetovni vojni je izpolnil številne naloge v Jadranu kot poveljnik rušilca, po vojni je bil mornariški odposlanec v Parizu, nato načelnik kabineta v mornariškem ministrstvu, admiral pomorskega oddelka, glavni ravnatelj mornariške oborožitve, nato pa podnačelnik mornariškega glavnega stana. Kot vrhovni poveljnik prvega pomorskega oddelka je vodil bitko pri rtu Stilo in pri rtu Teulada s kar najsrečnejšim uspehom. Podnačelnik mornariškega glavnega stana je bil od 18. decembra lani.
Pohvala bersaljerjem izpred Tobruka
Bengasi, 6. avgusta, s. Med polki, ki oblegajo Tobruk, se je posebno izkazal 8. polk ber-saljerov. V hudih bitkah v maju je ta polk, ki mu poveljuje polk. Montemurro, pohvalil general Rommel, pohvalil pa ga je tudi polkovnik von Herff, ki se je takole izrazil:
Izražam svojo najvišjo pohvalo oddelkom polkovnika Montemurra zaradi junaštva, ki so ga pokazali v srditih bitkah dne 15. maja. Častniki in vojaki so držali svoje položaje do skrajnosti. Oddelek, ki je branil planjavo Halfaya, se je upiral z levjo hrabrostjo do zadnjega moža proti premočnim sovražnim silam. Večina njih se je žrtvovala, zvesta svoji zastavi. Naj se jim ohrani časten spomin! Nadaljevali bomo borbo do končne zmage. To dnevno povelje naj se naznani takoj vsem oddelkom polka.
Preiskava proti zarotnikom v Bolgariji
Sofija, 6. avgusta, s. Končana je bila preiskava proti 31 bolgarskim in štirim tujim državljanom, obtoženim zarote na škodo bolgarske države. Vsi so bili že dalj časa zaprti. Kakor pravi obtožnica, so osumljenci nameravali pred zlomom Jugoslavije izvesti v Bolgariji državni prevrat na korist Anglije in Jugoslavije. Na oblast so hoteli spraviti znanega prevratnika Dimitrova. Za vse bolgarske in za vse tuje obdolžence, med katerimi je tudi bivši načelnik tiskovnega urada pri angleškem poslaništvu v Sofiji, Normann Dawes, zahteva preiskovalni sodnik smrtno kazen. Razprava bo v septembru.
Prijeti komunistični prevratniki na Madžarskem
Budimpešta, 6. avgusta, s. Madžarske policijske oblasti se včeraj prijele voditelje skrivnega komunističnega gibanja, čigar pripadniki so po večini gališki Judje. To prevratno delovanje je vodila neka ženska z imenom Petruška, Rusinja, ki se je izdajala za Madžarko. Ta je pred začetkom vojne bila v vsakdanjih stikih s sovjetskim poslaništvom v Budimpešti in od njega dobivala velike vsote denarja za podporo prevratnemu tisku. Deset voditeljev z omenjeno žensko na čelu je bilo izročenih vojaškemu sodišču.
Poskusi roparskih tolp v Bosni
Zagreb, 6. avgusta, s. Dne 2. avgusta, na pravoslavni praznik sv. Ilije, so srbske komunistične tolpe, katerim se je pridružilo nekaj roparskih tolp, skušale izzvati v Bosni nemire, ki pa so klavrno spodleteli. Uničevanje komunističnih in roparskih tolp, ki se še drže po bosanskih gorah, se nadaljuje po načrtu.
Neutemeljene vesti o sporih v francoski vladi
Pariz, 6. avgusta, s. Generalni odposlanec francoske vlade v Parizu Brinon je včeraj iijavil zastopnikom tiska, da so neutemeljeni glasovi o krizi v francoski vladi. Res je le to, da sta maršal Petain in admiral Darlan zvesta svoji politiki in da bosta nadaljevala s sodelovanjem pri novem evropskem redu.
List »Oeuvre« pa ostro obsoja delovanje vi-chvjske vlade in pravi, da mora njena politika biti jasna in točna, zakaj čas dvoumnosti je minil.
General Weygand podrejen predsedniku francoske vlade
V i c h y, 6. avgusta, s. Uradni list prinaša odlok, po katerem je general Weygand, generalni pooblaščenec francoske vlade za vse vojne sile v Afriki, podrejen predsedniku vlade admiralu Darlanu. Ta bo odslej dajal Weygandu navodila v vseh vprašanjih splošne politike in glede vseh važnih odločitev. (General Weygand je dozdaj v vseh teh stvareh imel proste roke.)
Glasovi o spopadih med Japonci in Rusi
Šanghaj, 6. avgusta, s. Z ozirom na glasove, da je na meji med Mandžurijo in Sovjetsko Rusijo prišlo zadnje dni do resnih spopadov, je pooblaščeni zastopnik japonske vojske izjavil, da ni videti, da bi bilo ob omenjeni meji prišlo do kakih takih dogodkov. Pač pa je prišlo pred kakimi 14. dnevi blizu mesta Mančulija ob meji do spopada med sovjetskimi obmejnimi oddelki, ki so vdrli na mandžursko ozemlje, in med japonskimi stražami, ki so začele streljati nanje.
Visoki Komisar na obisku v ljubljanskih tiskarskih in časopisnih podjetjih
Ljubljana, 6. avgusta.
VčerajSnje popoldne je Visoki komisar Ekscelenca Grazioli porabil za to, da si je ogledal največje tiskarsko podjetje, kar jih je v Ljubljanski pokrajini in eno največjih tudi v vsej kraljevini. Prišel je na obisk v Ljudsko tiskarno.
Visokega gostu sta pri vhouiiih vratih sprejela predsednik KTD dr. Odar in generalni ravnatelj g. Košičck. V spremstvu-Eksc. Visokega komisarja so bili razen številnih uradnikov in predstavnikov italijanskega tiska tudi gen. inšpektor za ljudsko kulturo gr. liff. dr. Franco, gel tiskovnega urada pri Visokem komisariatu commen-datiire Tigoli in predstavnik fašistično stranke Gatii.
Visoki gost in spremstvo so se nato podali v pritlične prostore, kjer so upravni prostori podjetja. Visokemu komisarju je bil za vodnika po podjetju gen. ravnatelj g. Košičck. Z velikim zanimanjem si je visoki gost ogledoval veliko ročno stavnico, kjer so bili stavci vsak pri svojem delu. Veliko zanimanje je pokazal tudi za tehnične naprave, ki se nahajajo v zgornjih prostorih velike zgradbe. V knjižnični dvorani so Eksc. Visokega komisarja sprejeli uredniki »Slovenca in »Slovenskega doma«, s katerimi se je Eksc. prisrčno rokoval. Ko si je ogledal še tiskarske stroje, se je spet vrnil v dvorano, kjer so se medtem zbrali vsi, ki so v podjetju zaposleni in so se mogli za nekaj časa odtegniti delu.
Eksc. Visoki komisar je v svojem govoru najprej vse prisrčno pozdravil in izrazil veliko veselje, da si je mogel ogledati do potankosti podjetje, ki je tako vzorno urejeno. Zagotovil je, da bo po svojih najboljših močeh skrbel, da bo imelo
podjetje vedno delo in da bodo delavci vedno imeli kruh. Fašistična Italija, je dejal, bo vedno izpolnjevala, kar je obljubila, vendar pa bo zahtevala tudi popolno lojalnost od vseh, ki prebivajo v njenih mejah. V svojem govoru je ponovno poudaril, da je zelo vesel velike tiskarske stopnje, ki jo ima podjetje. Po končanem govoru se je Eksc. Grazioli zanimal, kateri izmed delavcev so v podjetju že najdalj zaposleni in kateri izmed njih imajo največ otrok. Z vsemi temi se je prisrčno rokoval in z vsakim spregovoril nekaj tovariških besed. Delavcem, ki imajo najštevilnejšo družino, je dal tudi nekaj denarne podpore.
Eksc. Visoki komisar je tudi dejal, da je italijansko združenje profesionistov in umetnikov, kateremu predseduje cons. naz. Di Marzio, naklonilo ljubljanskemu Novinarskemu združenju vsoto 20.000 lir za podporo brezposelnim časnikarjem. Obenem pa je tudi Visoki komisariat dal enako vsoto za sklad brezposelnih grafikov. Obe veliki podpori sta naleteli pri vseh na toplo odobravanje, saj je s tem pokazala fašistična uprava razumevanje za tiste, ki v teh časih nimajo dela. Med ploskanjem zbranega delavstva je Eksc. Visoki komisar zapustil knjižnično dvorano in se pri izhodu prisrčno poslovil od vodstva podjetja.
*
Od Ljudske tiskarne se je Visoki gost odpeljal v tiskarno, kjer tiskajo »Jutro« in »Slovenski narod«. Tu so ga sprejeli pri vhodu vsi uredniki obeh listov. Pozdravil ga je glavni urednik. Potem, ko si je ogledal upravne prostore in pisarne, se je Eksc. Grazioli živo zanimal tudi za tehnične oddelke. Tudi v tej tiskarni je imel govor v enakem smislu kakor v Ljudski tiskarni. Med odobravanjem je zapustil tiskarno.
Za ljubljanske filateliste zanimiva razprava
Ljubljana, 7. avgusta.
Kakor znano, je bilo odrejeno v drugi polovici aprila pretiskavanje poštnih znamk in raznih vrednotic. Delo preliskavanja je bilo poverjeno ljubljanski tiskarni »Merkur«. Iz vseh krajev so prihajala naročila odnosno pošiljke znamk in raznih vrednotic za pretisk. Tiskarna je bila noč in dan brez prenehanja zaposlena. Dne 29. aprila je bilo pretiskavanje podaljšano še do 10. maja. Poštne znamke, kakor tudi razni koleki in druge vrednotice so bili tako pretiskani, da je bilo na prvotne, jugoslovanske znamke itd. vtisnjeno ime »CoCi«, to ie »Commisariato Civile.«
Neki zbiratelj poštnih znamk, ki je med filatelisti znan kot odličen strokovnjak, je bil nekega dne kroti koncu aprila naprošen od neke tra-fikantinje, da ji preskrbi pretisk na nekaterih 15 din znamkah. Obljubil ji je, da ji to preskrbi. Odšel je v tiskarno do ravnatelja, ki ga je naprosil, da bi dovoli nekaj znamk po 15 din pre-tiskati. Omenil mu je, da ga pošiljajo s pošte. Pretisk mu je ravnatelj dovolil. Za to delo določene uradnice so pritisnile na vse znamke »coci«. In stvar je bila v redu. Za velike pole poštnih znamk in drugih vrednotic je bil določen stroj, za posamezne znamke in vrednotice pa so imeli v svinec vlito besedilo.
Kmalu pa je nastalo med filatelisti veliko zanimanje in povraševanje po pretiskanih poštnih znamkah, posebno po polnih serijah. Sedaj je med trafikantinjo in posredovalcem nastala diferenca, ki je dala povod, da je trafikantinja predlagala proti posredovalcu kazenski progon. Državno tožilstvo je po končani preiskavi dvignilo proti posredovalcu, kakor tudi proti ravnatelju tiskarne obtožbo zaradi zločina ponarejanja listin.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu ie-predsedoval s. o. s. g. dr. Julij Felaher, je bila včeraj zanimiva, do dve uri trajajoča razprava. Oba obtoženca sta zanikala krivdo. Ravnatelj je med drugim navajal, da je bilo pozneje od poštnega ravnateljstva odrejeno, da ni dovoljeno pretiskavanje znamk za privatnike. Obramba se je postavila na stališče, da ne gre v predmetnem slučaju za kak zločin ponarejanja listin, da državni erar ni utrpel nobene škode, ker so bile pre-tiskane prave znamke.
Po posvetovanju tričlanskega senata je predsednik objavil oprostilno sodbo za oba obtoženca. Državni tožilec je prijavil proti oprostilni sodbi '■evizijo.	*	“•
Razprava o prekoračenju maksimalnih čen
Ljubljana, 6. avgusta.
Uredba o cenah z dne 15. marca t. 1. določa v Členu 7. kazni glede prekoračenja od oblastva določenih maksimalnih cen za razna živila in druge življenjske potrebščine. Uredba po svojem besedilu ne pozna »pogojne kazni«, kakor jo pozna kazenski zakon. Nekateri sodniki so pri sodbah o prestopkih po omenjenem členu zavzeli stališče, da so tudi pri takih prestopkih umestne in na mestu pogojne kazni. Nasprotno so pa mnogi drugi sodniki odločnejši in zagovarjajo načelo,
da ni pogojna kazen za take prestopke pravno utemeljena.
Pred kazenskim sodnikom-poedincem v sobi št. 134 na okrožnem sodišču je bilo včeraj več razprav. Zaradi navijanja cen so se morali zagovarjati mnogi mesarji, trgovci in drugi. V 7 primerih je sodnik izrekel trem mesarjem, neki trgovki z dežele in drugim prodajalkam skupno kazen: 45 dni zapora in 2100 lir denarne kazni, to nepogojno, ker so meso, jajca, koruzno moko in druga živila prodajali po mnogo višji ceni, kakor je bila maksimirana od pristojne oblasti. Vsi morajo plačati tudi nanje pripadajoče stroške kazenskega postopanja, kakor tudi posamič stroške izvršitve kazni in povprečnino v znesku 100 lir in več.
Neka trgovka je prodajala n. pr. konec aprila v svoji trgovini radič po 30 din kilogram, jajca pa po 2.75 din kos. Cena najboljšemu radiču je bila takrat določena na 18 din kg, za jajca pa 2 din. Trgovka se je izgovarjala, da je radič kupila po 26 din kg in ga zato ni mogla ceneje prodajati. Jajc sploh ni imela, ker jih sploh ni mogla od velikonočnih praznikov naprej dobiti. Ni ji znano, da bi bila kaki stranki prodala jajca po 2.75 din. Bila je obsojena zaradi prestopka po čl. 7. uredbe o cenah na 7 dni zapora in 500 lir denarne kazni. Trije mesarji so bili obsojeni na 7 dni zapora in primerne denarne kazni od 200 do 500 lir, ker so goveje meso prodajali po mnogo višjih cenah, kakor so bile maksimirane za goveje meso. Razprave proti navijalcem cen se vodijo tudi pred okrajnim sodiščem.	d.
Lične stojnice za sadje po vsem mestu
Ljubljana, 6. aprila. Včeraj so podjetni prodajalci postavili tržne stojnice, toda samo za sadje, na najbolj prometnih ljubljanskih točkah. Na stojnicah so imeli obilo krasnega južnega sadja. Največ vredno pa je bilo, da so to sadje prodajali veliko cenejše, kaikor pa ga prodajajo na trgu. Stojnice so lično izdelane, vse enako in že od daleč jih je mogoče videti, saj imajo nad se bolj rumeno platneno streho. Največ je na teh stojnicah breskev, katere prodajajo celo po 5 in pol lire, dočim so breskve na trgu po 7 do 8 lir. Danes pa so prodajali breskve še cenejše. Bile so po 5 lir. Prav tako ceno so imele dinje in lepa debela jabolka. Papriko so prodajali ipo istih cenah kakor drugod. Bila je po 6 lir kilogram. Paradižniki so bili tudi mnogo cenejši, kakor pri drugih. Prodajali so jih kilogram po 2.20 lir, dočim so drugod po 3 lire ali pa še dražje. Seveda je okrog stojnic velika gneča in blago gre hitro v denar. Včeraj so po vsem mestu razpostavili 15 takih stojnic. Celo pred pošto je bila ena. Prav tako na Marijinem trgu, pred Evropo, pred glavnim kolodvorom in drugod. Če bodo prodajalci na teh stojnicah še nekaj časa prodajali, bodo cene južnega sadja gotovo še bolj padle kot doslej, saj prodar jalci, ki bi hoteli dražje prodajati, ne bodo mogli vzdržati hude konkurence.
Eksc. Visoki Komisar v voiaški boln šnici
Ljubljana, dne 6. avgusta. Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli je včeraj popoldne obiskal vojaško bolnišnico na Zaloški cesti. Visokega gosta je pri vhodu sprejel šef zdravnik v družbi mnogih častnikov in častnikov-zdrav-nikov. Eksc. Visokega Komisarja je pozdravil tudi zastopnik odsotnega divizijskega komandanta. Visoki gost si je ogledal nekatere bolniške sobe in se z bolniki prisrčno razgovarjal in vpraševal posameznike, kako je z njihovim zdravjem. Vsem bolnikom je izrazil željo, da bi čimprej okrevali, njihovim družinam pa izročil prisrčne pozdrave. Razen bolniških sob si je Eksc. Visoki Komisar ogledal še nekatere druge zgradbe, ki spadajo k vojaški bolnišnici. Posebno zanimanje je pokazal visoki gost za bolničarske avtomobile, ambulance in druge naprave, ki služijo vojaškemu zdravstvu.
Potem, ko si je do podrobnosti ogledal vzorno urejeno vojaško bolnišnico, se je ob 18 spet prisrčno poslovil in se odpeljal na Visoki komisariat.
Z obiskom vojaške bolnišnice je Eksc. Visoki Komisar pokazal kako ozke vezi vežejo v veliki fašistični Italiji fašistično stranko in hrabro italijansko vojsko.
Novo mesto
Prevodov komisar v Novem mestu. V Novo mesto je v svojstvu Prevodovega komisarja prispel g. inž. Anton Marolt, ki mu je poverjena naloga posredovati oddajo živine, kakor jo predvideva tozadevna uredba Visokega Komisarja. Prevodov komisar je zadnje dni imel z zastopniki občin novomeškega okoliša že več sestankov zaradi organizacije novega načina oddaje živine, ki naj zagotovi preskrbo prebivalstva Ljubljanske pokrajine z mesom po primernih cenah.
Koncert Rdečega križa, ki bo 12. avg., se bo zaradi nove policijske ure pričel zvečer ob 7 in ne ob 8, kakor je bilo prvotno najavljeno. Te dni bodo pričeli po hišah prodajati vstopnice za koncert. Ker je cisti dohodek namenjen dobrodelnim namenom, vabimo Novomeščane, da pridno segajo po vstopnicah.
Novo zlo na našem podeželju. Kmetsko ljudstvo je že od nekdaj ostro obsojalo konjske tatvine, ki so bile nekaka specialiteta dolenjskih ciganov. Teh tavin je bilo pred sedanjo vojno razmerami malo in je bilo o njih le malokdaj slišati. Po sedanji vojni, zlasti v prvih dneh po prevratu, pa se je tudi v tem oziru marsikaj spremenilo. S konjskimi tatvinami so se poleg ciganov začeli baviti tudi tisti neciganski zlikovci, ki so sicer že prej radi segali po tuji lastnini, pa se tujih konj še niso lotevali. Konjske tatvine so se po vojni tako razširile, da so si kmetje pred nevarnostjo takih tatvin morali pomagati tako, da so spali v konjskih hlevih in tako noč in dan pazili na svoje živali. Novomeško sodišče ima sedaj opravka s konjskimi tatovi, ki so jih doslej iztaknili. Tudi v torek se je pred tem sodiščem vršila razprava o konjski tatvini, v katero je bil zapleten tudi neki nedoletni mladenič. Državni tožilec je pri tej razpravi poudaril, da so se konjske tatvine pri nas po vojni, že tako razširile, da so postale naša narodna sramota, ki jo je treba z eksemplaričnimi kaznimi odpraviti. Pred novomeškim sodiščem se bo vršila še cela vrsta razprav proti konjskim tatovom.
Cene na živilskem trgu padajo
Kakor je opažati, cene na trgu iz dneva v dan padajo. Veliko zaslugo pri tem ima mestni tržni urad, ki po svojih močeh skrbi za to, da pokupi ceneno blago in ga prav tako poceni prodaja na mestnem trgu. Borbo je začel mestni tržni urad s krompirjem. Mestni tržni urad se je odločil, da bo nakupil zadostno količino uvoženega krompirja, kajti domačega krompirja ni dovolj in ga še mi v zadostnih količinah. Tržni urad je
Creskrbel za zrel, zdrav in lep uvožen krompir. Ivožen krompir je bil sicer dražji kakor domači, vendar pa je boljš-i od domačega. V ponedeljek je mestna stojnica razprodala okrog 2500 kg uvoženega krompirja, v torek je razprodala še ostalo zalogo, danes pa je začela prodajati novo zalogo enako lepega uvoženega krompirja. Danes je bil krompir že po 1.40 L. V korist uvoženemu krompirju so bitko odločite naše gospodinje, ki že vedo, kaj je dobro blago.
Mestni tržni urad pa bo še toliko časa zalagal domači trg z uvoženim krompirjem, dokler ne bo na trgu dovolj domačega in res povsem zrelega krompirja, ki ne bo dražji od 1 tore. Mestnemu tržnemu uradu se je dalje posrečilo, da je znižal prodajno ceno breskvam. Doslej so jih prodajali na trgu po 7 do 8 lir za kg, kar je precej drago. V ponedeljek je tržni urad samo za poskušnjo prodajal manjšo količino lepih breskev po 5.50 L. Seveda 60 šle cenejše^ breskve takoj v denar, pa tudi na trgu so takoj padle cene breskvam Prodajali so jih še cenejše kakor pa tržni urad. Tržni urad bo tudi zanaprej prodajal najrazličnejše predmete po nižjih cenah in bo na . ta način onemogočil, da W prekupčevalci sprav-| ljali lepe denarje v 6voj žep.
Novice iz Države
Ax«l
Munih«:
»Spomini in utrinki«
VI. Zverinjak
E
Ko se zamorec približa kletki, mu pavijan pokaže vrsto zob, ki so zamorčevim precej po--dobni. Vodnik svari ljudi, naj se ne dotaknejo žuljave šape, ki jo stari pavijan ponuja skozi pregrajo. Odkar mi je zamorec povedal, da je pavijan neki ženski odgriznil palec, ko ga je drezala z dežnikom, mu vselej dam košček sladkorja, kadar pridem mimo. Poleg tega pa ga spoštujem, saj je potomec slavnega rodu. Bog ve, če ni celo nesrečen potomec tistega junaškega starega pavijana, ki ga je Brehm nekoč srečal v Abesiniji! Zamorec o tej resnični zgodbi prav gotovo nič ne ve, zato jo vam bom jaz povedal.
Ko je veliki nemški prirodoslovec potoval po Abesiniji, je nekega dne naletel na cel trop pavijanov, ki so jo po gorski soteski mahali nekam proti skalam. Zadnji še niso zapustili soteske, ko so se Brehmovi psi zagnali proti njim in jim zaprli pot. Ko so ostali pavijani, ki so že prišli do skal, videli nevarnost, so se skupaj vrnili, da bi branili svoje. Začeli so tako strašno tuliti, da so se psi res ustrašili in zbežali nazaj. Vsa čreda se je ponovno odpravila na namenjeno pot v najlepšem redu, ko so jo psi ponovno napadli. Vse opice pa so medtem že varno dospele na skale, razen pol leta starega pavijana, ki je slučajno zaostal. Psi so se zagnali vanj ko stekli in mladi pavijan se je z glasnimi kriki strahu
pognal na visok kamen. Tedaj pa je s skal prilezel velik pavijan, počasi stopal h kamnu, kjer je ždel mladič, ga potrebljal po hrbtu in ga skrbno dvignil ter zmagoslavno odnesel izpred nosa psov, ki so bili tako presenečeni, da jim ni prišlo na misel, da bi ga napadli. Brez dvoma je bil ta pavijan velik junak.
Opazil sem, da tudi dobrodušni gledalci ne kažejo dosti sočutja do ujetih opic. Opica ima v zverinjaku isto vlogo kakor Don Kihot v leposlovju: površen opazovalec ju gleda le s šaljive plati in se jima smeje. A kdor vse pozorno pretehta, ve, da je samotarsko življenje opice za pregrajo na svoj način prava žaloigra, prav tako kakor je Cervantesova nesmrtna knjiga ena sama žalostna epika. Čimbolj ju spoznava, tembolj se v njem krepi mehko sočutje do teh dveh preveč osmešenih predstavnikov: do Don Kihota, preprostega rad-bi-bil junaka, ki se še vleče po pozornlci še dolgo potem, ko je viteška epopeja že izginila v mraku srednjeveškega misticizma; do opice, uboge kandidatinje, ki se s svojim kosmatim obrazom zaman trudi, da bi se povzpela do človeškega dostojanstva.
Ta pavijan se vam utegne zdeti hudo grd, toda vemo, da je sodba o vnanji lepoti docela osebna in verjetno je, da nas ima pavijan za prav grde stvore. Včasih si res ne morete kaj,
40 Kitajcev je bilo krščenih. Apostolski nuncij, določen od sv. očeta, je podelil pred nekaj dnevi zakrament sv. krsta, sv. birme in prvega sv. obhajila 40 Kitajcem, ki so bili v enem izmed koncentracijskih taborišč. Po naročilu papeža je apostolski nuncij obiskal koncentracijsko taborišče in začel poučevati 40 Kitajcev o nauku katoliške vere. Pri delu mu je pomagal kitajski duhovnik Anton Čang, ki je bil že več let dušni pastir med Kitajci v Italiji. Tudi civilne italijanske oblasti so podpirale to misijonsko delo. Pouk Kitajcev v veri je trajal tri mesece.
Proglasitev svetnikom. V cerkvi sv. Petra bo na dan Marijinega vnebovzetja svečano cerkveno opravilo, med katerim bodo prebrani dekreti o proglasitvi svetnikom blaženih jezuitov Bernarda Realina, ki je deloval kot misijonar v raznih krajih Italije ter Portugalca Ivana de Britta, ki je misijonaril v Vzhodni Indiji in je umrl mučeniške smrti. Obenem bo prebran dekret, s katerim se proglaša za blaženo Maria Magdalena di Canossa, ustanoviteljica reda usmiljenih sester v Veroni. Pri tem svečanem dejanju bo navzoč tudi sv. oče Pij XII.
Čudna pota strele. Nenavadno pot si je izbrala strela, ki je v nedeljo udarila v hišo Demetrija Prevedella v Trevisu. Doma je bila gospodinja s svojimi tremi hčerkami. Strela je udarila v električni vod, po njem udarila v stanovanje, začela zažigati opravo in obleke, viseče na stenah, nato pa skočila v kaščo, kamor se je bila zatekla najmlajša 13 letna hči Olga. Strela Ji je zažgala obleko in jo butnila proti oknu, nakar je dekle zmedeno od bleska luči in strahu padlo 5 metrov globoko na dvorišče. Tam so jo potem našli nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da poškodbe niso težke.
Muhasta strela je v stanovanju naredila veliko škodo, ženskam pa se, izvzemši Olgo, ni zgodilo nič drugega, kakor da so preživele nekaj minut velikega strahu.
Z Goriške in Krasa
V Tržiču sta bila zaradi navijanja cen kaznovana od oblasti trgovca z gorivom Josip Krasnič in Bruno Gruden. Krasnik bo moral plačati kazen 1800 lir, Gruden pa 3000 lir.
Policija, ki sedaj strogo nadzoruje staaije cen na živilskem trgu, je v Trstu zaradi prestopkov proti zakonitim določilom prijela tri mesarje in sicer nekega Mihaela Fulianija, Jo&ipa Majcna in Andreja Kapitana. Vsi trije bodo tudi 60dnijsk0 kaznovani.
104 letna starka je umrla v Bujah na Vipavskem. To je bila Antonija Dubac, rojena 1. 1837. Bila je vdova po delavcu. Žena ie bila navzlic 6voji izredni starosti še vedno umsko čila in se je spominjala vseh večjih dogodkov, ki so se dogodili doma in v svetu v njenem stoletju. V6e svoje življenje je živela zelo zmerno.
S Hrvaškega
Upravna razdelitev Hrvatske. Hrvatski tisti objavljajo, da ie končana upravna ’ dfEani-začija hrvatske države. Država je razbeljena na 22 županij, katerim načeljujejo veliki župani, ki so nekakšen zvezni člen med poglav-nikovo vlado in občinami. Vsaka županija se deli potem na devet do dvanajst okrajev. Zagreb spada v veliko županijo Zagorje.
Koncert v Karlovcu. V nedeljo je bil v Karlovcu koncert, ki ga je organiziralo ustaš ko vojno poveljstvo. Pri prireditvi so bili navzoči številni italijanski častniki na čelu z generali Aanbrosiem, Ferrari jem in La Roccom. Navzoči so bili številni Nemci. Koncert se je začel z igranjem obeh italijanskih himen, potem še nemške himne in končno hrvaške. _
Splitski prefekt na otoku Šolti. Pred dnevi je obisikail splitski prefekt otok Šolto. Kakor javlja italijansko časopisje, je otoško prebivalstvo z veseljem sprejelo predstavnika italijanskih oblasti in se mu zahvaljevalo za skrb, ki so jo oblasti posvetile vprašanju prehrane in preskrbe vsega otoškega prebivalstva.
Udeležba Hrvatske na železniški konferenci na Dunaju. Na Dunaj je odpotovalo posebno odposlanstvo hrvaških železnic, da se bo udeležilo konference, na kateri bodo govorili o razdelitvi voznega parka bivše kraljevine Jugoslavije med nasledstvene države. Hrvaški listi pravijo, da je srbska vlada prej, preden je izzvala vojno proti silam osi, potegnila iz Hrvaške večino železniškega voznega parka. Listi tudi poudarjajo, da je to prvi primer, da sodeluje odposlanstvo neodvisne hrvaške države na mednarodni konferenci.
Protijudovske demonstracije. V Vinkovcih #o bile pred dnevi hude protijudovske demonstracije, kakor to poroča zagrebški »Novi list«. Velike skupine demonstrantov so korakale skozi mesto in nosile karikature judov in napisne table, na katerih je bila zahteva, da se vsi judje izženejo iz Hrvatske.
da se mu ne bi smejali, kadar ga gledate, toda potrudite se vsaj, da vas ne bo videl Kakor vse druge opice, tako tudi njega hudo draži, če se mu kdo smeje v obraz.
Stari pavijan je zelo nesrečen; ker ima bi-strejše možgane kakor ostale živali v zverinjaku, je tudi njegova sposobnost trpljenja večja, vsi namreč vemo, da je trpljenje umska funkcija. Edino on se zaveda svojega brezupnega položaja in njegovi nemirni možgani mu ne dajo pozabiti tega, čemur so se njegovi tovariši sotrpini že davno vdali.
Vendar pa ima v nadomestilo lastnost, ki je druge živali nimajo in ta lastnost mu daje moči, da ne zapade tegobnemu sanjarjenju. Pavijan ima čut za šale in dobro voljo. Da je opica rojena šaljivka, ve vsakdo, kdor je imel kdaj priliko videti jo v družbi, na primer v opičnjaku v zoološkem vrtu. Ta šegavi čut spremlja ubogo opico celo v osamljeno jetništvo. In včasih, ko sem stal tu nekaj časa in opazoval posnemanje starega pavijana, sem se nehote moral vprašati, Če se morda ne dela norca iz mene...
Zamorec je opravil svoje predavanje in bliža se čas glavnega prizora tega večera. Gledalci se nagnetejo okrog levje kletko in občudujejo zdaj Brutusa, nubijskega leva za pregrajo, zdaj gospodarja, ki se napravlja, da bo brez orožja stopil v levjo kletko. Mož si sname plašč in pred nami stoji »Kralj levov« v tesnih, kričeče rdečih hlačah in jahalnih škornjih; z zlatom prešiti na-prsnik je pokrit z odlikovanji — tudi ta so iz Nubije. Majhne postave je, kakor Napoleon, in stalno občevanje z divjimi zvermi je zarisalo v njegov obraz trde in odbijajoče poteze. Smrdi po žganju, tako ste namreč ubrani smradu po Ščavnici
v kletki; s pomado namazani lasje se mu v ličnih kodrih vijejo okrog nizkega čela.
Zamorec mu podaja bič in slavnostni trenutek je napočil. »Kralj levove se ponosno splazi v levjo kletko in ponosno poka z bičem okrog dremajočega Brutusa. Lev se dvigne z jeznim mrmranjem in smicajoč se ob stenah začne romati po kletki. »Kralj levove ponosno iztegne bič in Brutus ga leno preskoči, pokoren ko pes. Zamorec podaja gospodarju obroč in Brutus skoči skozenj trudno in nejevoljno. Brutus je mrk nocoj, ne rjove kakor bi moral. Vendar proti koncu predstave se dejanje nekoliko zaostri: »Kralj levov« stoji v kotu kletke in z ostrim pogledom kroti Brutusa, ki ga hoče napasti Brutus ne kljubuje več, brezhibno rjove in kaze svoje rumene kočnike. Med gledalstvom se slišijo zadušeni kriki strahu, neka ženska se onesvesti, samokres poči in »Kralj levov« se v varstvu dima hitro in ponosno splazi iz kletke.
Ujeti lev, mar si res pozabil, da si bil tudi ti nekoč kralj; da so bili časi, ko so se vsi ljudje tresli, kadar si se bližal; da je gozd utihnil, ko je odmeval tvoj vladarski glas? Padli vladar, prebudi se iz svojega ponižanja in suženjstva; dvigni se k boju in grom tvojega kraljevega glasu naj se ponovno čujel
Brutus, Brutus, maščevalec zgubljene svobode, preveč ponosen si, da bi mogel biti suženj! Raztrgaj verige, s katerimi je strahopetna človeška zvijačnost oklenila spečo silo tvojih udovl
Stresi svojo plamtečo levjo grivo in silen kakor Samson v sveti jezi podri zidove ječe, da streš Filistejce, ki so zbrani tu in se režijo nemoči sovražnika, pred katerim so se nekoč tresli!
Brutus, Brutus, maščevalec zgubljene svobode.
Štev. 179.
iSLOVisNoiJ roi«' oae f av ipN 1041-XIX.
stran H.
Živilske nakaznice v letih 1914-1918
Verižnikom se zdaj dosti slabše godi, kakor pa se jim je tedaj
Sedaj imamo živilske nakaznice skoraj za vsa potrebna živila: za kruh, moko, testenine, riž, mast, olje, slanino, meso, za sladkor in sla razen zelenjave ostala menda saino fižol in krompir ne-racionirana. Težki, resni časi so zahtevali uvedbo živilskih kart in prebivalstvo naše pokrajine jih je pozdravilo z nekim olajšanjem: če je že malo živil na razpolago, pa naj bodo vsaj tista pravično in enakomerno razdeljena na vse.
Živilske karte namreč v sedanjih razmerah ne pom en ja jo samo pravičnega racioniranja živil, temveč vzporedno z maksimiranjem — tudi bistveno in važno socialno uredbo, ki preprečuje pretirano navijanje cen živilom. To se pravi: ako živilskih kart sploh ne bi bilo, bi bilo sicer nekaj živil še na razpolago, toda po tako pretiranih in visokih cenah, da bi bila živila, zlasti pa meso, maščobe in slakdor dostopne samo bogatejšim ali pa takim, ki bi bili v primeru dragaletništva pripravljeni prodati prav vse, samo, da si kupijo živila.
Prve mH?ke nakaznice pri nas
To smo v Ljubljani najbolje videli med prvo svetovno vojno, med leti 1914. dn 1918. Sedanji rod našega ljudstva je tedaj prvič spoznal živilske karte, dasi v naši zgodovini niso bile prvič zabeležene. Pred sto in sto leti so jih prav tako poznali, toda spomin nanje ee je ohranil le v starih spisih. Pa tudi spomin na karte pred 25 leti je že obledel, umevna Vsi možje in fantje so bili — z izjemo starcev in popolnoma nesposobnih — pri vojakih, odtrgani od domovine kdo ve kod, od Male Azije do Ardenov, od Pijave do Ukrajine. Možje torej tedaj e kartami niso imeli dosti opraviti, ženske pa imajo sploh čudovito lastnost, da se neprijetnega nerade spominjajo, ostane torej le nam, ki smo bili tedaj doraščajoči rod, da obnovi-n» spomine na lačna leta 1914 do 1918.
Prav nam, ki smo tedaj rastli in bi tedaj radi eo ta leta ostala neizbrisno v spominu. Posebno pa dobro vemo, kako primitivna, okorna, da oeJo birokratsko brezsrčna je bila tedaj porazdelitev hrane. Letos, ko smo dobili zopet živilske karte, je trajalo komaj nekaj dni, pa so bile odpravljene razne motnje in neprijetnosti, kakor na primer nesmiselno prerivanje in večurno čakanje pred pekarnami, — tedaj je to trajalo mesece in mesece, da je bil uveden red in to pravzaprav šeie tedaj, ko je že vsega zmanjkalo.
Navijanje cen nekoč
Navijanje cen se je pričelo že prvi dan po napovedi vojne. Dne 28. julija 1914 je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno, že naslednjega dne, 21. julija, se je bela moka mičlarica — sorazmerno z njo tudi vse druge živilske potrebščine — podražila za štiri vinarje pri kilogramu, čeprav je bilo še ogromno zalog, saj je bila država sredi žetve.
Bogatejši prekupčevalci, premožni sloji, veletrgovci, hotelirji, posestniki so pričeli kopičiti zaloge živil, n« samo moke, sploh vsega, kar se da shraniti za daljšo dobo. Na eni strani je nastalo ogromno kopičenje, na drugi pa strašno pomanjkanje. Za nekega, širom dežele znanega gostilničarja v Ljubljani, je na primer značilno to: ves čas vojne jod leta 1914. do 1. 1918. si dobil pri njem vse, kar intis^ 'kotel, samo mastno si moral plačati. Še 1. 1919., -n ko je bil že mir in urejen dovoz, so dekle tega -uš gostilničarja nosile
-/fitaoa	_	v	_	i
na zrak sušit zaloge kave
riža, sladkorja in drugega, toliko je ta mož nakupil leta 1914. zalog!
Slovite avstrijske uradne oblasti so se prepozno spomnile, kakor vedno. Krušne in druge izkaznice so uvedle šele tedaj, ko so bile zaloge že na varnem. Rezervirano se je tudi držala transilvanska polovica tedanje države, namreč ogrske dežele dežele z Banatom in Hrvatsko, ki ao le nerade dajale kruha revni avstrijski polovici žita.
Posledica je bilo
obupno čakanje pred vrati pekarn in trgovin
2e ob 3 zjutraj so se množice nastavljale v vrste in čakale. Februarja 1917. je bil izredno hud mraz, stalno 28 stopinj Celzija pod ničlo. Sedaj pa si predstavljajte zmrzujoče, stradajoče, slabo oblečeno prebivalstvo v zgodnjih nočnih urah pred pekarnami. Poleti 1. 1917. je bilo nekoliko boljše. Tudi Avstrfja je bila deležna nekoliko plena iz žitnih zalog Romunije in Ukrajine, prav tako je vrgla nekaj plena zasedba bogate Benečije, toda to je bilo vse le začasno. Plena je naglo zmanjkalo, potem se je pričel zopet stradež. Se celo krompirja je zmanjkalo, da celo repo, zelje, jedilno kolerabo so delili na karte. Seveda je bilo na karte tudi mleko in mlade matere so dovolj trpele, ko
so morale čakati po dve do tri ure pred mlekarnami. Zmanjkalo je celo cikorije. Kdor je namreč imel zavitek kavine primesi, ga je mogel pri kmetskih mlekaricah zamenjati za mleko, za jajca, za krompir — za denar se ni dobilo nič.
Skleda krompirja v parlamentu
Med zimo 1917—1918 je bil opisan v našem časopisju naslednji dogodek iz dunajskega parlamenta:
Znani češki poslanec Kalina je prinesel ■» parlament skledo, polno krompirja. Postavil jo je pred ministrske klopi in vzkliknil: »Poglejte dragocenost Avstrije!«
In poslanci vseh avstrijskih narodnosti so hiteli in si ogledovali to čudo, to redkost v tedanjih časih.
Se neki drugi dogodek iz avstrijskega parlamenta je značilen za tedanjo dobo. Na dnevnem redu je bila obravnava o razširjajoči se nemorali v votjnih časih. Neki poslanec je govoril približno takio-le:
»Ustanovili smo osrednji zavod za žito; zmanjkalo ga je! Ustanovili smo centralo za mast, — ni je več! Osnovali smo centralo za sladkor. — izginila je! Ustanovimo torej še centralo za nemoralo in ne bomo je več imeli!« Bila je to seveda obešenjaška šala, povedala pa je mnogo krvave resnice!
Kako je bilo s kruhom
Kruha je bilo prvotno po pol kilograma na osebo na dan, pozneje četrt kg in nazadnje, leta 1918, samo eno osminko kilograma. Pa kakšnega! Niti otrobov ni bil, temveč iz koruznih štoržev, grašice, da celo peska. Cankar opisuje v neki črtici fanta, ki se je iz strahu pred kaznijo obesil, ker je na vse zgodaj pojedel sam ves kruh, ki je bil določen vsej družini za cel dan!
Delo mestnega magistrata
ni bik) tedaj nikakor na višku. Glavno skladišče je imela mestna občina v tedaj surovi in neposvečeni stavbi cerkve sv. Jožefa, tam je razdeljevala mast, moko, meso, sladkor, kadar je bilo kaj blaga, krompir, zelje in repo pa na svojem posestvu na Poljanski oesti, tam, kjer je sedaij znana »rdeča hiša«.
Ce že tedaj magteluat ni mogel odpraviti pomanjkanje blaga, vsaj nepotrebno čakanje bi lahko odpravil. L. 1918. se je to res zgodilo, da je vsak dobil svoj skromni delež, kolikor mu je šel, toda kdo naj povrne muke, ki so jih imele ženske in otroci prejšnja leta z nepotrebnim čakanjem! Premalo vaje, premalo izkušnje, smisla za trpljenje ljudi in premajhen aparat so imeli za nove naloge tedanji rotovški gospodje!
Pa vseeno je bilo moke v Ljubljani tedaj dovolj. Teda brez kart je bila draga, po pet kron kilogram, pod roko seveda. Kaj je to pomenilo za ubogo delavsko družino, ki je prejemala dnevno na osebo po 70 vinarjev vzdrževalnine, ker je bil oče pri vojakih, si lahko mislimo. Ta tihotapska, verižniška moka, je bila .za revne nedostopna.
Na Primorskem
Še hujše kot v Ljubljani, je bilo za živež v Primorju, zlisti v Trstu. To mesto niti plodne okolice nima v taki meri, kakor jo je imela Ljubljana. Tudi iz primorskih krajev so hodili v naše kratje v obilni meri kupovat živež, zlasti fižol.
Neka gospa iz Istre je vzkliknila na ljubljanskem trgu: »Prodala bom svojo vilo ob morju, samo da si bom mogla kupiti fižola in moke, za vsako ceno!« In takih je bilo polno...
Tobak
Na karte je bil tudi tobak. Kadilci, seveda tisti, ki niso bili iz tega ali onega vzroka pri vojakih, so pred trafikanti čakali nanj. Tudi nekadilci so čakali na tobak, nihče se ni odpovedal tobačni karti, zakaj za tobak so se pri splošnem zamenjavalnem sistemu onih dni dobile pri kmetih zlahka druge dobrine!
Nekoliko bolje se je godilo železničarjem. Ti so imeli poslovalnico z živili, ki je dajala železničarskim družinam za tiste čase še kar zadoslne količine živil — v splošno zavist neželezničarskih družin. Ta poslovalnica obstoji kot zadruga še dandanes.
Mnogo dobrega je tedaj napravil pokojni dr. Janez Ev. Krek. Kolikor je lo mogc!, je skrbel za zboljšanje prehrane prebivalstva. Ce ni dosegel drugega, je včasih vsaj to, da se je med revno prebivalstvo delil po zmernih cenah drob živine, zaklane za vojsko. Mnoge revne družine so tedaj živele samo od vampov ali pljučk!
Tečaji za izurjenje hišnih gasilcev
Hišne gasilce bo začela vežbati mestna zaščitna šola. Vsi hišni nadzorniki v ožjem nevarnostnem okolišu, torej tam, kjer je hišna zaščita obvezna, 60 v tej šoli že dobili osnovna navodila o organizaciji hišne zaščite, o zaščiti pred požarom in o prvi pomoči. Hišni nadzorniki ali nadzorniki hišne zaščite so organizatorji in vodniki pri vseh ukrepih za zavarovanje dotične hiše proti napadom iz zraka, proti požaru in drugim elementarnim nezgodam. K tej organizaciji spada tudi izbira in vežbanje pomožnega osebja. Zlasti važno je pa gasilsko pomožno osebje, ki ga mora biti tem več, čim večja je hiša. — Da se hišnim nadzornikom to delo olajša, predvsem pa zaradi tega, da ti hišni gasilci in pomočniki hišnega nadzornika dobe več izkušenj, prireja zaščitna šola posebne tečaje z demonstracijami in praktičnimi vajami. Tečaji bodo trajali skupno 7 ur v treh dneh,
bodo pa v Mestnem domu. Poučevali In vežbali bodo strokovnjaki zaščite in gasilstva. — Vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu bodo povabljeni, naj izpolnijo prijavo, ki so jo že pred nekaj časa dobili zaradi organizacije hišne zaščite, predvsem pa glede nove izbire in Izpopolnitve hišnega gasilstva. Pri teh naznanilih lahko navedejo tudi čas, ki ga smatrajo za najugodnejšega za tečaj (dopoldne, popoldne ali zvečer). — Prepričani smo, da bo odziv prav tako velik kot je bil pri tečajih za nadzornike hišne zaščite, ko je bila udeležba že na prvo vabilo 90 odstotna. Hišni posestniki naj se pri izbiranju pomočnikov in hišnih gasilcev posvetujejo s svojim nadzornikom hišne zaščite. Prijave naj hišni lastniki oddajo takoj, ko dobe poziv, da bo mogoče pri tečajih izkoristiti čim več za praktične vaje ugodnega vremena.
Navodila za zatemnitev
Ljubljana, 5. avgusta 1941.
Mestni zaščitni oddelek spet opozarja, da se mora prebivalstvo pri zatemnitvi ravnati po naslednjih navodilih:
1. Zatemnitev se sedaj prične ob 22 In neha ob 5 zjutraj.
2. Pj-i zatemnitvi moramo paziti ne samo na sobe in na cestno stran, temveč prav tako tudi na kuhinje, hodnike, stranske prostore in sploh na dvoriščno stran, kjer mora biti zatemnitev prav tako popolna kot na cestni strani.
3. Pri odpiranju vežnih vrat ter izhodov iz gostilniških in drugih obratov ne sme uhajati svetloba iz notranjosti na cesto ali dvorišče. Zato je treba v lokalu napraviti pred izhodom tako imenovano svetlobno zatvornico kar iz dveh gostih zaves.
4. Paziti moramo na prižiganje luči med zatemnitvijo, kakor pri prihodu domov, pri vstajanju ponoči ali pri odhajanju iz hiše. Preden kje prižgemo luč, moramo vedno ugotoviti in se prepričati, če so zatemnitveni ukrepi v redu in tudi učinkoviti.
5. Uporaba nezadostnih zatemnitvenih sredstev pri svetilih samih ali pri svetlobnih odprtinah ni dopustna. Zavese iz presojne tkanine, ki puščajo svetlobo, prav tako tudi zavese, ki se tesno ne prilegajo okvirom svetlobnih odprtin, nadalje roloji, če se njih deščice ne spajajo tesno druga z drugo, kakor tudi drugi nezadostni, poškodovani ali pokvarjeni zastori niso dopustni.
Samo modro prepleskane ali ovite žarnice niso dosti zatemnjene. Tako v notranjih prostorih kakor na vozilih ali ročnih svetilkah morajo vsa svetila imeti še posebno zaščitno pripravo za zasenčenje svetlobe (zaslone, pokrove z ozko sveUobno režo in podobno).
6., Uporaba ročnih in žepnih svetilk na odprtih prostorih je načelno prepovedana, vendar je pa v nujnih primerih dopustna raba zaslonjenih in zantrtih svetilk z razpršeno svetlobo. Tudi po vežah, hodnikih in solmi, kjer okna niso zadelana, smemo rabiti ročne svetilke samo tako, da svetloba no uhaja iz dotičnega prostora in ne tvori odseva.
7.*' Prižiganje vžigalic na odprtih prostorih ni dopustno.
_ 8. Hišni posestniki in nadzorniki hišne zaščite naj se serij in tja prepričajo o učinkovitosti za-' teminjevaiiiih naprav.
Novice Iz Ribnice
»čebulov sejem«, ki je vsaiko leto na ponedeljek po 2. avgustu, je bil slabo obiskan. Nekaj krožnarjev in stojničarjev je razstavilo svoje blago, med tem največ drobnarij. Venec Čebulja, ki so ga prinesli iz Krajine, je veljal 2 in pol liri. Se slabši je bil živinski promet. Pripeljali so le 1 kozo in nefkaj krav, posebne kupčije pa ni bilo. Ribniški sejmi so nekdaj sloveli in so bili dobro obiskani. Sejmske koncesije so izdali na posebno dovoljenje cesarja Franca Ferdinanda 11. julija 1841., torej pred sto leti. Sejmi so bili določeni za 2. januar, ponedeljek po beli nedelji, 24. junija, ponedeljek po 2. avgustu in 21. septembra.
In danes...
Tako približno se nam je godilo v tistih strašnih letih in le spomnite se in rekli boste: »Tako je bilo!«
Sedaj, ko imamo zopet živilske nakaznice, bodimo veseli, da nam ni treba niti oddaleč ne doživljati podobne groze, kakor v onih strašnih letih in zato je naše prebivalstvo tudi odkrito hvaležno visokim italijanskim oblastem in pa mestnemu magistratu, ki sedaj neprimerno bolj srčno skrbita za prebivalstvo, kakor pa je bilo to v usodnem času od 1. 1914. do 1. 1918.
9. Vzdržujte zatemnjevalne naprave v dobrem stanju, izboljšujte in izpopolnjujte jih! Obnavljajte te naprave o pravem času! Posvetujte se z nadzornikom svoje hišne zaščite, kjer so že postavljeni in poučeni (v ožjem nevarnostnem okolišu, torej posebno tam, kjer so ulice zidane v strnjenem sistemu ter v industrijskih okoliših).
10. Pri zatemnitvi ne gre samo za to, da iz zraka v navpični in poševni smeri ni mogoče videti žarkov svetil, pač pa mora biti zmanjšan tudi njih svetlobni učinek, obenem pa moramo onemogočiti kakršen koli odsev.
Koledar
Danes, sreda, 6. avgusta: Gosp. spr.
Četrtek, 7. avgusta: Kajetan.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi vse priseljene zdravnike, ki nimajo zaposlitve, da se zaradi evidence zanesljivo oglasijo v prostorih Rdečega križa, Frančiškanska ulica 6-1. v četrtek, 7. avgusta, ob 18. uri.
Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, sta darovala kluba »Ilirija« in »Primorje« izkupiček nedeljske tekme 500 lir. Najlepša hvala!
Poštni uradi v provincijah Split, Zadar in Kotor ter v Kraljevini Črni gori. Zbornica obvešča vse interesente, da jim je seznam poštnih uradov omenjenih provinc v zborničnem uradu na razpolago za vpogled.
Brivske in frizerske pomočnike in pomočnice vabimo na sestanek, ki se bo vršil v petek 8. avgusta 1941 ob 8. uri zvečer v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici), Miklošičeva c. 22, pritličje. Na sestanku se bo razpravljalo o sklenitvi nove kolektivne pogodbe za brivsko in irizersko stroko ter je zaradi tega dolžnost vseh brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic, da se sestanka udeleže. — Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani.
E. E. A. S. - HaSa Lubtana
Sreda, 6. avgusta: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska glasba. 8.15 Poročila. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Orkestralna glasba. 13 Napoved časa in radijska poročila. 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Pisan spored. 14 Poročila. 14.15 Orkester pod vodstvom g. Manna. 14.15 Poročila v slovenščini.
17.15 Kvartet violončelov iz Torina. 17.40 Spevi sopranistke Alde Panzera. 19 Pouk italijanščine. Vodi prof. dr. Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Lahka glasba. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Pogovor v slovenščini. 20.30 Koncert čelista Šedlbauerja, spremlja g. Lipovšek. 21.10 Simfonični koncert pod vodstvom g. Capuana. V odmoru: Pogovor v slovenščini. 22.30 Operetna glasba na ploščah. 22.45 Poročila v slovenščini.
Četrtek, 7. avgusta: 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Lahka glasba. V odmoru: napoved časa.
8.15 Poročila. 12.80 Poročila v slovenščini. 12.45 Simfonična glasba. 13 Napoved časa in poročila.
13.15 Vojno poročilo. 13.17 Operna glasba na ploščah. 14 Poročila. 14.15 Nastop godbe Kr. Karabi-nerjev. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Radijski orkester in komorni zbor. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Na harmoniko igra gosp. Golob VI. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Pogovor v slovenščini. 20.30 Koncert altistke Franje Golobove in basista Toneta Petrovčiča, pri klavirju g. Lipovšek. 21 Koncert violinista Karla Rupla. 21.20 Pogovor v slovenščini. 21.30 Izbor iz operet. 22 Znn-čilne italijanske točke. ^2.25 Pisana glasba. 22.45 Poročila v slovenžčini.
Charlie Chan v San Franciscu
»Beateai • * Beatem ...« je mrmral sam zase. »Ne, ne! On ni sposoben česa takega! Saj je vendar sijajen mož, ta Bea-tetn. Eden najboljših mož, kar sem jih v življenju srečal. Saj je popolen gentle-man in nikdar ne bi mogel tako grdo in podlo nastopiti proti meni.«
»Trenutek poprej je odšel iz te gobe. Jaz sem ga bil obtožil, da je to zagrešil.«
»In je zanikal svojo krivdo, ali ne?«
»Seveda, zanikal je, toda moji dokazi...«
»Pojdite k vragu z vašimi dokazi!« je vzkliknil Diran. »Motite »e, zagotavljam vas! Kar se pa tiče moje žene ... Eve ... je prava kleveta zanjo, kar 6te mi povedali. Saj me je ljubila in prepričan sem, da me je hudo ljubila. Ne morem verjeti in ne bom verjel • • •« ,
»Vprašajte jo sami, ko bo prišla,« je predlagal rlanery.
Diran se je počasi spustil na »voj stol in obraz zaril v dlani.
Nastopil je dolg, neprijeten molk. Gospodična Morrow je bila vsa rdeča v obraz zaradi razburjenja.. Nadzornik Duff je mirno kadil svojo pipo in negibno strmel v kot sobe. Charlie Chan je tako mirno sedel na svojem stalu, kakor bi se zagledal v obličje svojega kamenatega Budha. Kirk je nervozno vlekel cigareto za cigareto iz tobačnice in jo spet vtikal vanjo, ne da bi j° vtaknil v usta.
Končno so se odprla vrata in v sobo je vstopil eden izmed tistih dveh policajev, ki sta šla v Santa Barbaro po Evo Diran.
»Torej,« je vzkliknil Flanery in skočil na noge. »Ali sta jo našla in pripeljala?«
»To pot sva jo dobila, tukaj je,« je
rekel policaj in stopil v stran.
V pisarno je stopila žena, ki so jo poznali pod mnogimi imeni. Bila je zdelana in prestrašena. Sredi sobe je obstala. Spet je nastopil molk.
»Major Diran,« je velel Flanenr.
Diran se je dvignil, stopil k ženi, jo pazljivo pogledal, potem pa naredil z roko obupno kretnjo.
»Zmerom ista bajka!« |e pritajeno spregovoril. »Vedno isto! Nadzornik Fla-nery, zmotili »te »el To ni moja žena!«
XIX. POGLAVJE V zasedi
Več kot eno minuto ni nihče mogel odpreti ust. Nadzornik Flanery, ki je bil prej kar napihnjen od ponosa, je bil sedaj podoben rdečemu balonu, ki ga prebodeš z Iglo in ti vidno uplahuje. Nenadoma pa so se mu oči zaiskrile in tedaj se je obrnil k Chanu:
»vil Vi ate vsega krivil« je začel kričati. »Vi ste me zvlekli v to vražje gnez-dol Vi * tisto vašo slavno pronicljivostjo! Ta žena je Jenny Jerome in Mary Lan-telly. Ali sme človek iz tega še sklepati, da je ona tudi Eva Diran?! To je navadna domišljavost. Bedasta misel in jaz sem bil norec, da sem vam nasedel.«
Zdelo se je, kakor da se Charlie Chan globoko kesa:
»Hudo mi je žal. Veliko napako sem zagrešil. Nadzornik, ali mi boste sploh kdaj_ to odpustili?«
Flanery je začel še bolj divje kričati: »Celo samemu sebi ne bi mogel odpustiti! In jaz poslušam nasvete nekega Kitajca! Jaz, Flanery, z vsemi svojimi izkustvi, ki so sad moje krasne karijere ...
Sedaj je vsega konec!« je rekel in vstal.
»Gospod Diran, prosim vas, da mi oprostite. Za nobeno stvar na svetu vas ne bi hotel nikdar več zaplesti v takšno neprijetnost.«
Diran je truden skomiznil z rameni.
»To ni tako važno,« je dejal. »Vem, da ste mislili najboljše. Navzlic vsemu temu, kar sem bil doživel, sem se vendar takoj oprijel upanja, da bo ta žena moja Eva... Kaj hočem! Ne bi smel biti tako lahkoveren. Mislim, da je to vse, gospod nadzornik, in da sedaj lahko grem.«
»Da, to je vse. Hudo mi je žal, gospod major...«
Diran »e je priklonil.
»Tudi meni je žal. Nasvidenje!«
Stopil je proti vratom mimo mlade ženske, ki se je imenovala Grace Line. Ta se jo komaj še držala na nogah od trudnosti. Tedaj je stopila k Flaneryjevi mizi. Bila je bleda v obraz, oči pa je imela motne.
»In kaj bo z menoj?« je vprašala.
»Potrpite za trenutek,« je izgoltal Fla-nery.
Gospodična Morrow je vstala in mladi ženi ponudila stol.
»Toda z Beatcmom moramo še govoriti!« je vzkliknil Flanery in predrl Chana s svojimi srditimi očmi. »Kaj si bo ta človek sedaj mislil o meni?! Čestitam vam Chan!«
»Čutim, da je moja krivda vedno večja,« je vzdihoval Chan.
»Hvala Bogu!« je odvrnil nadzornik, stopil k vratom in zavpili
»Pati«
Takoj nato se je pojavil policaj, ki, se je pisal Pat, za njim pa je vstopil v sobo tudi polkovnik Beatem, ki se je začuden oziral po sobi.
»Kje se odigrava tisti ganljivi sesta-
nek, pri katerem naj bi bili navzoči?« je vprašal. »Saj ne vidim niti Dirana, niti njegove žene.«
Flanery je bil rdeč kot kuhan rak.
»Zmotili smo se,« je priznal s težavo.
»Zdi se mi, da to ni zadnja zmota v poslednjem času,« je pikro odgovoril Beatem. »To je nevarna navada, gospod nadzornik. Dohro bi bilo, če bi se je odvadili.«
»Poklical vas bom kadar mi bodo vaši nasveti potrebni,« je srdito odgovoril Fla-nery. »Lahko greste, toda vedno mi ostanete važna priča in zato bi vas prosil, da ne odidete prej iz tega mesta, preden se ne pogovorite z menoj.«
»Upošteval bom vaše želje,« je rekel Beatem, se priklonil in odšel.
»No sedaj se boste končno le pogovorili še z menoj,« je nervozno pripomnila Grace Line.
»Zadnji čas so vas pogosto vznemirjali, gospodična, ali ne?« ji je zelo blago odgovoril Flanery. »Tudi vam se moram opravičiti, Bil sem tako neumen, da 6em poslušal nasvete nekega Kitajca in sem se se seveda zmotil glede vašega imena. Policijsko smo vas dali pripeljati semkaj zaradi obtožbe, da ste ukradli službeno obleko iz Kirkovega nebotičnika, toda gospod Kirk bo po vsej verjetnosti odnehal od svoje tožbe.«
»Brez nadaljnega,« je vzkliknil Kirk in se obrnil k mladi ženi. »Upam, da ne verjamete gospodična, da bi vas mogel preganjati zaradi uboge uniforme. Nasprotno, lahko odnesete cel zaboj teh uniform, če vam ugajajo in če vam prinašajo kak poseben užitek.«
»Vi ste zares ljubeznivi,« je odgovorila in se prisiljeno zasmejala.
»Ne, saj to ni nič. Sedaj šele sem se spomnil, da bi se prav lahko vrnili v
svojo staro službo, če vas je volja,«
Dekle ni nič odgovorilo, pač pa se je le nasmehnilo.
»Ali sedaj lahko grem?« )e vprašala.
»Seveda,« je odgovoril Flanery. »Bežite odtod.«
Gospodična Morrow jo je pazljivo oo-gledala.
»Kam greste?«
»Ne vem ... Jaz ...«
»Jaz pa vem,« je rekla Morrow, »Šli boste z menoj na moj dom. Imam veliko stanovanje in dosti prostora v njem. Ostali boste pri meni... vsaj to noč.«
»Vi ste preveč ljubeznivi,« je z drhtečim glasom odgovorila Grace Line. Kazalo je, da bo vsak trenutek izbruhnila v jok.
»To je najmanj, kar vam morem storiti po vseh krivicah, ki »mo vam jih povzročili. Pojdiva!«
Obe ženi sta odšli iz sobe. Flanery pa se je zvil na svojem naslanjaču.
»Kakšna zmota!« je vzkliknil. »Toda boljšega nisem niti zaslužili Jaz poslušam in ubogam Kitajca! Toda če Grace Line ni Eva Diran, kdo je potem sploh ta Eva. Kaj mislite vi o tem, nadzornik Duff?«
»Morda je nevarno tudi to, da poalu-šate nasvete Angleža,« je odvrnil Duff.
»No, to je pa že nekaj drugega: vi ste član Scotland Yarda in jaz zelo visoko čislam vaše mnenje... Za vragal Ta Eva Diran mora biti nekje, saj to je ja»no. Sir Frederik je že vedel, kaj govori. Tukaj imamo uradnico Lilo Baar, ki bi ji precej odgovarjala po svoji zunanjosti. Potem Gloria Garland s svojim izmišljenim imenom .., Potem še Eliane Andberry, ki je usodnega večera imela rjaste madeže na svoji obleki... Toda jaz teh madežev nisem videl. Morda je tudi to izmišljotina Kitajca Chana, kaj veste!«
Zdravilišče
  w  ;;..........................................................................................................................................................................................
.
JŠ
6.	L. Bonelll:
Črni križar
Zgodovinski roman
Gotfrid se je medtem gotovo že spustil v boj s sovražnikom. Toda ali bo mogel zdržati tako dolgo, da mu pride on na pomoč? Saj je od njegovega prihoda bil odvisen uspeh boja.
Poslal je nekaj izvidnikov proti dolini, kjer se je prejšnji večer utaboril sovražnik. Ko so se čez četrt ure izvidniki v diru vračali, je takoj zaslutil, da mu prinašajo slabe novice.
In res je bilo tako.
Po poročilu izvidnikov, je dolina bila pravcato mravljišče in povsod je bilo videti znake ljutega boja. V smeri proti Antiohiji pa sem jhn je zdelo, da su videli umikajoče se čete križarjev.
Hugo je prebledel.
Hugo je v prvem navalu jeze in obupa hotel navaliti s svojimi četami na saracene, da bi v boju našel smrt in mu ne bi bilo treba stopiti pred na j višjega poveljnika. Toda kmalu se je za-vedel in spoznal, kako bil tako dejanje bilo nespametno in celo zločinsko, saj bi toliko vojščakov, ki bodo ob drugi priliki tako zelo potrebni, brez koristi žrtvoval. Ni mu torej preostalo drugega, kot da se vrne v taborišče, pod obzidje Antiohije.
Andrej, ki je jezdil poleg svojega gospoda, je videl na njegovem obrazu, kako trpi in tudi njemu se je stiskalo srce. Rad bi bil tolažil svojega gospoda, katerega je ljubil, kakor da bi bil njegov sita, toda kaj naj mu reče on, preprosti in nevedni vojščak?
*
' Bledi Hugov obraz je še bolj prebledel, ko je ob prihodu v taborišče zaslišal okrog sebe jezne vzklike razburjenih vojščakov.
Skupina suličarjev si je le s težavo utrla pot skozi mrmrajočo in zabavljajočo množico in je obkolila mladega viteza. Po-
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramari? — Izdajal Mesečna naročnina je 6 lir, la inozemstvo 10 Lir — U i
veljnik mu je sporočil Gotfridov ukaz, da ga morajo nemudoma privesti pred njega.
Stopil je na vitezovo stran in mn odvzel meč.
Hugo je molče sklonil glavo.
Andrej je hotel slediti svojemu gospodu, toda poveljnik mu
je to zabranil.	.
»Ali. hočeš tudi ti, prijatelj pnti pred sodišče? Glej, da cim
prej izgineš!«	.
Andrej pa se ni hotel kar tako umakniti In je premišljeval ali naj bi se postavil poveljniku po robu. Toda Hugov glas ga je ustavil.	.	v
»Pusti, Andrej! Videla se bova pozneje.«
Andrej se je umaknil in žalostno gledal za svojim gospodarjem, ki se je počasi oddaljeval sredi množice razburjenih vojščakov.
Svet poveljnikov, katerega je nekoliko pozneje sklical Gotfrid, je soglasno izjavil, da je treba krivca strogo kaznovati, da se s tem utrdi disciplina v armadi, ker so mnogi poveljniki postali že precej samovoljni in oblastni. Razpravljali so o kazni, ki naj bi bila naložena Ivrejskemu vitezu, toda Gotfrid je prekinil njihovo razpravljanje in dejal:
»Najprej je treba slišati, kako bo vitez opravičil svoje ravnanje, nato pa ga bom za vedno odstranil iz armade, ker se mi to zdi najboljša kazen.«
»In kam naj gre?« je vprašal Tankred.
»Baldvin se je ustavil v Edesi s številnim spremstvom onih vitezov, ki so pozabili na namen njihovega odhoda iz domovine. Naj le gre tudi on k njitai! V naši armadi morajo biti zanesljivi ljudje in vitezi brez madeža. Preveč nevrednih ljudi, preveč pokvarjenosti je v naših vrstah, gospodje. Dokler se ta plevel ne iztrebi, ne bodo naše zastave vihrale niti na obzidju Antiohije, niti na trdnjavskih stolpih Jeruzalema.«
»Res je tako!« so vzkliknili poveljniki. »Naj torej Hugo Ivrejski prejme zasluženo kazen!«
Gotfrid pa je nadaljeval:
»Torej smo se sporazumeli. Sporočite torej svojim vojščakom, naj se zberejo na koncu taborišča, čez eno uro bo Ivrejski vitez moral zapustiti armado.«
sij: Inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko J avornik — Rokopisov ne e d n i 61 v o : Kopitarjeva ulica 6/IH — Uprava: Kopitarjeva Podrninlcai Novo mesto.
Poveljniki so odšli. Zadnji je ostal škof Ademar, ki se je še pred odhodom okrenil k Gotfridu.
»In vse to, ne da bi slišal zagovor mladega viteza!« je vzkliknil. »Ali je sploh znano, zakaj ni o pravem času prispel na določeno mu mesto?«
Gotfrid je namršil obrvi.
»Ne, ničesar nam ni znanega. Toda dejstvo je, da je po njegovi krivdi padlo mnogo naših bojevnikov. Predvsem pa naj kazen, ki zadene njega, služi za zgled drugim. Odkar se je Baldvin ustavil v Edesi, je že mnogo vitezov odšlo za njim in mnogi izmed teh, ki so še ostali, je skrivaj hrepenelo po tem, da bi se ta naša osvobodilna vojna spremenila v zavojevalno. Ne vem, kako bi se ta mladenič mogel opravičiti, toda tudi ce bi se to posrečilo, je nadvse potrebno...«
»Razumem!« ga je prekinil Ademar. »Bog naj čuva nad nami vsemi!«
Pol ure pozneje je bila vsa armada _ zbrana na določenem mestu in suličarji so le s težavo ubranili vojščakom dostop do prostora, ki je bil pripravljen za poveljnike.
V prvih vrstah je bilo opaziti botra Ambroža, katerega so mnogi gledali z vidno nevoljo, zaradi govoric, ki so o njem krožile med ljudmi. Nekoliko oddaljena od JUega sta stala Ken in Fulke, ki sta z od hudobnega veselja žarečimi očmi nestrpno pričakovala obsodbe njunega smrtnega sovražnika.
Hipoma pa je množica utihnila. Prispel je Gotfrid Bujonski,
v spremstvu poveljnikov, ki so se zvrstili okoli njega na zasilnem odru, katerega so postavili vojakj in ga pokrili s šotorskim platnom. Kmalu nato je prišel Hugo, gologlav in smrtno bled. Spremljali so ga štirje suličarji.
Gotfrid je bežno pogledal množico vojščakov, ki se je gnetla za vrsto suličarjev in nagrbančil čelo. Nato se je okrenil k Ivrej. skemu vitezu, ki je stal le nekaj korakov oddaljen od njega.
»Vitez iz Ivreje! Na j višje poveljstvo vam je zaupalo zelo važno nalogo, katere pa niste izvršili. Kako se morete opravičiti? Ali ste mogoče pozabili na dana vam navodila? Mnogo smo pričakovali od vas, a kaj ste storili? Križ, za katerega bi se bili morali boriti, je doživel hud poraz. Dobro veste, kdo je za to odgovoren. Kako morete opravičiti svoje ravnanje? Govorite!«
vrafamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak ..lavnik ob 12 olica 6, Ljubljana — T e 1 e f o o Stev. 40-01 do 40-05
Viharna zgodovina Svete gore pri Gorici
kakor jo nadvse zanimivo podaja dopisnik goriškega »Gazzettina <
je dobila nazaj svoj prejšnji sloves in nikdar ni tu manjkalo številnih romarjev, Marijinih častilcev. Posebno mnogo jih je prihajalo na to 6lovito božjo pot na praznik Velikega Šmarna, 15. avgusta.
Divjanje svetovne vojne
Po zasedbi Gorice v avgustu leta 1916, je Sveta
fora postala neposredni cilj italijanskih napadov, i so bili na tem skalnatem hribu ponovno odbiti, dokler se pehoti brigade »Campobasso« ni posrečilo, 14. maja 1917 polastiti se Svete gore. Prvi italijanski častnik, ki je razvil po krvavih bojih na vrhu italijansko zastavo in je bil zato odlikovan z zlato kolajno, je bil Tržačan Gvido Zlatoper. To zastavo zdaj skrbno varujejo bratje s Svete gore v svojem samostanu.
Končno veljavno je bila Sveta gora zavzeta po ofenzivi meseca avgusta 1917, kajti junaški na-skakovalci 230. pehotnega polka so po zavzetju hriba 14. maja istega leta, morali zapustili vrh, ker je bil preveč izpostavljen sovražnemu ognju.
Nova slovesna posvetitev I. 1928
Po svetovni vojni je bila monumentalna cerkev s samostanom vred še enkrat prenovljena in je načrte za to naredil arhitekt Baresi. Cerkev je bila znova posvečena ob velikih slovesnostih avgusta 1928. Obnovitvena dela so stala nad 4 in pol milijona lir. Pri tem pa so všteti tudi stroški za ureditev ceste na goro, zgraditev avtomobilske garaže, pokopališča in vodnjaka s pitno vodo.
Ko prideš na vrh Svete gore in oziraš okrog po	neizmerni ravnini, ki	je vijoličasto	obrobljena
na	obzorju, na katerem	se blešči kot	dolg	tenek
pas morje, se nehote spomniš stihov pesnik,0	Vitto
ria	Locchija iz Zagraja,	ki je v svoji	bujni	pred-
stavi videl v tej lesketajoči daljavi dolgo sulico, ki jo je pozabil orjak med zaraslim poljem...
Praznični zbor zvonov, ki se razlega s tega hriba čez vso širno ravnino pod njim, ravnino, ki jo aprilsko sonce vsako leto znova oživi, te pozdravlja ob prihodu. Življenje je po tolikih viharjih
in tolikih spremembah dobilo nazaj svojo pravico. Nikomur več se Marija ni prikazala, prav tako kakor se Sveta gora tudi nikdar več ne bo vrnila k tisti preprostosti, ki je oblikovala nekoč to prvo baziliko šestnajstega stoletja.
Milo iz morskih alg
>L’informazione Economica Italiana«, poroča, da so v Kristiansundu na Norveškem odprli tovarno, v kateri izdelujejo milo z uporabljanjem morskih alf*.
Pravijo, da je nove vrste milo tako izborno, da ni čudno, če so kupovalci začeli tako zelo povpraševati po njem. Da pa je to milo res nekaj posebnega, naj dokaže dejstvo, da je zdaj tudi neka tovarna v norveški prestolnici Oslu sklenila začeti z izdelovanjem mila iz morskih alg.
Metulji zaprli cesto
Nekaj nenavadnega se je v nedeljo zgodilo na neki avtomobilski cesti, ki je speljana v smeri sever-jug čez Jiitland na Danskem. To cesto, po kateri je navadno izredno živahen promet z najraznovrstnejšimi vozili, so nenadno Pokrile na debelo gosenice metuljev, ki jih je letos menda zaradi hude vročine, ki tudi tej, precej severni deželi ni prizanesla, še prav posebno veliko. Asfaltna cesta je bila naenkrat pokrita z živo pisano preprogo gosenic kar pet kilometrov na daljavo.
Vsa vozila, tudi avtomobili in kolesa, so se morala ustaviti, ker je cesta postala zaradi tolikega števila gosenic preveč spolzka. Šele čez več ur, ko so to nevšečno nadlego spravili s poti in cesto očistili, je bil promet spet odprt in so očistili vozila, ker se iih je na obeh konceh z gosenicami »asfaltiranega« dela ceste prav precej nabralo, mogla nadaljevati svojo pot.
’ v Toskani
Termalno kopališče in zdravilišče Monie-catini terme, ležeče v Toscani, so eno najbolj znanih italijanskih zdravilišč. Spadajo med naj-elegantnejša kopališča, ljubko se naslanjajo ha prve obronke toskanskih Apeninov. Polno imajo prijaznih vil in ponosnih zgradb. Osvežujoč in prijeten je hlad obsežnih senčnih parkov in vrtov.
Sezija traja v zdravilišču Montecatini Terme od 1. aprila do 30. novembra. V tem času, zlasti pa spomladi in jeseni, ko se predstavi priroda v najlepšem času, se zbere v kopališču izbrana publika, ki išče, pa tudi v polni meri najde oddih in zdravje.
Izvirki so zelo bogati. Vsebujejo predvsem klor, žveplo in natrij. Raznovrstne so metode, ki služijo zdravljenju: v kopelih in tuših v
fangu, z inhalacijo ali z razpršenjem. Mnogo je tudi bolezni, za katere je to zdravilišče indici-rano z izrednim uspehom, saj se tu zdravijo črevesna in želodčna obolenja, bolezni jeter in pankreasa, revmatična obolenja, kot sploh bolezni preosnove, prekomerna debelost, sladkorna bolezen in pa vse bolezni, ki lih povzroča daljše bivanje v tropičnih krajih.
Mimo zdravilišča vodi odlična avtomobilska cesta Firenze—Viareggio. Od Firenze je oddaljeno zdravilišče komaj uro vožnje. Z zdravilišča Montecatini Terme so kai lahko dosegljivi še ostali kraji lepe Toskane. Ti kraji so predvsem po svoji zgodovini in umetnosti znane Firenze, Siena, S. Gimignano, Pisa, Lucca in drugi. — Očarljive so tudi bližnje senčne doline Abetone in Vallombrosa.
Dopisnik goriškega »Gazzettina« se je pred kratkim udeležil potovanja na Sveto goro pri Gorici in je o tej sloviti božji poti napisal izredno zanimivo poročilo, v katerem beremo tole:
Ko smo pustili za seboj solkanski okoliš, se je začelo naše vzpenjanje na Sveto goro. V glavnem lahko razdelimo to pot v dva dela, v tistega do Dolskih sel, kjer te vabi dobra krčma, da se za trenutek ustaviš, 6e okrepčaš in si privežeš dušo, in drugega, dosti bolj strmega in utrudljivega, od Dolskega sela do cerkve na vrhu, ki se dviguje 680 metrov nad morsko gladino.
2e pri Dolskih selih, kjer človek pride spet malo do sape im vidi pred 6eboi strmo pot, se pokrajina zapira pred našim pogledom in nam dovoljuje pogled na gorsko globel modre Soče, ki počasi, skoro bi rekli poželjivo zavije na Goriško polje ter 6e zgublja za poslednjim kraškim grebenom, ki se priliznjeno spusti k Zagraju, kjer ga privije k sebi Soča in ga ljubkuje. Zvoniki cerkva, skupine hiš, naselja in obdelana polja! To je blagoslovljena zemlja, tako rodovitna m tako ubogljiva ...
Že imamo za seboj dva kilometra zabavne poti, ki nas je popeljala na vrh do cerkve in samostana. Med potjo ti pride na misel marsikaj. Spomniš se davne preteklosti tega "lovitega goriškega samostana. Spomniš pa se tudi na tiste nedavne čase, ko so srditi boji dve leti divjali na tej gori, na Sabotinu, ki je bil ves prekopan in preluknjan, na gričih, ki se dvigujejo na nasprotni strani m ki so gledali, kako je pehota, oddelek za oddelkom, naskakovala v boju na nož sovražnika, ki se je bil zagrizel v strelske jarke in za podzemske hodnike, potegnjene preko lahke, rdeče zemlje, ter se zavaroval z muhastimi žičnimi ovirami.
Čudežna prikazen Uršuli Ferligoj
fo *fii od teh hudih bojev ter krvavih bitk, ki 60 se tod odigravale, ti spomin pohiti n^zaj v daljno preteklost ter se ustavi v prvi polovici 16. stoletja, KO sfe je preprosti pastirici Uršuli Ferligoj prikazal Marija ter ji velela, naj gre k župniku v Solkan in mu 6poroči, naj zgradi na tej goli, skalnati gori Marijino cerkev. In leta 1540., komaj leto dni potem, ko se je Marija čudežno prikazala pastirici Uršuli Ferligoj, so začeli na Sveti gori graditi cerkev s tremi ladjami. Oglejski patriarh Marco Grimani je to cerkev obogatil s krasno sliko, o kateri pravijo, da jo je naredil Cima da Conegliano, sliko, ki predstavlja Mater božjo z Detetom, okrog pa so naslikam svetniki.
V samostanu so se naselili frančiškani iz Bosne
Vse verno ljudstvo iz goriške in bližnjih pokrajin je hitro zvedelo za čudež, ki se je zgodil, in velike množice ljudi so začele romati na goro, v cerkev, ki se je bila šele komaj dvignila iz temeljev. Ta nenavadno velik dotok vernikov je pripravil solkanskega župnika do tega, da je končno le uslišal številne prošnje ljudstva, ki je želelo, da bi bila na tej gori stalno vsak dan sv. maša. Zaprosil je višje cerkvene oblasti, naj dovolijo zgraditi v bližini cerkve tudi samostan. Tako so •e naselili na Sveti gori očetje frančiškani iz Bosne,
ki 60 bili od tam pregnani, ker so deželo zasedli Turki.
Približno leta 1570. je bil zgrajen skromen samostan, ki je bil potem v 18. stoletju predelan tako, da so v njem lahko prenočevali tudi romarji. Istočasno pa je bil zgrajen še nov samostan, mnogo prostornejši od prejšnjega, in sicer na južni strani cerkve. Ta novi samostan se je kmalu zelo obogatil z raznimi darili, ki so jih mu poklonili verniki.
Meseca junija 1717 je bilo na glavnem trgu v Gorici
slovesno kronanje svetogorske Marije
številni kronisti so opisali to kronanje kot izreden dogodek, kajti pri tej priliki je prišlo od V6eh krajev, iz Julijske Benečije, Furlanije in iz Veneta nenavadno mnogo ljudstva. Razumljivo je, da je po tem dogodku šel glas o Sveti gori še dlje med ljudstvo. Odslej je prihajalo na to božjo pot na tisoče in tisoče romarjev od vsepovsod.
Žalostna doba Jožefa II.
Toda te sreče številnih svetogorskih romarjev je bilo kaj kmalu konec. Avstrijski cesar Jožef II. je s posebnim odlokom meseca januarja 1786 frančiškanski samostan na Sveti gori dal zapreti in zapleniti vse premoženje. Sliko svetogorske Matere božje so tedaj prenesli v Solkan. Zgradbe na gori so začele razpadati. Tudi cerkev je padla v razvaline in zvon, ki je vabil svetogorske romarje, je utihnil, kajti zvonik so podrli do tal. Frančiškani s Svete gore so se zatekli pod streho samostana sv. Antona v Gorici.
Ki> je leta 1790 cesar Jožef II. umrl, je verno ljudstvo doseglo od njegovega naslednika Leopolda II., da sme na Sveti gori
znova zgraditi oerkev in samostan
seveda na lastne stroške. Meseca septembra 1793.
je goriški nadškof Inzaghi znova blagoslovil ta 6 ve ti kraj ter dal postaviti znova na dragoceni oltar, ki ga je podaril grof Cassisi, čudodelno sliko Matere božje.
V naslednjih letih so bila poslopja povečana, zgrajena pa so bila še nova. Cerkev na Sveti gori
Sveta gora pred svetovno vojno