PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini /-»	JA ,,
*bt>- postale I gruppo - ideila 40 llF
Leto XIX. Št. 239 (5614)
TRST, sreda 9. oktobra 1963
5000 mrtvih in ogromno razdejanje zaradi orkana na karibskem področju
Na Haitiju je zgubilo življenje okoli 5000 ljudi, na Kubi pa število žrtev ni še znano Uničeni so kavni, sladkorni in tobačni nasadi - Mnogo hiš porušenih, na stotisoče ljudi brez strehe - Fidel Castro bi kmalu utonil - Silovit ciklon tudi v Pakistanu
NEW YORK, 8. — Orkan «Flora», ki je najhujši, kar jih je v zadnjih 60 letih divjalo na karibskem področju, je danes že Pati dan zaporedoma divjal nad Kubo. Število žrtev ni še znano. Govori pa se o 4000 mrtvih na otoku Haiti, ki ga je ciklon razdejal včeraj. Tako na Haitiju kakor na Kubi je gospodarska škoda ogromna.
Po zadnjih informacijah meteorološkega zavoda v Miamiju na Floridi, je epicenter orkana sedaj na srednjevzhodnem de*
In otoka med mestoma Santia-S° in Camagusy in se premika Proti severovzhodu s hitrostjo 10 krn na uro. V dosegu ciklona dosežejo vetrovi hitrost 110 km na uro. Pričakujejo, da bo njihova moč ponoči nekoliko Pojenjala, ko bo orkan dos°eel lužna področja Bahamskih otokov.
Na Kub; je predsednik vlade fjdel Cestro osebno prevzel vodstvo reševalnih akcij. Do sedaj ni ■noč Je ugotoviti števila žrtev. Sa-ma v enem kraju, t.j. v Manza-n“lu, so do sedaj našli 15 trupel, a bojijo se, da je število žrtev Zelo veliko. Po prvih ugotovitvah le bila skoraj polovica sladkornega trsta, kave in tobaka, ki so 2}vljenjske važnosti za gospodarstvo _ otoka, uničena. Mnogi izvedenci pa sp mnenja, da se v zadetku škoda morda zdi večja, kakor dejansko je, zlasti kar se ti-de odpornega sladkornega trsta, yblasti go odredile nadaljnje zni-zenje obrokov pri racioniranju ži-V’-l Predsednik zavoda za agrarno reformo Rodriguez je po havanskem radiu javil, da bodo obroke mesa in sočivja skrčili v vsej dr-zevi na polovico. Izjavil je tudi,
!“a.se bodo morali Kubanci za neke] časa odpovedati kavi. Dodal ga je, da so sklenili sporazum s ”°V]etsko zvezo za prevoz 5.000 ton brazilske kave s sovjetskimi trgovskimi ladjami.
Meteorologi računajo, da je med mvjanjem orkana padio do sedaj na otok 125 cm dežja. V številnih krajih primanjkuje električni tok, vse telefonske zveze so prekinje-Jt®. ceste neuporabne. Prebivalci
.m°rali zapustiti domove, da se rešijo pred poplavami. 90 odstot-li^hkavs. in. kgkaa je na poplav-.
‘Jenih področjih. Velik del nasa-o°v sladkornega trsta je popolnoma uničen, prav tako kakor nasa-?1 banan in gume. Skupno je osta.
‘o brez strehe nad 100.000 ljudi.
Predsednik vlade Fidel Castro
371. potresni sunek v Skopju
SKOPJE, 8. — Preteklo noč ob je bil danes v nevarnosti, da uto- 0.17 uri je meščane Skopja pre-ne. Ko se je s svojimi spremlje- budil potresni sunek četrte stop-valci peljal z anfibijskim vozilom nje. Potres ni prizadejal večjih čez deročo reko Rioja v Vzhodni pojkodb niti ni terjal žrtev 0d
ssrrwt»"Sp“5 »-s	». mi
vojakov, ki so bili blizu, so takoj vrgli vrvi Castru in njegovim spremljevalcem, da so se lahko rešili.
Na Haitiju je minister za zdravstvo izjavil, da so do sedaj našli in pokopali 2.000 trupel. Dodal je, da so še številni kraji izolirani in nimajo od tam nobenih poročil. Računajo, da je zgubilo življenje okoli 4.000 ljudi. Skoraj vsa obalna mesta polotoka Tiburon na Južnem Haitiju so močno razdejana. Približno milijon ljudi je oškodovanih, t. j. tretjina prebivalstva. Nad
100.000	ljudi pa je brez strehe. Skoda je ogromna.
Pozneje pa je minister izjavil, da so do sedaj našli 2.500 mrličev in da je za sedaj nemogoče ugotoviti točno število žrtev. Predvidevajo pa, da je zgubilo življenje okoli
5.000	ljudi.
Meteorološki zavod v Miamiju u-gotavlja, da je po 75 letih prvikrat, da ostane neki orkan toliko časa koncentriran na istem področju.
Ameriški Rdeči križ je stopil v stik z Rdečim križem na Kubi in Haitiju in ponudil takojšnjo pomoč. Zaradi napetih političnih odnosov med Washingtonom in Kubo ter Washingtonom in Haiti jem Je Rdeči križ posredoval šele potem, ko je dobil dovoljenje državnega departmaja. Vlada Haitija je pozitivno odgovorila na ponudbo in dva specialista ameriškega Rdečega križa sta že prispela z letalom na otok. Kubanska vlada ni še odgovorila.
Zelo močan ciklon je divjal tudi na južnih področjih vzhodnega Pakistana. Popolnoma je uničil področje 15.000 kvadratnih milj. Vse zveze so prekinjene in zato ni še poročil o žrtvah in škodi. Samo na manjšem področju Comilla je 80 odstotkov hiš uničenih. Nad milijon ljudi je brez strehe, škoda je ogromna.
je bil to 371. potresni sunek,
Po podatkih -republiškega odbora za pomoč Skopju znaša skupna vrednost pomoči do 30. septembra nad 16 in pol milijarde din, od tega skoraj 12,2 milijarde dinarjev v denarju in nad 4,3 milijarde v materialu.
Danes so pripeljali iz Švedske
v Skopje 100 od 500 šivalnih strojev, ki so jih meščani Goeteborga podarili prebivalstvu prizadetega glavnega mesta Makedonije. V Goeteborgu, Maneu, Stockholmu, Nordtsetingu in drugih mestih Švedske so organizirali posebne akcije za zbiranje prispevkov za Skopje. Do sedaj so zbrali okrog 3.500 dolarjev.
Avstrijska Liga za mir je nakazala otrokom Skopja 14.000 šilingov. Ta sredstva bodo uporabili za zgraditev objektov za zdravstveno in socialno zaščito otrok. Poleg tega je francoski komite za pomoč otrokom Skopja poslal, poleg prej poslanih 6.000 novih frankov, še 1.000 novih frankov.
Vojaška zveza Irak-Sirija
DAMASK, 8. — Predsednik sveta sirske revolucije general Hafez je izjavil po radiu, da Je «vojaška e-notnost med Irakom in Sirijo» izvršeno dejstvo na podlagi sporazuma, ki sta ga sklenila v torek revolucijska sveta obeh držav. Iraški minister za obrambo general Amaš Je bil imenovan za vrhovnega poveljnika združenih oboroženih sil obeh držav. Sedež poveljstva bo v Damasku.
Enako sporočilo je objavil iraški predsednik Aref, ki je dodal, da je sporazum odprt tudi za ZAR in za vse ostale svobodne arabske države.
NADALJEVANJE SPLOŠNE RAZPRAVE V OZN
Predlog za preiskavo OZN o zatiralni politiki Diema
Belgijski zunanji minister Spaak podpira predlog o nenapadalni pogodbi med obema blokoma
NEW YORK, 8. — Predstavniki čila in Kostarike so predložili skupščini OZN načrt resolucije ki določa odhod preiskovalne komisije OZN v Južni Vietnam. Komisija bi morala izvesti preiskavo o obtožbah glede kršitve človeških pravic v Južnem Vietnamu ter predložiti skupščini poročilo o tej preiskavi.
Kakor je znano, Je skupščina začela včeraj razpravljati o pro-
ra» v jugovzhodni Aziji ter je pozval Malajo in Indonezijo, naj se pridružita Filipinom, da ustanovijo «močnejši in stabilnejši» Mafilindo (zveza med Malajo, Filipini in Indonezijo). «Važno je, je dodal Lopez, da nova malajska država začne formalno in dejansko sodelovati pri iskanju mirne rešitve spora o se-..	. ... vernem Borneu, ki ga Filipini za-
komisije v Južni Vietnam je bil so-, btevajo zase. Razen tega je potre-elasno anreiet Komisi la bo mora- ben sporazum za postopek, ki naj
testu 16 afriških in azijskih držav proti zatiralni politiki juž-novietnamske vlade. Ta vlada je včeraj sporočila, da sprejema prihod preiskovalne komisije OZN v Južni Vietnam.
Predlog za odhod preiskovalne
glasno «prejet. Komisija bo morala o svojih ugotovitvah poročati skupščini.
Filipinski zunanji minister Salvador Lopez pa je med splošno razpravo obtožil britansko vlado zaradi njene politike «divide et impe-
V PONEDELJEK NOVA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Preiskovalna komisija o CNEN zaključila zasliševanje in analizo dokumentacije
Razgovori: Moro-Fanfani-Togni-Colombo-La Malfa; Saragat-Reale - Združenje potrošnikov zahteva odpravo «prodaje z dobitkom» - Bologna (KD) zahteva revizijo sporazuma o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo
Colomba ter poslanca La Mal-fo; voditelj PSDI Saragat pa je imel na Montecitoriu razgovor s tajnikom PRI Realejem.
""‘'""liiniilimmininmM nm iimiiimi m hiimmimi iiNliMiiniHiiimmiiiiiiiiHnufiiMHiiinf n,,,,   lini*
Tito v Guadalajari
Mesto ga je proglasilo za svojega častnega meščana - Razgovor z jugoslovanskimi izseljenci in s španskimi republikanci
Vest o divjanju ciklona «Flora», nin”e najhuj»i, kar jih je v zad-"J*** RO letih divjalo na karibskem Področju, je včeraj potisnila med “važne vse ostale novice. Govori ? Jlamreč, da je ciklon samo na "‘«kii Haiti povzročil 5.000 smrt-tli Vtcv> ter da je tako na Hal-šb .kakor na Kubi gospodarska «oda ogromna. Po prvih ugoto-i je bila uničena skoraj po-ovica pridelka sladkornega trsta, ave in tobaka, ki so življenjske n nosti za gospodarstvo otoka.
“2 strehe pa je ostalo nad 100 usoč ljudi. Predsednik Fide! Ca-,»* osebno prevzel vodstvo re-hvalnih akcij in je pri tem sko-“J utonil. Skoraj vsa obalna me-H?. .P.ototoka Tiburon na južnem fj-auiju so močno razdejana; o-kodovanih je okrog milijon lju-*• j. tretjina prebivalstva. Tuli Ìla JUB» vzhodnega Pakistana J« divjal ciklon, ki je uničil 80 od-totkov hiš in nad milijon ljudi je ostalo brez strehe.
Med včerajšnjo splošno razpra-® v generalni skupščini OZN Sn i^isijski zunanji ■ minister Paak zavzel za resno proučitev predloga o nenapadalni pogodbi tn*'? NATO in varšavskim pak-«H*1, !u?ato !e mc<l drugim izjavil: /irusčov si je prevzel ogromno Kjgovornost tudi pred komuni-(i nim svetom, ko skuša dokaza-*. da sta miroljubno sožitje in “kmovanje mogoča. Bilo bi blaz-ieli *e tesa Podloga ne bi spre-Vi 1* — Med razpravo o Južnem ,'etnamu sta predstavnika Čila " Kostarike zahtevala preiskovalko komisijo OZN, In južno vietnamska vlada je že sporočila, da £•“0 Prihod sprejema. Hkrati pa L® “'L njen poslanik v Washingto-j:, Prisiljen izjaviti, da mnenje, Ra izraža Diemova svakinja, «ne politike južnovietnamske •ade». Gospa Nu je včeraj že Prispela v New York, kr Alžirije javljajo, da je Ben oela tudi včeraj ponovil upanje, ;a mu bo uspelo rešiti vse na mi-en način, ter je poudaril, da ima o zarotah, ki se kujejo v “Jim. Poudaril pa je, da se ne o pogajal z uporniki. .Komunistično zaroto» pa Je JJfkriU nova malajska federacija ; *atja je aretirala 15 sindikalnih ,ipv, ki so organizirali stav-ko 60.000 delavcev, katerim se je 40 000 pridrui,,° *e nadaljnjih
J2 Venezuele, Dominikanske re-.e *n Hondurasa še vedno Prihajajo poročila o nemirih. V ^aracasu je prišlo včeraj do spopadov med policijo in pripadniki osvobodilnega gibanja. V Ilondu-asu SB množijo sabotažna deja-n;la ‘n požari ter oborožen odpor proti vojaškemu odboru, ki je P,r“d dnevi izvršil državni udar. V mestu Dominikanske re-jMjUke se je predsinočnjim okrog V’ , .študentov spopadlo s polici-{?’ j51 Je na študente tudi streljali ffko da je morala vlada raz-«lasiti obsedno stanje.
CIUDAD MEXICO, 8. — Predsednik republike Jugoslavije je včeraj popoldne po vrnitvi z obiska na arheološkem področju 60 km od glavnega mesta sprejel v svoji rezidenci delegacijo španskih republikancev, ki žive v Mehiki, nato pa zastopnike jugoslovanskih izseljencev in člane jugoslovanske kolonije v glavnem mestu Mehike. Španski republikanci so izročili predsedniku Jugoslavije v spomin zgodovinski dokument iz borbe republikanske Španije proti in. tervencionistom.
V razgovoru z zastopniki jugoslovanskih izseljencev je maršal Tito govoril o razvoju Jugoslavije in posebno o načrtih za obnovo Skopja. V zvezi z delovanjem Jugoslavije na mednarodnem področju je predsednik Tito dejal, da Jugoslavija danes posveča vse svoje napore svetovnemu miru in mednarodnemu sodelovanju na svetu. Zastopniki jugoslovanskih izseljencev so darovali predsedniku republike veliko škatlo za cigarete, izdelano v mehikanskem narodnem slogu. Tito se je zahvalil za darilo in pozval izseljence, naj obiščejo svojo domoVino.
Sinoči je bila v veliki dvorani gledališča slovesna predstava folklornega baleta Mehike v čast Titu in Mateosu. Folklorni balet Mehike je ugleden umetniški ansambel, ki je pred dvema letoma zavzel prvo mesto na mednarodnem festivalu gledališč v Parizu. Na programu je bila zanimiva povest o junaških likih iz preteklosti me. Hiškega ljudstva in o sedanjem vsakodnevnem življenju Mehikancev. Umetniški ansambel je poleg tega omogočil jugoslovanskim gostom, da so se seznanili s panoramo narodnih noš, ki predstavljajo posebno bogastvo Mehikancev. Predsednik Tito in njegova soproga sta v odmoru sprejela mehiške umetnike in izrazila željo, da jih ponovno vidita v Jugoslaviji.
Danes je maršal Tito s soprogo v spremstvu mehiškega predsednika obiskal Guadalajaro, drugo največje mesto Mehike, ki ga je proglasilo za častnega meščana. Prebivalstvo Guadalajare, glavnega mesta države Jalisco, je priredilo predsedniku Jugoslavije zelo topel sprejem. Nocoj je na programu v parku Alcade velika folklorna umetniška prireditev.
En sam učitelj za 10 milijonov učencev
PARIZ, 8. — Cez nekaj let bo dovolj en sam učitelj za poučevanje 10 milijonov učenoev. To je ena glavnih ugotovitev specialistov a-stronavtike in vzgoje na «dnevu vzgoje», ki ga Je organiziral Unesco ob 14. mednarodnem* kongresu astronavtike.
RIM, 8. — Predsednik vlade Leone je predsedoval danes ožji seji vlade, katere so se udeležili ministri Rumor, Colombo, Martinelli, Delle Fave, Russo in Corbellini. Na seji so proučili vprašanja gospodarskega značaja in obravnavali nekatera vprašanja sindikalnega značaja. Minister za delo Delle Fave je predočil kolegom nekatera vprašanja, zaradi katerih bi u-tegnili nastati sindikalni spori.
Prihodnja seja ministrskega sveta bo v ponedeljek 14. t.m.
sprejemna 22	jmaTise.b«; .sestalo vpi-
Fanfahija, ministra Togn\ja_ln	v rveži Ps PripPravIm1za
zasedanje centralnega odbora KPI, ki bo 14. in 15. t.m.
Preiskovalna komisija za CNEN, ki mora predložiti dp 15. t.m. ministru za industrijo poročilo o poslovanju CNEN in o poslovanju glavnega tajnika te ustanove prof. Ippolita, je že zaključila zasliševanje in analizo dokumentacije o poslovanju CNEN in zahtevala nekatere dokumente, ki jih bo priložila poročilu. Sedaj gre le še za to, da se da dokončna oblika temu poročilu.
Finančni minister Martinelli je predložil danes v senatu dva zakonska osnutka, ki zadevata davčne olajšave za modernizacijo in potenciranje industrijskih naprav, in pomilostitev davčnih sankcij, ki niso kazenskega značaja. Poleg tega je minister predložil še zakonski osnutek za dodelitev izrednega prispevka Svetu za znanstveno raziskovanje, v višini 4 milijard lir, za poslovno leto 1963-64, ter ukrep, ki zadeva izreden prispevek za proslavo 4. stoletnice smrti Michelangela in 4. stoletnice rojstva Galilea Galilei.
Združenje potrošnikov zahteva, naj ministra za finance in industrijo ter trgovino izdata pravilnik o «prodaji z nagrado» in naj prepovesta «prodajo z dobitkom». Kar zadeva «prodajo z nagrado» je združenje potrošnikov mnenja, da je treba te vrste prodaje omejiti le na izdajanje «bonov» ali «točk»; na bonih naj bo označena komercialna vrednost «točke»; nai se prepove uporaba izraza «darilo» ali podobnega izraza, ki more zavesti potrošnika glede dejanske vrednosti nagrade. Združčnje potrošnikov hkrati poudarja nujnost,
Na podlagi televizijskih programov, ki jih bodo oddajali preko satelitov, bo en sam učitelj mogel poučevati en cel narod ali celo skupino narodov. V ne preveč oddaljeni prihodnosti se bodo univerze in višje šole lahko takoj povezale med seboj iz ene države v drugo, da sl izmenjajo rezultate svojih raziskovanj in svojih učnih metod.
Največje koristi tega novega učnega sistema bodo imele razvijajoče se države. Sateliti bodo v veliki meri prispevali k premagovanju kroničnih, problemov pomanjkanja bogastev, pomanjkanja učnega osebja ter težav pri notranjih in zunanjih komunikacijah.
Udeleženci «dneva vzgoje» so poudarili potrebo uvedbe mednarodnega nadzorstva nad sateliti za komunikacije preko mednarodne organizacije, ki bo imela nalogo voditi izstreljevanje satelitov in njihovo uporabljanje. Posebne radiofonske frekvence bodo morale biti rezervirane z mednarodnimi sporazumi za te satelite. Glavni tajnik
mednarodne zveze za telekomuni-	.
kacije je izjavil, da ta ustanova da katalog nagradnih predmetov proučuje zadevo že pet let.	I vsebuje tudi točno oznako proiz-
..................II.....
Ben Bela izključuje pogajanja z voditelji upornikov v Kabiliji
Konec meseca bo kongres kmetov na sektorju samoupravljanja - Nov spopad na meji * Marokom
voda, proizvajalca in tovarniški znak, da bi mogli proizvod z lahkoto identificirati na tržišču.
V	poslanski zbornici so na dopoldanskem zasedanju zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo, med katero se je komunistični poslanec ingrao zadržal izključno na vprašanju Federconsorzi; na popoldanskem zasedanju pa so začeli razpravo o proračuhu ministrstva za zunanje zadeve, s katero so povezane tudi štiri interpelacije glede razmer, v katerih žive italijanski delavci v Svici. Bigni (PSI), Pezzino (KPI) in Torros (KD) so podčrtali nevzdržnost teh razmer in zahtevali takojšnje ukrepe vlade, da se odpravi cimprej diskriminacija, katere žrtev so italijanski delavci v Svici. Tržaški demo-kristjanski poslanec Bologna pa je obravnaval odnose med Italijo in Jugoslavijo in Izrazil željo, naj se pri pogajanjih za obnovo sporazuma o ribolovu skuša doseči zmanjšanje finančnega bremena tega sporazuma in naj se upoštevajo naslednje tri točke: .vključitev zahodne istrske obale v področje ribolova; pravična omejitev teritorialnih voda v Tržaškem zalivu; sprememba določil o spornih zadevah in kršitvah sporazuma.
V	senatu pa so zaključili- splošno razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva, minister Bosco pa je v svojem govoru obširno poročal o glavnin smernicah za reformo zakonikov; nato so proračun odobrili Zatem so za-
gusiin v Caracasu prišlo do spopadov med varnostnimi silami in skupinami pripadnikov osvobodilnega gibanja. Policija in vojaki nadaljujejo preiskave po vseh hi. šah v zahodnem deiu Caracasa. Aretirali so veliko število ljudi, o katerih domnevajo, da pripadajo levičarskemu gibanju.
Predsednik Betancourt je sino-(Si govoril po televiziji -in izjavil, da Bo vlada' mrdaLevala «borbo proti ekstremistom, ki ogrožajo varnost venezuelskega demokratičnega režima».
Od petka, ko so v Caracasu a-retirali nekatere levičarske poslance, so aretiran 400 ljudi. Med spopadi je bilo ubitih 14- ljudi.
Aretacije sindikalistov v Singapuru
SINGAPUR, 8. — Vlada nove malajske federacije je sporočila, da je odkrila «komunistično zaroto» za zrušitev vlade. Aretirali so 15 sindikalnih voditeljev, med ka. terimi je tudi predsednik združenja sindikatov v Singapuru, ki šteje 60.COO članov. Policijske in varnostne sile so od včeraj v vsej deželi v pripravljenosti v zvezi s stavko 100.000 delavcev. Stavko so proglasili iz protesta proti nekaterim ukrepom vlade proti le-
čeli razpravo o proračunu notra- ■	en ,?™
njega ministrstva, med katero je ! fa^?i°	ribližno 60.000 de-
liberaci senator Battaglia potrdil layceY’—J-Utr-i .pa bo stavkalo dru-nasprotovanje liberalcev deželni
v V.V. v ,	pa uu
gih 40.0ÓO delavcev. Aretacije so javili
E»rPi sršSMrusrjs: Smt ». ssss
no avtonomijo za krajevne upra-	M.avl.Ja. da 80
Nove aretacije v Venezueli
CARACAS, 8. — Davi In preteklo noč je v predmestju San Au-
ALŽIR, 8. — Na velikem zborovanju na občinskem stadionu v Bougie v Kabiliji je alžirski predsednik Ben Bela izjavil: «Ce bo potrebno, bomo mobilizirali in oborožili 100.000 Al-žircev v odborih budnosti. Alt Ahmed in El Hadž nas skušata razdeliti. V trenutku, ko Alžirija preživlja zgodovinsko razdobje in ko mi razlaščamo velika bogastva, nas skušajo ti ljudje razdeliti. Imamo dokaze o zarotah, ki se kujejo v tujini.
Toda tisti, ki sanjajo o kongo-lizaciji Alžirije, grešijo. Mi smo vsi združeni in nobena sila na svetu nas ne bo ustavila. Ce bo potrebno, bomo prihodnje dni prevzeli svojo odgovornost. Nas socializem je ustvarjen za ljudstvo, za vdove in za sirote borcev. Pred koncem leta bodo nove velike nacionalizacije.»
Ben Bela je zatem poudaril dosedanje uspehe vlade glede šolstva in v borbi proti revščini ter je zaključil: «Skušajo nam očitati nekatere . upravne pomanjkljivosti. Toda ne da se rešiti vse hkrati. Potrebno je bilo dvigniti deželo, potem ko smo premagali OAS. To razdobje je sedaj mimo, in mi bomo šli naprej.»
Na tiskovni konferenci ob povratku v Alžir je Ben Bela sporočil, da je danes popoldne prišlo do spopadov v Colomb Be-char v bližini alžirsko-maroške meje med alžirskimi vojaki in «nenadzorovanimi» elementi. Dodal je, da je bilo pri spopadih deset mrtvih in več ranjenih.
Ben Bela je zatem izključil možnost pogajanj s predstavniki u-pornikov in je dejal, da je pripravljen uporabiti vsa sredstva, da stre upor. Vendar pa računa, da mu bo uspelo vse rešiti na miren način. Zatem je izjavil, da bo odložil za nekaj dni svoj odhod v New York in je pripomnil, da je upor omejen samo na'Ka bilijo.
Dalje je sporočil, da bo konec meseca v Alžiru kongres kmetov
na sektorju samoupravljanja, in je znova poudaril, da ne bo nobenih pogajanj z voditelji opozicije.
Ben , Bela ni hotel povedati vzrokov, zaradi katerih je odložil svoj odhod na zasedanje OZN v New Yorku.
V Tizi Uzu je alžirski minister za gospodarstvo Bašir Bumaza govoril na velikem zborovanju. Izjavil je, da bo vsakdo, ki bo skušal ovirati uvedbo socializma v Alžiriji, eliminiran. «Opozicija, je dodal, špekulira na revščino in na sedanje težave, toda v prihodnjih dnelj se bo oblast države uveljavila na vsem ozemlju.» Minister je pozval vse tiste, ki so zašli, naj se vrnejo na pravo pot.
Alžirski minister za usmerjanje je danes zanikal trditve pariškega lista «Le Figaro», da je v nedeljo popoldne član «Fronte socialističnih sil» skušal umoriti Ben Belo. Minister je pripomnil, da se je v nedeljo popoldne množica zagnala v človeka, ki je žalil Ben Belo, ko je šel predsedniški sprevod mimo. .Omenjeni človek je bil pijan in ni bil oborožen.
bi bil za vse sprejemljiv.»
Gvinejski delegat Diallo Telli je predlagal vrsto ukrepov, ki naj bi jih sprejela skupščina OZN proti južnoafriški vladi. Med drugim naj bi pozvali nekatere evropske države, naj ne pošiljajo orožja tej vladi. Dalje je zahteval, naj se dekolonizacija v srednji in južni Afriki pospeši
Belgijski zunanji minister Spaak je med splošno debato izjavil med drugim: «Hruščov si je prevzel o-gromno odgovornost tudi pred komunističnim svetom, ko skuša dokazati, da sta miroljubno sožitje in tekmovanje mogoča. Bilo bi blazno, če ne bi sprejeli tega predloga.» Spaak je dodal, da se politika pomirjevanja ne sme in ne more ustaviti in da je mogoče novo napredovanje. Skeptike je treba opozoriti, da pomirjenje ne pomeni končne točke, temveč pomeni u-stvaritev ozračja, ki naj omogoči obravanje velikih problemov.
Govoril je žetem o zahodnoevropskem skupnem tržišču, o katerem je izjavil, da do sedaj deluje «skoraj normalno». Trdil je, da evropska gospodarska skupnost ni «egoistična in tudi ne protekcionistična».
Spaak je dalje izjavil, da je treba resno proučiti predlog o nenapadalni pogodbi med NATO in varšavskim paktom, kakor tudi je zelo važen predlog o razmestitvi opazovalcev na nekaterih točkah, da se preprečijo nenadni napadi. Potrebno je poudarjati načela listine OZN ln prenehati hladno vojno zlasti na Srednjem vzhodu. Vprašanje kmetijskih presežkov je moč rešiti samo v svetovnem merilu. Spaak je tudi izjavil, da se odnosi Belgije s Kongom stalno izboljšujejo.
Mac Millan v bolnišnici
LONDON, 8. — Nocoj so uradno javili, da je predsednik vlade Mac Millan odšel v bolnišnico na
operacijo. Operirali ga bodo v I». trt ek. Pred odhodo-m v bolnišnico je Mac Millan predsedoval «e-ji vlade.
Predsedstvo vlade je nocoj objavilo naslednje uradno sporočilo: «Predvideva se, da ne bo ministrski predsednik mogel vršiti svojih funkcij nekaj tednov, Zaprosil je svojega prvega tajnika Butlerja, naj ga nadomešča med njegovo odsotnostio.» Butler je podpredsednik vlade.
Kakor je izjavil predstavnik vlade, se Mac Millan že davi ni počutil dobro in je poklical zdravnika. Pozneje si je nekoliko opo-mogel in je lahko predsedoval seji vlade. Popoldne pa so ga pa-novno pregledali trije zdravniki, ki so odredili, da mora oditi v bolnišnico na operacijo. Mac Millan bo verjetno operiran v četrtek.
Jutri zjutraj se bo začel v Blackipoolu letni kongres ''■oserva. tivne stranke. Gre za važen kongres, ker je zadnji pred prihodnjimi volitvami. Ni znano, kdo bo imel v soboto zaključni govor, ki bi ga moral imeti Mac Millan. Predvidevali so, da bo Mac Millan napovedal svoie namene glede svojega morebitnega odstopa, česar na ne bo mogel storiti. Razoravljali bodo o vnra-šaniih, ki jih bo stranka obravnavala med volilno kamoanio. Od kongresa se ne pričakuje nobena posebn anovost.
Obsedno stanje v dominikanski prestolnici
SANTO DOMINGO, 8. — V dominikanski prestolnici in na bližnjem področju so razglasili obsedno stanje To pa zaradi hudih incidentov, ki so se dogodili sinoči na univerzi med 2.000 študenti in policijo. Študentje so protestirali proti državnemu udaru. Policija je uporabljala proti študentom sol-žilni plin, zatem pa je streljala. Ni znano, ali je kaj žrtev. Aretirali so 60 študentov. Parlament, ki ga je vojaški odbor po državnem udaru razpustil, je danes zahteval takojšnjo vzpostavitev ustavnega reda. Zahtevo vsebuje sporočilo, ki sta ga podpisala predsednika poslanske zbornice in senata. V sporočilu je rečeno, da skupščina želi mednarodno podporo odstavljenemu predsedniku Boschu. Ni znano, ali so se poslanci in senatorji res sestali.
...........I.milili...........mini.mmmmmimm
Protestna stavka rimskih gradbincev
V ponedeljek protestna stavka v vsej državi Danes volitve notranjih komisij FIAT
JI ~ Pokrajinska tajnis tva gradbincev, včlanjenih v CL-lL, CISL in UiL so potrdila protestno stavko v Rimu, ki se bo začela jutri ob 12. uri. Stavko so razglasili zaradi napovedi rimskih gradbenih podjetij, da bodo prekinila delo za sest dni od ponedeljka 14. oktobra dalje.
Jutri ob 14. uri se bodo stavkajoči delavci zbrali na zboro-
deležbo «delavcev, kmetov in štu. dentov pri nasilnih dejanjih proti vladi za izvedbo načrta za polastitev oblasti na podlagi obširne kampanje za sejanje neredov ln zmede».
Pred enim mesecem, in sicer še pred ustanovitvijo malajske federacije, je singapurska vlada blokirala fonde treh močnih sindi-jaJ?Vi’ da	Preprečila na-
daljnje «finansiranje izvajanja navodil komunistov v novem posku-su, da se prepreči ustanovitev malajske federacije». Februarja !? aretirali nad sto levičarskih sindikalistov in politikov. Včeraj ob proglasitvi splošne stavke je predsednik združenja sindikalistov v Singapuru Bani obtožil vlado, da skusa ■ eliminirati vse levičar, site sindikate.
V britan'kem pomorskpm opori, šeu v Singapuru stavka danes 8500 od skupnih 9600 maljskih name-ščencev, ki zahtevalo boljše delovne in mezdne pogoje.
V Hondurasu še vedno boji
TEOUCIGALPA, 8. — Nova hon-duraška vlada je sinoči objavila sporočilo, v katerem trdi, da obvladuje vso deželo in da se stanje polagoma normalizira. Dalje so javili, da so aretirali številne «komunistične aktiviste».
Iz Manague, prestolnice Nikara-gue. pa javljajo, da se v Hondurasu množijo sabotažna dejanja in požari ter oborožen odpor proti vojaškemu odboru, ki je izvršil državni udar. Skupine liberalnih gverilcev, ki pripadajo civilni gardi, so sinoči napadle v raznih krajih vojašnice. V kostariškem poslaništvu v Tegucigalpi je 17 lju. di zaprosilo v nedeljo politično zatočišče. Nad 800 pristašev liberalne stranke je zaprtih v kraju «La Fortaleza» blizu meje z Ni-karaguo. Javljajo tudi, da pripravljajo vojaške ob'asti v Hondurasu ostre ukrepe proti radiormaterjem, ki oddajajo poročila v tujino.
vanju, na katerem bodo govorili pokrajinski tajniki sindikatov. V teku tedna se bodo sindikalni voditelji ponovno sestali, da proučijo nadaljnji razvoj dogodkov in odločajo o nadaljnjih ukrepih.
Razen tega so danes omenjene tri sindikalne organizacije sporočile, da so za ponedeljek 14. oktobra razglasile dveurno protestno stavko po vsej državi. Stavka se bo začela ob 15. uri.
Medtem so javili, da se je nocoj zaključil prvi del pogajanj za obnovitev delovne pogodbe gradbincev. Pogajanja se bodo nadaljevala v tore* zvečer. Združenje rimskih gradbenikov pa je sklicalo nov izredni občni zbor, ki bo v četrtek ob 9. uri.
TURIN, 8. — Jutri se bodo začele v 25 podjetjih, ki sestavljajo kompleks Fiat, volitve za obnovitev notranjih komisij Prejšnje volitve so bile 4. aprila 1962. Volitev se bo udeležilo 103.838 nameščencev tega velikega industrijske, ga kompleksa. Volitve se bodo zaključile ob 17. uri, in takoj zatem se bo začelo štetje glasov. Izidi bodo znani že zvečer.
Volivci — od katerih je 86.983 delavcev ln 16.855 uradnikov — bodo volili za 202 člana notranjih komisij. Pet sindikatov je predložilo 935 kandidatov. CGIL je postavila dve listi med uradniki in 16 list med delavci. CISL je postavila 206 kandidatov na 18 listah med delavci in na 13 listah med uradniki. UIL in SIDA, ki sta predložili 277 kandidatov vsaka, imata liste med delavci in uradniki v vseh sekcijah. C1SNAL je predložila 51 kandidatov v enem sedežu za uradnike in v štirih sedežih za delavce.
Pri volitvah leta 1962 so bili naslednji rezultati: volivcev je bilo 93.368. UIL je dobila 25.857 glasov SIDA 23.411, CGIL 17.802, CISL 11.804, CISNAL 354.
CGIL in CISL sta danes poslala ministru za delo brzojavko s pozivom, naj posreduje pri ravnateljstvu FIAT, ki izvaja pritisk na volivce CGIL in CISL, naj se ne udeležijo volitev, ter jim pri tem
obljublja plačilo dnevov, ko bodo odsotni.
Pozneje se je zvedelo, da je minister za delo Delle Fave sporočil sindikalnima organizacijama, da je dobil od ravnateljstva FIAT zagotovilo, da ne dela nobenih ovir in da bodo mogli delavci in uradniki svobodno voliti.
V tovarni FIAT v Marini di Pisa pa so bile volitve danes. FIOM ni predložila letos nobene liste. Vpisanih je bilo 1.076 delavcev in uradnikov; glasovalo jih je 1.047; veljavnih pa je bilo 872 glasov. CISL je dobila 420 glasov, CIS NAL 90, UIL 362 Sedeži so takole razdeljeni; CISL 3, CISNAL 1, UIL 3.
Dc Murvillc zaključil razgovore v ZDA
WASHINGTON, 8. — Francoski zunanji minister de Murville je imel danes dolg razgovor z ameriškim državnim podtajnikom Ballom. po razgovoru je izjavil, da so deloma napredovali na poti zbližanja glede gospodarskih pogledov obeh držav. Danes po. poldne se je de Murville ponovno sestal z Deanom Rusnom
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je nocoj izjavil, da so razgovori Deana Ruska z de Murvillom omogočili razprši» tev nekaterih nesporazumov, to. da niso znatno menjali stališč o-beh strani, o jedrski sili NATO niso govorili. De Murville pa je izjavil, da je mnenja, da sta z Ruskom pojasnila medsebojna stališča in da «bo zadeva zdaj lažja med ZDA in Francijo». Dodal je, da je s Kennedyjem in Ruskom govoril o odnosih med Francijo in ZDA. Izjavil je dalje, da je stališče morda različno, kar se tiče postopka, toda kar se tiče bistva zahodnih problemov in temeljnih interesov, je stališče ZDA in Francije enako. Na koncu je izjavil, da je bil namen razgovorov, bolje obrazložiti stališče o-beh strani, in da upa, da so to dosegli, tako da «bodo sedaj stvari med nami lažje».
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.5, najnižja 14.6, ob 19. url 15.8; vlage 55 odst., zračni tlak 1019.6 raste, veter 27 km vzhodn.ik-severovzhodmiik, sunki 55 km na tiro, nebo 5/10 poobiačeno, morje razgjibano, temperatura morja 19.8	Tržaški	dnevnik	». OKiODra ib«0 Danes, SREDA, 9. oktobra Abraham Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.33. Dolžina dneva 11.22. Luna vzide ob 22.28 in zatone ob 13.28 Jutri, ČETRTEK, I». oktobra Danijel
DELEGACIJA ZDRUŽENJA STANOVANJSKIH UPRAVIČENCEV NA ŽUPANSTVU
Družine iz zasilnih stanovanj naj vselijo v ljudske hiše
Združenje predlaga združitev vseh komisij za dodeljevanje stanovanj v eno samo komisijo
Združenje stanovanjskih upravičencev sporoča, da je včeraj občinski odbornik za dobrodelnost Fantasia sprejel v imenu župana delegacijo združenja, ki jo je vodil predsednik Caristi. Predstavniki združenja so odborniku obrazložili resolucijo, ki so jo svoj čas poslali občinski upravi in raznim drugim oblastem in ustanovam v zvezi z vprašanjem povišanja najemnin in sodnih stanovanjskih izgonov.
Poleg tega je delegacija izročila odborniku resolucijo, naslovljeno na župana, ki se nanaša na pogiv občinske uprave družinam v nekaterih občinskih zasilnih skupnih stanovanjih, naj si same poiščejo stanovanje na prostem trgu. Glede tega je delegacija pripomnila odborniku, da bi morale imeti družine, ki stanujejo v občinskih zasilnih stanovanjih, prednost pri dodeljevanju ljudskih stanovanj. Ce pa hoče občinska uprava izprazniti nekatera nezdrava skupna stanovanja, naj poskrbi, da bodo te družine dobile stanovanje v hišah javnih ustanov. Delegacija je tudi pripomnila, da so to vprašanje že predočili predsedniku Zavoda za ljudske hiše dr. Masuttu, ki se je v glavnem strinjal z zahtevami in predlogi združenja. Odbornik Fantasia se je načelno stri. njal s temi predlogi in poudaril, da so že v teku pobude za njihovo uresničitev.
Združenje stanovanjskih upravičencev sporoča tudi, da bo jutri ob 18. uri na Trgu sv. Antona novega priredilo javno zborovanje
0	vprašanju povišanja najemnin in sodnih stanovanjskih izgonov, na katerem bodo govorili predsednik, tajnik in drugi voditelji združenja.
V resoluciji, ki jo je združenje poslalo županu, je rečeno, da je izvršni svet združenja na svoji zadnji seji proučil pismo, ki ga je občinska uprava poslala družinam v nekaterih zasilnih stanovanjih. Združenje meni, da je to pismo hudo prizadelo omenjene družine ter ugotavlja, da danes delavska družina težko najde stanovanje na prostem trgu, če se upoštevajo sedanje • visoke najemnine in vsi drugi stroški, ki so povezani s preselitvijo.
Resolucija tudi poudarja, kako so nekatere družine, ki so v preteklosti sprejele poziv občinske uprave in si same našle stanovanje na prostem trgu, po tako imenovani reviziji o njihovem gospodarskem stanju ostale brez občinske podpore za plačevanje najemnine, hkrati pa tudi brez pravice do ljudskega stanovanja, do katerega so imele poprej pravico kot družine, ki so dobivale javno podporo. Resolucija nadalje poudarja, da se združenje pdpolnoma strinja z načelom, da je treba odpraviti nezdrava in nesocialna skupna stanovanja, kot je to poudarjeno v pismu občinske uprave, hkrati pa zahteva, da se to vprašanje reši tako, da ne bodo prizadete družine oškodovane.
Zato predlaga združenje, naj občinska uprava vzame v najem velika prazna stanovanja v mestu
1	i naj jih usposobi za dostojno bivanje družin, ki sedaj živijo v nezdravih skupnih stanovanjih jn ki si same ne morejo poskrbeti stanovanja na prostem trgu. Nadalje predlaga združenje, da morajo imeti družine, ki že mnogo let živijo v občinskih skupnih stanovanjih, prednost pri dodeljevanju ljudskih stanovanj, odnosno vseh prostih stanovanj javnih u-stanov. Da bi se ta pobuda uresničila, predlaga združenje združitev vseh obstoječih komisij za dodeljevanje stanovanj v eno samo komisijo, da se v najkrajšem času reši vprašanje vsaj tistih družin, ki jim grozi sodni izgon in da se takoj ustanovi reprezentativni od-, bor. sestavljeh iz vseh ustanov, ki imajo ali upravljajo ljudska stanovanja, ter predstavnikov prizadetih kategorij.
goslovanska vlada v kratkem ustanoviti prosto cono v Kopru, kar bi še nadalje poslabšalo že tako neugodni položaj trgovinskega prometa na Zgornjem Jadranu in še posebno v Trstu, je tajništvo zbornice sklenilo, da bo poglobilo proučevanje zadeve sporazumno z zveznim tajništvom CGIL, s parlamentarci CGIL in neposredno zainteresiranimi parlamentarci, da bi takoj dali vrsto pobud, ki bi pospešile odobritev tega ukrepa v bližnji bodočnosti. številni krogi namreč menijo, da je takšen ukrep nujno potreben za gospodarski vzpon Trsta v širšem okviru vsedržavnega gospodarstva.
Od 18. do 20. oktobra kongres tržaške PSI
Avtonomistična struja Italijanske socialistične stranke je prejela 68,27 odstotka glasov na predkongresnih skupščinah tržaške federacije. Doslej so glasovali v osmih sekcijah; skupščino mora sklicati samo še miljska sekcija. Leva struja je prejela 27,16 odstotka glasov, resolucija «Pertini» pa 4,59 odstotka. Pokrajinski kongres bo od 18. do 20. oktobra.
PRIČETEK JESENSKEGA ZASEDANJA
V ponedeljek prva seja pokrajinskega sveta
Na dnevnem redu je 19 raznih upravnih sklepov
ZAHTEVA NOVE DEL. ZBORNICE
Za ustanovitev proste cone
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL v Trstu je izdalo poročilo, v katerem pravi, da je z zadovoljstvom sprejelo vest, da je komisija za finance in državni zaklad v senatu ponovno proučila zakonski predlog za ustanovitev proste cone v Trstu.
S posebnim zanimanjem so ugotovili, da so se predstavniki vseh političnih struj v komisiji načelno izrekli v prid temu predlogu.
Upoštevajoč tudi, da namerava ju-
Pokrajinski odbor je sklenil, da bo prva seja jesenskega zasedanja pokrajinskega sveta v ponedeljek, 14. t.m. ob 18.30. Na dnevnem redu je tudi 19 raznih u-pravnih sklepov, ki jih bo odbor-predložil v odobritev svetovalcem.
Pokrajinska uprava je v istem položaju kot občinska uprava, saj je bil njen letošnji proračun pri prvem glasovanju zavrnjen. Zato bo moral pokrajinski odboT spremeniti nekatere postavke letošn-e-?a proračuna in ga ponovno pred-ožiti v razpravo In odobritev pokrajinskemu svetu. Za redno delovanje pokrajinske in občinske uprave je treba poskrbeti, da bosta imela odbora zagotovljeno' večino pri glasovanju osnovnih sklepov, kot je na pr. letni proračun. Zato, kot smo to že poroča, li, so se v ponedeljek začeli prvi razgovori med demokristjani, socialdemokrati, republikanci in socialisti za sestavo večinskega pokrajinskega in občinskega odbora levega centra.
livarn, katerega se je udeležilo 250 tehnikov in izvedencev livarske stroke. V treh dneh zasedanja je bilo podano veliko število poročil o tehničnih in gospodarskih vprašanjih italijanske livarske industrije. V glavnem je bila poudarjena potreba po hitrejši obnovitvi naprav in reorganizaciji livarn za pospešitev proizvodnosti in za utrditev vpliva italijanske livarske industrija na obširnem evropskem tržišču.
Zasedanje je zaključil prof. Arnaldo Guarnieri, ki je govoril o temi «Združitev in livarstvo» in poudaril, da združenje livarn strelni za tem, da se okrepi in razvije načelo o združitvi livarske industrije, da se zmanjšajo proi izvodni stroški in da se preuredi organizacija dela.
Nova samopostrežna prodajalna Del. zadrug
Drevi ob 18. uri bo svečana otvo. ritev nove samopostrežne poslovalnice Delavskih zadrug v Drevoredu Elizejskih poljan štev. 14. Poslovalnica je zelo sodobno opremljena in bodo prebivalci, ki prebivajo v tem novem mestnem rajo-
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Večer pisatelja Borisa Pahorja v počastitev njegove 50-letnice
O pisateljevem delu in njegovem estetskem in duhovnem svetu je spregovoril pesnik Filibert Benedetič
V Slovenskem klubu v Ul. Gep-ibu ali v katerem koli drugem pa je bil sinoči, večer tržaškega aktivnem slovenskem klubu v na-pisatelja Borisa Pahorja v poča-stitev njegove 50-letnice. Bil je to
zopet eden izmed tistih prijetnih večerov, ko je bil v središču pozornosti naš tržaški (Iptlek: neposredno v osebi prisotnega pisatelja in posredno v ljudeh, ki so nosilci njegovih literarnih stvaritev, ki so nosilci naše komaj pretekle, težke in temačne narodne zgodovine. %	.
Po uvodnih besedah dr. Roberta Hlavatyja, ki je povsem upravičeno označil Borisa Pahorja za najbolj tržaškega slovenskega pisatelja, mu izrazil našo hvaležnost za to, da je obogatil naš književni zaklad s svojim literarnim delom in izrekel iskrene in prisrčne želje, da bi v zdravju in literarni plodnosti učakal še veliko let ter ostal v slovenski književnosti verni tolmač sedanje slovenske generacije na Primorskem, je o pisatelju spregovoril pesnik Filibert Benedetič.
Govornik se v svojih literarno navdahnjenih besedah ni hotel toliko pomuditi pri slavljencu in pri kakem kronološkem naštevanju njegovih del, kot je hotel predvsem prikazati estetski svet, .v katerem živi Pahor svoje pisateljsko življenje. Benedetič se jo zato poglobil v duhovni Pahorjev svet in se poslužil stvarnih oprijemov le v toliko, da je z bežnim omenjanjem razvojnih etap pisateljevega življenja pokazal njegov idejni in estetski razvoj in da je obenem tudi utemeljil. zakaj je Pahor vendarle predvsem z vsem srcem in vso pošteno dušo prvenstveno naš primorski tržaški človek, ki z zavzeto prisotnostjo živi z vsemi problemi, ki nas tarejo in dušijo in ki išče iz njih najidealnejšega izhoda.
Pri tem je Benedetič hote segel po nekaterih citgtih iz Pahorjevih del in je tudi povsem skrbno izbral odlomek «R Udine sanje» iz romana Mesto v zalivu.
Za Benedetičem se je toplo pozdravljen oglasil slavljenec sam. Njegova izvajanja zaslužijo, da jih objabimo v ■ celoti, 'saj so bila en sam izliv njegovega občutja do naše preteklgsti in predvsem sedanjosti za katero je med drugim dejal:
«Frav nič hišo pomembna leta. Vsak dan 'nam je darovan in sleherni dan moramo izpolniti z bo-' gastvom svojega človeškega in ob-čestvenega smotra. Edino to je aomembno, edino zavoljo tega nas 3o poklicala na odgoVor zgodovi-
Zaključitev zasedanja združenja livarn
*ssusoe
DVA TRAGIČNA DOGODKA V ENEM DNEVU
Smrten padec iz petega nadstropja in razmesarjeno truplo ob progi
V prvem primeru je šlo za oiitno nesrečo, v drugem primeru pa preiskovalni organi šele ugotavljajo, ce je šlo za nesrečo ali za samomor
šem mestu, ne mislim na tiste, k, se poznamo in se srečujemo pri predstavah, pri pogrebih (posebno na teh), ampak na vso a-morfno množico, ki se razkraja ob ‘strani in do katere nam vest nalaga obveznosti, ki jih ne moremo obiti, če nočemo izgubiti notranjega miru.
In če naj končam z mislijo, ki je nisem še nikdar nikomur razkril, bom povedal, da sem si v dneh strahot, pred večno • pečjo zaželel, da bi mogel samo za nekaj časa ?pet v domači kraj, da bi mogel samo za kratko dobo spet okušati domači zrak in nebo. Danes moram reči, da sem hvaležen usodi, ki mi je dala, da sem še med svojimi ljudmi’ ob morju, da rasem iz njih, da skupaj rešujemo za naše občestvo jutrišnji dan.»
Pahor je bil za svoje res lepe misli nagrajen z obilnim ploskanjem
Za zaključek je dr. Robert Hla-vaty izrekel tudi dobrodošlico tržaškemu .pisatelju Vladimiru Bartolu, ki se je po večletni odsotnosti lahko za nekaj časa povrnil v svoj rodni Trst, in povabil vse prijatelje Slovenskega kluba,
da se v četrtek zvečer udeležijo družabnega večera, na katerem bomo skupno v pisateljevi navzočnosti počastili njegovo 6 0-let-nico, katero je slavil pred nekaj meseci in katero je Slovenski klub že počastil — žal v pisateljevi odsotnosti — z večerom, posvečenim branju njegovih del.
Pridite v ponedeljek k zanimivemu predavanju
Znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prof. dr. Niko Kuret iz Ljubljane bo na pobudo Narodne in študijske knjižnice predaval V PONEDELJEK, 14. T.M. OB 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 O RETOROMANIH, četrtem švicarskem narodiču.
Predavatelj sc je osebno seznanil s številnimi problemi tega na-rodiča in z njihovim reševanjem, ki je Izredno zanimivo za vsako narodno manjšino in je lahko za zgled vsaki demokratični državi. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	SOBOTO, 12. oktobra ob 21. uri OTVORITVENA PREDSTAVA
OB 400-LETNICI ROJSTVA WILLIAMA SHAKESPEARA
V	NEDELJO, 13. oktobra ob 17.30
REPRIZA
V	DVORANI NA STADIONU «PRVI
MAJ», VRDELSKA CESTA 7
William Shakespeare
«OTHELLO»
Prevod OTON ZUPANČIČ
Režija BRANKO GOMBAČ
Othello, plemenit zamorec — Jožko Lukeš; Jago, njegov praporščak Alojz Milič; Desdemona, Brabantiova hči — Mira Sardo-čeva; Brabantio, senator — Mod est Sancin; Cassio, njegov po-bočnik — Stane Starešinič; Rod erigo, beneški plemič — Silvij Kobal; Lodovico, Brabantiov sorodnik — Stane Raztresen; Emilija, Jagova žena — Zlata Rodoškova; Montano, namestnik na Cipru — Danilo Turk; Bianca, Cassiova ljubica — Miranda Ca-harija; Beneški dož — Rado Nakrst; Senator — Adrijan Rustja; Senator — Josip Fišer; Mornar in plemič — Edvard Martinuz-zl; Spremljevalka — Leli Nakrstova.
Nastopajo še: služabniki, častniki, svetovalci, plemiči, vojaki.
Prodaja vstopnic od petka, 11. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiii
KUUB IZKUŠNJAM IZ IAHSKEM LETA
Polovica učencev 5. razreda ostala brez slovenskega berila
Treba je poskrbeti tudi za učne knjige prvega razreda enotne srednje šole
Mimoidoči pešci po Drevoredu ? Tomini je bil zelo znan v Raffaello Sanzio so včeraj zjutraj | žini in vsi sostanovalci vedo
otrpnili od groze pred prizorom, ki se jim je nudil pod stavbo, ki Ima vhod v Ul. Donatello 9. Na pločniku je ležalo okrvavljeno truplo moškega, ki je nekaj trenutkov prej padel z okna v petem nadstropju. Približali so se nesrečniku, da bi mu pomagali toda zanj ni bilo več pomoči. Ko je prihitel rešilni avto RK je službujoči zdravnik lahko samo ugotovil smrt. Slo je za 68-letnega upokojenca Carla Tominija, ki je stanoval v petem nadstropju omenjene stavbe.
Kot so izjavili sostanovalci je Tomini navadno vstajal vsako jutro zelo zgodaj ln pomagal ženi pri domačih delih. Tudi včeraj je napravil Isto. Medtem, ko je bila njegova žena v kuhinji, Je Tomlnl brisal prah v spalnici, katere okno v petem nadstropju se odpira na Drevored Raffaello Sanzio. Tomini je zelo verjetno hotel otresti cunje in se je preveč nagnil navzven. Možno je tudi, da ga je v tistem trenutku prijela nenadna slabost, ker je Tomini dolgo trpel za srčno boleznijo, zaradi česar je omedlel ter strmoglavil na ulico in se tam raztreščil na pločniku.
Na kraj nesreče so potem prišli agenti, sodni zdravniki in pomočnik državnega tožilca, ki. je izdal dovoljenje, da se truplo prepelje v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
bli-
po-
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiimiuiiiiiiiinii
VČERAJ SE JE ZAČEL V PORTOROŽU
L jugoslovanski simpozij o radiološki zaščiti
Včeraj so razpravljali o radioaktivnih padavinah
V Portorožu se je včeraj dopoldne začel prvi jugoslovanski simpozij o radiološki zaščiti. Na delu simpozija sodeluje okrog 300 znanstvenikov predstavnikov vseh pomembnejših jugoslovanskih istitucij s tega področja.
Do sobote bo na sporedu dvanajst referatov o najrazličnejših temah radiološke zaščite in 170 znanstvenih poročil. Na simpoziju so prisotni med drugimi tudi predstavniki odbora za narodno obrambo zvezne ljudske skupščine Mitja Ribičič, pomočnik državnega sekretarja za narodno obrambo generalni polkovnik Bogdan Oreščanin, na-čelnik sanitetne uprave jugoslovanske ljudske armade generalni polkovnik Gojko Nikoliš, predstavnik jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti prof. Maks Samec, predstavnik zvezne komisije za nuklearno energijo Milorad Ristič in drugi. Včeraj je bila na sporedu ena izmed najpomembnejših tem — radioaktivne padavine. O tej temi je poročal inž. kemije na medicin-
skem inštitutu v Zagrebu Velimir Popovič. Povedal je, da sodi Jugoslavija med tiste predele na zemelj, ski krogli, kjer je razmeroma mnogo radioaktivnih padavin. V Jugoslaviji so začeli sistematično zbirati podatke leta 1960. Na j večji porast padavin so ugotovili v letu 1961, ko so se po svetu pomnožili jedrski poskusi. Čeprav je količina radioaktivnih padavin v Jugoslaviji za 2,5-krat večja kot je svetovno povprečje, pa Je vendar še zmeraj tako nizka, da niso potrebni nobeni posebni koraki glede tehnične ali medicinske zaščite. Upati je tudi, da se bo močno zmanjšala nevarnost večanja radioaktivnosti zlasti po podpisu moskovskega sporazuma. Ne glede na to pa bodo na osnovi rezultatov simpozija še Izboljšali tudi dela na področju spremljanja radioaktivnih padavin. Na tem področju dela zdaj 30 strokovnjakov, ki proučijo okrog tisoč vzorcev. V naslednjih dneh bodo na sporedu referati najrazličnejših področij medicine, tehnike itd.
vedati, da je bil tihe narave. Njegovo najljubše opravilo je bilo, da je hodil na dolge sprehode: Tudi včeraj zjutraj se je namenil v prosto naravo, toda navsezgodaj ga je čakala na pločniku kruta smrt. Nekdo v hiši je povedal, da je slišal samo zamolkel udarec in da se je šele potem, ko je opazil ljudi na ulici, zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Druga pretresljiva tragedija pa se je pripetila včeraj okrog 11. ure pod Križem, kjer je čuvaj železniških zapornic našel ob progi 300 m pred kriško postajo razmesarjeno truplo 40-letnega delavca Pietra Smilovicha iz begunskega taborišča pri Padričah.
Čuvaj je takoj obvestil karabinjerje, ki so prihiteli na kraj najdbe. Tja sta prišla tudi sodni zdravnik Nico-lini, ki je po pregledu trupla ugotovil, da je smrt nastopila od 15 do 20 ur prej zaradi prebitja lobanje, mnogih ran po telesu in zloma spodnjih u-oov in prstov na roki. Po opravljenih formalnostih je pomočnik državnega tožilca dr. Corsi izdal dovoljenje, da se truplo nesrečnega Smilovicha prepelje v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Karabinjerji s postaje v Križu sedaj preiskujejo ali se je Smi-lovichu dogodila nesreča in je padel ter se zvalil po prepadu nad železniško progo ter se tako poškodoval, da je bil na mestu mrtev, ali pa si je hotel vzeti življenje in se je vrgel pod vlak.
Aretiran vlomilec v bar v Ul. Udine
Te dni so agenti letečega oddelka policije izsledili in prijeli tatu, ki je v noči med 13. in 14. septembrom vdrl v bar v Ul. Udine 17 in ukradel 230.000 lir, ki jih je vzel iz blagajne In iz avtomata za cigarete ter v blagu. 14. septembra je upraviteljica bara Concetta Beltem-po por. Manfredonia prijavila tatvino letečemu oddelku policije ln povedala, da so neznanci prišli v notranjost lokala skozi okno na dvorišču stavbe. Agenti so se takoj lotili dela pod vodstvom kapetana Morandinija in začeli zasledovati nekatere osumljence. Sum je takoj padel na 24-letnega Ilia Poccija brez stalnega bivališča, ki je pred nedavnim končal vojaški rok v Pordenonu in se je potem vrnil v naše mesto, kjer se je preživljal s tatvinami.
Agenti so opazili, da si je Pocci zadnje čase kupil nekaj srajc, čevlje in obleko. Ker se jim je to zdelo sumljivo so ga vestno zasledovali in pred nekaj dnevi so ga o-pazill, ko je prišel Iz neke veže v Ul Madonna del Mare, kjer stanuje njegova zaročenka, z zavojem pod roko. Približali so se Pocciju in ga povabili na kvesturo. Tam so odprli zavoj v katerem je bilo 110.000 lir samih kovancev po pet- j deset lir, ki jih je Pocci vzel iz av-1
tornata za cigarete. Pri zaslišanju je Pocci priznal tatvino, zato so ga agenti prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Ukradeni denar (v listnici so mu dobili tudi 20.000 lir) so vrnili Beltempovi, novo obleko in srajce pa so zaplenili.
2rtev nerodnega padca je postal včeraj popoldne 62-letni upokojenec Michele Barin, ki stanuje pri družini Mislej na Trgu Gia-rizzole 5. Barin je bil v baru Lumiere v Ul. Flavia in je že hotel oditi, ,ko se je spotaknil ob me-tlo, ki jo je takrat uporabljala čistilka, ki je prala tla v lokalu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 15 dneh zaradi izpa-ha desnega gležnja.
Na slovenskih osnovnih šolah so te dni učitelji razdelili učencem brezplačno šolske knjige, kakor jim po zakonu pritičejo. Knjige so učitelji dobili od šolskega nadzorništva in so jih razdelili brez bonov, saj so le-ti odveč, ker ne gre za zasebne založbe. Za izdajo slovenskih učnih šolskih knjig namreč skrbi vladni generalni komisariat, kakor prej ZVU.
Učenci 1. razreda so dobili svoje berilo, prav tako so dobili u-čenci II. razreda slovensko in i-talijansko berilo. Učenci III. razreda so dobili pomožno učno knjigo in slovensko berilo, te 'dni pa bodo dobili še italijansko berilo., Učenci IV. razreda so dobili pomožno učno knjigo, slovensko be-rilo ■ in italijansko berilo. Učenci. V. razreda so vsi dobili pomožno učno knjigo, le polovica učencev pa, je dobila slovensko berilo, ker je bilo premalo izvodov, da bi ga lahko dobili vsi učenci. V petem razredu imajo učenci isto italijansko berilo kot v IV. razredu.
Tako je zdaj ostala polovica u-čencev V. razreda brez slovenskega berila. Prav gotovo sp na pristojnem mestu vedeli že spomladi, koliko izvodov tega berila i-majo na razpolago in koliko u-čencev bo letos v V. razredu slovenskih osnovnih šol. Zaradi tega ne moremo razumeti, zakaj niso pravočasno poskrbeli za ponatis knjige, tako da bi jo lahko vsi učenci dobili v začetku šolskega leta. Ponatisnili bi jih lahko v večjem številu, kot je letos učencev v V. razredu, saj bi jo lahko shranili za prihodnje leto.
Pričakovali smo, da po lanskih zapletljajih ih zavlačevanjih z učnimi knjigami se nam ne bo treba letos pritoževati glede tega vprašanja, toda ponovno se nam vsiljuje misel, da na pristojnem mestu ne polagajo dovolj skrbi vprašanju knjig za slovenske šole. Vsekakor pričakujemo, da bodo odgovorni činitelii čimprej u-redili zadevo in poskrbeli, da se bo slovensko berilo za V. razred ponatisnilo ter čimprej izročilo u-
I. razred enotne srednje šole. Profesorji in dijaki si morajo zdaj pomagati na razne načine in vse kaže, da bo to stanje trajalo še precej časa. Kdor se le malo spozna na vprašanje šole, lahko razume, da zlasti pouk v srednji šoli zelo trpi, če dijaki nimajo u-streznih knjig. Dobro se zavedamo, da vprašanje učnih knjig za enotno srednjo šolo v sedanjih razmerah ni tako lahko kot vprašanje učnih knjig za osnovno šolo. Kakor smo že pred časom po-ročali, ni bil niti še odobren in objavljen predmetnik za slovensko enotno srednjo šolo. Na zadevni predlog šolskega skrbništva po posvetovanju z ravnatelji šol ni ministrstvo za javno vzgojo še odgbvorilo. Jasno je, da ni moč sestaviti novih šolskih knji^ v pomanjkanju učnega programa. Zaradi tega je nujno potrebno, da se čimprej objavi učni načrt za slovensko enotno šolo in da pristojne oblasti takoj nato razpišejo natečaj za sestavo učnih knjig.
V	petek podpis sporazuma o tržaškem centru jedrske fizike
V	petek bodo med Italijo in dunajsko atomsko agencijo podpisali sporazum o tržaškem centru jedr-ske fizike. Za Italijo bo podpisal sporazum podtajnik za zunanje za. deve Martino. Obvestilo o tem je včeraj prejel tržaški župan Fran-zil iz zunanjega ministrstva. Zupan je takoj odgovoril z brzojavko. v kateri se je v imenu Trsta zahvalil podtajniku. Izrazil je zadovoljstvo in zagotovil, da bo Trst v vseh pogledih sodeloval, da se olajša uresničenje tega načrta.
s predsednikom hrvaške gospodarske zbornice Kneževičem, ki je tudi predsednik jugoslovansko-ita-lijanske trgovinske zbornice. O tem sta se razgovarjala včeraj predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in italijanski generalni konzul v Zagrebu Antonino Restivo. Razpravljala sta o stvarnih možnostih za razvoj trgovinskih odnošajev s področji Ljubljane in Zagreba, o uveljavljenju obmejnega trgovinskega sporazuma ter o konkurenci reškega pristanišča.
Delegacija trg. zbornice bo odpotovala v Zagreb
čencem.	Delegacija tržaške trgovinske
‘ Poglavje zase so učne knjige za zbornice se bo v kratkem sestala
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuliimi|i|iiiiiiiiii>iHHU>JiilJiiiiMiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ugasnjene luži in sopotnikov beg izdali tihotapski poltovornik
Ko so policisti kamion pregledali so našli na njem skoraj 40 kg inozemskih
v
cigaret - Šofer obsojen na 3 mesece zapora in na skoraj 2 milijona lir globe
ptembrskeg iti prometni
Nekega letos so agen stične polir*'-cesti - v bli
a večera prometne in turi-idje. ustavili na obalni ifflni Trga Venezia lahki poltovornik, ki ga je Upravljal 47-letni Carlo Lupi iz Ul. Valerio 106, ki ie mehanik in šofer po poklicu. Pri pregledu tovora so agenti ugotovili, da je Lupi prevažal 36,8 kg inozemskih cigaret. Zato so Lupija prijavili sodišču, ki ga je včeraj spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 3 mesece zapora m 1 milijon in 935.000 lir globe. Poleg tega bo moral Lupi prestati tudi dve drugi zaporni kazni, na kateri je bil obsojen v decembru lani. Takrat so ga sodniki spoznali za krivega tihotapstva s cigaretami, oziroma tatvine ter so ga obsodili. skupno na skoraj eno leto zapora in na večje globe.
Zadnja Lupijeva dogodivščina pa je bila zares zelo nenavadna. Tistega večera se je Lupi znašel baje v bližini glavne ribarnice, kjer se je srečal z nekim «Ninom». Ta ga je bil baje najel, da bi mu prepeljal v Rojan nekaj ribiških mrež. «Nina» pa Lupi baje ni poznal niti po videzu in niti po imenu.
Na zaslišanju je obtoženec izjavil, da je prišel pred_ ribarnico 3. septembra letos zvečer in sicer okoli 19,30. Na kraju sestanka ga je «Nino» že čakal ter ga je povabil v bližnji bar in mu ponudil skodelico kave. Za nakladanje ri-biških mrež na poltovornik pa naj ga ne briga, mu je baje dejal «Nino» — «ker bodo za to poskrbele druge osebe».
Ko sta se vrnila pred ribarnico,
je bil poltovornik že pokrit S platneno streho. Ker je bilo že precej pozno, sta se takoj usedla v vozilo ter se odpeljala proti Rojanu. V bližini pa ju je čakala smola. Lupi je baje pozabil prižgffti luči na poltovorniku, kar je takoj opazila policijska patrulja, ki je pripeljala mimo s svojim avtom. A-genti so opozorili Lupija na prekršek: ter so zahtevali naj se legitimira. Ko pa so pregledovali prometno knjižico, so opazili, da je Lupijev sopotnik neslišno zdrsnil s svojega sedeža, malo postopal v bližini poltovornika ter se potem spustil v beg. Neznančevo nepremišljeno dejanje je seveda porodilo pri policistih še hujše sume ter so takoj sklenili, da bodo pregledali tovor. Tako je prišlo na dan, da je bilo v poltovorniku skritih več zavojev cigaret najrazličnejših znamk, kot Winston, Mu-ratti’s itd.
Lupija so policisti takoj odpeljali na kvesturo ter ga začeli zasliševati. Zasliševanje se je nadaljevalo tudi naslednjega dne, nakar so policisti izročili osumljenca finančnim stražnikom.
Kot smo že dejali, se je Lupi zagovarjal, da priložnostnega klienta sploh ni poznal. Med dru. g im je trdil, da so neke neznane osebe zelo verjetno skrile cigarete v poltovornik, ko je bil skupaj z «Ninom» v baru.
Kot vedno, so financarji tudi njemu pokazali slike raznih več ali manj znanih tihotapcev. Med drugimi so mu pokazali tudi sliko nekega Francesca Vesnaverja in
prav v njem je Lupi prepoznal svojega neznanega klienta. Takoj so sklenili, da natančno pregledajo Lupijevo in Vesnaverjevo stanovanje. Tega pa ni bilo doma. Kljub temu so v prisotnosti njegove matere izvršili preiskavo, toda brez vsakršnega uspeha. Na vsak način pa so dejali ženski naj se njen.sin čimprej zglasi na sedežu finančne straže. Se istega popoldne je Vesnaver res prišel na sedež finančne straže ter vprašal, zakaj so ga klicali. Financarji so mu povedali, da ga Lupi dolži, da je prevažal po mestu večjo količino cigaret. Vesnaver pa je te trditve odločno pobil. Povedal je, da je tistega večera prišel domov okoli 20,30 ter se je zadržal kake pol ure v razgovoru s hišnikom. Financarji pa so se hoteli prepričati do kraja ter so zato povabili na poveljstvo tudi policijskega brigadirja, ki je prejšnjega večera ustavil Lupijev poltovornik. Policijski funkcionar pa je z veliko gotovostjo izključil, da bi bil Vesnaver' tisti neznanec, ki je bil ušel iz poltovornika.
Tako se je Lupi znašel v zaporu kar s štirimi obtožbami: zaradi tihotapstva, dveh prekrškov v zve. zi z IGE in prepovedjo uvažanja določenih vrst blaga ter končno klevetanja, ker je po nedolžnem obtožil Vesnaverja.
Kazenski sodniki (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba Giromet-ta) so ga spoznali za krivega prvih treh obtožb. Oprostili pa so ga obtožbe klevetanja zaradi pomanjkanja dokazov.
Pri igranju si je zlomil roko
Včeraj okrog 18. ure so z zasebnim-avtom prepeljali’ v’ bolhišnj-i co 7-letnpga šolarja ' LiVia Grimal! -diija s- Tega Giarizzolei 5. "Sprem. Ijala ga je socialna asistentka An. na Cosulich, ki je povedala, da se je fant poškodoval malo prej pri igranju v občinskem zabavi-šču pri Sv. Soboti. Pri gri je Gri-maldija neki soigralec pahnil in vrgel na tla. Pri padcu pa si je zlomil levo roko. Grimaldija, ki se bo moral zdraviti 40 dni, so sprejeli na ortopedski oddelek.
Gledališča
VERDI
Jutri ob 21. uri bo v gledališču Verdi ob 150-letnicl skladateljevega rojstva izvedba Verdijeve skladbe «Messa da Requiem». Dirigent Ala-daf Janco. Solisti: Angela Vercelli — sopran, Irene Companez — mezzosopran, Giuseppe Baratti — tenor, Franco Ventrigli« — bas. Orkester ln zbor gledališča. Zborovodja Giorgio KJtsohner. Uvod k izvedbi bo podal dirigent Giulio Confalonierl. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. oktobra 1963 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO:	65-letni Mari0 Ku-
cibh. 78-letnl Giulio Daprelto 74-1 etri a Elisabetta Chlttaro vd. Lafragola, 68-letml Antonio Mocor, 78-letni Giacomo Puntar, 75-letna Angela Miklič vd. Versoch, 87-letna Francesca Peric vd. Debegnak.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Redenzione, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Alla Miner, va. Trg sv, Frančiška 1; Ravaslnl; Trg Libertà 6; AI Galeno, Ul. S. Ci-lino 36.
Nazionale 16.00 «Tra due donne» R»f Vallone, Annie Girardot.
Arcobaleno 15.30 «La veglia delle a-quile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Excelsior 16.00 «La maledizione del serpente giallo». Kriminalka Ed-garda Wallacea.
Fenice 16.00. «Le città proibite» (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00 «H buio oltre la siepe» Gregory Peck. Film nagrajen s tremi Oscarji Zadnji dan.
Supercinema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. — Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «Le monachine» Cha-terine Spaak, Didi Perego, Silva Koscina. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Il magnifico disertore» Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «Codice segreto»,
Cristallo 16.30 «L'umcino» Kirk Douglas.
Capltol 16.30 «Il padre della sposa» Spencer Tracy, Elizabeth Taylor.
Garibaldi 16.00 «Torna setterpbrw-Technicolor.:. Rock Hudson, Gina Lollobrigida.
Massimo 16.00 «Maoiste l’eroe pM grande del mondo». Technicolor. Marc Forrfs, Jose Greci,
Zadnji dan.
Impero 16.00 «Il dominatore».
Moderno 16.00 «Fra Diavolo» Stan Laurei, Oliwer Hardy.
Astoria 16.30 «Si spogli dottore».
Astra 16.30 «11 traditore dl Fort A-lamo».
Vittorio Veneto 16100 18.30 21.30 — «West side story» Natalie Wood. Prepovedano mladini,
Abbazia 16.00 «Capitan Blood» Errol Flyn, Olivia De -Hawiland.
Marconi 16 00 «Notti e donne proibite». Technicolor. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «La giungla del quadrato» Tony Curtis.
Skedenj 16.Oo «Il comandante Jotin-ny» G'ary Cooper
IZLET NA SNEŽNIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju.
SPDT priredi tudi letos prve dni
novembra dvodnevni turistični Izlet, In sicer tokrat na Dolenjsko In v Posavje. Izlet bo 3. In 4. novembra. Prvi dan skozi Ljubljano po avto cesti do Novega mesta, na ogled starih gradov In samostanov v Kostanjevici in Pleterjlh, Drug0 Jutro o-gled muzeja v zgodovinskih Brežicah in povratek čez Bizeljske gorice, Radeče, Hrastnik ln Zagorje v Ljubljano
* * *
Udeleženci naj dvignejo listke do petka 11. t.m.
sedežne
KINO PKOSEKjJCJiNTOV^L
predvaja danes 9. t. m. ob 19.30 barvni film Marcela Camusa:
«L'UCCELLO DEL PARADISO»
(Rajski ptič)
Igrajo: MARIE HEM, NOP NEM, SKARINE in njena visokost princesa BOPHA DEVI
Tunu na i-ntii
777/1
predvaja danes 18. uri film:
9. t. m. ob
«L’UOMO DEL TEXAS.
(Človek iz Texasa)
Igrajo:
WILLARIÌ PARKER GRANT WILLIAMS AUDREY DALTON DOUGLAS KENNEDY JUNE BLAIR
morski dnevnik
o
9. oktobra 1963
KENNEDY JEV A DAVČNA REFORMA SKOZI PRIZMO RAZNIH INTERESOV
Poziv predsednika ljudstvu naj ga odločno podpre
Prvi spopad z nasprotniki davčne reforme v predstavniškem domu Očitki, da administracija troši preveč ■ Kakšne koristi ki povprečna družina imela od reforme • 0 njej bo zdaj razpravljal senat
Se pred odhodom na volilno •gitacijo po zahodnih ameriških državah, je predsednik Kennedy pozval državljane, da podpro njegovo davčno reformo. Koristi, ki bi jih nacija imela od te reforme, katera bi državljanom in družbam v treh letih, do 1. 1966, «povrnila» 11 milijard dolarjev, so se vsem zdele očitne in izredno privlačne. Od zmanjšanja davkov bi imeli korist tako državljani kot družbe in, seveda, država sa-ina. V industrijo bi steklo več denarja, potrošniki bi na razpolago imeli več denarja, a državni Proračun bi — v tem vsesplošnem nacionalnem blagostanju, razvoju in povečanju nacionalnega dohodka postal stabilnejši ter bolj uravnovešen.
Ta poziv ljudstvu so opazovalci ocenili za gospodarsko kot politično uspešen korak pred skorajšnjo predsedniško volilno kampanjo za jesen 1. 1964. Kasneje pa so se pojavila mnenja, ki so predsednikovemu pozivu odrekala ta-k? e.den kot drugi od obeh omenjenih pči-nkov.
Predsednik Kennedy Je svojo bitko začel z geslom «to ni strankarska, marveč nacionalna zadela; več delOvnih. mest in hitrejši gospodarski razvoj», v kateri bi čas utegnil odigrati odločilno in usodno vlogo.
Prvi spopad z nasprotniki re-t°rme, je v predstavniškem domu Predsednik izbojeval v svojo korist: zakonski predlog je bil sprejet brez sprememb in popravkov, sicer z majhno razliko glasov, katera pa mu navzlic temu omogoča nadaljnje možnosti manevriranja.
Zdaj pride na vrsto senat, tu je šele pričakovati pravo bitko. Nasprotniki davčne reforme, republikanci in del konservativnih demokratskih senatorjev z juga, ne trde, da bi reforma ne bila' dobra stvar. Končno bi vsakdo že-lel. da mu država vzame, oziroma, da državi dà kar najmanj denarja. Težava je le v tem, da sedanja administracija troši preveč, nacionalni dolg pa rase, vtem ko je proračun neuravnovešen ipd. Kje 5e bodo našla sred-■stvai če se davki zmanjšajt);"'itf-! datki pa ostanejo isti, ali pa se še' Povečajo? Republikanci pripòro-1 čajo sledeče zdravilo: predsednikovo zagotovilo, da se bodo federalni izdatki zmanjšali, obenem Pa postavile natančne meje za naslednji dve leti. In, če bi se kob-gres do junija prihodnjega leta Prepričal, da so bila sredstva gospodarno porabljena, bi sprejeli tudi del davčne reforme.
Mnogi so bili mnenja, da je takšna argumentacija osnovana na trdni logiki, tako da je v Predstavniškem domu manjkalo samo štirinajst glasov v prid amandmaja, s pomočjo katerega bi- bila reforma odložena in postala kasneje odvisna od dobre volje kongresa.
Za povprečno ameriško družino je nedvomno zelo privlačha perspektiva, na osarvi katere bi državi bilo treba plačati okrog 150 dolarjev davka manj letno. Ekonomisti so namreč izračunali, da bi vsaka ameriška družina povprečno pridobila okrog pol dolarja dnevno Družbe, ki bi «dobile» okrog tri milijarde dolarjev, Pa so glede svojega mnenja, kaj bi jim reforma utegnila prinesti, bolj oprezne. Zakaj, njihovi ra-^un. niso vedno skladni z nameni vladnih predstavnikov. Vprašanje je, koliko bi poslovni ljudje lmeh dobička od investiranja novih sredstev v industrijo. Sicer P® je to eden od najmočnejših ®rgumentov Kennedyjeve operaci-
Francetova jama nad Ribnico
Slovenija slovi po številnih kratkih jamah. Računajo, da je na vsem krššlkem ozemlju slovenske republike okrog 5000 podzemeljskih jam Institut za raziskavanje Krasa v Postojni ima v svojih seznamih zabeleženih komaj polovico vseh jam. Torej je dobra Polovica kraških jam še neraziskana.
V bližini Ribnice, uro hoda da-J*č, ,se nahaja Francetova jama, ki leži v Mali gori nad Ribnico. Ta jama se nahaja v bližini dveh samotnih kmetij, pri Seljanovih. Svoje ime — Francetova jama je dobila zato, ker je bilo v prvi ekipi ribniških jamarjev, ki so jamo prvi obiskali in se prepriča-I* o njenih zanimivosti več Francetov — kar sedem. Jama je sicer majhna, krasi pa jo precej kapnikov, tako stalagmitov kot stalaktitov, nekaj zaves in raznih apnenčevih podob in kipov, ki jib je ustvaiila narava v teku tisočletij.' Francetova jama ima na sredini celo majhno dvoranico, ki jo krasi kapniška tvorba v obliki lestenca. V zadnjem času Je postala Francetova jama zanimiva Privlačnost za Ribničane in prijatelje kraških podzemeljskih lepot. Ribniški jamarji, bi si radi zagotovili sredstva, da bi svoje ja-uie uredili in povečali Jamarski turizem.
JOŽE ŽUPANČIČ
je: ustvariti več sredstev za domače investicije ir. preprečiti odtok kapitalov v inozemstvo, hkrati pa potrošnikom nudili več možnosti. da kupujejo domače blago.
Veliki kapital zahteva trdnejša in trajnejša zagotovila, da bodo investirani kapitali prinesli «ustrezne dobičke». Povečanje potrošnje 1. 1930 ni n. pr. zagotovilo blagostanja in ni odpravilo brezposelnosti, zatrjujejo poslovni krogi. Le-ti smatrajo, da bo blagostanje zagotovljeno samo v primeru, če bodo «pogoji opravičili ekspanzijo kapitala», vtem ko analize doslej še niso pokazale, kako bi, postavimo, napovedana
reforma tudi po 1. 1965 utegnila vplivati na njihove posle. Sočasno se postavlja tudi vprašanje, kako bo s krajevnimi dajatvami in, ali ne bo prišlo obenem tudi do povišanja cen potrošnega blaga itd.
Obstajajo pa še drugi aspekti tega vprašanja, pri čemer mislimo v prvi vrsti na prednost, ki jo je reforma, sodeč po vsem, imela v kongresu. Predsednik Kennedy je v svojem pozivu ameriškemu ljudstvu postavil zahtevo, da se predlog o zmanjšanju davkov sprejme takoj in v celoti. Kongres, ki je letos že tako deloval zelo počasi, ni, po mnenju mnogih, posebno razpoložen, a tudi v časovnem pogledu ni v stanju, da zdaj prouči še načrt zakona o državljanskih pravicah, ki se je zanje menilo, da uživajo prednost. Administracija in predsednik Kennedy so verjetno prišli do zaključka, da je davčna reforma pomembnejša, pa se za «ekonomsko smer» iznašajo pojasnila, kot so n. pr. naslednja: če se ustvarijo nova delovna mesta, bo ustvarjenega tudi dovolj dela za vse, s tem pa se bo popravil tudi gospodarski položaj črnskega prebivalstva in ustvarili pogoji za njegov enakopraven položaj v ameriški družbi.
Črnsko prebivalstvo in njegovi voditelji pa so prav tako postavili svoje zahteve: enakopravnost, in to takoj. Ob priliki velikega washingtonskega pohoda je 200 tisoč črncev ponavljajo, kot to vsi črnci ponavljajo tudi danes, d.a so oni dovolj dolgo čakali, in da ne bodo dovolili, nobenega barantanja v kongresu, ki> bi bilo proti interesom črnskega prebivalstva. Zločin v Birminghamu, vsakodnevna zapostavljanja na jugu, hkrati pa še bolj organiziran odpor kažejo, po mnenju mnogih, da je položaj v tem pogledu zelo resen.
Črnski voditelji še niso rekli svoje zadnje besede, predsednik Kennedy — kot zatrjujejo dobro obveščeni opazovalci — pa ima še nekatere druge argumente za to, da bi davčni reformi dali prednost, vtem ko so nasprotniki reforme v kongresu odločeni, da razpravo o državljanskih pravicah raztegnejo do neskončnosti in, v kolikor bi se v takem položaju pojavil še načrt o davčni reformi, bi ne eden ne drugi od predlogov ne imel nobenih izgledov, da bi bil sprejet.
V Washingtonu se poleg tega čujejo tudi mnenja, da ni povsem slučajno, če konservativni člani predstavniškega doma na jugu niso glasovali za omejitev načrta o zmanjšanih davkih. Na tak način se bo v najslabšem pri-
meru vsaj nadaljevala debata o nekem, zanje manj «občutljivem» vprašanju.
In, čeprav so mnenja razdeljena, v Washingtonu vendarle prevladuje prepričanje, da bo davčna reforma v senatu sprejeta. Drugo vprašanje pa je, kakšen bo končni politični učinek tega lepo zamišljenega predsednikovega ekonomsko-političnega ukrepa, zakaj, kot zatrjujejo dobri poznavalci prilik, gospodarska perspektiva je nedvomno stvar, o kateri je treba voditi računa, prav tako pa je danes važen činitelj tudi razpoloženje črnskega prebivalstva, in to za vsakogar, posebno zdaj, ko se bližrjo volitve.
D. C.
s "-»mat
Franca Valeri prejema nagrado kot «najboljša komična igralka leta». Nagrado ji predaja Alberto Sordi, ki je to nagrado prejel lansko leto. Med obema vidimo napovedovalca Enza Tortoro
NAJSTAREJŠA TISKARNA NA BALKANU
Kulturna zgodovina starodavnega Senja
Tu so pred 800 leti uporabljali glagolico - Znani možje, ki so tu delali in živeli - Kosinjska tiskarna, ustanovljena samo 30 let za Gutenbergovo
Senj se po pravici ne ponaša samo s svojimi svobodnjaškimi pomorskimi in uskoškimi tradicijami, marveč je to starodavno in slikovito mestece pod Velebitom obenem tudi ena najstarejših zibelk hrvatske narodne kulture. V Senju so že pred 8Q0 leti uporabljali glagolico, najstarejšo hrvat-sko narodno pisavo. Tu je 1. 1493 bila ustanovljena glagolska tiskarna, ki je kasneje bila prenesena na Reko. V Senju sta v 14. stoletju bila rojena Ivan Se-njanin, letopisec in slikar miniatur, ter Martin Senjanin, zelo izobražen mož in prijatelj slavnega pisatelja «Dekamerona», G. Boccaccia. V 15. stoletju je v Se-
. """""     minil» iiiiimiiiiutmiiuiiiiimmniiiiiii ...Mimi»..»....».»»,.,...mm,m,   mm mm mm, »mm
POUČNO IN ZANIMIVO POPOTOVANJE OD HAMBURGA NA HELGOLAND
Planota je zelena, rdeči nje robovi obala pa je bela

V Cushavenu imajo 750 let star morski svetilnik - Štrleči jambori potopljenih ladij iznad morske gladine - Edino in glavno mesto Helgolanda - slikovita Burna zgodovina otoka
Giu* isf dos jZohò, feti èst die kknè,
(deifi isé de)/ SliMiì, 7W ,<umò òte TaiOen ve»

vasica
Ponoči kažejo pot predvsem svetilniki, ki jih vzdolž Labe nè manjka. V tern primeru morajo ladje imeti posebne luči: na levi strani rdeče svetilke, pri krmilu zeleno in na jamboru belo. Ko je megla, si ladje dajejo posebne signale s parno piščalko. Plovka po Labi je popolnoma varna in do nesreče malone nikoli ne pride. Se najbolj varna pa je plovba takrat, ko je reka pozimi vsa v ledu in je promet skoraj ustavljen.
Medtem je belobarvni «Wap-pen von Hamburg» dosegel Cux-haven in pristal na obrežju, ki ga mornarji iipenujejo «die Alte Liebe» — Stara ljubezen, morda zaradi tega, ker najdejo tu prijetno zatočišče, ko je morje razburkano. Na krov pridejo novi potniki, stari pa izstopijo, da si ogledajo to pristaniško mesto, znano po svoji industriji konzerviranih rib in velikem pristanišču za prekooceanske parnike. Posebnost predstavlja še 750 let stari svetilnik, kot tudi vožnja s konjsko kočijo — ko je oseka seveda — na 10 km oddaljeni otok Neuwerk. Cez nekaj minut je ladja spet na odprtem morju in kmalu ni videti niti obale več. Veliko pozornost zbujajo zdaj razbitine potopljenih ladij, tako imenovani «wra-
eki», katerih jambori in včasih tudi dober del trupa štjrle iznad morske gladine, So pa preveč zarite v pesek, ria bi se jih izplačalo dvigniti na površje. Obstaja nevarnost, da druge ladje v megli zadenejo obnje in se tako poleg ene razbitine s časom tu nabere kar celp pokopališče «wrackuv».. Vl^de. seyernonem-ških «Laerider» so se že nekajkrat obrnile na vlado v Bonnu, da bi omogočila potrebna finančna sredstva za očiščenje morja od teh ostankov. Do sedaj ni bilo Še nič storjenega. Zato pa ima toliko več dela «Feuerschiff Elbe III», ladja z nosečim svetilnikom, ki opravlja službo ob ustju Labe.
Okrog ene ure popoldne so v daljavi zažarele rdeče stene'Helgolanda. Ker parnik, zaradi nezadostne globine morja, ne more pristati ob pomolu, stopijo potniki v čolne, ki jih zatem prepeljejo na otok. Ce je morje razburkano, se običajno vodna gladina ob takšni priliki obarva z zeleno odejo, podobno grahovi juhi.
Slikovita vasica, edino in glavno mesto tega otoka, leži nedaleč od obale. Tu je vsaka hiša tudi prodajalna, kjer prodajajo alkoholne pijače, cigarete in razno inozemsko blago, ki je tu

Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Folklora z vsega sveta; 12.15; Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30:	Izbrali
smo za vas; 17.00: Za prijeten u-vod igra Tržaški mandolinski ansambel; 17.20:	Pesem in ples;
18.15; Umetnost, književnost in prireditve; 18.3Ó: Igor Strawinsky: Koncert v D-duru za violino in orkester; 19.00: Zbor «Giuseppe Tartini» iz Trsta; 19.15: Higiena in zdravje, nato Jugoslovanski ritmični motivi; 20.00: Sport; 20.30: «Marija», igra v osmih slikah; nato Havajski motivi; 22.30: Sodobna glasba; 23.00: Melodije v polmraku.
12.00: Plošče; 12.20: Glasbeni vložek; 12.25: Tretja stran; 13.00: Pesmi danes; 13.15:	Almanah;
13.35; «Cari stomei»; 14.00: 150. obletnica rojstva Giuseppa Verdija.
Koper
5.00: Prenos RL: 6.15: Jutranja glasba; 7.00:	Prenos	RL; 7.15:
Glasba za dobro jutro; 8.00: Oddaja za najmlajše; 11.30: Glasbeni mozaik; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.55: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00: Paleta zabavnih popevk; 14.30: Za mlade izvajalce in poslušalce; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: I-grajo «Zadovoljni Kranjci»; 15.56: Lahka glasba; 16.00: Nove plošče; 16.30: Tretja stran; 16.45: Operni koncert; 17.40: Sama glasba; 18.0Q; Prenos RL; 19.00: Poje Enrico Intra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Joe Hervey igra za vas; 22.40; Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
SREDA, 9. OKTOBRA 1963 Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Almanah; 8.2Q: Naš jutranji pozdrav; 8.30: Glasbeni sejem; 8.5Q: Strani iz albuma; 10.00: Operna antologija; 11.15: Hayd-nov koncert; 13.25: Pesmi leta; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.30: Parada uspehov; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Glasba, ki jo predstavlja nacionalni sindikat glasbenikov; 17.25: Koncert pianista Wilhelma Backhau-sa; 19.10: Kmetijska oddaja; 19.30: Glasbeni vrtiljak; 20.25: Fantazija; 21.30: Pojmo in plešimo.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Umberto Marcato; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritmi in fantazije; 9.35: Oddaja za žene; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Glasba za dobro voljo; 13.00: Gospa ob 13. vam predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15: Mali ansambli; 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00; Rapsodija; 16.25: Oddaja za avtomobiliste; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19 50: Simfonična glasba; 20.15: Ruski pevski in plesni program; 21.00: Evropske pesmi; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazzovski kotiček.
III. program
18.30; Gospodarska rubrika; 19.15; Pregled severnoameriške kulture; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Koncert skladb Giuseppa Tartinija; 21.30: Vzhod in Zahod v glasbi; 22.00; Koncert za flavto in orkester: 22.45: Glasba danes.
Slovenija
4.00: Dobro jutro; 8.05: Opera in balet; 8.55; Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25: Popevke; 10.15: Josip Slavenski: Tretji godalni kvartet; 10.30: Človek in zdravje; 10.55; Vsak dan nova popevka; 11.00:	PoZor, nimaš prednosti;
12.05; Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi; 12.45; Pesmi iz sončne Dalmacije; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Iz oper starih mojstrov; 14.05: Radijska šola; 14.35; Petindvajset minut Chopina; 15.15: Zabavna glasba; 15.4Q: Amaterji pred mikrofonom; 16.0Q:	Vsak
dan za vas; 17.05: Promenadni koncert; 18,10: Od skladatelja do skladatelja: 19.05; Glasbene razglednice; 20.00: Plesni orkester Ray Conniff z zborom; 21.00: Glasbena medigra; 21.05-23.00: Skupni program J RT; 23.05: Iz danske sodobne glasbe; 23.35: Želimo vam lahko noč.
Ital. televizija
18.00:	Program za najmlajše;
19.00: Dnevnik: 19.10: Televizijska šola; 20.15: Sport; 20.30: TV dnevnik; 21.05; «Dott. Kildare», televizijska igra; 23.30: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: «Il grande coltello», telev. igra; 22.10: Adenauerjeva Nemčija; 23.00: Sport.
Jug. televizija
17.30; Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05: «Mošnja zlatnikov za najlepšo igračko» — Slikanica za najmlajše; 18.20: Pionirski TV studio; 19.00: TV obzornik; 19.15:	Dokumentarni
film; 19.30: Ekspedicija — potopisna reportaža; 20.00; TV dnevnik; 20.25; Prenos športnega dogodka: 22.15: Poročila.
prosto carine. S tem postane povsem razumljivo, čemu je vožnja na Helgoland tako privlačna, oziroma še bolj privlačna.
Helgoland meri okrog 64 hektarov in leži 58 m nad morsko gladino, Kakšen je, pove že sama pesem: ,,
Griin ist das Land Rot ist die Kant,
Weis ist der Strand Das sind die Farben von Hel-aoland.
(Planota je zelena, rdeči so robovi, obala pa je bela, to so barve Helgolanda.)
Zaradi stalnih vetrov je planota nenaseljena in jo pokriva le zelena trava. Turisti obkrožijo v eni uri ves otoček in občudujejo predvsem stene rdeče barve, podobne naši kraški zemlji, ki strmoglavljajo navpično v morje. Na njih imajo svoja gnezda galebi, ki s svojimi odpadki tu in tam rdeče stene obarvajo z belimi pikami. Ce je sonce, se izplača oditi na obrežje in se vreči v vodo. Ce dežuje, pa je bolje zaviti v gostilno in tam namesto piva piti whisky ali sredozemska vina. Zgodovina te pečine je zelo razgibana.. Pravijo, da so tu živeli ljudje že v predzgodovinskih časih; Od .leta 1402 do 1714 je bil otok pod nadvlado Hollsteinov, nato pod dansko krono. V začetku prejšnjega stoletja so ga imeli v rokah Angleži. Njihova prisotnost ob nemški obali pa cesarju Wilhelmu H. ni ugajala. Odkupil je otok s tem, da ga je zamenjal za afriški Zanzibar in Wituland ter iz njega napravil pomorsko oporišče. Takšen je Helgoland ostal do konca zadnje vojne, ko je bil popolnoma uničen od zavezniških letal. Leta 1952 je bil zopet odprt turistom. Letno ga obišče skoraj pol milijona ljudi. Obenem pa to pomeni, da vsako leto pride na kopno brez carine prav toliko litrov alkoholnih pijač, okrog pol milijona za-
vojčkov cigaret po 20 kosov in brez števila zavitkov švicarske čokolade.
O tem se človek prepriča na povratni vožnji, ko je «Wappen von Hamburg» poln vesele množice. Starejši so vinjeni, mlajši
pa rjavih ust m lic od čokolade, na palubi se vse vrti ob zvokih twista. Ko parnik pristane ob pomolu «Landungsbriicken», je v Hamburgu že kasna noč, v četrti S. Pauli pa se začenja dan.
D. SEDMAK
iiiiiiiiivtimiifiiiiiiitiimiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimmiinmiiiiiiiiiuiiitmiiuiiiiiiiiiitiMiiimniiiiiiiiiiiu
Miniaturno mesto «Minidom»
Največje liliputansko mešto na svetu bo zraslo blizu Duesseldor-fa, glavnega mesta Porenja in severne Westfalije. Prihodnje leto na pomlad bo moč obiskati in občudovati uresničitev davne sanje nekega milijonarja.
«Zgraditi bi b:lo treba celo mesto v miniaturi, sestavljeno od najbolj slavnih del nemške arhitekture», je nekoč dejal študent Willy Dommel. Danes je ta bivši študent slaven arhitekt, pa še milijonar povrhu. Star oseminštirideset let, bo danes končno mogel uresničiti svojo mladostno željo. Samo nekaj kilometrov vstran od Duesseldorfa bo v kratkem izgrajeno največje miniaturno mesto, «Minidom».
To ga bo stalo nič manj kot pet milijonov mark (750 milijonov lir). Ker pa Willy Dommel želi, da bi njegovo mesto zanj pomenilo samo neko vrsto hobija, je že sporočil, da bo vsak morebitni dobiček šel v dobrodelne namene.
Preden se je lotil izdelave načrta za svoje mesto, je arhitekt-milijonar iz Duesseldorfa obiskal druga miniaturna mesta, ki obstajajo v Evropi: «Swiss miniaturo» pri Luganu in «Minimundus» v Klagenfurtu, t.j. Celovcu.
«Minidom» se bo raztezal na površini okrog 120000 kvadratnih me*:rovv- M to površino pa so vključene tudi ceste-vpadnice, steze, travniki, gredice, mala železnica, ki bo prevažala obiskovalce. Willy Dommel meni, da bo njegovo mesto vsako leto obiskalo najmanj poldrugi milijon oseb.
«Vse mora biti verna podoba originalnih modelov», pravi arhitekt. Niti prebivalec Koelna, katerega družina živi tu že stolet-
ja, ne bo smel opaziti kako razliko med slavno stolno cerkvico v tem mestu in šest metrov visokim modelom v «Minidomu».
Direktor tehničnih del, Karl Mueller, je natančno poučen, zakaj milijonar Dommel pripisuje tolikšen pomen posameznostnim : «Se danes», pravi direktor Mueller, «so osebe, ki si ne morejo privoščiti potovanja v mesta, kjer se nahajajo največji zakladi nemške arhitekture. Tem osebam želimo posredovati enakovredne kopije teh umetnin».
Arhitekt Dommel ni pozabil na nobeno slavno arhitektonsko delo Nemčije. Trenutno dokončujejo modele stolpic v Ulmu, Bamber-gu, Koenigsbergu in Koelnu, kakor tudi «Liebfrauer.kirche» v Mo-nakovem. V četrti gradov dokon-čujejo miniature gradg v Wuer-zenburgu in Benrathu.
«Minidom» pa ne bo sestavljen samo od starih cerkva in gradov, marveč bodn v njem našle mesto tudi zgradbe, ki v njih ljudje delajo m se zabavajo danes Semkaj n. pr. sodijo industrijski objekti, kakor tudi, postavimo, znana «Wesfalenhalle» v Dortmundu in pa olimpijski stadion v Berlinu. Zanimivost bosta predstavljali tudi miniaturi pristaniških naprav v Bremenu in Bremenhave-nu. Tu si bo moč ogledati ogrom-ne pristaniške žerjave v miniaturi- Pa še ladjo «Bremen» in ameriško letalonosilko «Enterprise». Prav tako vse vrste vlakov, od tovornih do mednarodnih brzovla-kov. Prebivalstvo «Minidoma» pa predstavlja okrog 50 tisoč figur, tako da bodo obiskovalci imeli vtis, da je liliputansko mesto zares obljudeno.
iiiiiiiiii.............................................................................. ................................................................................n»»»»,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo
težko vam bo uspelo doseči neki poslovni sporazum. Priporočljivo je nèko potovanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da bi svojih stališč ne zavzemali na osnovi strasti. Prehodna kriza v pogledu nekega prijateljstva.
DVQJCKA (od 21.5. do 22.6.) Okoliščine so ugodne za intelektualno dejavnost. Manjši spor med dvema različnima značajema.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte se ukvarjati z .dejavnostmi, ki so vam v razvedrilo. Doživeli boste nekaj, kar bo laskalo vašemu samoljubju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Utegne se zgoditi, da boste na osnovi novih okoliščin spremenili svoj dosedanji načrt. Prevelika nestrpnost
HOROSKOP
bi utegnila škoditi nekemu čustvenemu razmerju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Solidna pomoč vam bo zagotovila u-speh pri neki pobudi. Ne podcenjujte nekega predloga dobrega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlična priložnost za uveljavitev nekega načrta. Večer je primeren za razpravljanja v družbi drage osebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne zvračajte na druge odgovor« nost za neko napako. Ogibajte se tveganih dejavnosti.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne zaupajte nasvetom, ki vam jih dajejo preveč klepetave osebe. V čustvenih zadevah potrebujete nekoga, ki vas bo spodbudil.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Prisluhnite nasvetu dobronamerne osebe, če hočete rešiti neko vprašanje. Posvetite nekaj časa svojemu naj ljubšemu opravilu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Deležni boste razočaranja, če se bo-ste preveč posvečali vprašanjem, ki jih niste vajeni. Ne kažite grobosti do onih, ki se ne strinjajo vedno z vami.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Branite svoje interese s tem, da ne boste preveč zapravljali. Ognite se sporom z osebami, ki z njimi skupaj živite.
nju živel tudi Jakov Blasiolič, glagolski književnik. Po ustanovitvi tiskarne so v tem mestu delali še tiskarji Grgur Senjanin, Silvester Bedričič in Petar Jakovčič. V 16. stoletju pa je tu živel in delal Anton Senjanin, protestantski pisatelj.
Kot znano, so se v Senju rodili tudi P. R. Vitezovič, zgodovinar, pesnik in narodni prosvetitelj, zatem M. A. Kuhačevič, eden od najglobljih hrvatskih lirikov, Silvije Strahimir Kranjčevič, zelo ploden pripovednik, Venceslav Novak, kot tudi dramatiki Milan Ogrizovič, Milutin Cihlar-Nehajev in J. Rorauer.
Kulturno-zgodovinski pomen Senja še povečujejo:	najstarejša
ljudska čitalnica, ustanovljena 1. 1835 .sedem let kasneje ustanovljeni glasbeni zavod in ljudsko amatersko gledališče, ustanovljeno 1. 1857. V Senju je bila že 1. 178Q ustanovljena pomorska šola, ki je obstajala do 1, 1820, a 1. 1808 privatna filozofska šola, proglašena 1. 1845 za javni filozofski inštitut. Leta 1839 je bila ustanovljena v Senju gimnazija.
Zavedajoč se pomena, ki ga ima za mlajše generacije spoznavanje te bogate kulturne dediščine, kot tudi tradicije samega mesta, je občinski svet za prosveto v Senju že štiri 'eta zapovrstjo organiziral proslave teh senjskih jubilejev. Tako je 1. 1958 bila svečano proslavljena 50. obletnica smrti S. S. Kranjčeviča, naslednje 1959. leto stoletnica rojstva Venceslava Novaka. Lansko leto se je vršila proslava 30. obletnice smrti književnika in dramatika Milutina Cihlarja-Ne-hajeva. V načrtu je adaptacija rojstne hiše S. S. Kranjčeviča.
Poleg teh so v preteklih letih proslavili še druge pomembne zgodovinske in kulturne datume: 40Q-letnico uskoške trdnjave Nehaj, 125-letnico senjske narodne čitalnice, 120-letnico ustanovitve senjske mestne glasbe in glasbenega zavoda in 105. obletnico senj-skega mestnega amaterskega gledališča.
Letos bo Senj predvsem proslavil enega najvažnejših datumov za vso jugoslovansko kulturno zgodovino: 470-letnico u-stanitve glagoske tiskarne v Senju, ki je nanjo, po mnenju nekaterih strokovnjakov, vezan obstoj še starejše glagolske tiskarne v bližnjem kraju Ko-sinj. Nekateri dokumenti, odkriti zadnja leta, in še drugi znaki govore v prid mnenja, da je v Kosinju tiskarna bila ustanovljena že kakih deset let pred ono v Senju in Obodu, ki je bila ustanovljena istega 1493. leta. Po teh znakih je tiskarna v Kosinju bila ustanovljena 1. 1482 ali 1. 1483, verjetno je bil v njej tiskan glagolski brevir (1491) in morda tudi najstarejša glagolska knjiga, t. j. prva tiskana knjiga v narodnem jeziku nasploh, «Misal» iz 1. 1483, ki se je zanj doslej mislilo, da je bil tiskan v Benetkah ali Rimu.
Zanimivo je omeniti, da je na veliki karti, v dvorani svetovnega Muzeja tiska v Mainzu v Nemčiji, ki so na njej označena mesta in leta ustanovitve prvih tiskarn v različnih deželah, kot leto prve tiskarne južnih Slovanov označeno prai) to 1483. leto, kot mesto pa — Kosinj. To karto je izdelal profesor zgodovine tiskarstva na univerzi v Mainzu in ravnatelj Gutenbergovega muzeja, dr. Helmuth Presser.
V	kolikor bodo nadaljnja raziskovanja potrdila, da je v Kosinju v Liki že 1, 1483 obstajala glagolska tiskarna, pa se bo Senj z vso pravico ponašal, da je v njegovi bližini stala prva tiskarna južnih Slovanov nasploh. Potemtakem je bila prva Guten-bergova tiskarna ustanovljena samo nepolnih 30 let pred ono v Kosinju. In občudovati je treba te jugoslovanske prednike, ki so sredi najbolj krvavih bojev proti Turkom in Benečanom kazali obenem tako veliko žejo po kulturnem razvoju, da so samo z neznatno zakasnitvijo, v primeri z najnaprednejšimi narodi, bili postavili svoje tiskarne, tiskali v njih knjige in tako postavljali temelje svoje književnosti.
V	prid trditve, da je senjska tiskarna bila semkaj prenesena iz Kosinja, je tudi dejstvo, da je senjska tiskarna bila ustanovljena prav 1. 1493, ko je prišlo do znane krbavske bitke s Turki, pa so tiskarno, da bi jo pred njimi obvarovali, prenesli v bližnji in močno utrjeni Senj.
s. a
PRIMORSKI DNEVNIK
— i
9. oktobra 1963
Goriško-beneški dnevnik
GORIŠKO GOSPODARSTVO V AVGUSTU
Nad 3100 brezposelnih vpisanih na uradu za delo
Zmanjšanje trgovskega prometa zaradi poletnih počitnic - Zadovoljivo stanje živinoreje
Na trgovskem področju smo v preteklem mesecu avgustu, po podatkih trgovinske zbornice, zabeležili delno zmanjšanje prometa, ker pa je že reden pojav v tem mesecu zaradi poletnih počitnic, ki si Jih je ta mesec določila tudi večina trgovskih obratov. Do zmanjšanja prometa je prišlo tako v trgovini na debelo kot pri nadrobni prodaji. Izjemo tvorijo seveda gostinci, in pa trgovine v turističnih središčih, kjer je prav v avgustu največji naval turistov in se s tem poveča tudi poslovni promet.
2e v nedeljo smo objavili podatke o malem blagovnem prometu po videmskem sporazumu. Poleg trgovine s Slovenijo pa so goriški izvozniki prodali v tem mesecu še za 12 tisoč lir avtomobilskih delov v Argentino, za nad 124 tisoč lir sladkarij v Kanado, za skoro 790 tisoč lir marmorja v Nemčijo in za 635 tisoč lir stolic v Libijo.
Na kreditnem področju tudi ni bilo v zadnjem času posebnih sprememb. Ob koncu Junija je bilo pri poštni hranilnici za 4.958 milijonov lir vlog od tega za 3.070 milijonov poštnih bonov, ali za 16 milijonov več kot meseca maja.
V	Juliju je dobilo delo 1070 delavcev, od tega 185 v goriški občini. V uradu za delo so imeli ob koncu julija vpisanih še vedno 3.101 brezposelnega. Od tega jih je bilo največ v industriji in sicer 1.566; uradnikov je bilo brez službe 338, v trgovini in prevozništvu 316 nekvalificiranih brezposelnih pa Je bilo vpisanih 762.
V	kmetijstvu so avgusta začeli pobirati sladkorno peso, sončnice in krompir in ugotovili, da je letošnji pridelek še kar dober. Kar se tiče živine Je bilo njeno zdravstveno stanje dobro in pravtako je bilo dobro preskrbljeno za krmo.
Vprašanje svetovalcev KP1 glede mestnega avtobusnega prometa
Komunistični občinski svetovalci Bergomas, dr. Battello >n Mila-lin Cerne so poslali županu vprašanje, zakaj družba ATA še ni uvedla zimskega voznega reda s pričetkom šolskega leta, kot določa pogodba med družbo in občinsko upravo. Na podlagi te pogodbe bi moral voziti peti avtobus na progi štev. 1 od 7.40 do 13. ure. Peti avtobus sicer občasno vozi, vendar ne na progi štev. 1. Podpisniki vprašanja sprašujejo župana, naj jim razloži razloge, ki
preprečujejo uvedbo zimskega voznega reda ter vožnjo petega avtobusa na progi štev. 1 kot določa pogodba.
V petek občinska seja v Sovodnjah
Sovodenjski župan je poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo, ki bo v petek 11. t.m. z začetkom ob 19. uri. Na dnevnem redu so samo štiri točke, in sicer bodo razpravljali o povišku občinskega prispevka za otroški vrtec v Rupi, o periodičnem povišku nekaterim občinskim uslužbencem ter o sklepih, ki jih je sprejel izvršni odbor po zadnji seji občinskega sveta.
Zadnja točka predvideva diskusijo o raznih vprašanjih splošnega občinskega značaja in predvidoma bock> ob tej priliki govorili tudi o vprašanju priznanja pobiranja trošarine proste cone na področju sovodenjske občine, ki spada tudi pod področje te cppe ter je o zadevi interveniral prejšnji teden v Rimu senator PSI Bo-nacina.
j človeka, pa čeprav bo po njej zapeljal šele prihodnjo pomlad. Cesto bodo najprej prevlekli z asfal. tom od hotela Erika dalje v smeri proti Vršiču, kjer so dela v teku že od 1. oktobra dalje. Nimamo vesti o tem, če bodo asfaltirali tudi trentarski del te visokogorske alpske ceste, sodimo pa, da bo zaradi vedno večje važnosti te ceste v turističnem prometu, prišel na vrsto tudi primorski del.
Goriška prefektura sporoča, da je v Uradnem listu št. 246 od 13. septembra t.l. razpisan natečaj z izpiti za 60 inženirjev, ki jih bodo sprejeli v poskusno službo pri upravi državnih cest (ANAS),
iiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111 milili m 1111111111111« tiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiii|||||||||||||||||||||,,||l|,|,, j (mu numi
Asfaltirajo cesto na Vršič
Čeprav se turistična sezona vedno bolj odmika, lahko asfaltiranje ceste na Vršič z gorenjske strani razveseli vsakega motoriziranega
ZA ZBOLJŠANJE MEZDNIH IN NORMATIVNIH DOLOČIL
Jutri v Gorici dveurna stavka šoferjev mestnih avtobusov
Stavkali bodo od 7.30 do 8.30 in od 17. do 18. ure Sklep so sprejeli na skupščini delavcev ATA
Jutri, 10, oktobra bodo delavci mestnega prevozniškega podjetja ATA stavkali 2 uri, in sicer od 7.30 do 8.30 in od 17. do 18. ure. Sklep so sprejeli na skupščini vseh delavcev, ki so jo sklicali zaradi negativnega stališča ravnateljstva do predlogov delavcev v zvezi z obnovo nove delovne pogodbe.
Šoferji zahtevajo, da se jim zviša doklada za preprečevanje prometnih nesreč od sedanjih mezd na 6.000 lir, blagajniška doklada sprevodnikom pa od sedanjih 2.500 na 6.000 lir. Nadalje naj se jim zv;ša velikonočna doklada od 5.000 do 20.000 lir, ki se določi s pogodbo. Bolnim delavcem naj se plačajo tudi trije prvi dnevi odsot-
VESTI IZ P0DG0RE
Kdaj bodo asfaltirali tudi Ulico Attimis?
Številne luknje na njej to zelo nevarne za motorna vozila
Čeprav JÓ loči od središča mesta Soča, pa spada Podgora še vedno pod Gorico in je spričo tekstilne in tovarne umetnih vlaken, njen važen sestavni del. Vendar pa bi se zdelo človeku, ki gre po nekaterih njenih ulicah, da je Podgora kakšna oddaljena in zakotna vas, proč od vsega mestnega življenja.
Med take ulice spada tudi Atti-
iiiiiiiiiii<Hiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*minuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiui»aiiiiiiiiiiii
ZIM» Jt PRIČELA TRKATI W» VRŠIŠ
Sneg v Kanalski dolini do višine 1.800 metrov
Ohladitev tudi v nižinskih predelih
Oblaki, ki so več dni zastirali razgled in iz katerih je v teh dneh neprestano deževalo, so se včeraj dvignili. Proti večeru se je nebo precej razjasnilo in posijalo je tudi sonce. Temperatura se j«, precej znižala. Pojav je ..tre» ba pripisati snegu, ki je zapadel v višjih predelih do 1.800 metrov. Vsi visoki hribi v Kanalski dolini so prekriti z njim. V belino so odeti Mangrt, Ponce, Montaž, Vis in Kanin. Potoki v teh krajih so močno narasli, vendar ne predstavljajo nevarnosti za prebival-
stvo niti za promet.
Hujše posledice so nalivi povzročili v Karniji. Tudi tamkaj se je pojavil sneg, deževje pa je povzročilo zemeljske plazove; potoki so narasli in prestopili bre-
gC>YC.ci^*- v.* im
V Beneški Sloveniji se je temperatura znižala za nekaj stopinj, vremenske neprilike pa niso povzročile škode na pridelkih, ki so še vedno na polju. Potoki so narasli, njihov nivo pa še ni dosegel tiste višine, da bi ogrožali promet in tamkajšnje prebivalstvo.
V nedeljo je bilo v Novi Gorici prijateljsko srečanje med ballncarskimi ekipami Italije in Jugoslavije. Sodelovale so štiri ekipe: dve iz Ronk (Italije) ter po ena iz Nove Gorice in z Jesenic. Prvo mesto je pripadlo močnim tekmovalcem iz Ronk, drugo Novogoričanom, tretje pa Jeseničanom. Na sliki člani
vseh nastopajočih ekip
mls, ki že toliko časa zaman čaka, da se je bodo spomnili za asfaltiranje. Pred kratkim so dali asfaltno prevleko v Ul. Pozzo ter se u-stavill ko so prišli do Ul. Attjmis. Prebivalci te ulice so upali, da bodo v kratkem tudi pri njih nadaljevali s tem delom. No, njihovo čakanje je bilo doslej zaman, vkljub vsem predvolilnim obljubam. Cestišče pa je med tem vedno bogatejše z luknjami in zlasti ob deževnem vremenu se morajo vozniki motornih vozil zelo spretno sukati, če se hočejo vsaj deloma Izogniti blatne prhe. Kjer pa ni lukenj jih ni zato, ker je. tam prava turška kaldrma, z ostrimi kamni ki štrlijo iz cestišča.
Prav bi torej bilo, če bi se občinska uprava spomnila tudi te ulice in jo dokončno uredila, saj je na njej precej prometa ker služi tudi v razbremenitev glavne ceste.
Čedadska občina darovala 50.000 lir za Skopje
TUdi občina Čedad je izkazala
solidarnost s prebivalstvom makedonske prestolnice, ki jo je porušil potres. Pokrajinskemu odboru Italijanskega Rdečega križa v Vidmu je poslala 50.000 lir. Ce upoštevamo tudi izraze solidarnosti Rdečega križa, občinskih uprav in posameznikov, tedaj lahko ugotovimo, da furlansko prebivalstvo globoko sočustvuje z nesrečo Skop-jancev. I
Vpisovanje v glasbeno šolo v Sovodnjah
V četrtek 10. t.m. ob 14. uri bodo vpisovali v gostilni «Vuk» v Sovodnjah otroke v glasbeno šolo. Starši naj pripeljejo otroke, ki jim želijo dati pouk v glasbi, ob tej uri v omenjeno gostilno.
Nezgoda dekleta iz Jame
Včeraj ob 14.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 17-letno Bruno Stanič iz Jame št. 7, ki- se je' usekala na kazalcu leve roke, ko je pripravljala količevje, Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh.
nosti z delovnega mesta. Vsem članom kolektiva naj se priznajo popolnoma prosti dnevi za veliko noč, prvi maj in božič. Mezda naj se izplača 15. in 30. v mesecu, če pa je ta dan praznik, naj se anti-cipira za en dan. Na črni krožni progi naj se osebje razbremeni dela z uvedbo enega avtobusa samo na progi za bolnišnice.
Kjer se
prepirata dva...
Izgledi kandidata Michela Martine (KD), da bo prišel v poslansko zbornico na posreden način, so popolnoma propadli. Namesto senatorja Tessitori ja so izvolili v ustavno sodišče prof. Francesca Bonifacia iz Južne Italije.
O tem, zakaj je bil v ustavno sodišče izvoljen Bonifacio in ne Tessitori, se širi na Goriškem zanimiva razlaga. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da sta se za izvolitev v parlament potegovala tako poslanski kandidat KD Martina iz Gorice kakor tudi kandidat KD za senat inž. Bartoli iz Trsta. Med obema federacijama je nastal o tem hud spor, da je osrednje strankino vodstvo izbralo za ustavno sodišče drugega človeka. S tem, da je Tessitori ostal na svojem mestu v senatu, se nista presedla niti poslanec Biasutti v senat niti Martina v poslansko zbornico.
Kjer Se prepirata dva . ..
Kratke iz bolnišnice
Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu v podgorski predilnici 33-letni Sergio Pittuelli iz Gorice. Zdravniki so ugotovili, da mu je stroj odrezal kos mezinca ter ga ranil na tudi na palcu, kazalcu in prstancu desne roke. Pridržali so ga nap zdravljenju za 20 dni.
Prav tako se je ponesrečil na delu 43-let'ni Elio Pecprari iz Kr-mina, Ul. Cancelleria Vecchia 1, ki se je ranil na kazalcu desne roke. V bolnišnici so ga pridržali za 10 dni.
Na desni roki se je opekel na delu pri pOTJ'Ctjù’' Tbtamasin in Egbaldi 29-letni Glandi Tomasin iz 'Gorice, Ul. Concordia 4, V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh.
VERDI. 17.00: «L’isola della violenza» J. Mason in K. Manch. Ameriški barvni film v clnemascopu. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.15: «Harakiri». Japonski črnobell film v clnemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.00: «Processo a Stalin -r Chi è quell’uomo insanguinato?». Italijanski črnobell dokumentarni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Ucciderò alle ■}», G. Williams in S. Knight. A-meriški črnobell film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je od prta v Goriči lekarna KUERNE.R, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 14.20, najnižjo 12,4 stopinje ob 6.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 96 odstotkov.
ZA EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
V Miljah skupni trening italijanske reprezentance
Tudi Pavlica in S. Veljak med izbrauci
Včeraj se je začel v mlljski telovadnici skupni trening italijanske odbojkarske reprezentance, ki bo od 22. t. m. do 2. novembra pasto-pila na evropskem prvenstvu v Bukarešti.
Zvezni trener Ivan Trinajstič ima
na razpolago Bellagambija, Bravi-ja. Gazzlja (Ruini - Firenze), Bon-dija (Robur - Ravenna), Buzzego, Nanninija (Minelli - Modena), Maz-zlja, - Tedeschlja, Zanettija (Avia Pervia - Modena) In bivša člana Bora, sedaj v dresih moštva tržaških gasilcev Pavlico in Sergija Veljaka. Igralci se bodo zadržali v Miljah
iiiimiiiitiiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiiMitiMiimiiiiiiiiiiiiiiii
Evropsko prvenstvo v košarki
Včeraj odmor danes zopet borbe
WROCLAW, 8. — Danes so imeli košarkarji, ki nastopajo na evropskem prvenstvu, odmor. Jutri se bodo tekme nadaljevale po naslednjem razporedu:
ob 9. TURČIJA - MADŽARSKA Ob 10.20 IZRAEL - HOLANDSKA ob 11.40 VZH. NEMČIJA - ŠPANIJA ob 13. ROMUNIJA - FRANCIJA ob 17. POLJSKA - FINSKA ob 18.30 SZ - CSSR ob 20. ITALIJA - BOLGARIJA ob 21.30 JUGOSLAVIJA - BELGIJA Po štirih tekmah v izločilnih skupinah sta lestvici naslednji:
A SKUPINA
Jugoslavija Bolgarija Belgija Italija Madžarska Izrael Turčija Holandska B SKUPINA SZ
CSSR
Poljska
Španija
Vzh. Nemčija
Romunija
Finska
Francija
4
4
4
4
'3
3
4 4
4
4
4"
4
4
4
4
4
355-271
301-257
294-	270 293-279 218-195 195-214 226-303 264-356
279-213
274-234
295-	255 316-302 249-236 240-258 231-305 256-326
6. SLOV. ŠPORTNI TEDEN
Prijave
do
15* t. m.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
priredi
v dneh od 26. t. m. do 4. novembra letos
6. slovenski športni teden
TEKMOVANJA Atletika, odbojka, namizni tenis, gimkana, med dvema ognjema, streljanje, planin-sko-orientacijski pohod (ob sodelovanju SPDT), telovadba, košarka in šah.
Pri iave v Triaški knjigarni, Trst, Ulica sv. Frančiška 20 do 15. t.m. od 17. do 19. ure
na dnevnih treningih do sobote. Iz Milj bo reprezentanca odpotovala v Beograd, kjer se bo zadržala na skupnem treningu do 19. t. m. Tu se bosta igralcem pridružila Gras-sellini (Ruini) in Grillenzoni (Minelli).
V jugoslovanskem glavnem mestu bo italijanska odigrala prijateljsko tekmo, katere dobiček bo šel v korist poškodovancem skopskega potresa. Ni izključeno, da se bo Italija udeležila v Beogradu turnirja z udeležbo Jugoslavije, ČSSR in Poljske. Turnir naj bi bil 17., 18.
In 19. t. m. Z reprezentanco bo na evropsko prvenstvo odpotoval tudi
tržaški sodnik Pacchettini.	_________________________________
llllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIUIIIIIHIIIIIUIIHIfllllllllllllllllllllllllllllllllllfUI
V 3. RALLYEJU SV. JUSTA
Benečanu Casonu prva lovorika
Dva Tržačana na častnih mestih
Enainsedemdeset tekmovalcev se je prijavilo za «3. Rally svetega Justa» ih je tekmovalo za pokal «Turistične ustanove». Razen domačih so nastopali še avtomobilisti iz bližnjih mest ter nekateri milanski regolaristi. Avtomobiliste je pot vodila po tržaških cestah in je štela vse polno javnih in skritih kontrol, ki so spravile v težave marsikate-
rega udeleženca. Tekmovalci so morali namreč prevoziti določene cestne odseke v določenem času, medtem ko na drugih delih proge niso smeli prekoračiti uradne hitrosti. Zadnje težave so jih čakale na tržaškem razstavišču, kjer je pripravljena vijugasta pot terjala številne žrtve,
, mnoge Izmed katerih so nosila v tem športu že slavna imena. Gledalci so se seveda zbrali prav tu, kpr v nobenem drugem
aimiiiiiiinmiiiiiiiiitmiiiimMmiimtiiiiimmiiimiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMtiiiiiii
Atleti za troboja v Saronnu in Solunu
RIM, 8. — Predsedstvo italijanske atletske zveze je sestavilo reprezentanco, ki bo v nedeljo nastopila v okviru troboja atletov do 20. leta v Saronnu Severna Italija - S vica - Ile de France.
Italijansko ekipo sestavljajo:
100, 200 In 4x100: Cassini, Coppa,
Sandrini, Trevisan, Vallet 400 ln 4x400: Busatto, Dall’Armi, FranceSchini, Loru, Riandato 1.500: Arese, Fìnelll 5.000: Madaro, Milanese 110 ovire: Ottoz, Romano višina: Bogliatto, Zamparelll daljina: Fontanesi, Martinotti palica: Catenacci, Galeazzi krogla: Buffon, Valente disk: Asta, Buffon kopje: Cassol, Fattori rezerva: Carabelli.
Istega dne bo v Solunu troboj italijanske reprezentance sestavljene iz atletov (do 20. leta) srednjega in ju nega dela države z Grčijo in Turčijo. V tej ekipi bodo:
100 in 4x100: Bellardini, Beraldi, Franci, Magini, Migliaccio 400 in 4x400: Borriello, Crivellar!, Simoncini, Tozzi 800: Gatti, Merilni 1.500: Cindoli, Del Buono
3.000: Muschio, Sebastiani 110 ovire: D’Ettore, Virgili višina: Candeloro, Galli daljina: Fornaciari, Serafico troskok: Bove. Gentile krogla: Gerocami, Morinl disk: Accattino, Brandizzi kopje: Rausa, Saitz.
Predsedstvo Je nadalje dovolilo nastop na mednarodnem mitingu, ki bo 12. in 13. t. m. v Bukarešti, Bianchito, Bortolozziju, Boschiniju, Mazzi, Meconiju, Rodighieriju, Fer-rupciju, Govonijevi, Mecoccijevi, Jannaconejevi, Danieli Spampani in Trii.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sporoča, da zaradi zasedene dvorane odpade trening druge ženske odbojkarske ekipe. Iz istega razloga odpade ta teden tudi telovadba za mladinke.
odseku proge ni bilo dano gledati tekmovalce drugega ob drugem.
Cestni del proge so prevozili brez kazenskih točk kar trije avtomobilisti, ki so se še naknadno pomerili med seboj za prvo mesto in so še enkrat morali med količke, ki so omejevali vijugasti del proge.
Sreča, ker le o sreči smemo govoriti, saj so si bili piloti po svojih sposobnostih povsem enakovredni, se je posmehnila beneškemu tekmovalcu Paolu Casonu, ki Je tudi nadoknadno progo prevozil brez vsakršnega prekrška. Njemu sta sledila Fabio in Livio Merluzzi, ki v zadnjih letih častno zastopata tržaške barve na vseh vaJq&JW1 podobnih tekmovanjih v severni Italiji.
Tekmovanje Je potekalo v najlepšem redu ln le dva stroja sta se pokvarila med progo, kar brez dvoma predstavlja rekord v podobnih dirkah.
Lestvica:
1. Cason Paolo (Benetke) Fiat 550 N, 0,5/0 točke; 2. Merluzzi Livio (Trst) Fiat 500 N, 0,5/2; 3. Merluzzi Fabio (Trst) Innocenti A 40, 0,5/3 ; 4. Biasutti Umberto (Trst) Fiat 110-103, 0,6; 5. Sartori Giacomo (Milan) Abarth 1000, 0,9 ; 6. Bignato Paolo (Vicenza) Fiat 600 D, 1,0/8; 7. Rigo Marcello (Trst) Fiat 1500, 1,1/2/1;	8.	Mazzottl Stello
(Forlì) AR Giulietta SS, 1,1/2/31 9. Rubbieri Fulvio (Milan) Arbath 850 TC, 1,1/2/4; 10. Trevlsan Tullio (Trst) Triumph Spitfire, 1,1/4 itd.
NOGOMET
FIRENCE, 8. — Danes so se zbrali v športnem centru v Covercianu igralci, ki pridejo v poštev za sestavo italijanske nogometne reprezentance, ki bo v nedeljo igrala v okviru turnirja za evropski pokal narodov proti SZ. V Covercianu so prišli vsi povabljeni z izjemo Bur-gnicha, ki se je med nedeljsko tekmo poškodoval. Njegovo mesto bo prevzel Igralec Fiorentine Robottl. Tudi Maldini se Je Javil tehničnemu komisarju Fabbriju. Igralec Milana bo moral dokazati, da ne nosi več posledic poškodbe. V primeru, da ga bodo zdravniki smatrali za nesposobnega za igro, ga bo zamenjal Janich.
Agatha Christie : [J £ S £ "f"
ZAMORČKOV ŠLO JE...
3.
No, in nazadnje mu je vendarle uspelo. Imel je srečo, da, srečo, m seveda znanje. Dobro se je razumel na svoj posel toda to ni bilo dovolj za uspeh. Moral si imeti tudi srečo. In on je imel srečo! Točna diagnoza — bogate in ugledne pacientke — in že so povsod govorili o njem. «Poskušajte še pri doktorju Armstrongu — še mlad zdravnik — toda zelo pameten — Pam je obiskovala leta ln leta vse mogoče zdravnike, dr. Armstrong pa je takoj dognal, kaj ji je!» Uspeh ji sledil uspehu.
Sedaj je bil dr. Armstrong že priznan zdravnik Imel je dovolj pacientov in ostajalo mu Je le malo prostega časa. Zato je bil prav vesel tega jutra v avgustu, da zapušča London in da bo preživel nekaj dni na otoku ob Devonski obali. Sicer m šlo za prave počitnice. Pismo, ki ga je prejel, je bilo nekoliko nejasno, pač pa je bil priloženi ček popolnoma jasen. Kneževska nagrada! Ti Owensovi se morajo valjati v denarju! Zdi se. da gre le za majhno težavo. Soprog Je v skrbeh zaradi ženinega zdravja in želi izvedeti zdravniško mnenje o tem, ne da bi ženo brez potrebe vznemiril. O zdravniku ni hotela niti slišati Njeni živci.
Živci! Zdravnik Je namršil obrvi. Oh te ženske in njihovi živci! Sicer pa to ni bilo tako slabo za njegove posle. Polovica dam, ki Je prihajala k njemu v ordinacijo, je bolehala
edino za dolgočasjem, nobena pa mu ne bi bila hvaležna, če bi ji to odkrito povedal. In zdravnik je vedno lahko kaj našel.
«Gre za nenavaden primer — (sledila je dolga, latinska beseda) — prav nič nevarnega — vendar je potrebno zdravljenje — navadno zdravljenje.»
Medicina pač v večini primerov zdravi z vero, kadar že pride do tega. On pa Je znal ravnati z ljudmi in vzbuditi v njih nado in zaupanje.
Kakšna sreča, da se je lahko spet opomogel po tisti neprijetni zadevi pred desetimi — ne, petnajstimi leti. Malo je manjkalo, pa bi bilo po njem. Udarec ga je hudo potrl. Pijači se je popolnoma odrekel. Presneto, komaj, komaj se je rešil...
Mimo njega je švignil s hitrostjo 120 km na uro ogromen avto, znamke Super-Sports Dalmain, in oglušujoče zahupal. Dr. Armstronga je skoro zaneslo v grmovje. To je eden tistih mladih norcev, ki divjajo okoli po deželi! Sovraži jih. Tudi to pot Jo Je komaj odnesel. Prekleti norec!
Anton Marston Je drvel z oglušujočim hrupom proti morju in premišljeval sam pri sebi:
«Preveč teh avtomobilov -se že podi po cestah. Vedno se ti postavijo na pot in vozijo seveda po sredi peste! V Angliji se je res neprijetno voziti z avtomobilom... Vse drugače je v Franciji, kjer lahko voziš s polno brzino...»
Ali naj se ustavi tu in nekaj popije ali naj se pelje kar naprej? Casa ima na pretek! še dobrih sto kilometrov in nekaj korakov peš! Izpil bo steklenico osvežujoče pijače in kozarček gina. Strašno vroč dan!
Na tistem otoku bo pa zabavno — če bo trajalo lepo vreme. Kdo so le ti Owensovi? Gotovo so zelo bogati in — zoprni. Badger pa zna iztakniti take ljudi. Saj mu tudi nič
drugega ne preostane, ubožcu, ko pa nima nič denarja...
Upa, da bo pijača dobra Nikoli ne moreš prav vedeti pri teh ljudeh, ki so obogateli, a niso ustvarjeni za bogastvo. Skoda da ni resnična vest, da je Gabrijela Turi kupila Zamorski otok. v taki filmski druščini bi se gotovo prijetno počutil.
No, upa, da bo našel tam vsaj nekaj deklet...
Ko je stopil iz hotela, se je pretegnil, zazdehal, pogledal v piavo nebo in sedel v avto.
Nekaj mladenk ga je gledalo z občudovanjem — njegovo visoko, lepo raščeno telo, kodraste lase, njegov zagoreli obraz in njegove temno modre oči.
Z velikim truščem je pognal avto po ozki ulici. Stari in mladi so odskočili v stran. Dečki so gledali za njim z občudovanjem.
Anton Marston je zmagoslavno nadaljeval vožnjo.
8
Gospod blore se je peljal * navadnim potniškim vlakom iz Plymoutha. V njegovem vagonu je bil samo še en potnik, starejši gospod z motnimi očmi, ki Je bil gotovo pomorščak. V tem trenutku je lepo dremal.
Gospod Blore je skrbno pisal v majhno beležnico.
«To je zdaj vsa družba,» je mrmral sam pri sebi. «Emilija Brent, Vera Claythorne, doktor Armstrong, Anton Marston, stari sodnik Wargrave, Filip Lombard, general Macarthur ter sluga Rogers s svojo ženo.»
Zaprl je beležnico in jo vtaknil nazaj v žep. Pogledal Je na spečega moža v kotu.
«To je pa okajen,» je ugotovil gospod Blore strokovnjaško.
še enkrat je vse skrbno in vestno premislil.
«Delo ne bo težko,» je preudarjal. «Ni mogoče, da bi ga polomil. Upam, da dobro izgledam.»
Vstal je in si skrbno ogledal obraz v zrcalu. Obraz je imel vojaške poteze z brki in je bil skoro brez vsakega izra-
za. Oči so bile sive in nišo bile daleč narazen.
«Lahko bi bil major,» je rekel Blore. «Ne, ne smem pozabiti, da bo tam tisti stari general. Takoj bi odkril prevaro.»
«Južna Afrika,» je rekel Blore, «da, to bo zame! Ti ljudje nimajo prav nobenega opravka z Južno Afriko in pred kratkim sem bral tisti potopis, tako da lahko brez skrbi govorim o tem.»
Na srečo obstajajo najrazličnejše vrste kolonijalcev. Kot premožen človek iz Južne Afrike se gotovo lahko pridruži katerikoli družbi.
Zamorski otok. Spominja se Zamorskega otoka še iz otroških let To je kup neprijetno dišečih skal, ki molijo iz morja kako miljo od obale in kjer je polno galebov. To ime se ga je prijelo zato, ker je podoben moški glavi z zamorskimi ustnicami.
Čudno, da pride komu na misel, da si zgradi hišo na takem otoku! Tu mora biti strašno ob slabem vremenu! Toda to so pač milijonarske muhe!
Stari gospod v kotu se Je predramil in rekel:
«Na morju se ne morete nikdar zanesti v- nikdar!»
Gospod Blore je, rekel pomirljivo: «To je pa res! Nikdar!»
Starcu se le dvakrat kolcnilo, potem pa je rekel otožno:
«Neurje se bliža.»
Blore je odgovoril:
«Ne, ne, lep dan je.»
Starec je tedaj rekel nejevoljno:
«Neurje bo. Ga že voham.»
«Mogoče imate pa prav,» je rekel Blore pomirjevalno.
Na naslednji postaji se je vlak ustavil in starec se Je nekoliko negotovo dvignil.
«Tukaj moram izstopiti.» Skušal je odpreti okno in Blore mu je pri tem pomagal.
Starec Je že stal med vrati. Slovesno Je dvignil roko in ga pogledal s svojimi motnimi očmi.	,	-,. .
(Nadaljevanje sledil
.	j ...	.- J-	-,
U1U.DNISI VO: TRSI - UL MONTEOOH1 6 U TELEFON UHM» IN M« - Poštni oredal 55« - PODRUŽNIC. S DOKU.A; Ulica S Pellico lil Tei «H*	UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St .0-338 - NAROČNINA: mese, na 85; lu	vtiaprei Četrt
letna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna «400 lir - SFRJ; v tednu 20 dm, meseCno 420 aln - Nedeljska: posamezne 40 din letno inai din. polletno «60 din Četrtletno 4Ho din Postni tekoč» raCun. založništvo trvUškejra tisk Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADH DZS Llubllana Stritarjeva ulica 3 L telet. 21-928, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGI.ASI: One oglasov Za vsak mm v sirim eneua stolpca, trnovski 130, tinančnou pravni 200. osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Vsi oglas.' se naročale url unravt -
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — izdata tn riška Založništvo tržaškega tiska. Trst