Uhaja mk *-TMM. — skupaj 4« IIHM. Proti potrditvi—republikanci. ua, <i plačniki, zato nočejo iti stradat na kmetiji Zdravniki odhajajo v mesta. Posledica tega preobrata je, da je v mestih preveč zdravnikov, na deželi pa nobenega; to pomeni, da je v splošnem premalo zdravnikov. Kongres Zvtze ameriških zdravnikov, ki se vrši te dni v Chicagu, se je v torek bavil, kako porazdeliti zdravnike, da jih ne bo manjkalo na deželi. Dr. VVilliam Allon Pusey, predsednik Zveze, je poročal, da danes pride na vsakih 724 oseb en zdravnik v Ameriki; ako pa pojde tako dalje, pride v petih letih en zdravnik na vsakih tisoč prebivalcev. Dr. Raymond Pearl je dejal, da edina odpomoč bi bila, da vsaka občina garantira zdravniku gotovo vsoto letne plače, a drugo naj dobi sam. Na ta način bo pokrita izguba neplačanih rakunov. Dr. Elias P. Lyon, dekan medicinske fakultete ns minnesot-ski univerzi, je pa priporočal, da vlada nastavi in plača zdravnike povsod, kjer so nujno potrebni. Ekonomski naprodok v sovjetski Rvsiji Ruski Informacijski biro v Wa-shingtonu poroča o naraatku produkcije in velikem proračunu za izobrazbo. Washington, D. C. — (Fod. Press.) — Ruski informacijski biro v Washlngtonu poroča, da je bilo 1924 zelo dobro leto v gospodarskem razvoju sovjetske Rusije. Večina ruskih industrij doseže predvojno stopnjo produkcije tekom treh let. Slaba letina v prejšnjem letu je zadela le 10 odstotkov kmečkega prebivalstva. Produkcija v letu 1924 Je po-rastla v sledečih industrijah} — -------\ ~7 r~7-------* . les 20%, premog, 40, petrolej 18, stije, katera datira iz zadnjega £eiezrui fuda 112, baker 60, man-stoletja pred 3000 pr. Kr. V tem gjmft6 4B 3ft do 40| Une- času je vladal kralj Seneferu. no platno 36> uličice 30, valja-prednik Cheopsa, ki je dal zgra- no teIeJM) 60( iuj.OVo železo 122, diti veliko piramido z njegovim ' t ^ " ODSEVI ODPORA PROTI MUSCLE SHOALSU rili SO ZELO NERODNO VPRIZORJENI. Ta nerodnost pa pokasuje, kje Imajo svoj izvor. imenom. Grob se nahaja sto metrov vzhodno od omenjene piramide. Ko so delavci počistili kamenito površje, so odkrili ploče bele malte, ki Je pokrivala velike kose masivnega kamena. Po odstranitvi teh kamnov smo Skrili stopnice, ki so bile zametane s kosi kamena, pomešanimi z malto. Malta je bila trša od cementa Jeklo 36, kože 3 In surov sladkor 40 odstotkov. Pridelek bombaža je bil 800% večji kakor pred dvema letoma. Uvoz se Je povečal za 140 in izvoz za 150 odstotkov. Denarna valuta Je bila stabilizirana izključno na zlati bazi v zadnjem juliju in izdaje papirnatega denarjs so prenehale. Biro dalje poroča, da Je sovjetska vlade v letošnjem pro- ------4 . ... računu izstavila vsoto $190,000- in z velikim trudom je b io tre- (|(J0 u ^ kar j& m Znamka za pol centa. Washington, D. C. — Poštna znamka za pol centa, prva U vrste v Združenih drlsvah. izide okrog 1. aprila. Znamka je potrebna radi novih pristojbin v razredu zavoj ne pošte, ki stopijo v veljavo 16. aprila. V kraUum izide tudi ie v »tanu Izva- žrtvenlški oltarček, na katerem jatj . Mlrni prognim> čr„r je bila bikova gtava ln noge ter nj m0ffd Ntorjti v ^dnjih petih nekaj lončkov. Kopali Kino dalje Mjh ^ ^^^ ,mniUu., in v globočini 26 metrov smo do- k, . gUidllM elvilnlm vojnam in apeli do vrha grobnice. Stojišč« |akot| ^ tri#m, M{ je globoko 30 metrov. ___ Ko smo odmaknili kameni!* _ ^MitKASilDi p|^ z grol>niCi», smo zagledali /op»icr jk č um na to, ki Je 18 čevljev dolga OhH(M. 2W» OHRM. in 12 široka. Na tleh leži sarko- --- fsg iz alabastra. ki J. pokrit I7MHK) > šlo rakom žvižgal! z zlatom pretkanim prUm, v ka- " ~ terem so všiti hieroglifi, ki zns- n 1«. - Tvrdks Ruhny čijo ime Nebti-8en«»feru. To Je Borsh • izguMk, okrog dve go m*. tom in Ua so pokrtU s po^damijkl so verjele gladko namazanim U brona, bakra in aUAastrs J«*kom. da bo densr prinmel v^ Zraven Je nekaj hišne oprime I« Iraa in zlata, ki pa i« v slabenj Zdaj Imata s tvrdko opraviti Washlngton, D. C. — (F. P.) —Da je bila metoda v Dawesovi razburjenosti ob času njegovega vztoličnega govora, v katerem je priporočal, da vočina lahko ukine razpravo in zahtevi poimensko glasovanje, se je pokazalo dan kaaneje, ko je senator Un-derwood, oče predloge za oddajo Muscle Shoalsu v najem privatnim interesom, priporočil tako pravilo v uvaževanje. Pravilo pravi, da lahko večina vsakčas ukine razpravo o predlogi In njenih amendmentih na debati, in da noben senator ne more več govoriti kot eno uro, ko je bil sprejet predlog za zaključek debate. To pravilo je bilo sestavljeno, da se porine akozi senat grabe-štvo električne sile in drugih zakonov v korist priviligiranih interesov, kljub opoziciji, ki se jo po javila v obeh starih strankah. Ako bi bilo to pravilo že v senatnem »pravilniku, tedaj bl ljudstvo izgubilo kontrolo nad Muscle Hhoalsem za petdeset let. Trust za oddajanje električne sile bi bil že gospodar nad napravo, ki Je vredna miljone In mi-Ijone dolarjev. Mogoče bi bila sprejeta cela vrsta u|>adov na javno ljudsko lastnino. Senat nI sprejol takega pravila in odgovor na vsiljivo taktiko Dawesa, bagkirj* msgnata javnih potrebščin In fašističnega i>o*pošo-vatelja bo ta, da bo senat o vsaki predlogi bolj temeljito debs-tiral. Undepvoodova predloga bo podlegla v odseku. Komaj je minilo 24 ur po Da-wesovem arogantnem govoru se Je razvil sentiment proti njemu v senatu in v glavnem mostu, v katerem so bile izražene jeza, zasmehovanje in obžalovanje. Komaj se je senat sešel dne 6. marca, jo bila izrečene pritožba, da je Dawes prelomil senatna pravila, ker jo po končanem govoru zspustil senst na vztoličn! dan, še preden so senatorji podpisali prisego pri pisarjev! mizi. Nato nI prišel oazaj, da bi popoldne predsedoval posebni seji, kar je imvzročilo, da je soja po> stala neredno. Senator Ashurst je javno izrokel svojo grajo glede postopanja z novimi seuutor-Ji. Nastal je odmor in nato je govoril senator Keed, od katerega so pričskovali, da dobro ožgo l)awusa, ki se je pa zadovoljil z rszlaganjem o nelegsiiiosti seje prejšnjega dne. Senator Hale Je napravil iz sebe oficijelnega grešnega kozla, češ, da je on re. kel Dawesu, da se mu nI trebs vrniti po predsednikovem govoru. Kljubtemu, da je senstor Keed govoril zelo mirno, občutijo, da pride kmalu do novega spopada, Kadar s« prva znamenja vmešavanja v stvari senatne zbornice od strani predsedujočega uradnika I jo zopet zašumelo v »ene tu in zspisksla bo burja, ki je zdaj še pritajena, foolidgev eiemenl v kapitolu Je že namignil, da mu ni I)awes prevnč všoč, Progreaiv-ci ne vidijo razlike nu*d gladkimi obrazi Iz MaaiuM-huaettM« in drveitim obnašanjem iz diieaga, ampak oni vm*»mo iio/dravljajo spor v družini. VSI MIROVNI PAKTI POPADAJO V VODO Francija ne bo sprejela snglo-nemškega pakta radi Poljakov, Govorice o franeoako-ruski aH-jancl. Nemčija ne dobi posebnih privilegijev. Ženeva, 11. marca. — Vse kaže, da xe izjalovijo vsi pakti, s ksterimi si bi zavezniki radi zagotovili mir v Evropi. Ženevski protokol jo mrtev. Ubili ga so angleški dominijl. Angleško-francoski garancijski pakt je tudi zas|wl radi prevelike opozicije v Angliji. Ostul je še angle-ško-nemški načrt, temu pa nasprotuje Francija prvič radi toga. ker se boji, da bi se Nemčija hitro opomogla in drugič potrebuje Poljake. Poljaki so absolutno proti vsaki reviziji njihovo meje. Mala ontonta podpira Poljake. U tegs sledi, da zdaj še no bo nobenih garancij za mir. Nekaj se govori, da namerava Fraucija skleniti zvezo s soVjetsko Rusijo in JuiHtimko kot protiutež napram Veliki Rritanljl in Nemčl-ji. Z Ruaijo bo atrahovala Nemčijo. z Jaiamsko pa Angleže. Seveda so to le govorico. Ns včerajšnji tajni seji sveta lige narodov je bilo zaključeno, da posebni )>ogojl Nemčije sa vstop v ligo morajo čakati zbora lige v jeseni. Delegat Francije In zastopniki male entente so proti temu, da bi bila Nemčija izvzeta iz skupne oborožene akcije v slučaju, ds liga nastopi z orožjem proti kateri državi; ravno tako nasprotujejo zahtevi Nemčije, ds bi bilo nemško osemljo nevtralno v slučaju liglne oborožene skcije. Francozi so argumentirali, da v tem slučaju bi ne mogla Francija poslati vojaštva na Poljsko, čo zopet pride vojna med Poljaki In Rusijo. liriki rebell * tepeni v DiarMui TUKftKt RKIIELI TEPENI V DIAKIIEKRU. Premagani so bili In sapodenl v beg, ko so drugič napadli In osvojili mesto. Carigrad, U, marca. — Večja četa rebelnih Kurdov je v nedeljo zjutraj naimdla In osvojila del Diarbekra v vzhodni Anato-lijl. Gotovo število prebivalcev se Je pridružijo vstašem in odprli so jim vrsta, nakar Je okrog 6000 Kurdov začelo pleniti v mostu. Turška posadka js bila ujs. ts med dvema ognjema Kurdov In oboroženih prebivalcev. Nekaj časa se je posadka branila s velikimi izgubami. 2e Je kazalo, da se bodo Turki morali podati, tedaj Je prišla na jsmioč konjenica x oddelkom topničarjev in strojnic, Po kratkem boju so Kurdi liobegnili iz mesta. To Je bilo že drugič, da so bili rebeli tepeni v Diarbekru. JEKLARSKIM delavcem zopet ne IH>IK> povi-ftANE mezde. ftTIKJE MIIIAVC! O/DKAVI-Ll v LOCIHlANI. ttashlngton. II. C. — Štirje gobavci, ki so bili ijrisianJ v kolonijo gobsvcev pr«d več leti, ki se nahsjs v Carrvillu. La., so ozdravili. Zadnje leto niso v gobavcih več Izsledili bacila, ki povzroča gobavost. Washlng(on, D. C. — Državni tajnik Kellog Je v prvem InUr-vjuvu časnikarjev dal rszumeti, ds ne pods izjave, dokler se o stvareh ni |>ogovoril s predsednikom Coolidgimi. Oii zavzema stališče, da s« mora |iolitlks državnega de|*rtmenUi nsdaljevstl do gotove meje, Koliko časa In z* katere stvari ho to pravilo veljalo ,je težko povodati, ksr Jo zunanja politika 1**1 vržena iz-prememljarn, o katerih am on ne bo zdaj razgovarjal. Zdi ae, da je naklonjen ligi narodov do gotov« meje in da ni aovrsžrn Rti-siji, ker sta Ae precej prijatelja s senatorjem Horahom. urednik hoc. limta kandidat za 21/l'ana. VREME. Mo —A Hoehn, __' uradnik sorlsJIstJčoegs lista "Mi. < fhicago in okolica: V petek lxiuls I-a bor", kandidira aa Au« jasno in mrzlo. Hotne« Izid« ob pa na. Volitve bodo v >0u. PE06VETA PROSVETA OLAfILO SLOmiU NARODNE PODPORNI JEDNOTB LASTNINA SLOV MIŠKE NARODNE PODPORNI Cmm ogU—r pp dogovor«. Rokopisi m m vnlajo. Naročnin«. Z«dlnjsns driav« (izrm Chk^o) ftJO as teto, RJO M | gH^j BTchicago in CImto |6.&0 m Wio, |SJ» M »al pol lata In $1.26 m tri late. »1A6 Hi u Naslov M vm, bar kaa Mft • 1 "PROSVETA" MI7-H So. Uvadala Atmm. Ckicaco, lUiaola. "THE ENLIGHTENMENT" Orgaa af tfca Slovnic National B—fH Sod*?. Owaai b? Um Slovmlc Natioaal A dvoril sin« ratot on agraomont. Sobocriptlon; U ni tod SUtaa (axaapi Chleago) and Canada RjR par t Ckicago fd.60, and foraign oountriea $8.00 par 'MEMBER ot Tha FEDERATED PRESS" ■■■BOMB UNION LABEL APPUEO FOR Dot um v oklepaju a. p r. (Marc Sl-ltRS) polog vaiaga ia«u aa 4> raa |i i Ua dnaroa pataUa aaraiataa. Poaortta Ja ti llot. KAKO VISOKA JE POVPREČNA MEZDA INDUSTRIJSKEGA DELAVCA? Odgovor na to vprašanje nam pojasnuje druga vprašanja! Služba za posredovanje dela, ki tvori oddelek delavskega depurtmenta, nam podaja štatistične številke, ki so za delovno ljudstvo zelo podučljive, ker mu razlagajo vprašanja, na katera samo dostikrat ne najde odgovora. Te številke prihajajo torej iz vira, o katerem se ne more trditi, da ščuva delavce in male farmarje k nezadovoljnosti. Zato so te številke tudi izrjedno važne. Statistika nam predvsem pove, dasiravno je bilo v mesecu decembru 1924 za en odstotek več delavcev nastavljenih v tovarnah, da je bilo v mesecu januarju 1926 za pet odstotkov delavcev manj zaposljenih kot pred enim letom. Najbolj se je znižalo število nastavljenih delavcev v tovarnah, v katerih producirajo produkte za povprečne konzumente. Edina pokrajina, v kateri je bilo nastavljenih več delavcev kot pred enim letom, je zapadno južno centrala na. Na pacifiškem obrežju in vzhodno severno central nih državah se je pa število nastavljenih delavcev skrči lo za več ko sedem odstotkov. Od industrij, na katere se nanaša poročilo, je pet in sedemdeset odstotkov znižalo število delavcev. Značilno pa je, da se je število delavcev znižalo za 7.1 odstotkov v tovarnah, v katerih izdelujejo nogavice in pletenine. V tovarnah za obleko se je število delavcev znižalo za 8.7 odstotkov. V delavnicah za srajce in ovratnike je padlo število delavcev za 9.6 odstotkov. Statistika naštev dalje, da je padlo število delavcev v tovarnah za ienske klobuke in čipke za 7.4 odstotkov, v tovarnah za izdelovanje strojev in v livarnah za 9.8 odstotkov, v tovarnah 'za umetna gnojila za 8.6 odstotkov, v cementovnah za 10.5 odstotkov, v tovarnah za lončeno in porcelansko posodo za 8.9 odstotkov, v tovarnah za avtomobile aa 16.5 odstotkov, v tovarnah za vozove za 11.2 odstotkov, v tovarnah za električne naprave za 11.8 odstotkov in v tovarnah za godbene inštrumente za 9.8 odstotkov. Povprečno so delavci v ameriški industriji v mesecu januarju zaslužili na teden: Mesna industrij* ........................................................$25.18 Pekarska industrija Hombalnc tovarne ................. >>•*«........k.......••«... 25.87 16.82 Nogavice in pletenine .............................................. 18.20 Molka obleka .................................,............................ 25.27 Ženska obleka .............................................................. 27.64 fteleso in jeklo ............................................................ 80.50 , Livarne in tovarne m isdelovanjc strojev.............. 28.81 fcage .............................................................................. 19.68 Otviji..........................................................................m mm Časniki .......................................................................... ttJB Avtomobili .............................................................. 25.70 železniški vosov I ........................................................ 28.14 Električne naprave .................................................... 28.00 Vse Industrije ...................................................$25.46 Mozd$ v mesecu januarju niso šle navzgor, ampak niadol. Dt»partment poroča, da so bile mezde znižane aa &9 odstotkov in pri tem znižanju je bilo prizadetih 88,000 delavcev. Večina teh delavcev producira blago Is bom baievine. To nam pripoveduje itčrpek iz poročila delavskega departmenta v suhih številkah. Res se zdi marsikomu suhoparno čitati številke, ali vsak naj si zapomni, da številke ne lažejo, mavreč pripovedujejo golo resnico. Te Številke nam povejo jasno kot beli dan, aakaj delavci in farmarji ne morejo pokupiti toliko ilvljenskih potrebščin, kot znaša vrednost njih produktov. Povprečna mezda v Industriji na teden je $25.46. Vrednost delavčevega produkta pa znaAa najmanj še enkrat, ako ne dvakrat aH trikrat toliko. Ako je delavec izvršil produkt, ki je vreden mogočo petdeset, testdeeet ali še več dolarjev, tovarnar mu je pa plačal samo pet in dvajset dolarjev za njegovo delo. kako naj U delavec kupi aa petdeset, šestdeset ali le več dolarjev ilvljenskih potrebščin? Dokler bo postal kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, pa delavec ne bo nikdar prejel polne vrednosti za svoje delo. Tovarnar ne odtrga od polne vrednosti delavčevega produkta le stroškov za razsvetljavo, gonilno silo, obrabo orodja in strojev, ampak on pri-drži zase lep del od te vrednosti delavčevega produkta kot profit Ta resnica pa uči delavce, zakaj se morajo organizirati strokovno, gospodarsko in politično, ako hočejo kdaj Cjeti polno vrednost za svoje produkte. In kar velja za Kvee, gre mar tudi farmarjem. ČETRTEK. 12. MARCA 1925. jlaaifasiaT ZŠIKOMfT Se SLIKE IZ NASELIM Pa. — Od novega leta sem smo imeli kar tri smrtne slučaje. Prvi si j« končal življenje s prerezan jem vrsto neki Poljak. Vzrok so družinske razmere. Bil ni pri nobeni podporni organizaciji, pač pa strogo katoliški. Drugi slučaj, ko je po desetdnevni mučni bolezni umrla priljubljena rojakinja Rozl Li-kovič, stara šele 19 let. Pogreb se je vrftil 82. feb. in je bil veličasten. Ravno isti dan se je vršil tudi pogreb sa pokojno Marijo Jeličič, članico društva "Slovenske Sestre", št. 107 8. N. P. J. Pokojna Marija Jeličič je bila doma nekje iz Jfltrij* Zapušča pet malih otrok m soproga. Štiri zastave so vihrale na čplu pogreba in izkazale zadnjo bratsko čsat pokojni Mariji Jeličič. Rojaki, zopet dokaz, kako potrebno je vsakemu, da je Član bratske organizacije, ker ne vemo od danes do jutri, kje nas čaka bolezen, nesreča ali smrt. Torej bodimo pripravljeni za vsak slučaj. Pristopite k največji in najbogatejfli ter najbolj demokratični naši podporni organizaciji — 8. N. P. J., ki materinsko skrbi za vse, ki spadajo nji. Ne odkladati od danes do jutri, da ne bo prepozno. Da smo se tudi na Bessemeru zdramili in začeli« zanimati za druge naselbine, je tukaj dokaz. Društvo N. H. Z. je pod vzelo potrebne korake in tudi društvo^HI. H. Z. ter priklopilo se je tudi naše drultvo Krim št. «97 S. N. P. J. in pričelo s propagando za narodni dom. V ta namen je priredilo ples na 24. feb. skupno. Prvi u speh plesa, oziroma zabave je bil izvrsten. Cisti dobiček zabave je bil menda $880, kar niso mač kove solze. Pokazalo se je, da v slogi je moč, v neslogi je ni, Udeležba je bila velika, biti bi pa morala še večja, ko bi se rojttki zavedali, kako važno je, da si zgradimo naročji dom, da bomo lahko pokasali drugim napred. naselbinam, da smo tudi v Bessemeru kulturni. Ne smemo obupa* vati, ne sme biti piftkavih izgovorov. V slogi je vse mogoče in dosegljivo. Seveda, treba je tru da, brez truda ni nič in tudi narodnega doma ne bo. Ne smelo bi biti nobene medsebojne mrftnje, sovraštva, vsi smo en narod, ne smemo poznati razlike med Kranjcem, Štajercem, Primor cem itd., vsi smo Jugoslovani. Pokažimo drugim narodom, da poznamo spoštovanje drug do drugega, da na vbodo nas drugi, ki so v manjšini* nam diktirali in še celo naa nasivali s psovkami. Se se spominja«), kake so bile "diplomatične"i »bitke v U Sallu, III., ko je šlo ta narodni dom, ampak premagali smo vse in danes stoji dom, ki je v čast vsem Slovencem v La Saltu. Dokler ni smo v La Sallu Imeli N. D., nas Američani niso drugače, nasivali kakor "Austrian". Da eksistira tudi slovenski narod, tega poprej niso vedeli, dokler jim nismo tega dokasali. Torej bodimo enaki drugim in potrudimo se, da bomo nadomestili, kar smo zakasneli, zldajmo In ne podira imo.— Matt Vogrtdi. ChtaMka, Mlaa. Prod krat-klm je imel telovadni klub *8o-kol' svojo prireditev v mestnem domu (Community Bldg.). Ta večer smo videli slovenske malčke, kaj eo jih naučttt sokolaki voditelji. Prav je tako. telovadba krepi telo, obenem povadiguje slovenski narod In ga krepi na duhu. 2e mladina se vadi na ta hačin, da ostane zavedna, ter če ne v šoli, se vsaj pri telovadbi uči slovenščine. V tej deželi živimo kakor plavali v vodi. Naj bo še tako spreten plavač, končno omaga v vodi, ako nima pomoči. Tako je a slovenščino, katere ee mladina vsaj deloma uči pri telovadnih vajah. I gre osem izbranih v St. Paul, Minn., k tekmi Pričakujemo, da od tam prinesejo pohvalni venec. Onega večera smo tudi imeli cel pevski Zbor iz oddaljenega Eveletha. Zapeli so nam ono so-kolsko "Složno bratje", katero petje nam je segalo do srca. In potem zopet krasni spev "Eno devo le bom ljubil." Zatopljeni urno poslušali, ko je po dvorani zadoriela pesem "Triglav", kasneje pa mllodoneča "Na straži". Občudoval sem mladi pevski zbor pod vodstvom rojaka Kuhelja ml. Le tako naprej, Sokoli in pevci kakor tudi dramska društva. • Opisal sem samo po svojem či*tu. Mogoče je kdo drugače so-dfl. Zadnjič sem pisal o dveh svatbah, ena da je že bila na Gil-bertu in druga da šele bo na Chiaholipu. Tiskarski škrat jo je baje prenesel iz Gilberta na Chisholm, da je. že bila. In ko sem bil na svatbi na Chisholmu, sem pa res videl in slišal tam, kot je bilo opisano, da so me šaljivi povabljenci imenovali preroka. — Matija Pogorele. tudi naše vrle Slovenke v Mojstersko \ Waukegan, KIL — Večkrat se kdo oglasi iz naše naselbine. Največ so seveda poročila od društev ali od S. N. D. in zadružne prodajalne. Ce hočemo biti odkritosrčni, moramo res priznati, da je opaziti lep napredek. Pride sicer tupatam nesporazum, čemur pa se lahko izognemo. To nas šele vzpodbuja do složnejšega sodelovanja. Hudih nasprotnikov ravno nimamo, kakor večkrat Čitam v dopisu iz kake naselbine. Moje mnenje je, da se ni vredno prepirati z nepridipravi take vrste, saj število zavednega delavstva se veča od dne do dne. Večkrat premišljujem otroško mojo dobo in jo primerjam s sedanjostjo. Kakšen preobrat! A ko tkov zamork, ampak te so sla-orpanizirane. Odnošaji med nimi in belimi delavci niso bas ijboljši. »ferenca članstva socialistič-ne stranke v Clevelandu. Cleveland, O. — V nedeljo 15. »rca ob 8. zvečer se bo vršil v »venskem narodnem domu, orana št. 2 shod, ki ga sklicu-okrajna soc. organizacija. Pobil bo sod. Joseph Sharts iz iytona, član eksekutive ameri-;e soc. stranke, o poteku čika-:ih konvencij, ki so se vršile eseca februarja t. 1. Na tem odu bo nastopil s par pesmamt di zbor Zarja. Sklicat^ljTvbbl-i na to zborovanje ne samo čla-\ stranke, ampak tujli ostale slavce. Vstopnina prosta. — »hn Krebelj. ia/nost solidarno«!! v delavskih bojih'." Waukegan, IU. — Med delav-vom se mnogo piše in govori o didarnosti. Delavstvo se zaveda bega pomena, kliče na solidar-d borbo, a solidarnosti kakor ii t predstavlja, vendarle ni. Čelu ne? In kaj je solidarnost? čem je uspeh solidarnega na Ropanja? Na vsa ta vprašanja D*te dobili odgovor na predavali ki Ra priredi klub št. 45 J. i Z. v Waukeganu v soboto dne 1 marca ob 8. zvečer v Slov. >r. domu. Predaval bo sod. Vank Zajec. Klub št. 45 misli riroditi razen tega tudi več hitfih predavanj. Kdo bodo pre-ivatelji in o čem bodo govorili, " pravočasno sporočeno.—Pub lacijski odsek kluba it. 45. SENAT ZAVRGEL NOMINACIJO WARREN£. (Nadaljevanje s 1. strani.) Glasovi so bili enaki in podpredsednikov glas je imel odločiti. Podpredsednik Dawes je pa j spal v hotelu. Hitro so poslali X>nj. Pozvali so ga telefonično. Senator David Reed iz Pennsyl-vanije je spoznal, da je vsaka minuta odlašanja dragocena. Vstal je in dejal, da želi spremeniti svoj glas. Po upravilniku je imel pravico predlagati, da se še enkrat uvažuje glasovanje proti imenovanju, To je izvršil. Senator Walsh je vstal in izigral takoj svojo protipotezo. 'redlagal, da se ta predlog položi na mizo. Senator Overman je zdaj a poznal, da je Walahova poteza zmagala in je vstal: "Prepričan sem, da ta stran zbornice ne mara t£ga Človeka za justič-nega tajnika. Zaradi tega spremenim svoj glas." Zmaga opozicije je bila popolna. Medtem je pa izvoščelf drvil s svojim avtom, v katerem je sedel podpredsednik, proti kapito-u, da so ljudje s strahom gleda-i za njim. Bila je pravcata dirka in pozabljeni so bili vsi zakoni, ki predpisujejo hitrico avtom. Na stopnicah sta ga čakala senator Catneron, republikanec iz Arizone, in njegov tajnik. Pograbila sta ga pod pazduho in skoraj nesla gori po stopnicah n ga skoraj vrgla v dvigalo. Vrgel je svojo suknjo in klobuk proč in tekel v senatno zbornico. Bilo je za nekaj sekund prepozno, opozicija je zmagala. Galeri-. e so izražale svoje veselje. RAZNE VESTI SAMOMOR SLOVENCA. Družinske razmere so pognale 11\ skega rojaka v smrt. Ely, Minn. — (Izvirno poroči-»1'rosveti.) — Jakob Zaje, ro-v Veliki Račni, župnija Ko-»"J Ki Groauplju na Dolenj «e je 5. marca ustrelil v Tat. Ker ne ni dobro zadel, je ■nrl Šele v soboto 7. marca. v*r"k samomora so najbrž fužinske razmere. Pred enim rtom Ka je zapustila žena in od ('asa je bil vedno otožen i h bil okrog šest M opušča brata in sestro. Star * M :i6 let. PROSVETA PRIJELI »O SENATORJA COUZKNSA ZARADI DAVKOV. Senator meni, da ga mudijo oplašiti. Wuahington, D. C. — Senator Couzena je povedal v senatu, da ga tirjajo za davek od 10 do 11 miljonov od profita, ki ga jte i-mel od prodaje delnic Ford Motor kompanije. Couzena meni, da mu je bila poslana ta tirjatev, da pritisnejo nanj« da ustavi preiskavo radi davkov, ki jih niso plačali bogati davkotajci. Pre-čital je senatu memorandum, ki mu ga je poslal davčni komijmr David H. Blair. Pojasnil je,/da so manjšinski delničarji plačali davek za diferenco, ki je nastala v rednosti delnic med letom 191A in 1919, ko je Fordova kompa^i-ja izplačala manjšinske delničarje. Davčni komisar Roper. je ocenil vrednost delnic za mefec $8,900. Ta vrednost posamegpe delnice se je povišala do )qU 1919 na $12,500. Sedanji dav&i komisar pa trdi, da so bile 48 Angeles. OLAVH1 STAN i H174I 30. LAWNDALB AVB„ CHICAOO, tU J NO«* Izvrfevslni odbor: UPRAVNI ODBBKl Vtessat Calakarj MprsMalk An4r.w VUrUk. R. I. D. V, Bas 1*1. JotMtm. »L ulnHi M«uV*w Turk: tajalk bolallk.fi Oddkm Blas Nov»k; gL Mas«|alk Joka Vogrlck; srtdnlk flaatla Jaš» ZemW uprmTtttU lluik FtUp Godim*. POROTNI ODSRKt Vsrtia tdaaalkar, »radaatfalk, Bw Iti, Barfertaa. Oklsi fieesas A. Tao*arM MIT B. IM|t«ir Ar*.. Ckkmgm, IU.; leta KrUMsaAU* ttlU ■»• miactm, Av^ W«t Park. Okloi Marv MSI B. RUimf Af^ CM- OLl Jake TSrMk Bob SS. Btr«Ua». Pa. BOLNIŠKI 008BK t OSBBONJB ORROtlBi Blaa Novak, »fŠMŠaUu MY4I i. Uvašala Af^ CkUago, IU. j.cob AnibrolM. Box Ml, Masa Baa. f». Joiiepk Korko. RPP. 1, Bo« 114. W#et Nowtoa. Pa. | Anton šolar, Baa 114, Orooa Kaaa* aa Mg—a»al Praak Klua. Boa Ml, Cklakol«, Miaa. sa aev. aa». Joka tiolok, Boi 144, Bock B»ria«a, ,Wjo. Ntdaomi odbori Pa«l Borcor, »rodaodalk. Ml WlUow GMoace, UL| BlokaH I, B»-B. No. 1, BlaodoK III. i Praak laK Mil W. MU Si« Ckkaco, UL Združitveni odbor: ______l Praak AM. 1114 Bo. Crawforš Aro^ CBUafO, M.I MBa Oroa, MM W. Mtk BU CBleoco. IlLt Joka 011», MM Be. CBflen M Are, CMaago« UL TBHOVNI BDBAVNIIj Dr. P. J. Kara, UM Bi. Oatr Ase, OarelaaA VZHODNO OKBOtllt ZAP A DNO OKROSJBi Ako bi bila zahteva sediabjega OBRAVNAVA Z davčnega komisarja veljavna, bi moral Ford plačati 35 nj^jonov dolarjev naknadnega davlU, Couzena pa od deset do '» zovanje, da ne bodeta tako hitro prišla iz nje. In tako sta se uta borila na svoji farmi. Posledica tega je bila, da je četica šeriflo-vih deputijev naskočila farmo bratov ameriški navadi. Poslala je v hišo svinčenk, kolikor jih je mogla, mesto da se poslu-ži obleganja in počaka, da se brata pod as ta. Pri tem je bil u-bit Ray Wren. Farmarji so dobro poznali brata in njih instinkt jim je pripovedoval, da nista bebca. Uboj jjh je tako razkačil, da so sedii na avtomobile in se odpeljali(.y mesto« da protestirajo proti takim dogodkom, ki so bili mogofe na mestu pred sto leti in ne nes. Oblasti se je polastil tak strah pred farmarji, da je šerif zaprisegel še pet deputijev in da ,*o me- *EV TEAPOTA % OHRANI-PRIČELA. mobilizirali vse policaje v 8tu- 'Oljnega magnata ^tteda še niso iRilf. ii-.iiijim^ Cbeyenne, Wyo. — Advokata Atlee Pomerene in Owen D. Roberts imata od vlade nalogo, da iztrgata Teapotdom privatnim interesom, ko je pričela obravnava za razveljavljenje pogodbe za oddajo v najem oljnega polja Mammoth Oil kompanijl, to je Harry P. Sinclairjeve oljne družbe. Mr. Pomerene Je imel pričeti bitko in opreti obravnavo. Od njega se pričakuje, da dokaže, da je pogodba nelegalna, ker so postale tajne kupčije med Albert B. Fallom, bivšim tajnikom za notranje zade"«, ln Slnclairjem še preden se je sklenila pogodba Kot priča je bil povabljen tud Robert W. Stewart, predsednik ravnateljskega odbora Standarc Oil kc^npanije v Indiani. Zvezn maršali ga iščejo povsod in ga ne morejo najti. Ljudstvo se čud in vprašuje, ako je stvar ros ta ko nedolžna, kot jo prikazujejo zagovorniki privatnih bizniških interesov, zakaj oljni magna ; sam ne pride na dan in s« ponud kot priča? Kjer potrkajo zvezni maršal na vrata $tewartovih pisarn al na njegovih domov, pravijo, da goNpodarja Že niso videli vel tednov ali da ga ni doma. Odgovarjat pridejo sluiitbnUci aH pi sarniški uslužbenci. « •Advokat Roberts isjavlja, da se obravnava ne bo zavlekla, ako tudi ne najdejo oljnega magneta. Neki Osler, ki je vodja kanad-ake slamnate oljne družbe, ki Je služila za transakcije, je pa celo odpotoval na "lov!; v Afriko! OBRK2NI STRAŽNIKI V KUNCI TEŽKE OHl OZBg. ^ Boston, Masa. r- Kai^dske oblasti bodo obtožile moštvo in častnike ameriške obrežne ladije "Tempa" piratstva, ker so zasegli britsko škuno "Marjorie E. Bach man" in njen tovor, ki Je aestal iz opojnih pijač. Britska škuna je bila ujeta s pomočjo "pomorskih sani". To Je majhna brzopiovna ladija, ki prevozi pet in štlrideaet milj v uri. Kanadske oblasti menijo, da je zaplenjen je ladije s pomočjo take brzoplavne ladije prevara, kajti pogodba se glasi, da se za-sežejo ladije, ki se nahajajo eqo uro jadranja od obrežja. Sodnik Morton Je že odredil, da se škuns In njen tovor Izročita lastnikom, ker se Je zaplemba izvršila v n^aoglasjii s ix>gn Stirljamborna škuna "De VVitt Brown" se je nahajala |>et milj južno od svetilnika Scotland, ko je pričela klicati na pomoč z radijem. Naznanila je, da ji Je zadnji vihar pobral »vsa jadra in da voda uhaja v ladijo. Rešilno moštvo je odplulo, da pomaga led i jama, ki sta klicali na pomoč. Samomor Američanke v Nemčiji. I ,Leipzig, Nemčija, U. marca. — Helen Reichhart iz Cantona, III., Združene države, študentka godbe, katero ao pogrešali Že nekaj časa, je bila včeraj najdena v rečici Pleiss, ki teče skozi l Je bila vdelež-bn pri pogrebu ogromna. Torej lepa hvala v»em, ki »te ga obiskali pri njegovem mrtvaškem o-dru in se udeležili pogreba. Najlepša hvala drultvu "LUlja" It. 06 S. N. P. J., katerega član je bil več let, za krasni podarjbnl venec, ki »o mu ga člani položili na njegovo kr»to In ga »premlll k zadnjemu počitku. Enako hvala Ženskemu društvu It. 16S B. N. P. J. za obilni »prejem pri po-grebu. Iskreno se zahvalim daro-vaieam vepcev In cvetlic, posameznikom In družinam; »a»tri Itezi Kakovič, nje aoprogu In sinu, ki so prišli Iz Chlcaga, me tolažili In darovali krasni venec, rsvnotako tudi Mr». Angeli Jerič, Mr in Mrs. Hubert Dular, Mr. ln Mrs. John Smollč, Mr. ln Mrs. Kr. ftenfca, Mr. In Mr». Anton Zshrastnlk, Mr. In Mr». Frank Bruder, Mr, In Mr«. Loo-nartl Arh, Mr. In Mra. Clvdea-dale, Mr. In Mra. L. Oraldinl, Mr. in Mr». P. S. Rimmele, Mr. In Mra. U Blnll, Kddy Bus Co., Oglesby Tran«|iortatton Co. In prijateljom Slovenskega doma v U Kalit, ter tudi Mr«, Mum, ki je prišla k pogrebu. I*pe hvala Mr. Dular In Mrs. Smollč, ki eU mi pomagali vae potrebno o rediti. Lepa hvala v»em skupaj. Tabl dragi aoprog In ode, pa želimo počivaj v miru In lahka naj ti bode ameriška semlja. Dokončal »I »voje življenje In sd-šel al od naa za vedno, Tvoj spomin ostane na ta vodno med nami. Žalujoči ostali: Cecilija Zu-bbbčIč, aoproga. Pranece, fnak, Mary, (MUa, otroci. V eUrem kraju en brat In tu v Glasovi čUno* H. N. P. J. im tiutdjer TinnU". ( «tlin»ood. Ohia. — Kampanja za prodajo delnic z« Slovenski delavski dom je v polnem teku. Dani je precej uapeJna. vendar ni tako kot bi lahko bilo. Se vlada nasprotatvo. Kateri bi radi, jim ne priputtajo namere, drugi, ki bi lahko, pa nasprotujejo. Ako bi bili sloini, koliko več bi lahko dosegli Slovenci. Pa vendar upajmo, da bo dom le to leto sezidan, česar si vsi deluje či iz srca želimo, kajti vsi prejšnji prostori so premsjhni, nsj si bi za veselice, igre, ahode ali slično. Ne ustrašimo se nasprotnika, temveč agitirajmo pri vsaki priliki. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna Slovenski delavski dom. Pri agitaciji sem naletela na marsikaj. Nekemu prijatelju sem povedala pomen agitacije. Rekel je, da bi rad kupil delnico, ali da se boji, da bo ravno tisto kakor je tu v nekem domu. Tisti, ki delajo v domu, imajo do- biček, delničarji ps nimamo ničesar od tega." Jtekd j« te dalja: "Jaz bi svoje delnice rad prodal, pa jih ne mara nihče kupiti." — "Prijatelj", sem mu rekla. "Drii delnice! Ti si v zmoti. Vidiš, naš dom še ne sloji, pa te prinaša dividende. zato ker je zemljišče trikrat več vredno daj. kot smo plačati za njega." Razlagati mi je pričel mož, da pri njih ne bo nikdar tega, ker pri njih ni nihče izmed odgovor nih pod kakim poroštvom, Še o-skrbnik ne. ki ima določeno plačo na teden in prosto v domu vse raz un stanovanja. Ko sem še vprsšala moža. če si li ne morejo pomagati, je zmajal z glavo in mi tihoma odgovoril, da si ne morejo, ker klerikalcem, pomešan z bedastim špiritismom, ima pri domu glavno besedo. Pred kratkim je bil vso to reč precej dobro razkrinkal rojak. Zato so se člani društva zbrali skupaj pred sejo in ga napadli, ko je prišel pisec resnice, da prisostvuje seji. Ubili bi ga bili na-hujskani. da ni slučajno prišel trezen član, ki je preprečil uboj, zato pa je od klerikaleev dobil PROSVETA k ni) J£r tudi on. Kaj takega ae lahko pripeti samo med dani društva, kjer tajna sila ščuva ia neti sovraštvo med brati. Kako grdo je tako početje, tega seveda ni treba še razlagati. Ko je omenjeni prijatelj namignil na nelepi dogodek in napad. sem ga potolaiila, na j se ne razburja, kajti pri & D. D. ne bo kaj takega. Vodstvo bodo imeli v rokah treznotuisleči možje, ne pa kaki klerikalci in špiriti&ti. Slovenski delavski dom bo pod Ktrogim nadzorstvom v gospodarstvu. Ce bo kdo prišel nadzorovat knjige, ne bo pri našem domu nikogar, ki bi nagnal pre-gledovalca z izbranimi psovkami: "Poberi se, pr ... smr .. „ tu sem jaz gospodar. Tu bomo vsi gospodarji, kdor bo kaj prispeval in deloval za dom. Po tolikem pojaanjevaaju mi je prijatelj izjavil, da bo kupil par delnic kakorhitro bomo začeli z zidanjem. Taka je stara = tovl jena. — | Mina. — V št 49 Prosvete sem čital dopis rojaka Louiss Vesela iz Gilberta, Mmn.. ki pravi, naj ae združimo in u~ stanovitno politične klube. Z njim ae popolnoma strinjam, saj pohtkno organizirani bi morali te davno biti. Najbolje je za delavstvo, da se politično organizira v socialističnih klubih, ker o-ni so politični, •imu—*»frf in izobraževalni. Take trste socialistični klubi H morali biti v vsaki naselbini In vsi klubi, kolikor jih je v okrajnem distriktu. bi morali biti celota. Klubi bi delovali politično skupaj pri vsakih volitvah. Od vsakega kluba bi poslali par dobrih članov, kateri bi se sešli na določenem mestu pri skupni konferenci. Vsi klubi okraja bi morali biti zastopam na konferenci, da bi se delegat jt dogovorili, koliko kandidatov naj ! I1L—Ker se bo vr šila trimesečna seja Društva "NARODNI DOM" dne 16. marca, 1925 ob drugi uri popoldne v j navadnih prostorih v N. Domu ste uljudno vabljeni vsi delničarji, da se iste gotovo udeležite. Razpravljalo se bode zelo važne stvari v korist tu živečega na-, roda in za slogo v naselbini, ter za splošen dobroit organizacije. S tem, da posetite to sejo boste napravili korak napredka za bodočnost Slovenskega naroda, ter korist vsem skupaj. Torej pridite gotovo. Nas viden je 15. marca. P. M. S pozdravom delničar. Jakob Grahek.—(Adv.) IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalja.) "Dober svet je to, Maksim Porfirovič! Pa prav praviš, braftfla se ni slabo. A pri koncu je bila mehka kot surovo maslo! Kaj hočeš, je pač taka, ki se za denar poatavlja na semenjV "Kdaj si jo izpustil?" "Proti jutru! Vsaj po cerkvah so že nekaj zvonili. Krotka je bila kot ovčica, ko sem jo skoraj nesel do vrat Le malo je tu in tam za-jtčala!" "Aha!" se je cinično zasmejal Maksim Porfirovič. "In potem r "No, pred vrpta sem jo postavil!' "Prokleto, pa vendar ni ondi obtičala? Jutra so mrzla, in če je na mestu zmrznila, vedi satan, če se ne bo vse izteknilo! Naj poseže kak zdravniški mazač vmes, pa sva y ledu, Ivan Arkad jevičr "Oven! Komaj je čutila sveži zrak okrog sebe, pa je odskakJjala kot srna, ki čuti lovske pse za sabo. Tukaj sva brez skrbi! Bila je lepa noč in božjim svetnikom dajajva hvalo zanjo!" V resnici sta se priklanjala pred sveto podobo v kotu ter napravljala široke križe črez prsi. — Komaj se je zdanilo, so klicali kneza Vol-konskega k carju. Le ta je bil čemerne volje in z izprehodom po hladu si je hotel iskati krep-čila. Ko je knez prihitel, sta takoj odrinila. Vladarju se niti govoriti nI ljubilo. Ker pa je Volkonskl poznal muhe visokega svojega gospoda, si tudi on ni drznil izpregovoriti, dobro ve-doč, da bi se car takoj znosil nad njim, ako bi ga motil z ogovorom. Molče je torej stopal za carjem po širokih stopnicah nizdolu in sicer vsaj zunanje s tistim globokim rešpektom, ki ga kažejo Izučenl dvorniki pri vsaki priliki. Ko sta stopila v temačno vežo, se je pred njima dvignila s kamena, ki je služil tačas komarjem, da so mogli splezati na konjiča — ženska, razmršena in v obleki, ki Je bila tupatam raztrgana. Razjezil se Je car ter na straži stoječega Kozala ostro vprašal: "Kdo Je dovolil tej umazani ženakl. da lazi tod okrog?" Stražar js jecljal: "Ne da se odpraviti, batuška! Rotil sem jo, preklinjal sem Jo, prosil sem jo, vse zaman. Joka In vzdihuje. Da bi Jo tepel, pa nimam srca. veličanstvo!" Ze Je spoznala svojega generala in že je JokaJe ležala prod nJim na kolenih. In proti nJemu Je dvigala roke kakor pred božjim oltarjem. "Marija!" Je zaklical Aleksander Pavlo-vlč, "kako si prišla tu sem, ob tej uri in v tako zamazani obleki?" »klonila se je k zemlji in zaječala: "Gospod. pomagajte!" Mrzlo Je izpregovoril: "Ti si se celo noč okrog vlačila." "Nekaj hudega se ml je zgodilo" — in z rokama al je grabila glavo, "sama ne vem kaj! Oj, ti Jezus, ti mi |>omagaj, da immeti ne izgubim ! * <\ 8 trdim očesom je zrl nanjo: "Kaj se ti Je zgodilo? J "Ko sem Ala od vas. tu zadaj v tej hiftf, ko se nisem hudega nadejala, so me zgrabili v temi In me nekam vlekli. Sil« se ml je delala in grdo so ravnali z mano celo noč!" Med jokom Je polagoma vso to grozo iztisnila is sebe. "HsdaJ.* je zaječala. "si domov ne upam. tako me je sram!" Aleksandru Pavloviču se je pričelo daniti in obraz mu je postal še kamenitejil. . i. 'V UHI|4,! "»i J' Prifa. da bi kaj takega ne bilo nemogoče, knez!" „9!tro Jt PrUUvl,: M'n čemu nisi klicala ljudi?" "Po glavi so me tepli in usta so ml tiščali!" "Vse js mogoče. Volkonskl. na mojem dvo-ru Je vse mogoče P Tu se mu je na obrazu pokazalo nekaj nečloveškega, nekaj tarUrskega. kakor se je reklo na dvoru. Ob takih prilikah z Aleksandrom Pavlovičem ni bilo dobro govoriti. Treslo se je pred njim vsa. ker se js ob takih prilikah izkasavalo. da ja bil pravi ain svojega oče-ta. . "Skliči Kozake._ . „ - A - j Postavijo za urade in kakšne ak- stonja. Gotova stvar je, da kjer dje naj bi zavzeli, da jih izvo-so klerikalci, tam je nazadnja- lijo. Tako bi poslali od vsakega štvo. Mi pa pridno nabirajmo kluba nekaj dobrih članov na dr-pnspevke in se ne zmenimo za- Ižavno konferenco, da bi ae dogo-nje. Pojdimo naprej in bodoč- (vorili, koliko in katere kandidate bi postavili za državne urade itd. tiri občinskih volitvah bi moral pa vsak klub pod vzeti akcijo zase v občini, kjer se nahaja. Ce bi klub ne imel dobrega govornika, hi ga pozval od drugega klu-I ba, da pomaga v politični borbi Take bi delovali skupno drug z drugim, agitirali bi med delavstvom, da pristopi v naše vrste. Skupne konference bi se morale vršiti vsaj dvakrat na leto, če je treba pa še večkrat, naj bo volilno leto ali ne. Ko bi postali klubi močni, bi se razširil tudi socialistični tisk. Delavstvo bi Či talo, se izobraževalo in spoznalo, kdo je tisti zmaj, ki ga tako muči in zatira. Pod pokrovitelj stvom klubov se bi vršile predstave, veselice in igre, poleti v prosti naravi. Delavstvo bi dobilo več razvedrila kot ga sedsj. Pri tem bi se blagajne večale, da bi imeli več sredstev za vzdrževanje politične borbe. Blagajno bi seveda vodil vsak klub zase. ■ Kadar se bo to uresničilo, ne samo v Minnesoti, pač pa po vseh | Združenih državah, takrat se bo spremenil celi sistem, da bo služil vsemu ljudstvu, ne samo skupini bogatinov kakor sedaj. Želel bi, da se te besede uresničijo, ki sva jih napisala rojak Lou is Vesel in jaz. Mnogo bi pomagalo tudi naši mladini, da bi se poučevala po šolah vse v dru gem duhu kot sedaj. — Joseph Knez je odrinil kot sapa, da bi sklical ce-sarsko stražo. j, vi Car še ni hotel misliti najhujšega. "Vzeli so ti denar?" i Zaihtela je: "Denarja ne! Pač pa rutico, katero ste mi dali v spomin. Skoraj celo noč sem bila nezavestna. Da nisem mogla vpiti, so mi mašili usta! Moj Bog, kaj vse so počeli z mano! Kakor z žensko, Id se prodaja! In sram me je tako, da bi najraje v zemljo izginila! Gospod, pomagajte!" A Carju je bilo vse jasno in na vsakem licti se mu je hipoma nabrala temnordeča lisa. ■ "Kje je to bilo?" je vprašal srdito. "Tam pri stopnicah!" "Pokaži!" Družba je šla k stopnicam. In tam glede kraja, kjer se je izvršilo zločinstvo, ni mogel nastati nikak dvom. Prišla je straža ter se v vrsto postavila sredi dvorišča. Na carjevo povelje je. privedel knez Volkonski iz sobe Ivana Arkadjevičc in Maksima Porfiroviča. Prišla sta razogiava ter se ustopila pred vrsto Kozakov. Car sam je stopil v njijno sobo, pa se je takoj vrnil. V roki Je nosil svilnato ruto, pomečkano iz razdrapa-no. M "Volkonskl." je izpregovoril suhotno, "dekle govori resnico! Kdo stanuje tu notri? Volkonskl mu je povedal imeni obeh oficirjev. Car je nato pristopil k vojaški vrsti. Ivan Arkadjevič in Maksim Porfirovič sta stala, kakor bi bila iz kamena izklesana. Dobro sta vedela, kaj vse to pomeni. Niti treno-tek si nista hotela pomagati s tajen jem. Bila sta barbara, a vendar plemiča. Bila sta polna tiate aristokratske ošabnosti, tistega pretorjan-stva, ki je zadavilo carja Pavla in ki je malo let pozneje izvihralo v tako imenovani decem brslci zaroti. Car tudi ni vse! Ta misel je na vdajala oba. Car je obstal pred Ivanom Arkadjevičem. Vprašal je s srepim pogledom: "Ce se ne mo- I Proda se 47 akrov obsegajoča tlm^knez, mi je dolžan tvoj.ofe hvalo za mnogo farm. z vsem g^arS ^ "P. Je svojemu carju tudi zvesto služil!" l',°Pjem * " * * tudi In Ivan Arkadjevič je srepi pogled vračal s srepim pogledom. Na obrazu, ki je bil nekaj bledejAi nego navadno, se mu ni premeknfla črta. FARMA NA PRODAJ "K*j imaš na roki, ljubljenec moj?" Prepustil mu je roko in prav nič ni skrival oteklega prsta. sem več sadnega drevja in 1000 komadov vinske trte vsajane. Far-I ma je 32 akrov očiščenega, pripravljeno za orati, a drugo je pašnil* in gozd. Farma leži v le-| pi ravnini v prijaznem kraju poleg glavne ceste, ter je zelo ro- Iv«n ArkadMM. tako .l.p.1 to no« J" „ popolnoma n« južni »tranivM ^ M.lo Hp.l. veliianatvoI" j, odgovo- chi^nu in" g mil?™m "u ' 'In tako to. moj JJuMek?" ' • koTno""« L X'1! '»»klico „v. Imel. pri Je „., clnl4no, ?udi vChTe.™ Aleksandru Pavloviču se je v kotu pri ufct-nah prikazalo nekaj belih pen. "Deklico!" je siknil. IŠČEM GOSPODINJO v starosti 35 do 40 let Z£ domača hišna dela, sploh želim dobiti dobro gospodinjo. Plača po dogovoru. Za pojasnila in drugo pišite na moj naslov: A. Sedušak, 531 Barnard Ave., Cijdahy, Wis. (Adv.) NA PRODAJ IMAM 172 akrov obsegajočo farmo. Prodam vse to ker sem sam in mi ni mogoče več obdelovati. Prodajo se tudi štirje mladi konji, so pripravni za vsako delo, dve molzni kravi in stroje za mrvo kosit, vozove in mnogo drugega kmetijskega orodja, drva, premog. Premog je 10 čevljev viaok. Do šole je le par minut in le osem milj od mesta. Prodam vse prav za nizko ceno. Ce katerega veseli kupiti to farmo in posestvo v obče, naj se o-brne pismeno ali osebno do lastnika, naslov je: Fr. Koroshetz, Box 876, Roundup, Mont. (Adv.) S 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 «22 23 24 25 26 27 28 CETITBK, 12. MARCA pumTri Broj 1 T»mo dafeko....... ' I Jsps aai« domovin* OJ SUiveni I>alm*tin*kj ........ 2 TiJS*** MiUo ttoii MoJ DUbere .... * • Sarajevo i Djačko kolo..... m Udj« Francu^-l Junak is Like . ••■] Zoro Zoricc ...'............j °J.jUtUtCi Brodarska pj^ma'!!....... <«dje j« maka moj.. ....... Živila Hrvatska .. ........ Ja sam Hrvat ............. J|Anij. miroj ^ moje!.'"j Makarcmska pjesma, (WsJ Primorski napjevi ' U boj .................... Misli moje............. Crnocorae Orno»orki Talk® nod. Uike mi«li / " (»dje su moje ružice . "" 8to §f bore Susli moi« ..... Na U mislim .... ...... Bla»o, blago...... ........ Blijedi mjesec..... Pili po nai BEZPLATNi Kil log piano rola. gramofon. |i 400 razn.h ploža: šaljivih, vei0Z Iščem solastnika "partner, da mi pomaga z financami patentiranju novega modela, kar dobi lepe procente. Za daljna pojasnila pišite na nasl Frank Kroll, c. o. Cardiff M Alta, Utah. (A< NA PRODAJ SO piščeta prave bele polnokrvne S. C. W. Lenghorn pasme, od Dr. Beach preizkušenih kokoši in )r^i8kane, da so brez bolezenske Te kokoši so Weikoffove vrste, začno nesti, ko so pet mesecev stare in potem nesejo vso zimo er leto in so tudi precej večje, kot >a so navadne Leghorn ko-kokoši. Piščeta so močna, zdrava in jamčena, da dosežejo kupca živa 100%. Jaz vam izvalim v mojih inkubatorjih tudi vaših tokoši jajca, ako se mi jih pošlje. Za vsa nadaljna pojasnila pišite v slovenskem jeziku ali pa v angleškem na Mrs. A. Wa-chendorf, Box 104, Broadhead, Wis. — (Adv.) boljar^r^ °dp*d,° CArju' 46 vedno P^v Pride terega veseli, kupiti dobro far mo naj se priglasi osebno ali pismeno lastniku na sledeči naslov: | Anton Plesec, 479 National ave Milwaukee, Wis.—(Adv.) OGLAS. Potrebuje se tovariša za na farmo, sicer samec in mora imeti vsaj $1,200.00 gotovine. Bodočnost in uspeh zagotovljena. Le resno misleči in taki. ki ima- Pri teh besedah je rahel smeh preplul obraz Ivana Arkadjeviču. Aleksandru Pavloviču pa se je delalo krvavo-rdeče pred očmi. V parokaismu je bližnjemu kozaku potegnil naga j ko izza pasa. kj\l" j® "tulil po poljsko in z vso močjo je usekal svojega oficirja po obrazu. Ta- 17-----:............ —»"■- koj so se prikazale temne črte. ki ao se vlekle velle,Je do del11 in šlvljenja po vsem obrazu. Po drugem udarcu je ie tekla na farmi' w uko^ Priglasijo kri. a pri tretjem je že meso v koscih viselo M podrobnosti na naslov "FAR- okrog lic! Ivan Arkadjevič je stal kakor kip MA"; v Pigmu navedite starost in niti roke ni dvignil, da bi se branil proti groz- ,n vmA ^^ji pokhc. "Farma0, nI nagajlci. Strtega udarca pa ni več nrene- ?667 S* Chicago. sel: zvrnil se je pod njim kot snop na njivi ka- Ini—(Adv > dar potegne močna burja črez požeto strnišče. m v iw*r i? Y**1 m na Uak «l«vedal: Volkonski. da se U sodrga ostro kaznuje P In dostavil je še: "Tudi žensko mi spravite Izpr«! pogleda!" Mignil je Volkonskemu in odšla sta Valov je se je polegalo; imperator Ruaije se je prav kmalu zopet pomiril. Bila je majhna, kratka afera! Mislil je sfcer, da se bode gače zasukala. A če ni moglo biti dru«*«. r» bodi tudi tako prav! 2e je skoraj v^ST ILS"S 8U ^ mu mltkAm Pbmiu rilTLVn j "U ** mu Rml,IU "**<> ianska, ka- MPRODAJ IMA Greenwood State Bank In LiqoJ. dation, C.reenwood. Wisconain. V prodaj ima več dobrih obdelan i h farm po zmerni ceni, določeni od eodnjije. Nahajajoč se v sreditfu za mlekarstvo držav« VVisconain. Nekaj teh farm se ■ahaja v Slovenskih kolonijah ŽENITVENA PONUDBA. Samec, star 39 let, ki ima veselje do farmarije in se želi pri-iieniti na kakšno farmo. Imam tri tisoč pet sto dolarjev gotovine. Nevesta naj bo dekle ali vdova do 40 let stara in ki lastuje farmo. Katera resno misli, naj Pjšena naslov: "2enin Farmar", 2«8TS. Lawndale ave., Chicago, n»-' (Adv.) SIVOLASI LJUDJE --Citajte mojo poi Dobila ira un>H Mojim lasem polom ujm |tod». ki i* ne more nih<« A Storila trm to doma t ■koro krti troikov. hM hm in moj* M *1aaa. Ponovno m puittk laaa kraanoariti« kot * doati. PUit« mi i« J« pojasnim rta—kako m m moj« Motiv« lam trni krasno avitlt v naravni barvi. Jat vua sel jem pojasnim vs« »astonj. Nobrns d »osti. Moj naslov Ja: Jucl Dnn. IM Robey 8t. A. R. 470—Chicago. III.. 6enuine\WaRodei Silver Su^arBow 0nlyv" ^^ DA SKUHAS DOBRO PI vo, PISI PO NASE PRODUKTE. tmmme r aaUSi alad. kadj__ ■ vse drog« potrrbMiaa. Poakoait« M prepričajte, da J« dnu p H aaa. Is ulkoljM i> Mk*. C>ror«ri}an, sUd^arJ«« hvpn. dajala« UUtaiM dan* pria^ po-poat pri aan^ilih. PUiU p« iaforaacija mi FRANK OGLAR, «441 hwkr A CUtmlmmš O Gospodinje, tu j* prilika dobiti | vo, Rofars poarebreno posodo m »I kor, dovolj as dva funta sladka krasno iidelana, skupno s 12 ilie Rogaraovaga iadelka. enako kot t to kale gornja slika, po ttlo tnii ceni. Posoda je narejena ii trp« ga blaga in bo okraaek v ra»i hi« več let. Povsod se prodaja po # sicer pa jih bomo mi dali dokler poide saloga po $2.90. POSUITK 1 SE NAROČILO DANES in priloiil pismo 3Ac v poštnih znamkah u «< ikm poiiljatvc, ostalo $2.99 ps pb te ko prejmete blago na val dom. dovoljstvo jamfeno ali vi m mu denar. Naalov je: Western Trading Co. 2225 W. Chleago A v*. Cfcleage. III. Dcpt. Za pojasnila piAiu> na naslov ■ . ----- —- —•••««•• m-ju x*'naaa, aa- ^^ • JU » Pr*v"pr!v ^ Aleksander Pnvbrič HARRY F. MOORS — pahnil v neareto in pogubo. Hpadal Drput % _ i I^I a j .. ^ .M- jrt Ha si hitro preženete pljučni-co je bolgarski zeliščni Caj vreden desetkrat svojo ceno. Resnično, vsaka družina bi mo-rala imeti to čisto zelittno zdravilo. da olajia zabasanost. rev-matizem, ielodec. jetra in ledvične nadloge ter da izboljAa Pojdite k vaiemu lekarnarju po zavojček fte dane* — 7* tl.2o. Opomba: Mnogo ljudi iivi na farmah in v malih vaseh, ni lekarn. Jako potrebujejo to zdravilo in ga morajo imeti bom poslal po poAti velik zavoj za 6 mesecev trn $1.26. H, .L V« fcSM, P^tD^O«, __