392
Razni zapiski.
ki bi se rabil v prvi vrsti za razirjanje slovanske misli in pa kot posredovalni jezik v slovstvu. V uvodu se bavi s prejnjimi podobnimi poskusi Slovenca Mat. Majarja in Ceha Hoeka, ki je smatral umetni jezik samo za sredstvo umevanja v medsebojnem obevanju. Bourgeois pa misli, da je Slovanom potreben skupen literarni jezik ter si predstavlja stvar v praksi takole: Vsak narod naj bi imel glasilo, pisano v novem jeziku, oziroma vsaj prilogo kake revije. Najbolja dela posameznih narodov bi izla istoasno v izvirniku in v prevodu. Ko bi ta novi jezik postal organ skupnih interesov, ko bi se poueval po olah, potem bi ga morda neko zaeli celo govoriti. Principi pri sestavi tega jezika naj bodo sledei: Glasoslovje in oblikoslovje mora biti preprosteje nego v vseh ivih narejih; slovenina ima najenostavnejo fonetiko, bulgarina pa morfologijo. Substantiv nima deklinacije, genetiv in ostali skloni se opiejo s predlogi. Sklanjo in sprego nam je pokazal na raznih primerih. Teje je vpraanje glede besednega zaklada. Tu ne gre rpati samo iz enega ivih nareij ali pa poljubno meati razna nareja; z malimi modernizacijami bi bila stara cerkvena slovenina dostopna vsem junim in vzhodnim Slovanom. Staroslovenski slovar odgovarja vsem zahtevam modernega ivljenja, tehnini izrazi pa so itak mednarodna last. V vpraanju abecede se Bourgeois seveda odloi za latinico, ki bodi identina s slovenskim alfabetom. e se poskus posrei, obeta Bourgeois Slovanom velikansko bodonost: vstala bo eta, kakrne svet e ni videl, ko se dvigne zdrueno slovanstvo; temelji starih drav se bodo poruili in zmagoslavno vznikne iz razvalin novo slovansko pleme, ki bi naj lovetvu bolje sluilo nego prejnja plemena! Seveda je tudi temu projektu odloena ista usoda, kakor vsem dosedanjim poskusom; kajti umetni jezikovni stvor v obsegu slovanskih narodov ostane neizvrljiva ideja. .
Prva umetnika razstava na Bledu. Sredi meseca julija se otvori v Blejskem domu" prva umetnika razstava. Prireditelji R. Jakopi, K. Mysz in P. mitek so povabili slovenske umetnike na sodelovanje, in odzvalo se je lepo tevilo naih slikarjev in kiparjev: razstava bo obsegala nad stoinpetdeset umetnin. Pozdravljamo ta korak, ki naj raziri zanimanje za nao umetnost tudi med tujci, o katerih upamo najboljega moralnega in materijalnega odziva. Podobne razstave se bodo priredile e v drugih primernih krajih. b
f Fr. Ks. Kuha. Dne 19. junija je umrl v Zagrebu Franjo Ks. Kuha, ravnatelj tamonjega konservatorija, hrvaki skladatelj in glasbeni pisatelj. Najve zaslug sLLe pridobil na polju jugoslovanske narodne pesmi. Razen mnogih krajih lankov je priobil v sedmih knjigah Rada" obirno tudijo Prilog za poviest glasbe junoslovjenske". Matica Hrvatska" je izdala 1. 1887. njegov ivljenjepis najvejega ilirskega glasbenika umetnika Vatr. Lisinskega, 1. 1893. pa je zbral osemnajst ivljenjepisov ilirskih glasbenikov", v katere je vpletel mnogo zanimivih osebnih spominov. in
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si