m
Osnovni pogoji
k 5ilno Počasi vstaja Trst itia„nemu življenju. Nima niti tunih^ vlade’ ne guvernerja, ne
je ie 9°sP0darskem pogledu brun* Sl n° mno9° zamujenega. for,n^mStanišia 'w Atilah Jato je n-a in. Tiren^9a morja ,u<liže	i^tn>a~ Oglašajo se
in sep/	na	severu’ Gdansk
tea g (cl”' kawtor že odhaja bla-
^°miceja5ke3a *aledia (Cciko'
fi* naS°VlnSki sborntci že nale-te ra?„i^ein8 tr9°vce in agen-*Ko nar°dnosti
PRIMORSKI DKEVNIK
——,,  rrn  pmi—■im—i iiwiiwii»iiimii     m im—— mm—
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORCE
§tev. 589 - Gena 6 lir - 4 jugollre - 2.50 mn
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST torek, 13. maja 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - X Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Kdor želi dobro Trstu, kdor želi, da s« končno dvigne iz dosedanjega mrtvila, ta mora pogumno nastopiti proti tistim, ki s sejanjem plemenskega sovraštva v tisku in šoli, z odprtimi in prikritimi grožnjami in celo z bombami in politično preračunjer.imi razsodbami ustvarjajo ozračje, ki se prav za prav nič ne razlikuje od onega, ki je vladalo za časa fašističnega terorja.
7l narodn°sti in držav, ki Ik, f,nas!ove starih zunanjih s Irsto'1 S° )rne^e Poslovne zveze žstSetnnf' *‘ravV° tudi, da se iz Ln Švice, Francije, ietm i™ AmerikeJ oglašajo pod-Mprjj	;e- W bi radi v Trstu
r ,!i Mo	nice SV01>Jl Podjetij
^ trg0, UStanovili svoje tovarne. Italije v11 med Jugoslavijo in \C cedaIje boli razvija,
ai Tm■ ki P" tcm m lePe denarje. Tudi trža-*hijt ’!arica se počasi spopol-^Sa ( “^^elnioe, ki so poleg °%rani»I ° Oškodovane — dobro ^arncim- triiAke ladjedelnice s tfdala ! e^ektrotehničnega ma-^ Posodili Italiji, — so *aPoslene, v ^ist
,e frvo VfU. PTedsta-vlja vse to še-k nasr[ n'° Upanja, brez prave-®!asiio o ^rei določene smeri, a j) lanskega kapitala v se je v zadnji
^ansko!!>rf-a 1)0(1 vtisom jugo-al,jOnske trgovinske
1 ^nice‘ ^9Zgleddl<i «<z svoje opa-^toraJ'0^^11 9osPodarskega •čjo le/ tudi Po Balkanu. Na-1)38,, , . °. *Ečonomista» iz leta Sono.vju 1B Že žedaj, ko je v Po-!(l HitjJ^PPdurski že zavlada-tzine a!-Va ^emeija in ko za-niso!ate £Anglil« in Fran-P*eSa 0° m°9le ustaviti german-VpčdonaSJ>°darSkesa Prodlranja ilm^cna>e’ Predvideval možnost tranzitnega prometa
pTs^ '•'cnzitnega prometa *»«o jt.,nie(l Balkanom in se-iai posu l>°' Italija se je že te-k>tr }e.riSaia vrinili na Balkan, Ci 50 ii , nla surovin, toda Nem• n t0 Preprečili.
Tt
Ji rr* °* poudarja potrebo, ^enio rf P'eskrbi cso potrebno No a b° lahko izvrševal ito Bin J,am° ' rnednarodno na-u oni), J, ’nea Pebodom in Za-i^etne ankar postavlja tudi ■irWustr-Preiiloge: v Trstu naj ^ h v-h°l ln trgovci bt zapad-
^ skhd£nih držav odPrli ve'
a5a, ki h 0 surovin in drugega » Dm° v PoStev za iz-J’’1- Kreri*? Vzb°dom in Zaho-*e«»arort! za t0 naj bi dala .'"'"'tirona banka V Ameriki sito .n ,e nat b* se izvršilo
to?a žuvodT triaškega dcnar'
» 68 tržm,. ’ pri katerem bi bil koni*t0a deležen tudi za-a/, 1 tn kapital iz držav Pisec je proti i^k, dnnrodne finančne 'K„ Predvideva strogo 'rj !SlterStl° in sc zavzema Av^egn H0 ureditev vsega . ‘ Jt ter ,90sP°darskcga pnslova-st^tskia,a P°udarek posebno Vlbgi Tr-
C ^keTti pr*U°9Cn> 0 ure-»til^tržnu gospodarstva je
že n« » in Italijanskih IU ?en teh u*: dd se do žda) niti
'Z** Musila'?1 *° ali ntp°'
Bol a!t trobil tians)cega kapi-j* stičnih , italliantk\h nacio-
i9' iotvUpin’ ki M ta V"1' t Ozrnč vprašanja psiholo-\lstU, da h; ,	nal bi vladalo
vLVihod0m	0	P0’1*1 m0st
■ -or n<t in Zapadom. Mi 'Sit, 5 It/m. ke9a vprašanja
Trsta trgo-
iiurekna	nika; ta mora biti
Ht><«gae0Vi 'mkciji kot že ivrstoTUČa' ki ie
^ Za i korenine v trža-tfe, drUge vrževanje prve ka-
Uvodno0!!?J6 SeVCda
H ° *roi£ tT™0’ L >■ P0’
^in ^Ujava erem n<tj se V Ta se , gospodarskih do-
V-a * huračju^* Vril sam° v
) "o ia- ki i ™cdscdojnega spo-i k ^ je er! .tbhko bolj potreb-Sj^cga jr1*’11 bal1 Krišen
•CJ	bb	«'o *o
po,/n ■	irične ener-
v mti s sosedno Ju-%» ^loge ki vr‘UavUaja
Sj
&?sz2r* —»
i.
i
te m *
tudi?*°W* v Trstuf
tbaja.n h krogov, iz ka-'r >	predlogi	za
f"11«« Ujem . ffospodarstna,
napr;(li*U d?dn/;e b°'J
?°C	!	Pr°£‘	dri“ti.	*
tiu u*ke ttike.Tati Otelit
*Vnproti ^a.
%n !H*nt J* Po krvi in po V j ®a *>,,„„/<** Prvi po-med IY-
razmaha
^ete . „
* Slo««,
HA DUNAJU SE JE SESTALA
stiričiansHa Komisija za Avstrijo
Razpravljali bodo tudi o jugoslovanskih zahtevah po Slovenski Koroški in reparacijah
Dunaj, 12. — Danes popoldne se je na Dunaju sestala komisija predstavnikov štirih velesil, ki ur.a nalogo preučiti še one člene mirovne pogodbe z Avstrijo, o katerih se v Moskvi niso sporazumeli. Hkrati se bo sestala tudi posebna komis.ja. ki ima nalogo preučiti vprašanje nemške Imovme v Avstriji. Od 53 členov pogodbe je bilo do sedaj sprejetih 34. Tri glavna vprašanja, ki jih bo morala med drugimi komisija rešiti, so: 1. Jugoslovanske zahteve po Slovenski Koroški in delih Štajerske. Kakor je znano, zavzemajo zahodne velesile stališče, da obdrži Avstrija meje, ki jih je imela pred «-anšiusom». Sovjetska zveza pa podpira jugoslovanske zahteve. 2. Vprašanje nemške imovi-ne v Avstriji. Na podlagi potsdamskih dogovorov ima, ZSSR pravico razlastiti nemško imovmo na svojih zasedbenih področjih na račun reparacij. Na moskovski konferenci pa se niso mogli sporazumeti, v čem obstoja ta imavina. 3. Vprašanje reparacij. Kakor je znano, je Jugoslavija ‘ zahtevala od Avstrije 150 milijonov dolarjev za reparacije.
Imperialistični načrti z Avstrijo
Na plenarni seji Centralnega ko-miteta KP Avstrije je imel predsednik Centralnega komiteta narodni poslanec Johann Koplenig referat o političnem položaju. Med drugim je izjavil:
Isti ljudje, ki dvigajo trikrat dnevno krik proti sovjetskim zahtevam glede nemških podjetij, nimajo nič proti temu, da zavzema inozemski kapital vedno trdnejše pozicije v Avstriji. V načrtu ameriške ekspanzije zavzema Avstrija med evropskimi državami posebno mesto. — Pred nekaj meseci je neki ameriški general izjavil, da mora postati Avstrija obrambno mostišče zapada. Pred nekaj dnevi je pisal Ust «Salzburger Nachncbten», glasilo ameriških okupacijskih ob-
lasti, da je Koroška za Turčijo dejansko strateško najvažnejša pozicija, ker kontrolira črto Trst-Szec-cin. Neki drugi ameriški list je primerjal Avstrijo z Grčijo.
Isti krogi, ki so zahtevali milijonski kredit za intervencijo v Turčiji in Grčiji, vidijo v Avstriji ključno strateško pozicijo za svoje načrte. V Avstriji in v Grčiji imajo reakcionarne sile in ameriški kapital isti strateški načrt. Ti dve državi naj bi postali klešče proti novi Jugoslaviji in proti drugim državam in ljudskim demokracijam v Srednji Evropi.
Avstrija je bila mostišče nemškega fašizma za zasužnjenje Češkoslovaške in področje za pričetek boja proti narodom Vzhoda in Jugovzhoda. Tudi ideja «Ostmarke» se je porodila danes v nekaterih glavah, ki se hočejo skriti in izgovarjati s «komun:stično nevarnostjo*.
Nevarnost za neodvisnost Avstrije, ni v sovjetskih zahtevah po nemškem imetju, ampak v težnjažL,a-meriških imperialistov, ki pripravljajo trajno nadvlado nad Avstrijo. Nevarnost Je v dejstvu, da podpirajo take namere v Avstriji ljudje, ki vodijo avstrijsko politiko.
Trgovinski dogovor
med FLRJ in Madžarsko
Beograd, 12. (Tanjug) — Včeraj so v Beogradu podpisali dogovor med Jugoslavijo in Madžarsko, na podlagi katerega bo Jugoslavija dobavljaja. Madžarski razne surovine, Madžarska pa bo dobavljala stroje za industrijo aluminija.
Gospodarska pogajanja med FLRJ in Poljsko
Varšava, 12. — Ped vodstvom predsednika načrtne komisije ministra Hebranga je prispela v Varšavo jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se b.o pogajala s poljsko vlado za razširjenje gospodarskih odnešajev med obema državama.
KOROŠKI PEVSKI ZSOR
na Primorskem
Prisrčen sprejem Korošcev v Postojni In Ajdovščini
Danska mladina na progi
Samac- Sarajevo
Kopenhagen, 12. (Tass) —- Preko 100 mladincev in mladink je odpotovalo iz Danske v Jugoslavijo.
Koroški bratje iz Pliberka, Borovelj, Sent lija, Kotmara vasi in Škofič, ki tvorijo znameniti pevski zbor in folklorno skupino, šo prišli v nedeljo, 11. t. m. v Slovensko Primorje.	,
Ze v Postojni jih je primorsko ljudstvo navdušeno sprejelo, nakar so si gostje ogledalj postojnsko jamo, v kateri so nastopili z lepim programom.
Istega dne popoldne so prišli v Ajdovščino, kjer jih je sprejela navdušena množica ljudstva na Titovem trgu. V imenu okrajnega odbora OF jih je pozdravil tov. Dujc. V imenu Korošcev mu je odgovoril tov. dr. Zwittx-r, član Pokrajin-
VOJNE ZLOČINCE SELUO
Iz Iiolije so na britansko področje v Nemčiji preseliti 12.000 jugoslovanskih ubežnikov in več vojnih zločincev
Rim, 12. (Tanjug) — Kljub obljubam in izjavam, da bodo razseljene osebe v tabor.sču Eboli razdeljene na dve skupini in da bodo vojni zločinci izročeni jugoslovanskim oblastem, so zasedbene oblasti preselile celo taborišče v Nemčijo.
Kakor je znano, so med razseljenimi osebami številni vojni zločinci kakor bivši generali Damjanovič. Z.vanovič in Kuzmanovič. Zaveznik; so preselili tudi člane posebne četniške policije, ki so bili sestavni del gestapovske policije v Beogradu, med katerimi se nahaja tudi agent Grujičič. ki se skriva pod imenom Petrovič.
Preselili so tudi Ljotičeve agente, člane Nedičeve vlade in njegove armade. Zavezniki niso izvršili ni-kakega nadzorstva, tako da so se vojni zločinci lahko priključili o-stalim iz taborišča Eboli, prav tako tudi zločinci, ki so svobodno živeli v ostalih mestih Italije.
Iz Italije se je preselilo v britansko zasedbeno področje v Nemčiji
12.000	jugoslovanskih ubežnikov.
Ves berl.nski tisk priobčuje danes na prvi strani izjave namestnika šefa jugoslovanske m.sije v Nemčiji o jugoslovanskih »ubežnikih« v Nemčiji.
Neodvisni list «Berlmer Zeitung« piše v članku «Nezaželeni vojni zločinci«,' da je bil prevoz 12 000 jugoslovanskih ubežnikov iz Italije v Nemčijo izvršen v vojaških formacijah. List trdi, da so ti ubežniki elementi, ki so sodelovali z nacističnimi oblastmi in da jih vodijo ljudje, ki so na seznamu vojnih zločincev.
Ker je Jugoslavija z amnestijo omogočila vrnitev vsem ubežnikom, razen vojnim zločincem, ni nobenega vzroka, da bi moralo demokratično ljudstvo v Nemčiji trpeti Hitlerjeve in Goeringove sokrivce.
Glasilo enotne socialistične stranke iiNeues Deutschland« poudarja.
0ENERAI, MABK0S
o položaju v Grčiji
Nove smrtne oJsodbe - Protest EAM-a zaradi šte^ viinih zločinov monarhofašistov in njihovih sodišč
da predstavlja preselitev 12.000 o-seb iz Italije v Nemčijo samo poskus, da bi se preprečila izročitev vojn:h zločincev. To predstavlja ra2en tega nevarnost za demokratični razvoj nemškega ljudstva.
Praga praznuje
ob'e>nico csvobod.tve
Praga, 12. — V Pragi, ki je že od 5. maja, obletnice začetka vstaje, vsa okrašena, so danes praznovali obletnico zmage nad nacizmom. Bila je velika vojaška parada, kateri so prisostvovale vojaške delegacije raznih držav.
Atene, 12. (Tanjug) — General Markos je gčvoril o položaju v Grčiji in izjavil, da je glavni pogoj za normalizacijo umik angleških zasedbenih čet. Hkrati bi pa morali izvesti načela, ki so jih zavezniki proglasili, to je popolno uničenje fašizma in pr,znanje grškemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi. Ko bo prenehalo tuje vmešavanje, bo tudi notranja napetost popustila. Monarho-fašisti, ki se naslanjaj® na Anglo-sakson-ce, bodo prisiljeni, prilagodit* se notranjemu mirnemu razvoju.
Glede Makedonije je general
■nijo in Bal-
kanom, če ne Slovenci, Hrvati (Dalmatinci), Srbi in Grkit Kdor želi dobro Trstu, kdor želi, da se končno dvigne iz dosedanjega mrtvila, ta mora pogumno nastopiti proti tistim, ki s sejanjem plemenskega sovraštva v tisku in šoli, z odprtimi in prikritimi grožnjami in celo s bombami in jjolitično preračunjenimi razsodbami ustvarjajo ozračje, ki se prav za prav nič ne razlikuje od onega, ki je vladalo za časa fašističnega terorja. In prav fašizem je onemogočil Trstu, da odigra vlogo mostu med obema sosednima država/na, ter je s tem uničil njegovo gospodarstvo.
Čeprav nobena izmed strank, zastopanih v italijanski Ustavodajni skupščini, ni nasiopila proti podpisu mirovne pogodbe, se še ni posušilo črnilo na podpisu italijanskega delegata v Parizu, ko »o že začele nekatere stranke in znaten del italijanskega tiska kampanjo za sabotiranje in revizijo pogodbe. V tej kampanji sodelujejo lib ralci, reformisti Iz Saragatove stranke, kvalunkvisti in fašistične organlza cije, delujoče legalno pod krinko različnih «julijskih», »dalmatinskih« in podobnih odborov.
Monarhisti in fašistična ilegala so priredili na dan podpisa mirovne pogodbe nekakšno parado svojih sil V Rimu so demonstrirali pred poslopji poslaništev zavezniških držav, v Neaplju pa pred konzulati Francije, Združenih držav Amerike in Anglije.	,	.
(Tudi v Trstu so Imeli v načrtu
obširno akcijo, ki pa m prfžla od maloštevilnih črnih trakov na
zastavah).	,
Oblasti bo bile do teh demonstracij povsem nevtralne. V Rimu P* policija ne samo d* ni nastopi a protj fašistom, marveč je celo zagradila pot delavcem, ki so hoten razgnati tolpo, ko Je r;,rh ^]a •lopje ju«ro»'ovan(*ke misij* T o P' zanašanje fašističnim de.uoretion-tom nam postane ztuam.jivo, t-upoštevamo, da ao JtalijajJ^šl 5!!Mr<
Markos izjavil, da v nobenem delu Grčije ni ljudstvo trpelo tolikega preganjanja. Med nemško okupacijo je Ijudstvg Egejske Makedonije sodelovalo z veliko več.no v borbi proti okupatorju. Ko je bil EAM na oblasti, je bilo makedonska vprašanje med prvimi vprašanji, ki so bila rešena. Uvedli so načelo enakopravnosti med vsemi državljan*.
Po dogovoru v Varkizi pa »e je stanje poslabšalo in ljudstvo je podvrženo stalnemu preganjanju. Obtežbe monarho-fašistov, da se hoče Egejska Makedonija odcepiti od Grčije, imajo edini namen, prikriti težke zločine nad tamkajšnjim prebivalstvom.
Glede obmejnih incidentov je general Markos izjavil, da je prepričan, da jih organizira »Intelligence Service«, da b; tako diskreditiral sosedne demokratične države.
Agencija AFP .poroča iz Aten, da so danes v Serresu v Makedoniji ustrelili tri partizane, ki jih je sodišče obsodilo na Bmrt. Tudi v Tri-kali v Tesaliji je vojaško sodišče obsodilo na smrt tri -demokrate.
Atensko porotno sedišče pa je obsodilo na smrt tri člane ELAS-a, ki »o se leta 1944 borili proti izdajalcem In okupatorju.
Osrednji odbor EAM-a j« poelal voditeljem raznih strank, ki so zastopane v parlamentu, poziv, naj posredujejo pri vladi, da preneha
ni krogi sami spremenili 10. februar v dan svojevrstnega žalovanja. Ustavodajna skupščina je za pol ure prekinila svoje zasedanj«; po vsej deželi je bilo za 10 minut ustavljeno delo; mnogi listi so priobčili izpade proti Združenim narodom jn provokatorsk« pozive, naj javnost protestira proti mirovni pogodbi.
Načrt kampanje za revizijo
Zanimivo j« dvorezno »tališče, ki ga je zavzela v tem vprašanju krščansko demokratska stranka. Zaščita interesov velekapitala zbl žuje to stranko z reakcionarno liberalno »tranko. Z druge strani pa krščansko demokratska stranka ne more odkrito nastopili proti mirovni pogodbi, ker nosi kot osnovna vladna stranka, ki dosledno sodeluje v vseh treh De Gasparijevih vladah, glavno odgovornost za zunanjo politiko vlade.
Oporo za svojo šovinistično kampanjo proti mirovni pogodbi iščejo njeni nasprotniki v stališču republikanske večine v ameriškem Senatu. Po vrnitvi jz Združenih držav Amerike je De Gaeperi v svojem govoru v Ustavodajni skupščini prozorno namignil, da bo Kongres Združenih držav Amerike morda odklonil ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo.
Kampanja, italijanskih reakcionarjev je; bila pogreta,,fcudt y govo-
s strašnimi zločini, ki jih vladne čete in izredna sodišča izvajajo nad mirnim prebivalstvom.
V angleških uradnih krogih iz-jevljajo, da -ni bil do sedaj določen še noben rok za odpoklic angleških vojaških komisij v Grčiji, k: štejejo 1.200 častnikov in podčastnikov. Te komisije bodo ostale še nadalje v Grčiji in vežbale grško vojaštvo. Angleška gospodarska komisija pa bo Atene zapustila 30. junija.
Nova letališča v Turčiji kot ameriška ..pomoč"
Ankara, 12. — Iz Ankare poročajo, da je iz Zda odpotovala ameriška vojaška komisija, ki bo na mestu preučila načrt za vojaško pomoč Turčiji.
Načrt o pomoči Grčiji ln Turčiji ne predvideva, kako bodo finančna sredstva razdeljena med obe državi, vendar pa je bilo med debato v senatu omenjeno, da dobi Grčija 300 milijonov, Turčija pa 100 milijonov dolarjev. Podtajnik zunanjega ministrstva Clayton je izjavil, da bodo 100 milijonov dolarjev uporabili za opremo turške vojske in za izboljšanje turških železnic, kar bo »neposredno pripomoglo k povečanju varnosti turške države«.
List »Akšam« poroča, da bodo ameriški izvedenci začeli prihodnji mesec gradnjo novega letališča blizu Ankare in modernizacijo treh drugih letališč. Za to bodo potrošili 38 milijonov turških lir.
Slavka
v Damasku
Damask, 12. (AFP) — Delavc in uradniki nameščeni pri cestni železnici v Damasku so začeli s stavko kot protest proti novemu zakonu o delu.
Acheson podal ostavko
Washington, 12. (AFP) — Bela hiša poroča, da je predsednik Truman ' sprejel ostavko namestnika notranjega ministra Deana Ache-sona. Ostavka bo veljavna s 30. junijem.
Odnosi Madžarske s FLRJ in ZSSR
Budimpešta, 12. (AFP) — Madžarski zunanji minister Gydr.gyosi, član stranke malih posestnikov, je v nekem govoru med drugim iz;a-\dl: »Odnošaji med Madžarsko in Sovjetsko zvezo so najvažnejši, ne samo zaradi tega, ker Sovjetska zveza zavzema šestino sveta, temveč zaradi tega, ker je Sovjetska zveza najvažnejša podonavska država in ker samj sodelovanje med podonavskimi državami prinese lahko vsaki posamezni državi izboljšanje.«
Zatem je zunanji minister izjavil, da bo Madžarska v kratkem sklenila z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo.
skega odbora OF aa Koroško, ki je med drugim dejal; »Borili se bomo trdno in neizprosno vse dotlej, dokler ne bomo tudi m; deležni vseh svoboščin v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!« V imenu go-rlskih prosvetnih delavcev je Korošce pozdravil tov. Dominko Saša. Ljudstvo je s številnimi medklici prekinjalo govornike, klicalo Slovenski Koroški in terjalo njeno pri ključitev k Jugoslaviji.
Nato je koroški pevsk; zbor pod vodstvom tov. Zdravka Artmana zapel nekaj ubranih koroških narodnih in partizanskih pesmi, od katerih je moral mnoge ponoviti Zvečer je zbor nastopil tudi v Radiu Slovensko Primorje. Ob slovesu pa so Primorci Korošcem da rovali spomenico o Julijski krajini,
Načrti ZDA za vmešavanje i ki jo je delegacija FLRJ predloži-
v francoske zadeve
London, 12. (TASS) — Dopisnik News Chronicle« Steward Gelder objavlja članek, v katerem poudarja med drugim, da pripravlja A-merika načrte, kako bi pomagata Franciji preprečiti širjenje komunizma, Ti načrti so del politične linije, ki ima namen upreti se širjenju komunizma v vseh državah, kjer bi komunisti lahko imeli nadzorstvo nad delovanjem vlade. Tudi če bi si Francozi izvolili komunistično vladj na podlagi sedanje francoske ustave, ne bi ameriško zunanje ministrstvo imelo te vlade za demokratično in Francijo za neodvisno državo.
***
RIM. — Ustavodajna skupščina je danes odobrila dogovor med italijansko in egiptovsko vlado glede povračila škode, ki ga je Egipt utrpel zaradi vojaških operacij italijanske vojske v 'Efjiptu.
la na mirovni konferenci.
Ob povratku v Jugoslavijo eo se Korošci zopet ustavili v Postojni, kjer so priredili koncert.
Laburistični posl?nec o pošiljkah žita Jugoslaviji
London, 12. (Tanjug) — Na zbo-revanju udruženja »Prijateljev Ju geslavije v Veliki Britaniji so dne 9. maja sklenili, da bodo podvzeli korake pri Mednarodnem »vetu za prehrano, da bi Jugoslavija dobila
100.000	ten žita.
Na zborovanju je neki laburistični poslanec izjavil, da se ne mere opravičiti izgovor, da v svetu ni na razpolago Radostnih količin žita, ko gre za stvarno in priznano potrebo. Ni dvoma, je izjavil ta poslanec, da bi se lahko takoj poslalo v Jugoslavijo to žito, če ne bi v ozadju delovali politični činitelji.
Jugoslovanska mladina
se obvezuje, da bo dogradila progo Samac-Sarajevo do konca novembra
Beograd. 12. (Tanjug) — Iz sedmega zasedanja plenuma Glavnega sveta jugoslovanske ljudske mladine so poslali maršalu Titu pismo, v kaierem pravi mladina med drugim, da so se zbrali na preučevanje vprašanja, kako J>i najlaže izvršili naloge petletnega načrta «Mi se zavedamo«, pravi mladina, «da bo na-' ša domovina z izpolnitvijo petletnega načrta postala neodvisna od zunanjega sveta in od monopolističnih reakcionarjev, k; podpihujejo narode na novo vojno. Mi se zavedamo, da Se bo naša domovina ojačila na osnovi mirnega razvoja. Nam bodo vzpodbuda stotere tovarne in električne centrale, tisoči traktorjev in ostalih strojev, naše nove šole in univerze, v katerih se bomo usposobili za življenje, številne kulturne ustanove, fizkulturna
BRAZILIJA OBČUTI
pritisk ameriškega imperializma
Rio de Janeiro, 12. (Tasa) — Ob obletnici zmage je sta imela parlament in občinski svet posebno sejo. Govorniki so poudarili nevarnost ponovnega dviga fašizma. Socialistični poslanec Hermes Lima je izjavil, da skušajo ZDA razširiti svojo nadoblast po vsem svetu !n podvreči ves svet popolnoma ameriškim trustom in monopolom. Dodal je: oMi v Braziliji občutimo sedaj pritisk ameriškJga imperializma, ki je nastopil z ofenzivo in grožnjami, da uniči vso nacionalno industrijo v naši deželi. Amerika želi popolno uničenje našega gospo-
darstva, tako da bi privedla našo deželo v najbolj nazadnjaško kolonijo«.
Podobno so izjavili predstavniki občinskegia sveta, posebno zastopnik Nacionalne demokratične zveze Luis Pais Leme in zastopnik brazilske socialistične stranke Osc-rio Borba.
List »Diano de Noticias« piše, da so pred kratkim odkrili vojaško zaroto, ki je imela namen postaviti zopet na oblast bivšega predsednika Vargasa. Aretirali so 30 častnikov.
igrišča, zgrajena po petletnem ha Črtu, ker je izpolnitev petletnega načrta jamstvo za boljšo bodočnost. Petletni načrt je nadaljevanje borbe, ki »o jo naši narodi pričeli proti okupatorju.
Mi se obvezujemo, da bomo dovršili železniško progo Samac-Sarajevo do 27. novembra 1947. Želimo pospešiti dela, ki jih predvideva petletni načrt, da bi na ta način ustvarili pogoje za razvoj naše dežele v gospodarskem in kulturnem pogledu«.
Vedno več Poljakov se vrača v domovino
Varšava, 12. (AFP) —- Predstavnik poljskega zunanjega ministrstva general Viktor Grosz je Izjavil danes, da je prisipelo do sedaj na Poljsko 18.550 demobiliziranih vojakov iz Velike Britanije mod 19. januarjem in 1. majem.
Poudaril je, da je ostalo v Veliki Britaniji še 19.450 demobilfzi-rancev od 38,000 vojakov, ki so jih vzele na seznam poljske oblasti.
V maju predvidevajo vrnitev na Poljsko še ostalih 13.000 Poljakov.
Poires v Kalabriji
RTm, 12. (AFP) — V Catanzaru je bilo včeraj nekaj močnih potresnih sunkov, pri čemer je bilo več j hiš poškodovanih. V občini Isca se je zrušila cerkev in več hiš. B.ia sta dva mrtva in 30 ranjenih. Tudi v drugih krajih »e' je zrušilo več hiš in mnogo jih Je bilo poškodovanih.
Mednarodni mladinski festival v Pragi
Kakor stno že včeraj poročali, je tudi antifašistična mladina Julijske krajine prejela povabilo za udeležbo na Mednarodnem mladinskem jestivulu v Pragi, ker je to edina mladinska organizacija pri nas, ki zedinja vso mladino brez obzira na narodnost in ki dgla za ostvaritev resničnega bratstva in miru, kar je tudi cilj Svetovne tveze demokratične mladine.
Zato jc naša mladinslea organizacija odločila, naj bi se praškega festivala udeležila vsa mladina iz Trsta in jpokrajine brez ozira na to, ali je vpisana v našo organizacijo ali pa je eventualno pripadnik drugih mladinskih organizacij. S tem fioče naša antifašističnii organizacija mladine dokazati svojo voljo po enotnosti vse naše mladine, zlasti pa mladine s področja STO-ja.
Zato je mladinska antifašistična organizacija, čim je prejela poziv, sklenila ustanoviti Odbor za festival po zgledu ostalih držav. Odbor bo zagotovil enotnost vseh kulturnih, športnih, sindikalnih ekonomskih in drugih ustanov s političnega, kulturnega, u-metniškega in športi\ega jpodroi-ja, skratka vse, ki so direktno zainteresirani pri tej veliki manifestaciji Razen tega pa bo odbor imel nalogo, organizirati v Trstu in pokrajini vse priprave za festival.
Praški festival pa ni samo zadeva, ki zanima samo mladino. Zanj sc morajo zainteresirat psi: vse prebivalstvo mora priprave za udeležbo naše mladine podpreti in ji dati svoj doprinos. Kajti mladinske delegacije z vsega sveta bodo v Pragi pokazale, poleg svojih sposobnosti, tudi stopnjo zrelosti dotične države na vseh po-Ijih: gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem itd. Zato moramo dokazati s skupnimi napori, da mi nismo zadnii.
V Prago bodo odšli najboljši naši mladinci, naše najboljše gledališke skupine, pevski zbori, športne skupine vseh panog fiz-kulture, pesniki, glasbeniki, umetniki itd. obeh narodnosti.
Priprave za festival se zaradi tega ne bodo vršile samo v okviru odbora. Te priprave se morajo izvršiti v tvornicah, v šolah, povsod, kjer mladina živi in dela. Potom tekmovanja v vseh panogah, športu, kulturnih prireditvah, o-brtništvu itd., bodo izbrani najboljši mladinci. Zato bodo priprave za festival najboljša prilika za vsakega mladinca in za vsako skupino, da pokaže svojo iniciativo in svojo vrednost.
Na isti način se mora izvršiti tudi financiranje potovanja v Prago. Vsaka organizacija, vsaka tvornica, vsak prebivalec in še posebej vsak mladinec more in mora dati svoj jprispevek, da bi bilo naši delegaciji omogočeno u-deležiti se festivala in na ta način dostojno predstaviti naše mesto in našo pokrajino pred vsem svetom.
Zato je dolžnost vseh, da pokažejo, koliko jim je pri srcu dobro ime in uspeh STO-ja in njene mladine na tej veliki mednarodni manifestaciji za mir in za slogo med narodi.
To. pa velja še posebej za mladinske organizacije. Ne more in ne srhe bili nikakršnih izgovorov za odlaganje in za zapreke glede sodelovanja in enotnosti Mladina Trsta in pokrajine se zaveda veličine in važnosti svoje naloge ter se z vnemo pripravlja za festival.
Naša mladina ve, da kakor je bil prvi maj velika zmaga ljudstva za enotnost in demokracijo, tako mora biti tudi svetovni festival odločen korak k enotnosti našega mladinskega pokreta.
Ni se še posuši
ru ameriškega poslanika v Rimu Dunma, ki je na. tiskovni konferenci 11. februarja izjavil, »da »e Izreka znaten del ameriške javnosti za revizijo mirovne pogodbe«.
Po 10. februarju so dvignili reakcionarni elementi v Italiji kampanjo proti ratifikaciji mirovna pogodbe, ali vsaj za zavlačevanje ratifikacije za nedoločen čas. Reakcionarni »Giornale della sera« je nakazal v svoji številki z dne 13. februarja sledeči načrt dejanj:
»Mnogi člani poslanske zbornice in Senata Združenih držav Amerike so pripravljeni nekaj »toriti: ratifikacija je prikladen povod. Toda Italijani ne »mejo pasivno čakati na čudež. Italijani morajo ugovarjati agitirati, dajati drugim propagandno orodje v roke«.
Reakcionarni italijanski listi oči-vidno v skladu s tem programom Že skoraj dva meseca «agitirajo» pri članih Kongresa s tem, da se patetično pritožujejo proti razorožitvi Italije ln hkrati poskušajo dokazati, da mirovna pogodba ne ustreza interesom Združenih držav Amerike.
Ministrski predsednik De Gaspe-ri pa je Jjil hkrati prisiljen; priznati,
D. PEK IN
da je Iluzorno upanj«', da bi se me-
gli upreti izpolnitvi mirovne po-
godbe.
V čem pa je potemtakem smisel kampanje proti mirovni pogodbi, če se niti njeni organizatorji sami nič kaj posebno ne nadejajo uspeha? Med mnogimi vzroki, ki pojasnjujejo to kampanjo, naj opozorimo na tole:
Nekatere italijanske stranke izkoriščajo problem mirovne pogodbe za bližajočo se volivno kampanjo. Letos poleti in jesenj bodo v deželi parlamentarne voiitve. V zvezi s tem poskušajo stranke, ki so izgubile svojo polit čno avtoriteto (kakor n. pr. liberalna stranka) ali ki si je niso znale priboriti (kakor n. pr. Saragatova stranka) s kričečo šovinistično agitacijo pritegniti na svojo stran ljudi, ki so še vedno pod vplivom imperialistične in nb solutSrtične propagande fašizma.
S pred voli vn im! računi je pojas-nteno tudi omnbUlvo, neodločno stnvšče r-vivUiT-ri,-	ne
tudi »trar.ke akcije. Po klavrnem uspehu na. volitvah lanskega leta
■j ti dve »brankj ne upata odločno nastopiti v zaščito mirovne pogodbe, da bi ju ne smatral; za «anti-patriotični« — tak žig pritisne reakcionarni tisk nemudoma vsem, ki zagovarjajo mirovno pogodbo.
V skladu z besedilom mirovne pogodbe se morajo okupacijske čete umakniti iz Italije najpozneje 90 dni po uveljavljenju pogodbe. Do uveljavlj;nja pogodbe ostane v deželi v veljavi tako imenovani režim premirja.
Zavezniški oficirji postajajo ravnatelji italijanskih tvrdk
V treh letih angleške jn ameriške okupacije se je italijanskim finančnim, industrijskim in agrarnim magnatom posrečilo, da so temeljito utrdili svoje zveze z vplivnimi an-gleško-ameriškimi bančnimi in industrijskimi krogi. Urednikom o-kupacijskih organov se morajo zahvaliti, da so jih obvarovali zaplembe, njihove privilegije pa obvarovali okrnitve s strani reprezentančnih organov delovnega ljudstva. To, kar »o vzeli med oboroženo v"fslo v CT-r.i-i 1915. )l. ni te ji nacionalne osnobouUve, je bilo po-
snicje vrnjeno« Oblasti AMG so re-
šile italijanske reakcionarje čiščenja ter zavrle uveljavljenje agrarne reforme in drugih dozorelih progresivnih ukrepov.
Italijanskim magnatom se nič kaj ne mudi, da bi se ločili od svojih pokroviteljev, saj se počutijo v navzočnosti angleško-ameriške administracije kakor za kamnito steno. Medtem pa spravlja ameriški kapital podse italijansko gospodarstvo po poti dogovorov s krajevnimi monopolisti in njihovimi agenti v vladnem aparatu. Majorji i» polkovniki okujtacijskih organov se nepričakovano spreminjajo v ravnatelje italijanskih tvrdk, svštnike ameriških in angleških trustov, delujočih v tej\li on: panogi italijanskega narodnega gospodarstva. Rimski listi so že večkrat poročali o takih primerih. Podaljšati okupa-cijiski režim, zadnžatj odhod angleških in ameriških uradnikov iz Italije — takšne »o želje italijanskih bankirjev in zemljiške gospode, ki se v zavisti ozirajo na svoje srečnejše poslovne prijatelje v Grčiji.
Pri tem računa italijanska reakcija, kakor je računala tudi med pripravami na mirovno pogodbo, z možnostjo nesoglasij ovd velikimi državami — tokrat v zvezi z moskovskim zast danjenj Svat« zunanjih ministrov.
j Najbolj odkrito govor', o teh na-
j Črtih Jtv«lunlcvTatičnt list cBuoneen-
so». V številki z dne U. februarja, zahteva, naj bi mobilizirali v*e sile za to, «da bi ameriški Kongres odklonil ratifikacijo mirovne pogodbe ali da bi vsaj odgodil ratifikacijo za čim daljšo dobo«.
Upanje glede nesoglasja med velikimi državami, v katerem bi se utegnila odpreti stezica za revizijo mirovne pogodbe, goje tudi nekatere visoko stoječe uradne osebe.
Dopisnik »France Press e» je poročal, da mu je izjavil zastopnik zunanjega ministrstva v Rimu 8. februarja dobesedno Bledeče:
«Ne smemo pozabiti, da je Rodovina zadnjih 25 let tem ljUa na dejstvu, da je Senat Zdiuženih držav Amerike odklonil rat flkaci-jo versajske mirovne pogodbe*.
Italijanski poslanik v Franciji Lupi di Soragna, ki je 10. februarja v imenu Italije podpišeš mirovno pogodbo, je še istega dne izjavil dopisniku agencije »Reuter«:
«Mi upamo, da se bodo dežele, ki bi nam rade pomagale, naveličale gledati, kako odteka denar, ki ga pošiljajo v Italijo, iz nje v obliki reparacij«.
Italijanskega diplomata prav nič ne moti dejstvo da se bodo začele reparacijske dobave iz ital i jensko tekoče proizvodnje šele čez dve leti. Vsak mesec okupacij« pa stane izžeto ilsbiansko državno blagajno 7 auiijard lir,
fSe nadaljuj,
PRIMORSKI DNEVNIK
— * —
13. majajo
Teorija In praksa
«Voce liberas, Delavska zbornica in vsi njuni pajdaši so se na vse pfetege drli, da je treba prvega maja nositi v sprevodih in povorkah samo rdeče zastave.
Nekateri delavci pri podjetju «Telve» so se po teh navodilih ravnali, ne, ker bi bili pristaši teh klik, temveč zato, ker je delavska 2astava njih simbol. No, m kaj je storil zelo demokratični in krščanski inženir Bartoli, ravnatelj Telite? Suspendiral je za en dan z dela dva delavca, ker sta prvega maja izstavila na svojem delavnem sedežu simbole delavcev vsega sveta. Pri tem je pripomnil, da bi rdeči simboli utegnili pomeniti izzivanje.
Takšna je torej demokrščanska svoboda in takšna je razlika med besedami in dejanji. Kaj bosta k temu rekli «Voce libera» in Delavska zbornica?
Uslužbenci Acegata
protestirajo proti pristranskemu sojenju
Uslužbenci Acegata so poslali protestno pismo £ večjim številom podpisov na ZVU. V pismu omenjajo, kako so v času zaupne uprave razne demokratske ‘ustanove že večkrat obsodile pristransko sojenje sodišč, ki včerajšnje kolaboracioniste in današnje teroriste oproščajo.	,
Sodišče se je pred dnevi zopet' izkazalo pristransko, ko je terorista Guida Coena, pri katerem so našli bombo «OTO», ki jo je hotel vreči na delovno, ljudstvo, obsodilo na sedem dni zapora. Taka obsodba pomeni zanikanje najosnovnejših človečanskih pravic. Ker s tem tudi taji telesne in moralne poškodbe iriev, ki še danes leže v bolnici Zato podpisani uslužbenci Acegata zahtevajo, da ZVU takoj razveljavi proces in da nastopi s takimi ostrimi sredstvi, ki bodo zatrla fašistično zločinsko dejamost v našem mestu.
Odpuščen] delavci iz Sv. Roka
Sedaj je 127 delavcem iz Sv. Roka zagotovljeno delo. Ostalih 49 pa še čaka na odločitev.
Ker ravnateljstvo CRDA-e noče ugoditi predlogu delavskih predstavnikov, da bi delavcem iz Sv. Roka spremenili odpustitev z dela le v začasni odpust, in ker niso prišli do zaključkov pri pagajanjih med predstavniki koordinacijskega odbora v CJRDA-i in med ravnateljstvom, so to zadevo predložili Osrednjemu odboru za sindikalni Sporazum.
V „fojbi" so našli kozo
Vse te idni je civilna policija stikala in brskala na Palkišču pri Dolu. Iskala je «fojbe». V petek 9. maja sta privozila v vas dva kamiona, eden je bil poln civilnih policistov, na drugem pa najeti delavci z orodjem. S seboj so pripeljali krsto. Pritiskali so na domače ljudi, naj jim pokažejo «fojbo». v kateri naj bi bil neki fašist iz Sicilije, ki je padel v borbi s partizani
Po dolgem stikanju po vseh kotih In luknjah so končno pričeli kopati nekje t& solo. Neka ženica jih je opozorila, da je škoda vsakega truda, ker je tam zakopana njena koza. Neverni Tomaži pa je niso hoteli poslušati; nasprotno, to jih je še bolj podžgalo in so z vnemo kopali. Odkopali pa so crknjeno kozo, ki je bila že precej časa za-kopana.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Nenehna gonja Delavske zbornice
proti sindikalni združitvi
Ze dolgo časa smo priča veliki klevetniški gonji, ki jo vodi Delavska zbornica in reakcionarno časopisje proti Enotnim sindikatom. Posebno sedaj, ko so volitve, ki bi tncrale biti res prave sindikalne volitve, ko naj bi prišla do izraza le razredna zavest delovnih množic, je to lažnivo obrekovanje doseglo višek. Pri samih volitvah pa so gospodje od Delavske zbornice postali pravi dlakocepci. Kaj pomeni to zadržanje? Ta klevetoiška gonja nam jasno kaže, da se reakcija a svojo ustanovo Delavsko zbornico boji današnjega položaja. Boji se, da bi si delavstvo izvolilo tak sindikalni organ, ki bi bil izraz razrednega boja in tolmač želja delovnega ljudstva.
Kljub temu, da so Enotni sindikati že trikrat predlagali Delavski zbornici, da bi prenehala ta časopisna gonja, ki le pocstruje položaj, ker v takih razmerah ni mogoče pravo sindikalno delo, je Delavska zbornica pokazala, da ji ni do tega miru. Nasprotno, ena hoče ribariti v kalnem z lažnimi vestmi. Te vesti so ji krinka, za katero skriva svojo vlogo hlapca delodajalcev. To potrjuje tudi potek dcsedaajih volitev.
Ravnatelj tovarne Kozmann je dva dni pred sindikalnimi volitvami iskal pristaše med delavstvom za Delavsko zbornico. V čigavem interesu? Gotovo ne v interesu delavstva. Prav tako so se gospc-dje pCkazali pri določevanju roka sindikalnih volitev. Predvsem so hiteli z volitvami po bankah in v manjših podjetjih, kjer razredna zavest ni razvita, kjer je bila njihova zmaga zagotovljena. Mislili so si pač, da bodo s temi volivnlmi izidi moralno vplivali na delavstvo v tovarnah. Zaradi tega zavlačujejo volitve v Arzenalu, v petrolejskih čistilnicah, pri delavstvu lesne in kmetijske stroke. Nasprotno, pri tem si izmišljajo razne incidente in izgovore, kot so jih našli v Arzenalu, ker pač vede, da jih je tu delavstvo že spoznalo,
Jasno je, da se delodajalci boje zmage Enotnih sindikatov in uresničevanja njihovega programa. Za-
Igralska šola Slovenskega narodnega gledališča v Trsta
Uprava SNG opozarja vse prijavljene in še one, ki se mislijo prijaviti za igralsko šolo, da je danes torek, 13. t. m. zadnji dan za prijave. Sprejemni izpiti bodo danes od 16. do 18. ure in od 20. do 22. ure v ul. San Vito 17. Pogoji so bili že objavljeni.	Uprava	SNG
Vremensko poročilo
Tržaška vremenska postaja je izdala sinoči naslednje vremensko poročilo: barometer, 761.8; temperatura: 25. 16.4, 22.8; vlaga 45%; morje: skoraj mirno; temperatura morske vode: 17.0.
radi tega se poslužujejo edinega preostalega orožja: lažne propagande, potvorjenih vesti in stalnega oviranja mirnega poteka volitev. Pri volitvah so se izkazali take šoviniste, da osebam, ki imajo v osebni izkaznici napisano ime v slovenščini, zanikajo volivno pravico. Taki primeri so se pripetili celo včeraj v ILVI.
Na vse načine iščejo spore, s katerimi bi hoteli tam, kjer je razredna zavest zrelejša, odložiti volitve. Skratka, Delavska zbornica ss je izkazala, da ni razredni organ delovnega ljudstva, ki je nastal iz potrebe v borbi proti izkoriščevalcem, temveč je prava reakcionarna peta kolona med delovnim ljudstvom. Kot tako jo bodo delavske mnsžice tudi obsodile.
Sindikalne volilve
Danes ob 13. uri, volijo v Združeni sindikat, v tovarni barv Ve-nezjani, ob 6. uri pa y bolnici za živčne bolezni. OOSS vabi delavce, naj se udeleže volitev.
Preskrba
Bele testenine na dodatne nakaznice za bolnike na domu in dajalce krvi v mestu in podeželju bodo delile pooblaščene trgovine od 13. do 31. t. m. Cena 30 lir za kg.
Podražitev električnega toka
ZVU je dovolila SELVEG-u, da zviša ceno električnemu teku. Nova cena sme biti za 600% višja od one, ki je bila v veljavi leta 1942. Tudi najemnina števcev in drugih naprav sme biti povišana za 400% v primeri z letom 1942. Nove cene bodo zaračunavali od 1. maja do 31. oktobra 1947. Najemniki delavskih jn ljudskih hiš, ki imajo napeljavo pod 100 W, ne bodo plačali povišanja. Odlok je stopil v veljavo 8. t. m.
Uposfavite prometne zveze
med Trstom in okolico
Ze med prvo svetovno vojno, so začeli graditi iz Rocola proti Kati-nari tramvajsko progo. Vojna je minila in načrt za tramvajsko progo je, kakor kaže, splaval po vodi. Pod Italijo je vozil dnevno vse do Katinare vsake pol ure avtobus. Cene voznim listkom so bile visoke in podjetniki so precej zaslužili. Za časa nemške okupacije avtobus ni več vozil, češ da ni bencina, ni prevoznih sredstev.
Naše ljudstvo je z upravičenostjo pričakovalo, da bo ZVU vzpostavila reden promet med Trstom in bližnjimi okoliškimi vasmi ter navezala gospodarstvo Trsta na njegovo naravno zaledje. Ne bomo se spuščali v polemiko, kaj bi bilo treba storiti za ugoden razvoj tržaškega gospodarstva, pač pa je treba ugo-
NAZOROVE
oC&lj&JKcU 0. tOROALSU '5ii\ \
lik
Kino in gledališče t Dolini
Prosvetno -društvo «Vodnik» v Dolini je v soboto in nedeljo priredilo komedijo v treh dejanjih «Na ledeni plošči*. Občinstvo je bilo z igro izredno zadovoljno, saj so se igralci potrudili za čim lepše podajanje. Vsekakor priporočamo, da bi gledališka družina s to igro gostovala še kod drugod, ker bi igralci z gostovanji veliko pridobili.
V sredo je Prosvetna zveza predvajala sovjetski film «Cirkus», ki je privabil polno dvorano gledalcev. Film, kj so ga snemali že več kot pred desetimi leti, je po svoji vsebini še danes svež, ker je krepka klofuta nemškemu ter ameriškemu rasizmu. Saj je sovjetsko ljudstvo sprejelo otrcka cirkuške akrobat-ke z odprtimi rokami in se niti malo ni začudilo, da je po očetu zamorec. In naduti Nemec, ki je toliko poudarjal «nizko» poreklo otroka ter s to skrivnostjo skušal kovati kapital, je moral osramočen ,oditi.
Doma so ostali samo otroci in starčki
V Saležu, okraj Nabrežina je 265 prebivalcev. Vsakdo je po svojih močeh pripomogel, da je potekla prvomajska proslava čim veličast-nejše, eni s telovadbo in petjem, drugi s prostovoljnimi prispevki, itd. Svojo zavednost pa so pokazali najbolj s številno udeležbo 1. maja v Trstu, zakaj doma je ostalo samo 99 starčkov in otrok.
Pogreb padlega borca v Nabrežini
V nedeljo, 11. t. m., se je vršil v Nabrežini .pogreb padlega borca tov. Nesič Josipa iz Kaldanije pri Piranu. Ob priliki prekopa zem-skih ostankov padlega tovariša je ljudstvo pokazalo, kako ceni žrtve ne le rojakov Slovencev, ampak tu-
di Italijanov, ki so prelili kri za cilje, ki so skupni nam vsem;
Veličastnega pogreba se je udeležilo nad 2000 ljudi jz vsega okraja. 26 vencem, ki jih je nosila mladina, je sledila s trobojnico pokrita krsta, ki so jo nosili partizani. Marsikatero oko se je orosilo ob zv.ekih žalostink nabrežinske in svetokriške godbe, ob pesmi «Zrt-vam», ki jo je zapel nabrežlnski pevski zbor ter ob pomembnih besedah, s katerimi sta se poslovila ob odprtem grobu dva tovariša v imenu vseh prisotnih od padlega borca.
KOPER
Proslava rojstva Ivana Cankarja. Ob priliki mladinske konference, ki se je vršila v nedeljo v Kopru,
besede, ki jo je Cankar s tako veliko ljubeznijo pisal in pošiljal med narod trpinov in sužnjev, ga spodbujal na odpor in kazal pot osvoboditve. Vsej naši mladini veljajo njegoveubesede: «Ne strašimo se dnevov trpljenja — pogumno jim glejmo v lice.*
SV. ANTON PRI KOPRU
Otroški vrtec. Pri nas se vršijo priprave za otvoritev otroškega vrtca. Pred dnevi je dospela v vas vzgojiteljica, poslana od naših okrajnih šolskih oblasti. Po raznih naseljih našega . šolskega okoliša smo že vpisali precejšnje število malih otrok, ki se z velikim navdušenjem pripravljajo ’ za posečanje novega otroškega vrtca. Vrtec so nastanili
se je tov. Marion v kratkem go- i v občinskem šolskem poslopju. Navoru spomnil našega največjega še mamice so hvaležne ljudsko-pisatelja Ivana Cankarja. Poudarjal šolski oblasti, ki tako skrbi za vz-je pomen nove borbene umetniške j gojo njihovih otrok.
KRVAV ZLOČIN
na Čukišču pri Dolu
Roparji ubili gostilničarja Ronerja in težko ranili njegovo ženo za borih 3000 lir
toviti, da prometna zveza med Trstom in bližnjo okolico, ali sploh ne obstoja, ali je pa nezadostna.
Naši delavci, perice, šolski otroci, mlekarice in učitelji, morajo hoditi dan za dnem cele ure v mrazu in vročini, burji in dežju, dočim švigajo vsako minuto prazni avtomobili zavezniške vojske. Vsak večer srečuješ, te izmučene in utrujene ljudi, ki hodijo domov z dela.
Ce pa kdo nenadoma oboli, mora plačati za zdravniški pregled precejšnjo vsoto, poleg tega pa mora plačati še nad 1600 lir za prevozno sredstvo, če hoče, da pride zdravnik v hišo. Zdravniki bolniške blagajne, k. jih plačujejo delovni ljudje s svojimi žulji, pa nočejo priti na dom, češ da je predaleč. Ko so vprašali ljudje gospoda Mianija, čemu se ne zgradi na Katinaro tramvaj, jim je odgovoril, da bi se ne splačalo, ker bi bil pasiven. Mi pa mislimo drugače. Ce bi se zgradila na Katinaro tramvajska proga, bi se verjetno tudi v to smer širilo mesto in potem bi bil brez dvoma strah neupravičen; pa saj je Lo-njercev, Katinarcev, Rocolcev in še onih z zgornje Marije Magdalene dovolj, da bi lahko tudi tramvaj napolnili.
Nujno potrebno je, da ZVU ali mestna občina poskrbita za to, da se vzpostavi reden avtobusni promet med Trstom m bližnjo okolico vsaj štirikrat na dan m da se določi voznim listkom primerna cena, ki bo ustrezala zmogljivosti delavskih plač.
Tudi Katinarci, Lonjerci, Roeol-ci, vse do Ricmanj, Bazovice, Trebč, Opčin itd., so občani tržaške občine in redno plačujejo davke. Zato naj mestna občina in ZVU, ki začasno upravila našo ozemlje, napravi ta korak naprej od besed k dejanju.
Društvo književnikov Hrvatske v Zagrebu je nedavno priredilo referat in diskusijski večer o Nazoro-vih «Legendah o tovarišu Titu». Referiral je pesnik Gustav Krklec, ki je govoril o najnovejši Nazorovi knjigi, ki je izšla kot izredno izda-nje Matice Hrvatske.
V Nazorovem delu eLegende o tovarišu Tit ud so prišle do izraza vse najboljše lastnosti pesnikovih stvariteljskih sposobnosti. V njih najdeš prvobitno elementarnost, lirično neposrednost, določenost umetniškega izraza, moči in zanosa. Čuti se, da ta izvirajo iz doživljajev, brez katerih ni in ne more biti pravega pesniškega dela. Poleg tega odlikuje te «LegendeD živa aktualnost, nenavadna svežost in popolna odsotnost formalizma. Problematika «Legend» je zajeta iz sodobne stvarnosti iz narodno-osvobodilne borbe, katero je pesnik sodoživljal, zato nam je prikazal ne le voditelja in organizatorja odpora, ampak tudi vse tiste elemente, ki so v tej gigantski borbi imeli odločilno vlogo — to je v prvi vrsti narod, ljudstvo. Zaradi tega je o ehegendahD mogoče trditi, da niso nikakršna pusta glorifikacija ene same osebnosti. Citat el j se naravnost čudi indirekt-nosti, s katero je pesniku uspelo pričarati lik maršala Tita, ne da bi direktno opisoval njegovo osebnost
in delo. V knjigi je nekaj MJ v katerih se maršal sploh ne P°Jj Ija kot človek, pač pa se tuh stoji nekje daleč v ozadju-temu pa vsaka beseda, vsaM teza, vsak poudarek, vsak oa‘ priča o njegovi navzočnosti Na koncu je Krklec iznesel rovo pojmovanje in tolmačeni gende iz sodobnega življenje, vem človeku. Po referatu se le vila živahna razprava o p smislu legende ter njeni urne..A obliki. V diskusiji so sodeld?a 'J vilni književniki ter je bilo ""/j du sklenjeno, da se bodo na l čih sestankih kolektivno °"r | vala razna sodobna vprašanju
k\
Razstava slovenski
v Skednju
V nedeljo od 9. zjutraj do
kinodvorani ran.
ra je bila v jtinuuvui«" - ,, novejših slovenskih knjig-Ijena so bila dela slovenskih r teljev, prevodi iz ruščine, ^ J-« tovnih klasikov, mladinske, J kovne knjige in brošure. Veh vilo ljudi si je odgledalo x ^ Knjig je bilo prodanih z» lir.
Splošna želja obiskovalčevi
la, da bi se take razstave
ponovile in da bi bila še veči® bira.
Ob 45. obletnici sntf*
KRONIKA
Otroka so pretepli
V nedeijo zvečer so pred kulturnim krožkom «Perosa» pri Sv. Vidu neznanci pretepli 15 letnega Fer-ruccio Bassinija iz ulice Luciano 3. Deček je odnesel več ran nad očesom, po obrazu, stegnu in drugod. Odpeljali so ga Y bolnico, kjer se bo zdravil 15 dni. O neznancih, kot običajno, ni ne duha ne sluha.
FIZKULTURA
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Spariak-Lj.Ponziane 2:1(01)
Zaradi meddržavne nogometne tekme Jugoslavija-Ceškoslovaška sta bili v nedeljo odigTani samo dve tekmi jugoslovanskega nogometnega prvenstva in sicer v Skoplju, kjer je domača Pobeda slavila zmago nad Budučnostjo (1:0) in v Trstu, kjer so subotiški gosti odnesli domov obe točki.
Nedeljska nogometna tekma na tržaškem stadionu med domačo e-najstorico Lj. Pongiane in suboti-žkfcn Spartakom je bila ponoven udarec tržaškemu nogometu. Tržaški nogometaši, ki so bili v prvem delu prvenstva znani po svoji borbenost’., so v drugem delu, posebno v zaključni fazi prvenstva, v kateri se bije boj za obstoj v ligi zapadli v nerazumljivo apatičnost. Tudi v nedeljo, kakor 14 dni prej proti Lokomotivi, so v prvem polčasu predvedli igro, s katero so navdušili gledalce, v drugem .polčasu pa Je njihova igra poslala mlačna in kar je še slabše, nič več ni bilo volje, borbenosti in poleta. Krivda nedeljskega poraza pa je v veliki meri tudi v tem, da so Tržačani proti Spartaku, ki je znan slstemist, predvedli tudi sami sistem, katerega niso vajeni igrati.
V prvem polčasu sta obe enajsterici predvedli eno najlepših iger, kar smo jih videli zadnje tedne v Trstu. Ko so domačini v 36’ po To-maslniju prišli v vodstvo, smo že mislili, da je po dolgem času med tržaške vrste posijalo zopet sonce. Zato Je bilo tem večje razočaranje v drugem polčasu, ko so gostje ne saimo obdržali tempo prvega polča sa, temveč ga še povečali in svojo premoč real žirali z dvema goloma v 9’ po Jakovekoviču in v 18’ po Pr-fflau.
Z nedeljskim porazom si je enajsterica Lj. Ponziane zapravila še-zadnje šanse za obstoj v ligi in jih bo lahko rešil samo še čudež, ki je zmaga nad Dinamom v Zagrebu. Seveda morajo odločiti tudi preostat le tri tekme na domačen igrišču v svojo korist.
Spartak: Simonkovič, Kopilovic, Belesmn, JakovekoviČ, Zvekanovič. Janjič, Vorgučin, Takač, Pfčič, E-lek, Kuzmanovič.
Lj. Ponziana: Parola, Valvareggi, Caprani, Gianninl, Carlin, Trama-rm. Benvenutl, Stivoli, Maluta, Kovačič, Tommasini.
sta jo ti državi odigrali po vojni med seboj. V prvih dveh srečanjih je zmagala Jugoslavija in sicer z 2:0 v Pragi in 4:2 v Beogradu. Češkoslovaški reprezentanci je uspelo, da je v tem tretjem nogometnem dvoboju zmagala z rezultatom 3:1. Častni gol za Jugoslavijo je zabil Simonovski. Tekmo je sodil, La-tlšev (Sovjetska zveza).
Pokrajinsko prvenstvo
V nedeljo so bile na sporedu tri tekme pokrajinskega prvenstva. V prvi je Skedenj prei-rtagal Milje, v drugi je Tovarna strojev beležila zmago nad Montebelom, v tretji pa jej Gradiška iztrgala v Kopru domačinom obe točki.
Rezultati: Skedenj-Milje 3:0; Tovarna strojev-Montebelo 2:1; Gra-diška-Koper 2:1.
Prva zmaga in prvi remis finalnih tekem okrožnega prvenstva
Za finale okrožnega prvenstva, ,v katerega so se plasirale enajstorice Rdeča zveada, Vivoda, Magdalena (Cebulec), Costalunga, Rojan in Primorje P, stg bili v nedeljo odigrani prvi dve tekmi med Vivodo in Rdečo zvezdo ter med Magdaleno in Costalungo.
Rezultati:	Vivoda-Rdeča	zvezda
2:2; Magdalena-Costalunga 1:0.
Juniorsko prvenstvo
Rezultati juniorskega prvenstva so: Ponziana-Sv. Vid 4:0; Magda-lena-DSZ 6:0; Arzenal-Oostalunga 1:0.
desc« (Sv. Marko), itd. Handicap hoja na S km: 1) Corsi Ezio (Kraljič); 2) Guštin (Sv. Vid); 3) Cuk Marčelo' (Trebče) ; 4) Kalc (Trebče) ; 5) Govorčin (Sv. Ivan), itd. Met diska: 1) Prešel Stojan (Bazovica) 36.33 m; 3) Dolgan Marjan (Skedenj), itd. Tek 100 m: 1) Sedmak Marjan (Vesna) 12.4; 2) Rein-hard Ennio (Skedenj); 3) Sedmak Lucijan (Vesna), itd. Tek 1,00 m:
1) Sedmak Marjan (Vesna) 55.8;
2) Micheli (Sv. Marko), za prsa; 3) Sedmak Lucijan (Vesna). Zenske: tek 80 m: 1) Sedmak Ester (Vesna) 12.3; 2) Macarol Egle (Skedenj)*;
3) Gari Silva (Kraljič). Tek 800 m: 1) Petrani Diana (Sv. Vid) v času 2’52”; 2) Frausin Mafalda (Sv. Vid); 3) Stefančič Marta (Vesna);
4) Buranel Luciana (Kraljič); 5) Sumonovič Štefanija (Kraljič); 6) Kocijančič Ada (Sv. Vid).
Čermelj je uspel proti Colu, Tomažič proti Tovarni strojev
V košarki za pokrajinsko prvenstvo je morala v nedeljo petorica Cola že drugič poskusiti bridkosti poraza, to pot od petonce Čermelja- V drugi tekmi pa je Tomažič nadvladal Tovarno strojev.
Rezultati: Cermelj-Col 28:27; To-mažič-Tovarna strojev 37:32.
Češkoslovaška-Jugoslavija
3:1 (2:0)
V nedeljo je b la v Pragi, pfed 80000 gledalci, odigrana meddržavna nogometna tekma med jugoslovansko m češkoslovaško reprezentanco, To je bila trstja tekma, ki
Košarka za Morganov in Rauberjev pokal
Morganov pokal: Arzenal-Sv. Vid 32-28; DSZ-Greta 30:21; Skedenj-Sv. Marko 35:29.
Ravbarjev pokal: Col-Rinaldi B 11:3; VOM-Magdalena 9:7.
Lahka atletika na stadionu
Zmaga Tomažiča Pina v kolesarski dirki «Prvi žarld»
V nedeljo je bila na 54 km. dolgi progi kolesarka dirka za junio-rje, katero je s 7’ prednostjo odločil Tomažič Pino v svojo korist. Vrstni red na cilju je bil sledeči;
1) Tomažič Pino v času 1.25’ s povprečno hitrostjo 38.117 km. na uro;
2) Nadizar Livlo, 7*15” za zmagovalcem; 3) Specchiari Mario, za dolžino kolesa (vsi TKZ); 4) Ver-mč Henrik (Opčine), itd.
Italija-Madžarska 3:2
V Torinu je italijanska nogometna reprezentanca premagala Madžarsko s 3:2.
V soboto zvečer se je pripetil na Cukišču pri Dolu krvav zločin, ki je globoko pretresel vse ljudstvo na Goriškem,
Ob 22.30 so neznani razbojniki stopili v tamošnjo gostilno ob Tržaški. cesti, kjer se cepi v Opatje-selo. Cim so vstopili v kiihinjo, so spustili več strelov na 33 letnega najemnika gostilne Antona Ronerja, ki je kmalu nato podlegel smrtnim ranam. Njegova mlada žena Roza, ki je bila v bližnji sobi, je takoj, ko je slišala strele, priletela na vrata kuhinje. Pri tem je dobila pet krogel v trebuh. Težko ranjena in krvaveča je v groznem strahu bežala skoraj kilometer proti vasi Devetaki, da obvesti ljudi o strašnem zločinu ter jih pokliče na pomoč, da rešijo vsaj otročiča, ki sta med tem časom spala v sosedni sobi.
Iz Devetakov sta dva psgumra fanta, in sicer Šuligoj in Vižintin, takoj tekla na kraj zločinskega napada. Ko sta stopila v kuhinjo, sta zagledala mrtvega Ronerja, ki je ležal v mlaki krvi. Na tleh je ležalo nekaj drobiža, roparja pa sta odnesla 3000 lir.
Vaščani so težko ranjen« ženo položili na vozilo, ki pa se je na poti v bolnico pokvarilo. Dohitel za je avtomobil odreda JA iz O-patjega sela, ki je odpeljal ranjenko v bolnico Sv. Justa, kjer .so ji nudil' prvo pomoč. Od tam pa so jo odpeljali v gorišk« civilno bolnico Brigata Pavia.
Kriminalna policija je prišla na
kraj šele naslednje jutro in je začela voditi preiskavo o tem ogabnem zločinu, v katerem je za borih 3000 lir izgubil življenje skrben družinski poglavar.
Zločini, ki s« v zadnjem času tako pogosti, In med katerimi je slednji najbolj odvraten, pričajo, da so postali razbojniki na Goriškem izredno predrzni. Kažejo pa tudi, da vsi ukrepi oblasti, da bi zatrle to zalego, doslej niso bili dovolj učinkoviti. Zato zahteva ljudstvo na Goriškem, naj policija končno z odločnejšimi ukrepi zatre vso to kriminaliteto.
Avtomobilske nesreče
Policijski ageat Viljem Jannachlo-ne, ki stanuje y ulici Moreri št. 10, je prišel pri cerkvi v Rojanu pod civilni avto. Dobil je poškodbe po stegnu in drugih delih telesa. Pripeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti 10 dni.
V ulici Kolonja je drug civilni avto povozil 27 'letno. Bubnič* Evelino iz ulice Ginnastica št. 15, ki je dobila rane na obeh nogah in se bo morala zdraviti v bolnici okrog 6 tednov.
Pri Sv. Andreju pa je povozil neki motorist 21 letno Giorgino Ber-tocchi iz ulice Capitelli št. 5, v trenutku, ko je stopila iz tramvaja št. 2. Tudi ona bo morala ostati v bolnici okrog 10 dni.
Karla Ucekarja, ustanovitelja socialistične stranke v Trstu
V nedeljo ob 10.30 je tov. Ferlan v prenapolnjeni dvorani Sindikata kemikov v ul. Conti imel spominski govor ob 45. obletnici smrti’ustano-vitelja socialistične stranke v Trstu Karla Ucekarja.
V svojem govoru je na kratko orisal tedanje čase in razmere, nato pa podal izčrpen življenjepis tega borca za deiavske pravice. Od po-četka se je Karel Ucekar udejstvoval v iredentističnem gibanju.
Kmalu pa je sprevidel, da človeštvo lahko napreduje le v socializmu. Leta 1880. je ustanovil Delavsko konfederacijo, čemur so se zlasti protivili italijanski iredentisti in delodajalci, ki mu niso mogli oprostiti njegovega prehoda k socializmu. Kljub temu pa se je v tej konfederaciji zbralo veliko število delavcev. LETA 1889. je izšel pet-najstdnevnik «Confederazione Ope-raia». Avstrijski vladi in buržuaziji pa to gibanje ni bilo po godu, zato so leta 1897. po volitvah konfederacijo razpustili. Nato so socialisti začeli izdajati lista «L’Avanti», in «11 Proletario», toda vse te številke je oblast zaplenila. Leta 1892, je Ucekar ustanovil Socialdemokratsko zvezo, leta 1893. pa je začel izhajati «11 Lavoratore«.
Tedaj se je začelo intenzivno politično življenje tržaških delavcev, ker je. dunajska vlada uvedla peto kurijo, s čimer je bilo tudi proletariatu omogočeno voliti. Leta 1897. je kandidiral za socialistično stranko Karel Ucekar in dobil nad 4500 glasov. Leta 1902. je bil znani štrajk, ki je imel svetoven odmev in pri katerem je padlo 14.
delavcev. Dva meseca k&sb Ucekar nenadoma umrl. .
Karel Ucekar je eden iz®®* bOlj bleščečih likov tržaški cialističnega gibanja, kljub te . ga je tedanja gospoda zfflt
tfu
7
ki,
•t«
t4*tei
prodancem in Hrvatom.
li so ga in ga celo pretepli- J ( govi smrti pa so ga hoteli »'•, gi izrabiti. Peli so slavosp®’ , govemu spominu ;n ga viti proti tedanji socialist®®
ki. Danes se zgodovina P°^ „ ;
čas®*.
delavci bodo najbolje po' gov spomin, če bodo sle<*b’,0 » vemu nauku, ki je bratst' ^ narodi in emancipacija
, jjji
Besede tov. Ferlana so vSAj4 či nagradili z burnimu pl05
Radijski spor®
v torek, 13. maj»
11.30 lahk.
TRST II.
12
,liška i
Majniški izlet na Prosek in Kontovel
Italijanski kulturni center v Trstu bo organiziral tudi letos majniški izlet na Kras, v nedeljo 25. t. m. Da bi dali možnost čim večjemu številu ljudi, da bi se udeležili tega izleta, je letos določeno, da se bo vršil zelo blizu, namreč na Prosek in Kontovel. Kulturni center in odbor na Proseku se že marljivo pripravljata in izbirata program, ki bo zelo pester in zanimiv. V kratkem bo objavljen tudi v časopisju.
Izlet na Bled priredi OAT. Pojasnila in vpis v ul. Conti 11. Vpisovanje bo zaključeno jutri, 14. t. m.
Sporočilain
Dodatki za jetične delavce
Glasom odloka št. 368, ki je stepi! v veljavo 8. t m,, dobijo delavci in njihovi rodbinski svojci, zavarovani zoper jetiko in ki so bili v bolnici ter po kliničnem, zdravljenju odpuščeni po 30. septembru 1946, dnevni zdravstveni prispevek po 200 lir iz dopolnilnega sklada socialnega zavarovanja. Do tega prispevka nimajo pravice ene osebe, ki ostanejo v kakem okrevališču. Ta prispevek bodo plačevali za dobo 180 dni, počenšj od 2. februarja t. 1., oziroma od prvega dne njihove odpustitve iz bolnice dalje. V primeru potrebe se ta doba pe daljša za največ nadalj-nih 90 dni.
Plačevanje preneha, če dobi koristnik plačano zaposlitev, ali se brani sprejeti njegovim močem primerno delo.
Izpiti na tržaški univerzi
Od 12. do 31. t. m. je rok za vla-gajanje prijav za polaganje izpi-tev v poletnem roku. Prošnje morajo biti napisane na kolkovanem papirju z 8 lirami in naslovljene na rektorja. Prošnji mora biti priložen indeks in potrdilo o plačanih taksah (laboratorijskih taksah).
Prošnje za diplomske izpite mo-
rajo biti predložene do 14. t. m. Spisane morajo biti na kolkovanem papirju z 8. lirami.
Prosvetno društvo «S. Jenko* ima nocoj ob 20.30 pri «Kraljiču» običajen sestanek s predavanjem.
Prosvetno društvo <tVojka Smuc» opozarja svoje člane, da bo nocoj ob 20.30 članski sestanek v Vic. Ospedale 2. Predava tov. Slava Pahor «o Cankarju*.
Večerni tečaj za slovenščino v S k or ki ji. Včeraj je bila v Vicolo Ospedale 2, ob 19.30, c-tvoritev slovenskega večernega tečaja. Tečaj se bo vršil dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih. Ze takoj prvi dan se je priglasilo precej učencev, vendar bi bilo želeti, da se zlasti mladina in med njimi dečki, odzovejo v večjem številu, ker jim bo tečaj zelo koristen.
Športno društvo Sv. Ivan priredi v nedeljo 18. t, m, izlet na Kucelj. Pojasnila in vpisovanje v krožku.
Konferenco v krožku «Redivo» priredi SIAU danes 13. L m. ob 20. uri. Na sporedu predavanje «0 prvem maju*. Vstop prost.
Kucelj. Prevoz z avtobusom; voz-nina za člane 300 lir, za nečlane 350. Vpisovanje v knjigarni Stoka.
Ljudsko slavje na Opčinah priredi I. okraj SIAU v četrtek 15. t. m. na praznik Vnebohoda.
Izlet na Kucelj
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 18. t. m. izlet na
ALEKSANDER BECK,-
107
VOLOKOLAMSKA CESTA
V nedeljo popoldne so bile na tržaškem stadionu tudi lahkoatletske tekme, ki so dale sledeče rezultate: Moški: Tek na 3000 m: 1) Gro-pazzt Luciano (Sv. Ivan) 10’33'; 2) Pajtan (Sv. Marko). U’3u.i & T*
V bližini leži nekdo, ki je zaril objaz v »neg in »i stiska glavo z rokami, kot da noče ničesar videti, ničesar slišati. Kaj je z njim — ali je mrtev? Ne! — njegove roke samo nalahno drhtijo... Poleg rtjiega je v snegu črna ročna strojnica. Kdo je to? To je rdeče-armejec Džilbajev, moj rojak, Kazah! On ni ranjen, samo prestraši se je, ničvrednež! Tudi jaz sem malo preje prav tako žejel, da za-rijem obraz, da se pegreznem v zemljo — in potem naj bo, kar bo.
— Priskočil sem k njemu:
— Džilbajev!
Vzdrhtel je, sunkoma dvignil s snega »volj smrtno bledi obraz.
— Podlež! Streljaj!
Zagrabil je ročno strojnico, stisnil jo k ramenu in hitro izstrelil rafal. Rekel sem:
— Meri mirno! Ubijaj!
Fegjedal me je. Oči so mu bile še vedno plašne, toda bistrejše,
— Streljal bom, aksakal.
Toda Nemci gredo... Gredo samozavestno, hitro, vzravnani, in gredoč streljajo z brzostrelkami, ki segajo, kot da bi bile opremljene z dolgimi ognjenimi konicami, do nas — take so videti svetlikajoče se krogle,, ki neprestano izleta vajo iz cevi. Vedel sem: Nemci nas hočejo oglušiti in oslepiti, da n# bi nihče dvignil glave, da ne bi mogel nihče hladnokrvno meriti, A kje je Bozžanov? Kje je mi-Eakaij- molči mitraljez?
Toda ranjenec stalno stoka. Pohitel sem k njemu. Videl sem iz bližine njegov obraz, oblit s krvjo, in rdeče mokre roke.
— Lezi! Molči!
— Joj...
— Molči! Grizi cunjo, grizi plašč, če te boli, toda molči.
In on — vesten vojak — je utihnil.
In končno naenkrat... končno naenkrat — zvok mitraljeza... Dolg rafal: tak-tak-tak-tak„. Oho, kako blizu jih je pustil Bozžanov! Uspel je, da se zadrži, da se z ničemer ne Izda do naslednjega trenutka. Zato je zdaj tolkel mitraljez s kindžalskim ognjem — nenadno, na najbližjo razdaljo, smrtonosno.
Prvi rafali so pokosili center nemške strelske vrste. Oho, kako so se tam valjali po tleh! Tedaj sem prvič zaslišal, kak« je glasno zajavkal sovražnik. Pozneje smo se večkrat prepričali, da je to ena izmed posebnosti nemške vojske: v borbi, v slučaju panike ali neuspeha, se ranjeni Nemci derejo na ves glas, kličoč na pomoč — tako za gotovo nikoli ne javkajo naši vojaki.
Toda kljub temu je bila pred nami dobro izvežbana in disciplinirana. sila. Zaslišalo se je povelje v tujem jeziku in nemška strelska vrsta, ki je bila od naše strani še nedotaknjena z mitraljezom, je naenkrat polegla.
No, zdaj si vsaj lahko oddahnemo.
Minuto nato se je priplazil dd mene Tolstunov:
— Kaj misliš, kombat? Ali bi udarili na juriš?
Odklonilno sem pomigal z glavo. V zgodbicah v lahkem stilu je to zelo lahko, zelo enostavno: «Hura» — in Nemec je zbežal. Toda v vojni ni tako.
Toda «hura» je ta večer vendarle zagrmel. Na svetu ni obstajal
samo mej bataljon in tudi nisem samo jaz vodil borbe. «Hura» se je zaslišal od tam, od koder ga nismo pričakovali niti mi, niti Nemci.
(Se nadaljuje),
Skupna občinska menza
Skupna občinska menza v ulici Gambini 10 je od danes dalje odprta tudi ob nedeljah in praznikih s sledečim urnikom: kosilo'od 11.30 do 13.30, večerja od 18.30 d« 20.30. V podružnicah, v ulic’ della Guar-dia in v ulici Crosada ob praznikih ne bodo razdeljevali živil.
Enotni sindikati
Mesarji. Danes, 13. t. m, ob 19. uri bo v ul. Imbriani 5 občni zbor. Na dnevnem redu je volitev odbora in razprava o mezdnem dogovoru.
Sindikat za umetnost. Danes, 13. t. m., ob 16.30 bo slikarska lekcija v študiju Manzini, ul. Garibaldi 2.
Uradniška komisija pri industriji ima sejo danes, 13. t. m. cb 18.
Manufaktura. Zaupniki, ki so člani nadzornega in zaupniškega odbora, bodo imeli v petek, 16, t. m., ob 19. sestanek v ul. Imbriani 5.
Mornarji in pomorščaki. Vabimo vse člane, da uredijo svojo članarino za maj. Jutri 14. t. m. ob 18. bo na sedežu odborova seja.
Gostinski obrati. Gospodarji vseh gostinskih obratov naj pošljejo seznam svojih nameščencev v treh izvodih, s pečatom in podpisom do 13. t. m. na Enotne sindikate ali pa na Delavsko zbtmico.
Vratarji. OSS za vratarje, vabi upravitelje in lastnike hiš, da pošljejo nemudoma na Enotne sindikate ali na Delavsko zbornico sezname vseh vratarjev in nameščencev. Seznami r.aj bedo v treh izvodih in potrjeni, ker bodo služili OSS za bližnije volitve.
  ____________ glasba,
predavanje, 12.15 gledali®®
13 pregled tiska 13.15 rus®^ 13.45 pestra glasba, 1* Anglija, 17.30 plesna violinske skladbe, 18.30 pg
Vil/UllOlVC GŽVidAl t/C,	j.«-'.«'	.	y
književnost, 18.45 slov«®? y,-W
Gl
SP:
804
»51]
kot
k*
tim
m?
|( ko!
<ki
»o
19 mladinska oddaja.
*'< - simfonija v treh s1".-« fc
ti
Fantje na vaši, 20.15 Pv / bena ura, 20.45 filatelist®.^..t
vanje, 21 glasba po
koncert pevskega	“	pe-’-
Trbovelj, dirigira Rudolf (prenos iz Ljubljane),
Češki plest, 22.15 lahka. »ojS5’ ritmična glasba za klavir nočna glasba.
Odg. urednik DUSAN^11^/
Tisk Stabilimento TiP-
HOV 4YTOBOS8!_V(^'
Podjetje F.
Trst - ui. Fabio Severo 5
. tel-
bo s 15. majem t l naslednji VOZNI
TRST-PORTOROZ
odhod iz Trsta °b	Dr
J
prihod v_Portoro_ž ob	^
odhod iz Portoroža ob - Q ob 9 ’}
prihod v Trst
TRST-RERA ^
odhod iz Trsta	ob ^ ^
prihod v Reko	ob	,
odhod iz Reke	ob	x
prihc-d v Trst	ob
TRST-POSTOJ>*
ob ti
odhod iz Trsta	„	L
prihod v Postojno ^
ob
odhod iz Postojne prihod v Trst	,
TRST-LJUBLJA^
Trikrat
tedenskV
(v ponedeljek - četrtek	«j|
odhod iz Trsta	Jt,
h
io »e
prihod v Ljubljano °" Jijj odhod iz Ljubljane	J* C0
prihod v Trst	Cg
TRST-SEŽANA-š1,0 ,'i POVIR
odhod iz	Trsta
prihod v	Povir
odhod lz	Pevirja	ob	' i
prihod v	Trst	ob	/
Ob nedeljah avtobus' 9
Zene zapadne četrti v Gorici priredijo v četrtek 15. maj®
veliki Javni ples
V GOSTILN! «GIRA», PEVMSKI MOST.	r
Ker je čisti dobiček namenjen sirotam padlih venski sirotišnici o Gorici, priporočamo obilno
Kdor želi kupiti
odvečni material britanske mornar^.
naj si ga ogleda na POMOLU BERSAGLIERI, kjer
razpolago 40 kosov. Kdor se zanima za material,
dob'
istega, ako telefonira na št, 29-030 od torka, petka, 16, t. jn., od 9.-11.30 in od 14,-16. ure,
13.
n’-
na, i", i. c*.,	»v
Ponudbe »prejema BASE SUPFLY OFF7CER, P°‘p saglierl pred 9. uro zjutraj 19. t. m. Ponudbe m° ločene za vsak kos ali del in v zapečateni kuverti
K,
y d
i«1
Velika likvidacija modulov po Z l\l I Ž/1IV I D
k h Zn a h st v o
TRST," IH.rTHKUTC111 ^»'* •
f vry *■•!***
Tip*”
-22