MISS ROSE MARIE KORCHE Captain Branch No. 26 Cadets, Pittsburgh, Pa. Official \obligation of the Slovenian Women's Union ofAmerica Number 10 October, 1941 Volume 13 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1920 v Chicagi, Ul. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 81st St., Lorain, Ohio. Glavni Odbor — Supreme Committee Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1084 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Frances Rupert, 10808 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. III. podpredsednica—Third Vice President Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn. TV. podpredsednica—Fourth Vice President Mrs. Frances Raspet, 805 Spring St., Pueblo, Colo. V. podpredsednica—Fifth Vice President Mrs. Mary Kocjan, 6 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 627 No. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz Lenich 609 Jones St., Eveleth, Minn. THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ZENSKE ZVEZE v AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec—Published monthly Naročnina...«................$2.00 na leto Za članice SŽZ............... 1.20 na leto Subscription price..........$2.00 per year Members of the SWUA.... 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 1135 East 71st St. Editorial Office: ALBINA NOVAK, Editor 1135 East 71st St. TeL: HEnderson 1572 Entered as Second-Class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of August 24. 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1920 in Chicago, 111. Incorporated Dec. 14th 1927 in the State of Illinois Member of: National council of Catholic Women Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committas Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,'' 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohia. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Sufiel, 726 E. 160th St., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St.. La Salle. 111. Svetovalni in porotni odsek — Adviser? Board Mrs. Agatha Dežman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. 1 Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pm. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing AveL, So. Chicago, 111. Mrs. Olga Mirkovich, 4338 N. E. Broadway St., Portland, Ora. Namestnica nadzornicam: Josephine Seelye, 1228 Addison Rd., Cleveland, Ohio. 1941 — OKTOBER — 1941 1 S Remigij, šk. 9 Č Dionizij, škof 17 P Marjeta Al. 25 S Krizant in Dar. 2 c Angeli varuhi 10 P Franč. Borg. 18 S Luka, evangel. 26 N Kristus Kralj 3 P Terezija D. J. 11 S Firmin, škof 19 N 20. pb. Misij. 27 P Frumencij o rrancišek As. 12 N 20 P Janez Kanc. 28 1' Simon in Juda 5 N 18. pb. Rož. 13 P Edvard, kr. 21 T Uršula, devica 29 S Narcis, šk., Ida 6 P Bruno, sp. 14 T Kalist, papež 22 S Kordula, dev. 30 Č Alfonz R., sp. 7 T Kraljica Rož. 15 S Terezija, dev. 23 Č Severin, škof 31 P Volbenk, šk. 8 S Brigita, vdova 16 C Gal, Hedviga 24 P Rafael FLAG O’ MY LAND Up to the breeze of the morning I fling you. Blending your folds with the dawn in the sky. There let the people behold you, and bring you Love and devotion that never shall die. Proudly, agaze at your glory, I stand Flag o' my land! Flag o’ my land! THE BIRTHDAY BOUQUET FOR OCTOBER Flower. Rosemary (Constancy and truth) Birthstone: Opal (Hope) HISTORICAL EVENTS IN OCTOBER 1. Spain cedes Louisiana to France 1800 2. Frances Marinsheck SŽZ officer born 3. Battle of Corinth, Miss. 1862 4. Battle of Germantown, Pa. 1777 5. Columbus discovered Costa Rica 1502 6. Mormon church forbids polygamy 1890 7. Second Battle of Saratoga, 1777 8. Great Chicago fire, 1871 » Germans took Antwerp, 1914 10. U. S. Naval Academy opened 1845 11. First Steam Ferry 1811 12. Columbus discovered America 1492 13. Corner Stone of White House laid 1792 14. Rur.sia and Japan Peace Treaty 1905 15. Zeppelin arrived in U. S. 1928 16. Lincoln'« Monument dedicated 1874 17. Cornwallis asked for terms, 1781 18. Alaska ceded to U. S. 1867 20 Spain ceded Florida to U. S. 1820 21. Electric lamp invented 1879 22. First radio across Atlantic 1915 23. First boat on Erie Canal 1819 24. Daniel Webster died 1852 25. “Charge of the Light Brigade," 1854 26. Wm. Penn reached America 1682 27. New York subway opened 1904 28. Statue of Liberty unveiled 1886 29. Philadelphia chartered 1701 30. Frances Bresak Pres. No. 40 SŽZ born 31 Halloween. ______ LETO XIII. — ŠTEV. 10 OCTOBER, 1941 VOL. XIII. — NO. 10 REV. MILAN SLAJE: POMOČ STARI DOMOVINI FATHER Bernard Ambrožič je napisal vrsto člankov, v katerih se pritožuje, da se narod še vedno ne zaveda strašnega položaja, v katerem se nahaja naša domovina onkraj morja. Res, popolnoma opravičena je ta pritožba. Večina naših ljudi se obnaša) kakor, da bi ne imeli sploh nilcakih dolžnosti do rojakov v stari domovini, med katerimi so morda celo očetje in matere, bratje in sestre, ali pa, kakor da bi bilo tam vse v najlepšem redu. Ena dežela več, ki jo je podjarmil Adolf Hitler — kaj je na tem Pri tem pa pozabljamo, da je ta dežela domovina, naša domovina in ljudje, ki v njej prebivajo — naša kri. Res je, da je ta naša domovina bila vedno revna na materijalnih dobrinah, da je marsilcateri izmed nas moral v tujino, ker mu domovina ni mogla nuditi dovolj kruha, na drugi strani pa nam je rmno ta revna domovina dala toliko kulturnih in duhovnih dobrin, da ji tega ne bomo mogli nikdar poplačati: Marsikateri narod nas zavida za pesmi in napeve, ki smo jih prinesli iz stare domovine, na naših odrih še vedno predstavljamo dela naših najboljših mož in zaspanost mnogega zimskega večera nam omili slovenska knjiga iz stare domovine. Kako to, da bi ne imeli dolžnosti do te domovine, ki nam je toliko dala. Ne smelo bi nam biti žal poslednjega centa, kadar gre za to, da pomagamo svojemu narodu, ki tako strašno trpi. Da mu pomagamo takoj, brez odlašanja ker: dvakrat da, ki hitro da. In vendar . . . Nerad se moram pridružiti tožbi Father-a Ambrožiča, da je tako malo zanimanja med nami za svojce onkraj morja. Resnično, da večini izmed nas še niso znana najzanesljivejša in najkrajša pota, po katerih bi jim prinesli svojo pomoč. Toda prej ali slej se taka pota bodo našla in se morajo najti in takrat morama biti že pripravljeni in se ne še-le pripravljati. Ker narod nas potrebuje pomoči sedaj in ne še-le čez par let, ko ga bo med tem uničil glad. Ali ni nekaj najnaravnejšega, da naš narod pričakuje pomoči od nas, ki smo njegova, kri. Ali je m,ogoče, da bi se našel med nami nekdo*, ki dan za dnem seda k polni skledi, pri tem pa je popolnoma poza- bil na dolžnosti do svojih? Pravijo, da smo Slovenci dobri in usmiljeni. In glejte, ravno sedaj lahko polcažemo, kako je z našo dobroto in usmiljenjem! Marsikateri, ki ima svojce v domovini, za katere se še leta in leta ni zmenil, ima sedaj priliko, prekrasno priliko, da s podvojeno darežlji-vostjo izbriše ta sicer neodpustljivi greh. Da, krivi smo, krivi smo vsi, ker se vse premalo zavedamo dolžnosti, ki jo imamo do trpečega naroda v stari domovini. Father Ambrožič izvzame voditelje. Jaz bi niti teh ne izvzel, ker, tako se mi zdi, niti ti se ne zavedajo resnosti položaja. V časih, v kakršnih živimo, bi morali izkušati premostiti vsa nesoglasja in kot en mož stopiti pred narod ter ga prepričati, da vsa ta akcija nikakor ni šala, ampak zelo, zelo resna stvar. Da je vsake, ga ameriškega Slovenca sveta dolžnost, da poseže globoko v žep in daruje, da bo bolelo . . . Ali smo storili to? Zdi se mi, da naši voditelji celo zadevo vzamejo prav tako malo resno, kakor narod. Zdi se mi, da še vedno živimo v časih kulturnega vrta v Clevelandu, ko nekateri “naprednjaki” samo zaradi tega niso hoteli sodelovati, ker je bilo poleg nekaj duhovnikov in “klerikalcev.” Kulturni vrt stoji kljub temu, da se mu je nasprotovalo, toda domovina naša ne bo in ne more biti rešena brez pomoči vsakega posameznega Slovenca in Slovenke, vsake slovenske organizacije v Ameriki. In med temi organizacijami katoliška cerkev ni najmanjša in tudi ne najmanj ■vneta za naše ljudi v stari domovini. Prvo,, kar so storili Nemci po prvi svetovni vojni, je bilo, da so se obrnili na Cerkev in Jcolektalo se je za nje po nemških in nenemških cerkvah; isto so storili Poljaki in drugi. Nas pa niti ti strašni časi, ki so prišli nad našo domovino, ne morejo združiti in privesti k pameti. Ako smo organizirani do poslednjega Slovenca in Slovenke v Ameriki, še ne bomo mogli zadostno pomagati svojcem v stari domovini, še vedno bo treba potrkati na usmiljena srca ostalih sodržavljanov. Neorganizirani ali površno organizirani pa ne bomo storili ničesar. Naj bi nekateri naši voditelji, ki so leta in leta zabijali dobršnemu delu našega naroda mednarodni socijalizem, 'pričeli poučevati svoje ljudi o strpnosti in slogi vsaj v teh dneh in pa o ljubezni do stare domovine, kateri smo toliko dolžni! To je edina pot, kako rešiti domovino. ČLANEK, KI JE OMOGOČIL ZVEZO LETOS, ko obhajamo petnajstletnico obstoja naše dične organizacije, je umestno, da ponovimo spodbujevalne članke, na pobudo katerih so šle naše Slovenke na delo ter po svojih naselbinah delovale za ustanovitev podružnic, ki bodo tvorile del celote. Me članice Slovenske ženske zveze smo uverjene, da je porast organizacije bila posledica neumornega in spretnega vodstva naše ustanoviteljice in ves čas glavne voditeljice, predsednice gospe Marie Prisland. Danes na tem mestu ponavljamo članek, ki je zagledal beli dan v “Amerikanskem Slovencu” št. 211 z dne 30. oktobra, 1926, katerega je napisala gospa Marie Prisland. To je bil začetek agitacije za samostojno žensko zvezo in ostane takore-koč zgodovinski članek, ker na podlagi nasvetov podanih v njem po gospej Prisland so se začele naše žene in dekleta zanimati za svoje združenje. Bodrilni članek gospe Prisland sledi: “SLOVENSKA ZENA” Piše: Mrs. Marie Prisland Tako je ime knjigi, ki je letošnje leto izšla v Ljubljani. Izdalo jo je Splošno Žensko Društvo ob priliki proslave svoje 25 letnice. Knjiga vsebuje več krasnih člankov, ki se bavijo z ženskimi poklici, od priproste delavke do visokošolke. Največ teh člankov je izpod peresa ženske roke. Knjiga lepo opisuje slovensko ženo v zgodovinski kulturi, njeno trpljenje v turškem času, o borbi in boju skozi stoletja do danes. Knjiga je vredna, da jo prečita vsaka ameriška Slovenka. Že vsaj zato, da vidimo, kako zavedno se gibljejo naše sestre v stari domovini ter da same spoznamo, kako daleč zadaj smo še me Slovenke v Ameriki, kar se tiče narodnega in kulturnega vprašanja. Res je: Ženske v stari domovini imajo več ugodnosti priti do boljše izobrazbe, ker so jim na razpolago slovenske ljudske in višje šole. Lahko se torej izobražujejo v svojem lastnem jeziku. V Ameriki pa, kar nas je starejših, pač imamo le izobrazbo, ki smo jo prinesle iz domače ljudske šole. Slovenske visokošolke iz stare domovine so bolj redka prikazen v Ameriki. Imamo sicer veliko slovenskih deklet, ki pohajajo v ameriške visoke šole, a te nam bodo, žal, v angleščini utonile. Zato bi bilo dobro rešiti, kar se še rešiti da. Resje, da imamo vse polne roke dela z družinami, z obrtjo, s tem in onim, a vseeno se premalo brigamo za skupno žensko stvar. Urednica “Slovenske Žene” toži, kako je prosila ljubljanske liste, da bi ji priobčili razne pozive za gradivo nameravane knjige. Pravi, da eden teh dnevnikov ni hotel poziva priobčiti. V tem oziru smo mi veliko na boljšem. Vsi naši listi bi z veseljem priobčevali ženske članke in dopise, ko bi jih le imeli, “a jih od nikoder ni!” Vsi naši listi bi nam šli na roko. A ni zanimanja. Kako zanemarjamo našo največjo priložnost se organizirati in spoznati! Največjo vlogo pri tem menda igra ženska sramežljivost, češ, saj ne znam tako napisati, da bi se lepo čitalo. To je prazen izgovor. Napišite po svoje, kar vam srce veleva. Urednik bo malo popravil pa bo. Vdrugič bo že boljše. Učenost ni še nikomur z neba v glavo padla. Vsak se mora učiti. Le korajže je treba in zavednosti ter zaspanost otresti, pa bo šlo. Sicer se ne moremo meriti z našimi sestrami onkraj morja, a priznati moramo, da bi lahko več storile kot pa smo. Samo v pregled vzemimo kaj imamo. Eno samo stvar! To so naša ženska podporna društva in še teh ni v vsaki naselbini. Drugače pa po moji vednosti nimamo nobene izključno ženske ustanove. Druge žene v Ameriki, kot Poljakinje, Čehinje in Slovakinje, imajo svoje skupne Zveze in Jednote. Imajo svoje ženske liste, a kaj imamo me Slovenke? Niti ene skupne stvari nimamo. In zakaj? Ne ravno radi nezmožnosti, ali slabih ugodnosti, ampak največ radi brezbrižnosti in nesrečne nevoščljivosti. In to prihaja odtod, ker nam manjka zadostne izobrazbe. Same ste že gotovo skusile, kako se vas je oviralo pri vašem delovanju, posebno ako ste delovale uspešno. Metalo se vam je polena pod noge, kadar ste kazale voljo kaj doseči. In če ste res kaj dobrega storile, stvar izvrstno izpe- ljale, kdo vam je dal priznanje? — Malokdo, ali pa nihče. Plačilo za delo je navadno krivična kritika in to od takih ljudi, ki bi ono stvar še pričeti ne znali, kaj še dokončati! Ženski napredek ima vedno dva sovražnika, medtem ko ima moški le enega. Mož ima večinoma le moške nasprotnike in zavidljivce. Če pa se kakšna ženska hoče malo višje povs-peti, pa zašumi tako na moški kot na ženski strani. Zato je že marsikateri upadel pogum. Poštena kritika je vedno na mestu. A naj pride od osebe, ki stvar, ki jo kritizira, tudi res razume. Navadno pa se med nami le radi osebnosti kritizira, če se ta ali oni človek komu zameri, mu isti ne bo dal kredita, pa če bi tudi svet odrešil. To je napačno in krivično,! Bodimo toliko resnicoljubni, da priznamo dobro, ne glede na prijatelja ali sovražnika. Veliko energije se je že med nami Slovenci porabilo za razne spletkarije, ki niso nič koristile, škodile pa veliko. Ko bi mi vse te talente porabili za dobro stvar, bi se lahko danes pokazali kot najbolj kulturen narod na svetu. Ker pa imamo več smisla za razdiranje kot za zidanje, smo ostali majhni med slovanskimi narodi in bomo takšni menda tudi ostali, ako ne bo več sporazuma in bratstva med nami. In vendar bi se vkljub vsemu temu dalo veliko doseči med nami ženskami, ako bi se skupno nastopilo. Posamezne žene lahko ovirajo, a skupina bo uspešna. In treba nam je res nekaj, kar nas bi vse družilo, s čemur bi se lahko pred javnostjo postavile, češ, to je naša Ženska Zveza, naša slovenska ustanova. Od 9. do 13. oktobra je v Milwaukee, Wis., zborovala Zveza Katoliških Žen, ki ima svoj sedež v Washingtonu, D. C. Zbranih je bilo okoli 2000 delegatinj iz vse Amerike, med temi sem bila tudi jaz. —• Kako prijetno sem bila presenečena nad lepim redom, ki je vladal v dvorani. Nehote sem si predstavljala, kaj bi bilo, da ima katerakoli slovenska jednota tako ogromno število delegatov na konvenciji, še pri 200 delegatih se je včasih dvigala streha od hrupa, kaj ko bi jih bilo 2000? — Tukaj pa še žensk 2000 in tihota kot v cerkvi. Nobene govornice ni nihče motil. Vse uljudno, prijazno, postrežljivo; pozdravljajo te s smehljajem na obrazu. Dobro se človek počuti med tako družbo! In kako spoštujejo svoje odbornice! Pripovedovale so mi: Naša predsednica ima te in te dobre lastnosti, to in to je naredila; tajnico imamo najboljšo, kar je žen v Ameriki, blagajničarke pa sploh nihče prekositi ne more. Upravni odbor, da je ravno tako delaven, in hvaležne so, da imajo tako dobre odbornice. V pozdravnem govoru je milwauški nadškof predstavil Miss K. Williams z besedami: “To je predsednica ženskega odseka v naši škofiji, na katero sem jaz in škofija ponosen radi njene delavnosti za katoliško stvar. Hvaležni smo ji!” — Kako krasne govore je imel clevelandski škof Joseph Schrembs! Nanašali so se na veliko potrebo dobrih katoliških žen in mater. Kako vspodbudljivo je govoril, laskavo se izražal o ženski delavnosti in zavednosti! Ni čudno, če ameriške žene razvijajo tako delavnost, ko jih vse na vseh krajih podpira. Sicer je med njimi tudi nevoščljivost, kar je pri ženskah menda prirojeno, a ker so izobražene, je javno ne pokažejo, da ne škodi. Dajejo priznanje svojim vodnicam, zato imajo tako dobre organizatorice. Ko sem bila na tej konvenciji, sem si mislila: Kako lepo bi bilo, ko bi tudi me Slovenke imele eno tako-le organizacijo! — Kaj mislite? Ali se ne bi dalo na ta način organizirati nekako Slovensko Žensko Zvezo ali kakoršno ime bi že bilo? Ta Zveza naj bi imela nalogo, nas zbližati in seznaniti. Poslovala naj bi v izobraževalnem, narodnem in verskem duhu. Pomislite malo in se v časopisih oglasite,! če bi se videlo, da je pri ženskah zanimanje, bi mogoče dobile na pomoč slovensko duhovščino in druge pro-minentne katoliške lajike, da bi nam s svojimi nasveti pomagali, če pa ne bo zadostnega zanimanja, se pa ne splača začeti. Potem pa ostanimo kot smo. čez dvajset let bo slovenska govorica v Ameriki že morda redka. Ko pa se bo pisala zgodovina ameriških Slovencev, se o slovenski ženi ne bo drugega vedelo, kot da je živela in delala za družino ter se k večjemu zavarovala za bolniško podporo in posmrtnino: za kako kulturno ali narodno ustanovo pa ni imela smisla.” LEO ZAKRAJŠEK: N .JL E? '3 .3 M C S?l fc “ C3 Q, g P- j?£f *3 ° ** «;s SJ Jh c3 aT . S ,nB B fi 13 'J? O.’'"* OJ ,M Fj £j rt +° CJ OJ OJ - s ** £ S’!: i g 13 g ^. g|S?^ i i to G )T> o i oj 33 s 'j N •£? >tS3 T3 »I m O -£ O 5§SJ-a H m" rt >“ "S -i 'Silil iSl^i i . g .S o 3 y w ^ m c 4 § S rt n H bJl R O) -h c3 H M f • >M M 4 h > N M T- Mfl . I J lHr .r± .5 J3 co l =g s, -■s sl s 'O ui M ca o o to "Ul" •gl §■«! C rt *%•*-! ^ OJ M ■■—> ■3 .83? o3 OJ t> o ^ S Jjsgsa c-S ,H ja >y S až S n «2 g -g s g -a D. > H d 3 g la’ .S3 m i i OJ > P! h 5 ° S .53 -S ,c ■§ ® S) *-i o u to o o trni* 3 S.M Jdl 3 Š9 rt >N ' " t) -3 S •■ S >1*1 = !sag' o,u^ i ■-‘ rt O I J o c tl -I ^ -rH >0 03 y a ■o i 3 rj O m ša5! -•ii^ ^ •g § -2 «1 s iss? o - £ cJ ^ S ■id** 2 2 to £ rt P Š d ’ rt &* o ? 3 c3 S S S ^ cd w Sl« >M c«-S Rko 8 J ŠT > tJD > S oj I S ^sal g og a lil ) b rt C 'rt i&s * i o « s a išl§£ ft s«a "sili ® .-a^S a^ss Pisl S w +3 §3 t; h„xi o3 ^ *»ii« v -S-S’S 3 S &£ za nekatere stvari, naj ga damo tudi za tisto, ki je za našo korist. V desetih letih se marsikaj spremeni in izkušnje nam kažejo, da ni tisto veljavno, koliko članic je pri eni skupini, pač pa, kako agilne so članice in koliko dobrega doprineso druga drugi. In to ni samo pri Slovenski ženski zvezi, ampak tudi pri drugih društvih se lahko opazi, da ie napredek odvisen od zanimanja dobrih in zvestih sotrudnic, ne glede na število članic, katerih se nikdar ne vidi na sejah. Ako pa katera članica res ne more ob času plačati, naj bo toliko prijazna, da sporoči tajnici in prosi, da se za njo založi. V začetku vsake stvari se opazi veliko več zanimanja kot pa potem, ko se stvar udomači in takrat naj pa le ene in iste delajo in na sejo pridejo. Potem se pa čudimo, zakaj ni več ta ali ona odbornica. Vedite, da pri društvu je samo tako dolgo luštno delati, dokler so članice z odborom roka v roki. Pišem vam o tem zato, ker bi rada, da bi se prav vse odzvale za proslavo 10-letnice, ki se vrši 12. oktobra v dvorani sv. Kristine. Vsaka bo prejela vstopnice in prosi se vas, da boste tiste tike-te v dobri volji sprejele in skušale jih še kaj več razprodati med svoje znance in prijatelje. Servirana bo okusna večerja, oziroma banket za ceno 50 centov za osebo. Podan bo tudi zanimiv program, po katerem bo sledila plesna veselica. In vse to boste deležne proti majhni vstopnini 50 centov. Za ples bo igral Malovašičev orkester. Izgovor, da je preveč drago, da ne morete kupiti tiketa, ne bo to pot utemeljen, ker vsaka lahko stori svojo dolžnost v tem pogledu. Kakor se odbor trudi, da naredi svoje, tako se morate potruditi vse sestre. Na svidenje 12. oktobra! Jennie Intihar, tajnica. Št. 51, Akron. O.—Ne vem, kaj je vzrok, da ne pridete članice k mesečnim sejam. Zelo sem razočarana nad vašim zanimanjem in sodelovanjem. Predzadnji mesec smo bile tri na seji, zadnji mesec pa samo dve, to sve bili cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: ZASTAVE, BANDERA REGALIJE lahko naročite pri nas, kjer to delo izvršujemo lično in v zadovoljstvo društvom, kakor tudi po zmerni ceni. Kadar potrebujete društvene potrebščine, se obrnite do FRANK KERZE 2661 Heath Ave. Bronx, New York, N. Y. predsednica in tajnica. Oddaljenim se ravno ne zameri, ampak tiste, ki stanujejo v bližini dvorane, bi pa prav lahko prišle vsak mesec. Tudi nas veže dolžnost, da bi nekaj storile *a odpomoč bednim v stari domovini. zato pridite na sejo, da se pomenimo o načinu za nabiranje prispevkov. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v Slovenskem klubu ob treh popoldne. Najlepša hvala glavnemu uradu za ček, katerega sem prejela kot nagrado za pridobitev novih članic v zadnji kampanji. Na svidenje na seji! Frances Zakely, predsednica. Št. 52, Kitzvillc, Minn.—Zadnja seja je bila kratka in zabavna. Ker nismo imele posebno važnih društvenih zadev, smo sejo hitro zaključile, potem smo pa prepevale prelepe slovenske pesmice, malo plesale in bile postrežene z okusnim prigrizkom, kar so preskrbele sestre Mary Gutzwiller. Angeline Hrovat in Dorothy Oberstar. Vse najboljše našim članicam, ki so praznovale svoj rojstni dan zadnji mesec kakor tudi vsem, ki boste obhajale ta mesec. Ne pozabite priti na prihodnjo sejo. ki se vrši 1. oktobra. Bo spet prav zanimivo za vse! Rose Chiodi, poročevalka. Za poročati imam žalostno novico, da je preminula naša zvesta sestra Margaret Tratar, ki nas je zapustila kar nanadoma. Njen smehljajoč značaj in zdrav humor s katerim nas je kratkočasila, bo zelo pogrešan. Naj počiva v miru. Preostalim izrekamo globoko sožalje. Tem potom priporočam vsem mladim članicam po našem železnem okrožju, da bi se večkrat oglasile v Zarji ter prišle na seje in sodelovale pri podružnicah, da hi bilo med nami več živahnosti in napredka. Naše starejše članice in matere so trudne po težkem delu ves dan in zvečer se ne sme pričakovati od njih, da bi za nas pripravljale zabave, ampak to naj bi storile mlajše članice. Prosim, da se oglasite v Zarji in povejte svoje mnenje v tem oziru. Pozdravljene! Mary H. Buchar, predsednica. Št. 52, Kitzville1, Minn—Skoraj ni mogoče popisati zanimivost in lepo zabavo, katero imamo na vsaki seji. Uver.jena sem, da bi vse prišle vsak mesec, ako bi imele količkaj pojma, kako luštno se imamo. Poleg vsega smo pa deležne vsak mesec tudi okusnega prigrizka. Pri nas imamo urejeno, da vsak mesec tri članice tvorijo odbor, ki pripravi prigrizek. Vsaka članica, ki spada tudi k šivalnem klubu pa dobi prav lepo darilo za njen rojstni dan. Naše seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu ob pol osmih zvečer. Sedaj, ko bo vreme hladnejše, bo kaj prijetno pridit skupaj. Če več nas bo, bolj bo luštno. To poletje se je zaročila sestra Angelina Russ. Članice smo priredile pardi njej v počast. Igrale smo karte in banko kakor tudi prepevale lepe slovenske pesmi. Želimo ji obilo sreče. Meseča julija je teta štorklja obdarila sestro Prances Turk z zalim fantkom, prvorojenčkom. Obilo zdravja in srečno bodočnost mu vse iz srca želimo! Pozdrav vsem sestram SŽZ! Bose Purkat, tajnica. Št. 66, Canon City, Colo.—V poletnem času so bile naše seje slabo obiskane in še posebno od strani mlajših članic. Obračam se do vseh in še posebno mlajših članic, da pridete v polnem številu na bodoče seje. Dne 3. septembra je nanagloma preminula naša mlada sestra Mary Konte, stara šele 18 let. Umrla je v teku dveh dneh potem, ko jo je zadela otroška paraliza. Ravno, ko se je pripravljala za poklic bolničarke, jo je zadela ta nesrečna bolezen ter zahtevala njeno nadebudno življenje. Poleg žalujočih staršev. Mr. in Mrs. Prank Konte, zapušča sestro Kristino in enega brata Frank ml. Bila je ena najbolj popularnih dijakinj ob času graduacije meseca junija letos. Spadala je tudi k drugim dekliškim klubom ter bila povsod priljubljena. Bila je tudi agilna pri fari sv. Mihaela. Pokopana je bila isto popoldne ob pol dveh na Lakeside pokopališče. Cerkvene obrede je izvršil Rev. Albert Scholler OSB. Naše globoko sožalje potrti družini. Naj ji Bog podeli večni raj. Na svidenje na seji 5. oktobra. Pridite vse! S pozdravom. Elizabeth Susman, poročevalka. Št. 56, Hibbing, Minn.—Zvezin dan v Minnesoti je napravil name globok vtis in spomini na lep program mi mnogokrat delajo kratek čas. Da je imel pripravljalni odbor mnogo dela, se razume, ker bilo je vse izvrstno izpeljano. Najbolj agilna med vsemi je pa bila gospa Mary Lenich, kateri smo vse dolžne pohvalo za njen neumorljiv trud in požrtvovalnost. Ponosne smo, da imamo zmožno osebo, kot je Mrs. Lenič v našem delu države. Hvala lepa vsem skupaj, ki ste sodelovali k sijajnemu izidu prvega Zve-zinega dne. V čast nam je bilo srečati urednico Albino Novak. Le škoda, da ,ie bil njnen obisk samo za en dan. Prihodnjič, upamo, da bo med nami delj časa. Št. 71, Strabane, Pa,—Zadnja seja je bila dobro obiskana. Članice so bile veselo razpoložene in zadovoljne, ker smo na tej seji ustanovile kegljaški klub in na prihodnji seji imamo pa določeno ustanoviti šivalni klub. Kako luštno je biti na zanimivih sejah, kot so naše. Tretje veselje ta večer je pa bilo takrat, ko je predsednica razdelila lepe nagrade, katere so članice pridobile v zaslugo za pridobitev 47 novih članic v zadnji kampanji. Naša podružnica je bila na četrtem mestu in zaradi tega prejela tudi nagrado $5 Hvala lepa glavnemu uradu za poslane denarne nagrade in čestitke našim marljivim agitatoricam za delo in trud. Naznanjam vsem članicam, da smo sklenile prirediti veselico dne 29. novembra in vabimo vse sosedne podružnice, da se udeležite naše zabave. Ob priliki vam gotovo povrnemo. Lepo prosim vse naše članice, da bi prišle v večjem številu na mesečne seje. Prihodnja seja bo posebno zanimiva, ker boste slišale poročilo od kegljaškega kluba, kakor tudi nadaljne podatke za šivalni klub. Katero zanimajo ročna dela, naj se gotovo pridruži k tej skupini. Več ko nas bo, toliko bolj luštno bo. Vsem bolnim članicam želim hitrega okrevanja. Fozdrav! Mar.v Tomsic, predsednica. Št. 74, Ambridffe, Pa.—Udeležba na naših sejah je s vsakim mesecem bolj pičla. Ne vem, kaj se je našim članicam zamerilo, da ne pridejo. Ali ste morebiti pozabile kdaj obdržujemo seje. Dovolite, da vam ponosno sporočam, da so naše seje prvo sredo vsak mesec. Na prihodnji seji bomo imele važne točke za rešiti. Kakor vam je vsem znano, nismo imele ta mesec nobenih posebnih dohodkov, zato smo na seji avgusta meseca določile, da bo vsaka članica plačala 25 centov v ročno blagajno. Prošene ste, da to čim-prej storite. Teta štorklja ie obiskala našo mlado članico sestro Mar.v Merges, kakor tudi sestro Elizabeth Brandovec. Čestitamo mladim mamicam ter želimo vsem skupaj najboljšega zdravja. Pozdravljene in na svidenje na seji 1. oktobra; Jennie Anžur, tajnica. Št. 77, N. S. Pittsburgh, Pa.—Vročina je za letos pojenjala; otroci so šli v šolo; ušesa so se tudi malo odpočila in sedaj bomo zopet začele misliti na delovanje pri naših društvih. Te misli so mi dale povod, da bom malo napisala v naš priljubljeni mesečnik Zarja. Zadnja seja je bila povoljno obiskana. Po seji smo imele domačo zabavo ter bile deležne prav dobrega prigrizka, katerega je serviral izbran odbor. Hvala lepa za vse dobrote. Na prihodnji seji 1. oktobra bomo zopet imele zabavo in da bo še bol: luštno, ste prošene, da pripeljete tudi svoje prijateljice in prijatelje, da bomo imele lepo udeležbo. Zahvaliti se moram gospe j Lokar, ki nam le dala brezplačno prostor za naš piknik, kjer smo se prav dobro zabavale. akoravno nas je bilo prav malo navzočih, in to zaradi vremena, ker tisti dan je padal dež kot za stavo. Na svidenje na seji! Mary Chmart, tajnica. Št. 81, Keewatin, Minn.—Vljudno se prosi vse naše članice, da bi gotovo prišle na sejo meseca oktobra in novembra, ker bi rade odločile nekaj važnega za decembrsko sejo. Po navadi je udeležba tako pičla, da ni mogoče priti do zadovoljivih zaključkov. Lepo vas prosim, da se bolj vneto zavzamete za dobrobit podružnice, v Zarji lahko berete, da pri drugih podružnicah izvrstno napredujejo zato, ker pridejo članice na seje a pri nas ste kar pozabile. da ste članice št. 81. Skrajni čas je, da se enkrat skupno udeležimo seje in podamo dobre nasvete, s katerimi bi omogočile lepši napredek pri podružnici. Lep pozdrav celokupnemu članstvu! Mary Naglič. Št 88, Johnstown, Pa—Drage sestre! Zadnja seja 7. septembra je bila še precej dobro obiskana, toda bila bi lahko še večja udeležba, ako bi imele med seboj več zavednih članic. Podružnica šteje 116 rednih članic, kar Je lepo število, toda pogrešamo med nami več zanimanja za seje. Seje se vršijo v navadnih prostorih vsako prvo nedeljo v mesecu ob sedmih zvečer. Darilo je pripravljeno za članico, katere ime bo dvignjeno in je navzoča na seji, zato poskrbite, da pridete prav gotovo na sejo v oktobru. Sporočam- vsem sestram, da je bilo sklenjeno na zadnji seji o Halloween pardiju. Vse navzoče članice so se izrazile, da bodo prispevale k lepemu uspehu in to se prosi tudi od vseh drugih članic, ki niste bile na zadnji seji. Prošene ste za prispevek, naj si V BLAG SPOMIN POKOJNIM SESTRAM, KI SO PREMINULE PRI SLEDEČIH PODRUŽNICAH ŠTEV. 3—Mrs. Margaret Mehle, 1230 Taylor Avenue, Pueblo, Colorado—rojena 15. septembra 1870, pristopila decembra 1926, umrla 9. avgusta 1941. ŠTEV. 6—Mrs. Mary Spetich, 263 29th Street, Barberton, O. —rojena 31. marca 1896, pristopila 5. avgusta 1,929, umrla 20. avgusta 1941. ŠTEV. 10—Mrs. Rose Speh, 1209 E. 167th Street, Collinwood, Ohio—rojena 31. marca 1880, pristopila 2. maja 1929, umrla 27. julija 1941. ŠTEV. 14—Mrs. Mary Pajk, 20572 Lindbergh Avenue, Euclid, Ohio—rojena 16. februarja 1879, pristopila 16. oktobra 1928, umrla 29. julija 1941. ŠTEV. 18—Mrs. Jennie Sodja, 1278 E. 167th Street, Cleveland, Ohio—rojena 31. oktobra 1884, pristopila 15. maja 1929, umrla 18. avgusta 1941. ŠTEV. 25—Mrs. Frances Debelak. 1029 E. 64th Street, Cleveland, Ohio—rojena 9. marca 1871, pristopila 12. maja 1930, umrla 10. avgusta 1941. ŠTEV. 25—Mrs. Jennie Nahtigal, 6416 Metta Avenue, Cleveland, Ohio—rojena 22. oktobra 1892, pristopila 10. junija 1935, umrla 4. avgusta 1941. ŠTEV. 56—Mrs. Margaret Tratar, 1714 4th Avenue, Hibbing, Minnesota—rojena 14. januarja 1893, pristopila 15. avgusta 1933, umrla 2. septembra 1941. Gospod sprejmi blage duše v Svoje nebeško bivališče! bo že karkoli, katerega prinesite ali pa pošljite tajnici. S tem bomo pomagale naši ročni blagajni, da ne bo šla nazaj, ker imamo redno poslovne stroške kot imajo pri drugih podružnicah. Članice, ki so bile navzoče na zadnji seji, so zopet darovale za reveže v domovini in tiste, ki še niste to storile, ste vljudno prošene, da svoj prispevek oddaste na prihodnji seji. Drage sestre, le pomislimo, kako srečne smo, da smo v Ameriki. Koliko trpljenja, lakote in groze morajo prestajati naši ubogi rojaki in rojakinje v stari domovini! Odprimo svoja srca in darujmo po svoji možnosti. V zadnji Zarji smo brale, da se prične prihodnja kampanja s prvim decembrom. Prav dobro bi bilo za našo podružnico, ako bi se takoj v začetku pokazale navdušene za pridobitev novih članic ter šle s polno paro na delo. V decembru bo naša Zveza stara 15 let, in za ta pomembni jubilej bi morala vsaka članica nekaj darovati in lepšega daru ni, kot pridobiti novo članico. Nagradi od zadnje kampanje sta pri naši podružnici prejeli podpredsednica Mrs. T. Zallar in podpisana. Prav lepa hvala glavnemu uradu za sprejeti nagradi. Pozdrav vsem sestram! Mary Lovše, tajnica. Št. 99, Elmhurst, 111.—Ta mesec nisem imela namena napisati dopis v Zarjo, toda moje veliko presenečenje me je privedlo do tega, da pišem ter se lepo zahvalim glavnemu uradu za krasno Zvezino broško, katero sem z veselim srcem prejela in jo bom vedno s ponosnom nosila. Iznenadena sem bila na zadnji seji, ko mi je predsednica podarila to krasno broško, katera mi ostane v časten spomin. Obljubim tudi v prihodnji kampanji sodelovati Po svoji najboljši moči. Naznanjam vsem sestram, ki ste bile odsotne zadnji mesec, da se vrši prihodnja seja na drugo nedeljo, 12. oktobra in sicer pri sestri Zora Krajnik, 2544 Augusta Blvd., Chicago. Prvo nedeljo v oktobru bomo pa spet romale na ameriške Brezje v Lemont. To bo zadnje romanje k Mariji Pomagaj na Brezje za leto 1941. Ponovno poživljam vse sestre na prihodnjo sejo. Molile Remec, zapisnikarica. Št. 101, Duluth, Minn. — Najlepža hvala naši ustanoviteljici, glavni nadzornici, gospej Mary Lenich za $5 ček, katerega je prejela za ustanovitev podružnice št. 101 in ga nato poklonila v našo ročno blagajno. Bog ji daj zdravje, da bi še dolgo vrsto let delovala za dobrobit Zveze. Poletje je minilo in nahajamo se že v jesenskih dnevih. Naše pridne člani so kot čebelice zbirale skupaj stvari, da bodo imele vsega dovolj za zimo. Zato smo odložile sejo za tri mesece v poletju, to je bilo za junij, julij in avgust. Odslej se pa zopet vršijo naše seje redno na vsak tretji torekiv mesecu. Prav lepo prosim vse članice naše podružnice, da pridete na sejo v oktobru. Obenem vas opominjam, da se bo s prvim decembrom odprla kampanja za nove članice in treba bo stopiti na noge, da pridobimo v naš krog še ostale Slovenke, ki niso še včlanjene prL Slovenski ženski zvezi. Kakor smo brale v dopisih, se je * prvi Zvezan dan v Minnesoti prav lepo obnesel. Prav zanimiv dopis je napisala sestra Mary Shubitz iz New Du-lutha. Bilo mi je žal, da sem morala ostati doma in to radi bolezni svoje hčere, kateri je zdravnik prepovedal stopiti na noge in zame ni bilo drugega izhoda kot biti doma pri njej. Bolna je tudi sestra Anna Antončič, kateri se zdravje počasi vračuje. Bog daj vsem bolnim sestram skorajšno zdravje. Članicam priporočam, da obiskujete bolne sestre, ker s tem jim boste prinesle največjo tolažbo v dolgih dnevih v bolniški postelji. S sestrskim pozdravom, Mary Zabukovec, predsednica. OBISK NA OGLESBY, ILL. Na prijazno povabilo odbornic in članic podružnice št. 89 iz Oglesby, III., so se glavne odbornice mudeče na polletni seji SŽZ v glavnem uradu, udeležile sprejema ondotnih članic, prirejen njim na čast. Bilo je 17. julija, po seji ob pol šestih zvečer, ko smo se odpeljale glavne odbornice v dveh avtomobilih na Starved Rock, kjer je bil naš prvi sprejem. Starved Rock je nekako eno uro in pol vožnje iz Jolieta ter je eden najkras-nejših prostorov v državi Illinois, ki ima zgodovinski pomen še od indijanskih časov. Nahaja se na hribu, pod katerim se razteza jezero, obdano od krasnega parka. Ko smo dospeli tja, so nas že čakale članice in odbornice zunaj pred “Lodge” dvorano ter nas takoj prijateljsko pozdravile. Tu nas je že čakal slikar in nato smo bile sprejete v dvorano, kamor smo se prisedle k “horseshoe” mizi. Vsa jedila so bila zelo okusna; vsako gl. odbornico kakor tudi članico je čakalo poleg krožnika tudi “corsage,” programska knjižica in pa “Place Card,” vse ročno delo spretnih članic iz Oglesby. Predsednica Mrs. Livek moli naprej, nakar se je pričela večerja. Ker se je začelo hitro temniti ni bilo mnogo časa za ogledovanje po tem prostoru, vendar takoj na prvi pogled se je vsem glavnim odbornicam ta kraj zelo dopadel. Vsem, katere smo se mudile pred tremi leti v domovini na izletu SŽZ, se je zdelo, kakor da smo v hotelu poleg Bleda, skoraj tak razgled se nam je nudil. Takoj so nam ondotne članice priporočale ta kraj za konvencijo SŽZ, ki bi bil prav idiličen za vse delegati-nje. Je prostor za počitek, za zabavo in delo. Podale smo se proti domu članic od št. 89 v dolgem sprevodu ondotnih članic. Prišedši na glavno cesto Oglesby zagledamo, akoravno je bilo že temno, gručo članic, soprogov in prijateljiv, ki so nas že oddaleč pozdravljali. Na sredi stoječ policaj je delal red, da smo se bolj nemoteno ustavili. Takoj vstopijo do nas male deklice oblečene v ljubkih belih oblekah s cvetlicami v rokah, kakor male tovarišice. Ena izmed teh stopi naprej ter pozdravi gl. predsednico Mrs. Prisland, nakar ji izroči cvetlice. Vse omenjene deklice so članice mladinskega oddelka št. 89. Zopet nas je čakal drug slikar in dasiravno je bila že noč, nas slika vse skupaj z članicam in malim deklicam pred dvorano. Nato se podamo v dvorano, kjer se je začel pravi sprejem. Predsednica Mrs. Livek v imenu podružnice pozdravi odbornice, nakar zapoje pevski zbor podružnice št. 89 iz Oglesby in La Salle, 111. Pesmi so bile krasne in vsak, kdor je slišal ta zbor, je bil vesel slišati krasne pesmi, katere, nam obujajo spomine na staro domovino. Po- slušala bi jih naprej in naprej neprenehoma. K besedi je bila pozvana gl. predsednica Mrs. Prisland, ki je po naročilu št. 89 izročila charter predsednici ondotne podružnice Mrs. Mary Livek, ter obenem čestitala tajnici Mrs. Mary Meglich, katera je podružnico ustanovila in katera se mnogo žrtvuje za razvoj iste. Sledili so govori ostalih gl. odbornic, ki so bile sledeče: gl. tajnica Mrs. Josephine Erjavec, gl. blagajničarka Mrs. Josephine Muster, gl. nadzornice Mary Tomazin, Mary Otoničar in Mary Lenich, ter glavna odbornica Ema Shimkus, ki je obenem tudi predsednica št. 24 v La Salle. Na programu so nastopile mlade članice št. 89 ter proizvajale njih umetnost v plesih, petju in godbi. Število teh so prejele nagrade za nastope na radio postaji WLS. Akoravno je bila dvorana nabito polna, vendar so udeleženci tega večera ostali do konca, kajti programu je sledilo kazanje filmskih slik; od Zvezinega dneva lanskega leta, katere slike smo prinesle s seboj iz gl. urada. Ura se je bližala na polnoč in me gl. odbornice, rade ali nerade, smo se morale posloviti od prijaznih članic in odbornic št. 89, katere so bile nad vse postrežljive, saj njih gostoljubnost je znana vsakemu, kateri se oglasi pri št. 89 v Oglesby, 111. Čeravno je bila pot iz Oglesby nazaj proti Jolietu že proti jutru, vendar prijazen sprejem, katerega smo doživele sredi članic št. 89, nam ostane za vedno v prijetnem spominu. Tem potom si štejem v prijetno dolžnost, da se najtopleje zahvalim odboru pod vodstvom predsednice Mrs. Livek in tajnice Mrs. Meglich, kakor vsem ostalim članicam za vse,'kar ste storile za nas, da smo med vami preživele tako lep večer. Gl. odbornice in članice slikane pred! dvorano v Offlesby, 111. Zopet imamo en dokaz, da tam, kjer je Slovenska ženska zveza, se najde gostoljubnost in prijaznost. Torej Bog živi št. 89 ter jim želim še mnogo napredka v bodočnosti. Josephine Erjavec, glavna tajnica. Prisrčna hvala! Za moj rojstni dan, 7. septembra, sem prejela nešteto voščil in čestitk od so-odbornic in sosester iz vseh krajev Amerike. Prejela sem tudi mnogo lepih spominkov in daril, kar mi je napravilo mnogo veselja. Solze mi zali-vaio oči in to od veselja, ko ogledujem pred seboj krasna darila, katera sem prejela od dragih mi prijateljic. Mislim si. kako daleč seže naše delovanje med sestrami, katere sem spoznala potom naše Zveze in zato sem iskreno hvaležna, da imam priliko delovati med vami, drage sestre in želim, da bi še dolgo vrsto let uživala vaše prijateljstvo, kar mi bo vselej v popolno zadovoljstvo in veselje. Bog vas živi! Mary Lenich, glavna nadzornica, Eveleth, Minn. Draga Nežika: Da ne boš rekla, da sem čisto nate pozabila, Ti danes pošiljam mično zgodbico, ki se je nekemu našemu pionirju tukaj pripetila. Bilo je pred mnogimi leti, ko so prvikrat stopali na ameriška tla naši slovenski rojaki. Pueblo je bila takrat Se majhna naselbina. Mesto je pa že imelo štrit karo. v ponos vseh prebivalcev. Neki naš rojak, ki je bil slučajno lz Ribnice doma. gre lepega dne po cesti, kjer je tekla proga štrit kare in ves v sebe zamišljen razmotrival, kako je ta Amerika ena fajn kontra, ko je vse prosto in fraj in se ni treba vsakomur priklanjati in klobuka pod pazduho nositi. Tako zamišljen sliši za seboj cingljanje štrit kare. kar smatra za pozdrav. Obrnil se je in prijazno pomahal kondukterju. češ. lepo Je, da me takole pozdravljate. Cingljanje se je nadaljevalo v veliko radost našega rojaka, ki si Je do-mišljeval, kako imeniten da je, saj v starem kraju so komaj kakemu škofu zvonili. Končno se je štrit kara ustavila za njegovim hrbtom in kondukter ga je vprašal, zakaj ne, gre iz tira in se umakne. Rojak je debelo pogledal in še le sedaj razumel, zakaj je bilo tisto zvonenje. Pa se mu je le za malo zdelo, saj je vendar v Ameriki in sam svoj gospod. V polomljeni angleščini je zasolil kondukterju: “Jaz se že lahko umaknem, če se čem, pa se dajte umakniti vi s svojo štrit karo, če se morete!” Pa še drugič kaj; zdaj sem bizi z obiranjem breskev. Ali jih hočeš en besket? Lepo pozdravlja. Teta MINKA. -------------------o------------------ Sodnik: “Čudno se mi zdi. da ste okradli blagajno, blaga, ki je bilo naloženo v trgovini se pa niste dotaknili.” Tat: “Lepo vas prosim, gospod sodnik. nikar mi še vi tega ne očitajte, saj me je žena že zavoljo tega dovolj ozmerjala.” * Sodnik: “Ali znate pisati, oče?” Kmet: “Tako že kot vi.” Sodnik: “Odgovarjajte dostojnejše, če ne, vas pustim zapreti.” Kmet: “Prosim ponižno, oni se podpišejo tako, da živ krst ne zna brati, zato sem pa menil, da tako bi tudi jaz znal pisati.” Sodnik: “Vi tedaj priznate, da ste tožniku pripeljali klofuto? imate še kaj za pripomniti?” Toženec: “Hm, če dovolite, še dve ali tri klofute bi mu rad dal.” * Majk: “Kaj. ali ti je zdravnik spet dovolil piti pivo?” Žan: “Da, dva vrčka na dan.” Majk: “Ampak, ti si jih nocoj šest izpraznil.” Žan: “Kakopak! Imam namreč tri zdravnike.” * Soseda na obisku: “Tale vaša ura pa ne kaže prav.” Gospodinja: “Ja. nekaj je pokvar- jena. pa nam še kar dobro služi, ker smo je vajeni. Kadar kaže šest in bije 12, takrat je ravno tri.” * “Kako pozno je že?” vpraša Marko svojega prijatelja, ko se vračata iz sa-luna, “Nič.” pravi ta. “Kako — nič?” “Ker še ni ena," je bil prijateljev modri odgovor. MISLI Red je pol življenja. * V mladosti se učimo, v starosti pa razumemo. * Čista vedrost žene je studenček, v katerem se mož vsak čas okrepča. • Samo kdor pozna življenje, pozna tudi usmiljenje: kdor strada, rad da; velikodušni so tisti, ki so sami revni. * Kdor hoče biti prijatelj vsakomur, ni nikomur prijatelj. Kogar hoče Bog kaznovati, mu razveže jezik. Milena: KORISTNI NASVETI Grda navada, ki škoduje zdravju. Mnogo ljudi ima navado, da si pri štetju papirnatih bankovcev oslinijo prste z ustnicami oziroma z jezikom. Pri tem ne pomislijo, kako umazani so stari bankovci, preko koliko nečistih rok in še nečistejših žepov in denarnic so že romali. Ako bi odstranili le nekaj nesnage s teh papirjev in bi jo raztopili v vodi ter postavili pod povečevalno steklo, bi videli neštevilno drobnih klic najopasnejših nalezljivih bolezni. Kdor si pri seštevanju bankovcev ali pri obračanju listov v knjigah z ustmi moči prste, nosi vse to, včasih smrtonosno blato, naravnost v usta in si sam koplje svoj grob. Umivanje elave se ne sme vršiti prepogosto in tudi ne preredkokdaj. Kdor umiva glavo in pere lase vsak teden, ne pušča lasišču dovolj časa, da bi proizvajalo dovolj maščobe, ki je potrebna za dobro uspevanje las. Na ta način prekomerno negovani lasje postanejo sčasoma suhi, krhki in pusti, lomijo se in se na konceh cepijo. Ako puščamo lase predolgo neoprane, pa izgube svoj lesk, sprijemljejo se in so videti vsi potni in mastni. Zato je treba tudi v tem oziru hoditi neko srednjo pot: ne preveč in ne premalo. Kdor si pere lase na vsaka dva tedna, stori nekako najbolj prav. Natančnejšega pravila za vsakogar ni možno navesti, ker so nekatera lasišča že po svoji naravi jako mastna, medtem ko so druga suha. Priporočljivo je umivanje z beljaki, ki jih stepemo v sneg. S snegom dveh beljakov si dobro in temeljito zdrgnemo lasišče tako dolgo, da ostane končno voda popolnoma čista. Mila pri takem umivanju ne uporabljajmo. Pol ure odmora po obedu naj bi si privoščila vsaka žena brez izjeme. S tem pa še ni rečeno, da naj takoj, ko odloži žlico, leže in zaspi. Nikakor ne, trdno spanje na poln želodec ovira prebavo in povzroča razne motnje v človeškem organizmu. Žene, ki nagibljejo k debelosti, naj se po obedu pol ure gibljejo, opravljajo kako lahko delo, se izprehajajo, ker sicer prav gotovo postanejo še močnejše. Šele, ko je za-vžita hrana vsaj deloma prebavljena, smejo leči; a tudi tedaj ne za več ur, nego samo toliko, do se nekoliko spro-ste vsi udje. Slabotne, nervozne, prekomerne suhe osebe pa store prav, ako kmalu po jedi ležejo in počivajo vsaj eno uro. Tak odmor dela čudeže, pomiri živce, okrepi mišice in da je novih moči za nadalnje delo. ZAKAJ CVETJE UVENE Hlad ohrani cvetje del j časa sveže in zato postavljamo šopke cvetlic v ledenico, ako jih hočemo imeti sveže in lepe za drugi dan. Ako pa hranimo v ledenici tudi jabolka, banane, hruške itd. pa tudi hlad ne pomaga več. V kmetijskemu oddelku so poskusili in prišli do zaključka, da sadje in cvetje ne spadata skupaj. Sadje razvija plin (ethylene gas), katerega cvetje ne prenese in uvene. Torej v ledenico spravimo cvetje čez noč le tedaj, če ni v njem nobenega sadja. To lastnost sadja so preskušali vrtnarji, ki hranijo vrtno grmičevje čez zimo. Vrtnice izpulijo in shranijo v hladilnici za spomladanski trg. Frances Sušel: DOMAČA KUHINJA Kokoš v omaki (Chicken a la king-) Dve žlici sesekljane zelene paprike, eno skledčko zrezanih gob. štiri žlice masla, pet žlic moke, eno skledčko mleka, eno skledčko juhe, eno žličko soli, ščep popra, dve skledčki na kocke zrezane kokoši, en četrt skledčke po dolgem zrezane dišave (pimiento), šest kosov kruha (toast). Kuhaj zeleno papriko in gobe v maslu, da je mehko. Deni v dvojni lonec (double broiler), dodaj moko in dobro zmešaj. K temu dai mleko in juho ter mešaj ves čas, da se zgosti. Posuj s soljo, poprom in dodai kocke kokoši in pimiento, da zavre. Serviraj na kruhu (buttered toast). Bifstek i»a.i (Beefsteak pie) Za skorjo (crust) se potrebuje: eno skledčko moke, četrt žličke soli, eno žličko pecivnega praška, pol skledčke masti, pol skledčke stlačenega krompirja. okrog en četrt skledčke vode. Za nadev (filling) se potrebuje: en funt in pol steka, dve žlički moke, eno žličko soli, ščep popra, ščep zmletih klinčkov, malo vode. Presej skupaj moko, sol. pecivni prašek: k temu zdrobi mast ter dodaj krompir in vgneti kot testo z vodo. Potem daj na hladno, da pripraviš nadev. Zreži stek na tanke koščke, vsak košček posuj z moko, soljo, poprom in klinčki (dišave zmešaj skupaj, da pride povsod potreseno enako). Na vsak košček mesa deni malo masti in skupaj zavij in zloži v globoko kozico. Meso polij z vodo. dobro pokrij in daj v pečico, kjer se naj počasi peče za eno uro. Odkrij. razvaljaj testo, s katerim pokrij meso. Daj nazaj v pečico in peci okrog pol ure. K mesu lahko dodaš tudi eno ledvico, ostrige ali gobe, kar bo dalo paju še boljši okus. Jelly Roll Tri jajca, eno skledčko sladkorja, tri žlice vode, eno skledčko moke. malo soli. eno žličko pecivnega praška. Vtepi jajca in sladkor, da postane gosto; dodaj vodo in k temu vloži moko, sol in pecivni prašek skupaj presejano dvakrat. Daj v nizko kozico, katero podloži z vozkovim papirjem (wax paper). Na ta papir vlij testo in peci 12 minut v vroči peči okrog 400 do 425 stopinj vročine. Stresi na krpo, posuto s sladkorjem, pomaži s gorkim želijem in hitro skupaj zvij. ---------o-------- Luskine rib so tudi porabne Ribie luskine niso imele prav nobo-ne vrednosti, dokler se ni začela industrija plastike. Kar je šlo prej v smeti, gre sedaj za izdelavo različnih predmetov. Za plastiko biserne esence kupujejo luskine po 10 centov funt, kar pomaga ribičem do dobrega zaslužka. Tem izdelovalcem je več za luskine kakor pa za ribe. Ko se ribiči vrnejo z ribolova, hitro postrgajo svoje čolne, da poberejo odpadle luskine z dna. Resnica je, da vsaka reč prav pride. Zdenka Rydvalova: UJETI PTIC YZVEDEL sem, da je mala vila, ki sem jo videl rasti od temelja, last mojega prijatelja iz mladih nog. Sedela sva v isti klopi na gimnaziji in si obetala večno prijateljstvo. Potem naju je usoda ločila. Prijatelj Mirko Jenčič je šel na tehniko, jaz pa študiral medicino in sem postal zidravnik v podeželskem mestu, kakor je bil moj oče. Tu so bili ljudje zdravi kakor ribe. Zdaj pa zdaj sem komu obvezal rano, predrl in očistil tvor, predpisal mazilo za to in ono—in kadar je šlo zares, je bila bolniku duša že skoraj na jeziku. Z Jenčičem sem se srečal, še preden se je priselil. Ta je bil drugačen ptič. Imel je premoženje, slovel za imenitnega stavbenika, in njegova žena je bila baje najlepša ženska Njegovemu sinčku je bilo tri leta. Da se hoče nastaniti v takem gnezdu—čeprav ne brez naravnih krasot—se nisem čudil. Jenčič je bil posebne narave človek. Spominjam se, da mi ni dovolil, da bi razen z njim govoril še s katerim svojim sošolcem. Visel je, kakor pravimo, na vsem, kar je bilo njegovo. Gospo Ivanko Jenčičevo sem videl prvič ne dolgo potem. Tega srečanja ne bom nikoli pozabil. Stala je pri cvetoči jablani. Bila je lepa, toda to ni bilo vse. Pogled njenih oči me je nekako vsega prevzel—vse dni sem premišljal, s čim naj jih primerjam. Bile so temne, čudovito globoke kakor samotni tolmuni ponoči. Iz previdnosti svojega obiska nisem ponavljal. Toda sama sta me poklicala—k malemu Milanu, ki se je menda prenajedel češenj. Ležal je v posteljici, ves razbeljen od vročine, in gospa Ivanka je klečala pri njem z obupom v bledem obrazu. “Rešite mi ga, gospod doktor!” je zatarnala in sklenila roke pred menoj. Dal sem otroku preprosto zdravilo za blu-vanje in, dokler ni zdravilo storilo svojo dolžnost, sem hodil in se razgledoval po sobi. Pri oknu je stala kletka, in v njej .je bil kos. Pogledal mo je z drobnim, temnim očešcem. In v tistem trenutku se je vrnil moj pogled k Ivanki. Nasmehnila se je ter mi pojasnila s svojim zvonkim neizmerno sladkim glasom: “Ujetnik—Milan ga je našel na vrtu z ranjeno perutjo. Skupaj ga negujeva in, ko bo ozdravel, ga bova spustila.” Ujeti ptič—da—tako je bilo—ves čas je bila Ivanka videti kakor ujeta, ranjena ptica. Nisem vedel zakaj—ampak čutil sem to. Milanu je bilo bolje. Ležal je mirno, nekoliko utrujen. Zdajci je poprosil: “Mamica, zapoj!” Ivanka se je prestrašila. “Ne—to ne—Milan, rajši ti povem pravljico!” je obljubljala. “Zapoj!” je vztrajal deček. Zakaj ni hotela? Ali se je sramovala? "Gospa, ustrezite mu; če bi jokal, bi se mu lahko zvišala toplota,” sem rekel nežno. “Res?” Nemirno me je pogledala. Potem je vzela dečkovo glavo v roke, jo stisnila k sebi, in njene ustnice so se razpočile kakor popek krasne vrtnice. Pela je. Moj Bog, kako je pela! Še nikoli nisem slišal tako sladkega in zvonkega glasu. Poslušal sem kakor očaran. Zdajci so se odprla vrata. Na pragfl je stal Jenčič. Ustrašil sem se njegovega obraza. Glas mlade žene se ie zlomil v grlu in izzvenel kakor vzdih. Nekaj časa je bilo vse tiho—potem pa je boječe rekla Ivanka: “Milan je hotel . . Mož ni odgovoril prijel me je za roko in se zaril z nohti vanjo. Peljal me je ven. Šel sem molče za njim. Potem se je obrnil in hripavo dejal: “Ne bom tega prenesel—vem—polna je tega prekletega petja! Bila je pevka—toda jaz jo hočem samo za sebe—to je v njej—vem, da hrepeni, da bi pela—ampak obljubila mi je, da ne bo—iz ljubezni do mene in do Milana—pa je danes vendarle—jaz—jaz tega nočem!” Tresel se je kakor v mrzlici, nedostopen za pametno besedo. Žal mi ga je bilo, toda—nad njo—nad Ivanko mi je krvavelo srce. Kakor ujeta ranjena ptica! Drugo jutro sem spet prišel pogledat Milana. Deček je bil čil in je imel polno posteljico igrač. Vendar pa si je želel kletko s kosom. Ivanka je imela rdeče, žalostne oči. Ker je deček tako prosil, je snela kletko in mu 1o postavila na blazino. Milan je odprl vratca in segel z drobno roko v kletko. Ptič je frfotal, potem pa zletel ven in sedel na knjižnico. Mežikal je in naglo dihal. Zunaj je žarelo sonce na brezoblačnem nebu. Kos je razpel peruti, se zaletel proti oknu, za katerim je čutil prostost in svobodo. Slišal se je udarec na steklo, in črni ptič je padel na tla. V odprtem kljunčku je zardela kri, oči so se mu zameglile. Molče smo stali—jaz—žena in otrok—potem pa se je Ivanka vrgla k posteljici, objela otroku noge in bolestno zaplakala. Kdo ve, kaj se je godilo v njeni duši. Nato nisem precej časa videl rodbine svojega prijatelja. Šele—ko so me poklicali—k Ivanki. Z avtomobilom se je peljala v okolico—sama—in—ni se več vrnila. Avtomobilska nesreča . . . Roke so se mi tresle, ko sem privzdigoval to lepo glavo z odprtimi usti. Bil je na njih smehljaj, v kotičku pa rdeča kaplja krvi. Ujeti ptič je razpel krila k poletu. Pot v svobodo se je odprla. Prepovejte soncu, da ne sme greti, cvetlici, da ne sme cveteti—ptiču, da ne sme peti! Moj prijatelj se je odpeljal in prodal vilo. Nikoli ne grem v to stran. Toda na mojem vrtu, vrtu podeželskega zdravnika, je z bršljanom porastel kamen. Pod njim spi Milanov kos. Zakopal sem ga tja, kakor da sem slutil, da mi bo postal ta kraj pokopališče najdražjih spominov—na Ivanko. Zakal imel sem jo rad. No. 10—Vol. XIII. The Dat&n October, Ml OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA YOUTH AND RECREATION BOARD DISTRICT 1—Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio., president of Board DISTRICT 2—Miss Molly Surnie, 222—57th St., Pittsburgh, Pennsylvania DISTRICT 3—Mrs. Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott Ave., Chicago, Illinois DISTRICT 4—Mrs. Frances Marinshek, 438 Sheridan St., Ely, Minnesota DISTRICT 5—Mrs. Dorothy Meister, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colorado DIRECTOR OF .JUNIOR DEPARTMENT—Miss Albina Jancar 1688 E. 32d St., Lorain f>hi- JUGOSLAV RELIEF CONTRIBUTIONS COLORADO Branch No. 3, Pueblo, Colo...........................$ 25.00 Branch No. 63, Denver, Colo............................ 5.00 ILLINOIS Branch No. 30, Aurora, 111......................... 13.50 Branch No. 99, Elmhurst, 111........................ 4.00 Branch No. 2, Chicago, 111........................ 10.00 Branch No. 20, Joliet, 111......................... 25.00 Mrs. Frances Mihalek, member of No. 20................ 1.00 Branch No. 22, Bradley, 111......................... 5.00 Branch No. 89, Oglesby. Ill......................... 2.59 WISCONSIN Branch No. 12, Milwaukee, Wis...................... 12.50 Branch No. 1, Sheboygan, Wis...................... 15.00 OHIO Branch No. 21, Cleveland, Ohio ..................... 5.00 Branch No. 41, Cleveland, Ohio .................... 10.00 CALIFORNIA Branch No. 13, San Francisco, Cal................... 5.00 PENNSYLVANIA Branch No. 71, Strabane, Pa......................... 5.00 MINNESOTA Branch No. 33, New Duluth, Minn..................... 5.00 Branch No. 19, Eveleth, Minn..............;............ 2.00 Branch No. 35, Aurora, Minn......................... 3.00 Total until September 10, 1941 ................$153.50 • * * We can see from the above report that the state of Colorado answered the call for Jugoslav Relief. No. 3 of Pueblo has sent a sum of $25.00, and No. 63 of Denver the amount of $5.00. It is also worthy noting that No. 30 of Aurora, Illinois, which has only 43 members, contributed $13.50. I hope that many other branches will follow this worthwhile example. I am very thankful to all branches who have up to date contributed to this noble cause. In the past month branches No. 2, 12 and 99 were added to the list. Mrs. Frances Mihalek of No. 20 donated $1.00 into the fund. By sending your contributions you show that you have a merciful heart for all in distress and for those, who today are suffering of want, perhaps many of these far from their homes. Many who were ordered to leave their homes and go to Serbia with only a few belongings with them. Children were forced by the Nazi tyrants to leave their parents, ranging from five to sixteen years, and forced to tramp their way to Germany without food and only scanty clothing. Among these unfortunates may be your parents, sisters, brothers, aunts, uncles, perhaps friends of your earlier days in the old country or either their chi.ldrjen. Can we leave them suffer any longer? Many times we may hear: Why should we help? We have no one in Europe. My people are all here in America. If this is the case then you are twice fortunate to have them all here. But then it is twice your duty to help those abroad in the country of your relatives. Give them all the assistance you can afford. Luck has not been with all of those in Slovenia as it has been perhaps with you. We are not thankful enough to God for all He has given us. How can we bo happy if we pause and think of the many unfortunates of our Slav race and of the many who can be called our own? Do not say, “We are Americans. Why should we care?” That is not the proper attitude from a Christian and a Slav. We should be proud of our Slav ancestry. And after our americaniza-tion we are as yet Slavs. The immigrants from Europe made America what it is today. To be a good American you must be also a good hearted individual. So, dear sisters, members of the Slovenian Women’s Union, I depend on you that you will do your share towards this needy cause. Do not hesitate any longer, but send your contributions as early as possible. I expect to have your branch listed for the next time. Remember your contributions whether large or small will be gratefully accepted. JOSEPHINE ERJAVEC, vice president, Jugoslav Relief Committee of America Slovene Section. ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 1, Sheboygan, Wis. — Our first fall meeting was very lively and well attended. Awards from the last campaign were presented by Mrs. Prisland to the following members: Mary Krainz, Ann Modez, Mary Fedran, Christine Rupnick and Margaret Fischer. A report on Jugoslav Relief and on the Red Cross was given by our Supreme President. We were able to get twelve volunteers to sew for the Red Cross this fall. Mesdames Mary Fedran and Anna Zavrl were recently honored by receiving a small Red Cross insignia for their untiring work for this worthy cause. For the fifteenth anniversary we will have the following program: November 30th a card party with a short program, following Sunday Holy Communion in a body for the deceased members, after the annual meeting a program will be given honoring the charter members. Cooking class will begin again at the October meeting at 7:15. All interested please be present. Bowling is also getting under way. Many of our members are planning to bowl and we wish them all the luck in this coming season. Regards, MARGARET FISCHER. No. 4, Oregon City, Ore. — I wish to express many thanks to every member of Branch No. 4, for the lovely shower before my marriage. The beautiful chenille bedspread and the many individual gifts will be remembered very dearly for many years to come. Thank you all from the bottom of my heart. MRS. HENRY PLANTON, (Rase Gerkman) No. 10, Cleveland (Collinwood), O. — It was a huge crowd which jammed the Log Cabin at Euclid Beach Park for our annual Field Day; but I’m sure that the people were amply repaid for the slight discomfort during the long program for the teams’ intricate drill work and colorful military uniforms must have been a thrill to behold. For the second successive year our team has claimed the honor medals for performing the best drill work on Field Day. It was hard work on the part of the girls, especially since the team had to do its drilling on Sunday afternoons; but for all this I feel sure that the cadets feel satisfied. It was great work, girls, and all credit goes to you and to our beloved drillmaster Mr. Charles Hutton. Congratulations must also go to the St. Vitus Cadets who came in second (and a close second, too) and to the Lorain Cadets for winning third place, and to all other teams on their fine performance. Frank J. Lausche, mayorality candidate delivered a brief address in which he paid glowing tribute to womanhood. He stressed the need for woman’s loving guidance, — “for you,” our former judge stated, “the womanhood of America, are our inspiration and our hope. Everywhere from the embattled countries come reports of the courage and valor of the women, young and old; for it is the women who inspire, who guide the men.” The dances by the juniors of the Cleveland branches were beautifully demonstrated especially the lovely renditions of old Slovene folk dances. Our juniors did very well and they join me in congratulating the juniors of Branch No. 14 for their lovely dancing. I’m sure that both junior circles are proud of their loving cups presented to them by Dr. James W. Mally, Jugoslav Consul in Cleveland. Chairman and mistress of ceremonies of our Field Day celebration was Col. Albina Novak, resplendent in her new colonel’s uniform. In appreciation of her splendid work the cadets presented her with a token of their esteem, but no token, however great, can repay her many good deeds so all that we, the combined cadets of all the teams can do, is to offer her our heartfelt thanks. I must congratulate cadet Alice Boitz on assuming the presidency of our team and wish her much luck in executing her present office. Best of luck also to our new honorary cadet Lillian Karis. FRANCES SUSEL, Captain. No. 20, Joliet, 111. — To continue from last month we shall speak first of St. Joseph’s Jubilee celebration which took place August 31. The parade preceding the 11 o’clock Mass was an immense affair. The Joliet Township High School band led with the living founders and pioneers of the church marching behind them. Then there were floats: the St. Joseph’s school, the St. Agnes and the Blessed Virgin Mary Sodalities and the KSKJ’s, each followed by students, sodalists and members respectively. There were two other bands: the St. Joseph’s school band and the Catholic High School band. But there was also a fourth band which was exclusively for the last organization represented and also the youngest in the parish, the Slovenian Women’s Union of America. It was the Stone City Drum and Bugle Corps. The cadets were proud to have such a mighty fine band precede them and play for them. After the band came the cadets in eights or in fours as the captain commanded. Words of praise were received from representatives of the American Legion, including our strict (?) drillmaster and from hundreds of spectators. Then came our float, the largest, costliest, most beautiful and most significant. Its colors were that of the branch, white, yellow and green. On the sides and the back were large hoops, each representing a state belonging to the Slovenian Wom- en’s Union. On the float was Cadet Edith Kunstek, who in a long white gown with a gold crown on her head, a gold sceptre in one hand and a bunch of yellow roses in the other, and a dark blue velvet and golden robe about her shoulders, represented Zveza. She sat on a throne on the back of which were the SŽZ’s coat of arms. On each side of her throne was a flag: the American and the Slovene. At the queen’s side was a Slovene peasant girl by the name of Cadet Dorothy Jevitz. In “narodnih nošah” were Mrs. Caroline Gregorcich, Mrs. Frances Horvat and Mrs. Josephine Muster. The children of Slovenia were Francis Muster, Lillian Todorovich, Evelyn Mutz and Francille Vranichar. In the cab of the float were Frank Muster and Richard Sak. Following the float was our Junior Department dressed in their Slovene costumes and then the officers and members of Branch No. 20. Closing the parade was Archbishop Stritch in his car and an escort of cars. At the parish house, the cadets were guards of honor for the visiting clergy and the Archbishop who then followed them into church. After Mass, Mascot Jonita Erjavec with Gerald Nasenbeny presented a basket of flowers to the Archbishop in the name of St. Joseph’s School. On Labor Day the cadets marched behind the carpenters and this time preceded the Stone City Drum and Bugle Corps who petitioned that they march behind us in order to watch our street formations. I believe I’m a bit early for Thanksgiving, but there are so many thank yous to be given, that I cannot wait. After the Labor Day parade, Joseph Brozich, Joan and Francis Muster, Lillian and Richard Todorovich and Olga, Mildred and Jonita Erjavec broke down the SŽZ float. In one afternoon all was finished while it took one week to put it together. The framework was constructed by Matt (Count) Gregory, Joseph Erjavec, Nicholas Chernich and Joseph Brozich. Its decoration was in the hands of the cadets, especially Isabelle Musich, president, Jean Gombac, secretary, and Bernice Kuzma, treasurer. Of course, the entire Erjavec family was there at all times. To all who worked on the float and to all who were on it or in it, a hearty thank you. The cadets most sincerely appreciate the branch’s donation of $214.00 and the loan of $300.00 which we received in order to purchase new uniforms; and to Mrs. Frances Horvat for her contribution of $1.00 to the uniform fund. To keep our uniforms together we obtained from Mr. Louis Setina of Chicago at a very reasonable price on a large cedar-lined wardrobe. Mr. Joseph Muren, the painter, donated his paint job on the wardrobe with the enamel donated by Mrs. Josephine Erjavec. The shoemaker, Mr. Joseph Muren, adjusted the captain’s and lieutenant’s belts free of charge. Again, to all of these, the cadets say: Thank you! Our sheet sale was a super success. It netted for our uniform fund the amount of $72.00. Sergeant Frances Krall from St. Mary’s Cadets of Pueblo, Colo., visited Joliet and the Erjavec family. She came with Mr. Joseph Ponikvar, supreme president of the Slovenska Dobrodelna Zveza of Cleveland, Mrs. Frances Ponikvar, supreme officer of the SŽZ, and three other delegates of the Western Slavonic Association convention. We are very sorry she could not stay here longer in order to meet all of the cadets. But I’m glad she at least met the Captain, Jo Mahkovec, your reporter and her sister Mildred. Meeting representatives of other drill teams and talking over our team troubles, brings us closer together, thus promoting a more friendly spirit. The loan made to us by the branch certainly was not written on the ice and therefore we are sponsoring an Indian Summer Dance, Saturday, October 25 in St. Joseph Parish Hall on North Chicago St. The chairman chosen for this affair is Rita Stukel who in turn selected her committee consisting of Helen Sak and Sophie Matkovich as co-chairmen, Marie Kostelc and Dorothy Jevitz in charge of decoration and publicity respectively. Roy Gordon and his orchestra will play from 9 to 1 o’clock. Admission is 30c for ladies and 40c for men, tax included. The public is most cordially invited to attend. I do hope to see you all there, and until then I remain your CADET REPORTER. MANY THANKS! Being the first winner and entitled to the main awards given to the workers of the Jubilee campaign, I must thank all who made this occasion so unforgettable for me. I am proud that my branch No. 20 won the first place in the Jubilee campaign and that it was I, who helped reach the high sc°re-Although it was a hard job getting 105 members, still in all, today, when I glance back, I see that my work has not been in vain. Many thanks to Mrs. Albina Novak and Mrs. Josephine Erjavec for their gifts in March and to Mrs. Marie Prisland, our beloved Supreme President who awarded me the main award on Zveza Day, in behalf of the organization. Thanks to my branch No 20 for their wonderful gift, a wrist watch, which was a part gift from Mrs. Erjavec, presented to me by our President Mrs. Planinšek on Zveza Day in Le-mont. Thanks to our Supreme Treasurer Mrs. Josephine Muster and Trustee Mrs. Mary Tomazin for their personal gift. Thanks to Mrs. Josephine Erjavec for the corsage presented to me in behalf of the branch. Really, this day has been one of my happiest, which I’ll never forget. I also want to thank the singers ot No. 20 who came to sing at Holy Mass in Lemont which made the occasion more solemn. First of all thanks to Mrs. Julia Camp for her assistance and to Mrs. Ann Fondek, Mrs. Frances Smeron, Mrs. Mary Setina, Mrs. Anna Stukel, Miss Mutz, Mrs. Jennie Spren-gel and Mrs. Rose Jagodnik and also to Bill Todorovich for playing the or- gan at the Grotto. I am convinced that it was the singing that made our pilgrimage so devotional and brought back memories of the days of our pilgrimages in Europe. Many thanks to our officers, friends and relatives for their surprise on my birthday on May 30, and for the lovely gifts, and to Mrs. Josephine Muster who did most for this occasion. MARY (ANTON) TERLEP, treasurer No. 20, Joliet, 111. ----------o---------- Milena: AMERICA IS A BEAUTIFUL WORD! What do you see when you look at the word America? What mental-picture does the seven letters create in your mind? To us the capital letter “A” suggests our magnificent snow-covered mountain peaks, and the wigwams of the original Americans. The letter “m” symbolizes the broad shoulders of our pioneers; shoulders-to-the-wheel pushing our frontiers westward; broad shoulders swinging axes, building a nation. The letter “e” might be the lariat of the cowboys riding the plains; lariats of Kit Carson or Buffalo Bill. The letter “r” is a man with hand outstretched, in friendship and co-operation, toward all who love freedom, justice and peace. The letter “i” represents the individual American with his rights of life, liberty and the pursuit of happiness. The letter “c” is a bent bow from which an arrow has just sped toward the stars of mankind’s highest ideals. The final letter “a” is a man on his knees in prayer symbolizing a nation which recognizes its Creator and gives thanks for His blessings. Yes, America is a beautiful word. No. 21, Cleveland (West Park), O.— —-The title “Reunion Dance” sounds friendly and sociable, doesn’t it? We, the West Park Cadets are willing to show a good crowd the good old West Park hospitality at this Reunion dance which will be held on November 1, 1941. We are cordially inviting all the cadets, members and friends to come to this big event and have one grand time with us. For a little different flavor, we are having Frankie Kozuh and his 4-piece orchestra. And remember: The idea of this “Reunion Dance” is for you to be there and get reunited and acquainted with other cadets and their friends. We feel certain you’ll have an enjoyable evening. Won’t you come and have a good time with us? Everybody welcome! ROSE JO KOZUH, reporter. BABICKI-ZAGORCE Mr. and Mrs. Martin Zagorce of 202 Forest avenue, Aurora, 111., announce the marriage of their daughter, Frances to Edward Babicki, son of Mrs. Theodore Babicki, of 326 Lime street, Joliet, which took place June 7, 1941 at a nuptial high mass at St. Joseph’s church. The Rev. James Weite-kamp performed the ceremony. The bride who was given in marriage by her brother John Zagorce, wore a gown of white slipper satin with a lace yoke. She wore a finger tip veil. Her bouquet was white roses and lilies of the valley. Miss Julia Malaker who was maid of honor wore Nile green marquisette and a hat to match. Miss Dolores Zagorce acted as her sister’s junior bridesmaid Her gown was of orchid marquisette and she wore a hat to match. Miss Stella Einhorn and Miss Genevieve Jeanblanc who were bridesmaids wore orchid gowns of marquisette and lace and hats to match. They all carried yellow roses. The bridegroom was attended by his brother Bernard Babicki and Frank Zagorce, brother of the bride. Miss Martha Malaker sang the “Ave Maria” at the offertory. The ushers were Philip Malaker and Richard Jasinski. Later a reception was held at the Wild Rose club. Following a short trip Mr. and Mrs. Babicki will reside at Joliet. Mrs. Babicki was the former secretary of No. 30. Congratulations! No. 25, Cleveland, O. — Sunday, August 24, 1941, there was smooth sailing on Lake Erie and we should know for on that day we went on an all-day lake cruise. From the time the boat left the pier we had one grand time. Margie Tomazin is a picnic (a lot of fun). She performed all sorts of ballet dances and acrobatics. While the rest of us were having a good time, Mary Hrovat was sawing the logs again. It seemed that Millie Mahne has a photographic face, for she didn’t miss any pictures, did you, Millie. And what kind of pictures, she almost went overboard on one occasion, just for a picture. Anne and Margie Tomazin had a pretty hard time getting the girls together for a picture but finally they won. Ann Garvas was giving somebody a headache over the phone and then asks for her girl friend. Millie Mahne also imitated a fellow -very good for she had somebody believing she was a he. Jo Hraster is still waiting for her portrait which somebody took by coincidence. And Sophie Marolt did some fancy exchanging of salads at the dinner table. What a time Frances Strnad and Jo Hraster had with a chicken leg! Mary Hrovat and Ann Garvas did not like the feel of the ice down their backs. Frances Strnad, Dorothy Fortuna and Ronnie Luzar have a loud way of sleeping, in fact so loud you could hear them outside of the cabin. It was all too soon when we were back and so all the fun for the day was over. Announcing our fifth Wooden Anniversary Dance Saturday, October 11, 1941, at the Twilight Ballroom, 6019 St. Clair Avenue. Dancing from 8 until ??? Last but not least, the price never bites at 35 cents for a good time and music by Johnny Pecon and his band. We invite everyone to attend be it old or young, jitterbugs, polkas, etc. We know you’ll have a good time. Happy birthday to Cadet Sophie Marolt. May you have many more happy returns of the day! Your wandering reporter, ELSIE HRASTER. NO TWO PEOPLE WRITE ALIKE Remember, no two people write alike, and no one person writes just the same every time. This difference in handwriting is the basis of character analysis, and it is because of this fact that one is able to ascertain the char- THE PITTSBURGH CADETS, BRANCH NO. 26, PITTSBURGH, PA. Front row, left to right: Anna Trontel, Carolyn Bizjak, Catherine Hudak, Anna Marie Hackett, Frances Sumic, Rose Korche, Captain, Molly Sumic, Lieutenant, Marie Kobus, Mary Zunip, Mary Jane Mehelcic, Anna Mae Lubich. Drillmaster Mr. Nichols Spudich. Second row: Helen Melcic, Marie Berdick, Babs Dovyak, Mary Hudak, Mary Fabec. Third row: Mary Radinovich, Betty Jaketic, Lucille Pugell, Mary Jaketic, Helen Flajnik, Anna Cesnik. acter of the writer. A person can never write exactly the same every time, no matter how hard he may try, and the handwriting of one person is individual and cannot be duplicated except by artificial means. This is why banks can regulate their numerous checking accounts. Every signature made by a certain person is similar in detail, but never exactly alike. If two signatures were exactly alike, one would be a forgery. BRIEF HISTORY OF NO. 26 CADETS By Molly Sumic Cadets, drill teams, drum and bugle corps were just words to the Pittsburgh Slovenians. Pictures of groups in the Zarja and many other publications were just something novel. There was talk about cadets or drill teams in Pittsburgh for many years, but no action was taken until September 1939. In September Mrs. Prisland, Supreme President of the Union, came to Pittsburgh as an honored guest of the Western Pennsylvania S. W. U. membership. During the course of her address of appreciation for the festive occasion she emphasized on points of fellowship and the benefits derived through it for the organization and in- dividuals and she suggested formations of athletic schemes and Cadet units. Since that time there was much ado about organizing a cadet unit in Pittsburgh. The climax was when several SWU members went to Cleveland in 1940 to watch the annual drill team competitions. When they returned to Pittsburgh a definitely solid step was made to organize a drill team. It was made possible particularly because of Mr. Nicholas Spudich, drill master of the Pittsburgh Police and Fireman Bands and drill teams of several colleges and high schools, who offered his services. Mrs. Mary Coghe and Molly Sumic got to work immediately and called the Pittsburgh SWU girls together. Since October 1940, once every week, the girls- were drilled patiently by Mr. Spudich, that was all winter and spring. The No. 26 SWU Cadets made their first public appearance in brand new resplendent uniforms at the blessing of their flag, when the girls received Holy Communion in a body. The second public appearance was at the third annual Western Pennsylvania Slovene Day celebration at West View Park, Pittsburgh, before an audience of 5,000 people. The third public appearance was at the St. Mary’s Parish Picnic on August 3rd. The fourth public appearance was at Leslie Park before a crowd of 3,000 people. In all the appearances the girls were top notch performers to the complete satisfaction of the drill master. Captain of the team is Miss Rose Marie Korche. (Her picture appears on the cover page this month.) Lieutenant is Miss Molly Sun.ic. —---------—-o--------- HAPPY BIRTHDAY! Frances Marinshek, member of the Youth and Recreation Board and of Branch No. 23, Ely, Minn., celebrates her birthday October 2. Mrs. Antonia Tanko, our former Sports Director, will have a birthday on October 8. Many happy returns of the day! -----------o------*--- No. 43, Milwaukee, Wis. — The time of our “Zabava” is fast approaching. It’ll be held on Sunday, November 9th, at Tivoli Hall. All members are urged to attend our next meeting at which time we shall make all necessary arrangements to make the affair a huge success. It has been decided at the last meeting that all girls under the age of 25, who will dispose of one book of tickets will receive a free admission ticket. So come on all of you who haven’t already obtained tickets, get them and try to sell them, they are only ten cents and it shouldn’t be hard to get patrons. Bowling started September 11 at the Marn Marble Arcade where we will roll them, every Wednesday nighti, ptaxt-ing at 9 p. m. Boosters are welcome! Our deepest sympathy to Mrs. Cer-talic and her family who mourn the loss of their father and dear husband. On the sick list are the following: Mrs. Augustine, Mrs. Žlebnik, Mrs. Planov-sek and Mrs. Schneider. We wish them a speedy recovery. Important notice: Our meetings will be held every second Sunday of the month. Greetings! MRS. J. VERBICK. No. 49, Noble, O. — Our tenth anniversary is almost here, On October the 12th, oh so near, to be held at St. Christine’s hall, So here’s an invitation one and all! Yes, branch no. 49 is going to celebrate its tenth aniversary Sunday, October 12, 1941. There will be a banquet at 6 p. m. followed by a short variety program in which ten of the cadets will be featured in formals representing the ten year history. The program will be followed by a dance with music by Maestro Ma,lovasic and his Blue Jackets. If you would like to spend an enjoyable evening in good company, come down to St. Christine’s Hall and join us in the merriment. We are most thankful to Mrs. Albina Novak for spending her needed time at our last meeting in assisting us with good suggestions on plans for our tenth anniversary celebration. She gave us splendid ideas on how to make the program a success. She was the winner of our door prize and we hope she comes among us more often. (Thank you, cadets and members, for bringing me the luck that evening. It was a lovely prize.—A. N.) Hoping for a good attendance next meeting. Mrs. Novak will again be with us. F. INTIHAR, reporter. No. 50, Cleveland, O. — After my long absence, a summary of our activities should be given. May 18th: Dedication and presentation of SŽZ staffs at Providence Hgts. Evening, same Sunday, Cadets’ formal dance. May 30th: Took part in the procession at Eucharistic Congress at Paines-ville, O. June 8th: Assisted in escorting the St. Vitus 1941 graduates. June 15th: Marched in the St. Vitus Day procession and attended Holy Mass in a body. June 22nd: Attended the dedication of St. Mary Cadets banner and American flag. July 27th: Participated in the debut and dedication of Trumbull Cadets, Girard,O., banner and American flag. Mark time! Forward march! Columns right! These are but a few of the many commands that are heard by the cadets every Thursday night under the direction of Mrs. J. C. Holtz. This was all during July, August and part of September while the Marie Prisland Cadets were preparing for the competitive drill work which took place on Field Day September 13, 1941, at Euclid Beach Park, the memory of which will remain with us for a long time. On Sunday, September 28, 1941, at 3:30 p. m. with dim lights, girls in colorful evening gowns escorting guests down the aisles of Slovenian Auditorium, Mr. Anton Schubel, opera baritone, will be heard in a concert program which will be part of the tenth anniversary celebration of No. 50. At 8 p. m. dancing will begin with music by Mr. Louis Trebar. It is too early to give any further particulars on this occasion, so please bear with me until next month. Now that the weather is cooler, let’s see more members at our meetings. ANNE SEVER, reporter. A GRAND CELEBRATION Girard, Ohio. — Flash ! ! ! Well it has actually happened! The drill team composed of girls from Girard and Niles, Ohio has been officially proclaimed “The Trumbull Cadets”! The members of the team are as follows: Frances Mollis, captain; Florence Pishkur, lieutenant; Virginia Juvančič, corporal; Louise Beach, corporal; Elizabeth Logar, corporal; Bernice Lukz, corporal; Mary Kambic, flag-bearer; Frances Kren, banner-bearer; Millie Pishkur, president; Millie Lozier, secretary-treasurer; cadets: Justine Logar, Alice Umeck, Dorothy Bohacek, Kathryn Kren, Dorothy Archor, Dorothy Gorenc, Mary Kogovšek, Mary Pekarovic, Steffie Dolcic. The gala affair was preceded by a dance Saturday evening July 26, with music by Jack Persin and his ’’lads.” With the able assistance of our local adviser Mrs. Theresa Lozier an TSKI 'v,\ v DNEVNIK V ZED. DRŽA' • ‘V •£, ■ 'o Največja jugoslovanska unijska tiskarna v Ameriki • Se prijazno priporoča za vsa tiskarska dela po jako zmernih cenah 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Tel.: HEnderson 0628 Personal Loans Na razpolago za financiranje nakupa 0 avtomobila % gospodarskih predmetov Za: 0 družinske in hišne potrebščine £ popravo posestva % plačilo zavarovalninske premije % poravnavo računov To je nekaj tipičnih namenov--- Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK COMPANY 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN and SURGEON OFFICE HOURS AT »7*4 W. l«th STREET I :S0—1:80; 6 :»0—8:80 Daily Tal. Crawford 1111 AT 18se W. C ER MAK RD., CHICAGO, ILL. 4:80—#:80 p. m. Daily Tal Canal •(»< Wednesday and Sunday by appointment only Residence Tel.: Crawford 8880 IF NO ANSWER—CALL AUSTIN 570» '0X18 ZA POHIŠTVO IN ZA POGRKBK Za vesele In žalostne dneve Nad 38 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost naših ljudi. To Je dokaz, da Je podjetje lz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do nadega podjetja: prihranili sl boste denar ln dobili stopro-centno postrežbo. Glavna prodajalna: 6019 St. Clair Ave. TeL: HEnderson 2088 Podružnica: 15303 Waterloo Rd. TeL: KEnmore 1235 Pogrebni zavod: 1053 £. 62nd St. TeL: HEnderson £088 CLEVELAND, OHIO. VSAK VEČER legam s mirnim srcem spat in me misel: kaj bo i mojo družino, če se ne bi prebudila več—ne teži odkar seta zavaro-rovana Jaz in moia družina pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI ki Je prva, najstarejša in 125.19% solvent na slovenska podporna Jednota v Ameriki. Pridružite se h K. S. K. Jednotl tudi vi a tem, da postanete njena članica vi In vaSa družina! Za Informacije o zavarovalnini ln ta tm podrobnosti se obrnite na tajnika ali tajnico lokalnega društva K. S. K. Jednote ali pa pišite naravnost na: JOSIP ZALAR, glavni tajnik 351-353 North Chicago Street, Joliet, Illinois.