f »GLAS« v vsako gorenjsko hišo! Teče drugi teden akcije za pridobivanje novih naročnikov. Doslej se je na novo naročilo za naš list 580 Gorenjcev. Vsak naročnik, ki bo vplačal polletno naročnino bo sodeloval v v velikem nagradnem žrebanju. Če bo plačal celoletno naročnino, bo sodeloval pri žrebanju z dvema glasovoma. Naročajte in plačujte Glas pri pismo-noših, ki zbirajo nove naročnike po vsej Gorenjski. Pismonoše obveščamo, da smo razen redne provizije za tiste, ki bodo pridobili največ novih naročnikov, razpisali pet denarnih nagrad od 15.000—30.000 starih dinarjev! Naročajte Glas! Zbirajte nove naročnike! LETO XVIII. — številka 9 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL J* lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Lok a ' &&. — Izdaja časopisno pod etjt •Gorenjski tisk« — Glavni is odgovorni urednik SLAVKO BEŽNI K GLASILO- SOCIALISTlčN KRANJ, sobota, 29. 1. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ust Uhaja od oktobra 1947 kot tednik OJ L januarja 1958 kot poltednlk. •M 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od L Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob siedsb in tobotib E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Volilci se pripravljajo V kranjski občini se že vsepovsod temeljito pripravljajo na bližnje zbore volivcev, ki bodo od 6. do 13. februarja letos na vsem območju občine. Na dnevnem redu bo proračun In gospodarjenje v občini v letošnjem letu. Ker predvidevajo, da bo letos ipet precej težav zaradi denarja nasploh, bodo zbori volivcev vsekakor zanimivi in pestri tudi zato, ker bodo zlasti na podeželju razpravljali tudi o lokalnih problemih "> potrebah. AVTOBUSNO PODJETJE LJUBLJANA-TRANSPORT BO ORGANIZIRALO Promet v Gornjesavsko dolino Na relaciji Jesenice—Rateče 15 novih avtobusov — Popust na avtobusnem prometu Po ukinitvi gornjesavske železniške proge so se prebivalci znašli pred perečim vprašanjem: kako bo v bodoče z rednim osebnim prevozom? Skupščina občine Jesenice je dala ves promet v upravljanje najboljšemu ponudniku — podjetju Ljubljana-transport, poslovna enota Jesenice. O problemih in ureditvi prometa je bilo govora prejšnji teden, na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi predsednik skupščine Ludvik Slamnik. S prevzemom prometa je podjetje tudi pristalo, da bo vlagalo del sredstev tudi za ureditev ceste in cestnih objektov. Cesta je namreč tako ozka, da se ponekod ne mo- PO VEČLETNIH RAZPRAVAH ZA IN PROTI Kmetijska šola ukinjena Poročali smo že, da si je posebna komisija sveta za šolstvo pri občinski skupščini v Radovljici ogledala delovne pogoje v kmetijski šoli v Poljčah. Na svoji zadnji seji je svet, na osnovi poročila komisije sprejel sklep, da šolo v Poljčah ukinejo. Komisija je ugotovila, da šola ne ustreza potrebam. Ker skup- ;-a nima možnosti, da bi šoli zagotovila normalne delovne pogoje, je bil sklep o ukinitvi neizbežen. Kmetijska šola bo delala se do konca šolskega leta. Vsem učencem, ne glede na to iz katerega kraja so, bo skupščina povrnila vse stroške prepisa na drugo kme- tijsko šolo. Prav tako bo krila stroške šoli, ki bo učence prevzela (za dodatno obremenitev itd.). Z ukinitvijo šole bo ostala prazna stavba. Že sedaj precej govorijo o tem, kaj naj bi bilo v tej stavbi. Nekateri se ogrevajo, da bi v njo preselili osnovno šolo v Begunjah, drugi pa mislijo, da je stavba zelo primerna za gostinski objekt. Vsekakor bo treba o tem temeljito razmisliti. -pc Tribuna mladih v Iskri Preteklo soboto so priredili mladinci tovarne Iskra zanimivo prireditev pod naslovom Tribuna mladih. Nekaj nad sto mladincev je z zanima- njem spremljalo program v katerem sta nastopila recitatorja Branka Kavčič in Lado Guna. Podobnih večerov si mladina Iskre še teli. M. P. reta srečati avtobus in tovornjak. Posebno v polni tu- ristični sezoni je promet izredno gost, saj so zabeležili na vsakih 14 sekund avtomobil. Zaradi tega nameravajo prenesti težak tovorni promet v nočni čas. Pri tem mislijo predvsem na žagani les in hlodovino (v glavnem 20 t vozila). Cesto bodo morali opremiti z zrcali, postaviti 10 novih postajališč, v načrtu je Premajhne nagrade za vajence Skupščina občine Tržič je na torkovi seji sprejela odlok o najnižjih nagradah za vajence, ki določa za prvi letnik 12.000 din mesečne nagrade, za drugi 15.000 din in za tretji letnik 20.000 din. Enake minimalne nagrade za vajence so sprejeli tudi v radovljiški občini. V Tržiču menijo, da imajo približno enake pogoje kot v Radovljici (vožnja v Kranj in drugo). Se nižje minimalne mesečne nagrade za vajence so določili v loški občini. Člani skupščine so poudarjali, da so te nagrade prenizke, saj še zdaleč ne pomenijo tistega zneska, ki je vajencu potreben za preživljanje; razen tega pa mora vajenec v drugem letniku učenja že nekaj znati, vsaj toliko kot polkvalificirani delavec. Vendar so mesečne nagrade, določene s tem odlokom, le najmanj, kar morajo vajencem dati gospodarske organizacije in privatni obrtniki. V podjetjih dobivajo precej več, kot so povedali na seji, za privatne obrtnike pa so nekateri menili, da jim še tega zneska ne morejo zagotoviti, zato tudi skoraj noben obrtnik nima več vajencev. Od njega ima namreč zelo malo koristi, pol leta je v šoli, po končani učni dobi pa se raje zaposli drugje, kjer bolje tudi nova avtobusna postaja na Jesenicah, postaja v Kranjski gori, garaže in pralnica za avtomobile. Ko bo železnica dokončno ukinjena (31. marca), bodo morali uvesti 15 novih avtobusov. Prve izkušnje ža kažejo, do bodo morali spremeniti tudi vozne rede. Za delavce, ki se vozijo v službo bo 20% popust pri prevozu (seveda lahko delovna organizacija še nekaj pomaga). Dijaki bodo imeli na avtobusu 40 % popust od podjetja, skupščina občine Jesenice pa bo dajala še na to ceno 50% dotacije, tako da bo dijaška karta stala okoli 30 % redne cene (500 do 600 dinarjev dražje kot po starih železniških tarifah, vendar ob boljšem in hitrejšem prevozu). 9 Podjetju Ljubljana-trans-0 sport je naredil precej a preglavic nedavni spora-0 zum, da podaljšajo čas a obratovanja na železni-a škem prometu. Po 31. a marcu pa računajo, da bo a zanje delo precej lažje* a saj bodo lahko sedanje a železniške objekte (pred-a vsem postaje) uporabili a tudi v avtobusnem pro-A metu. Smučarji v dolinah se jezijo na meglo in odjugo, v višjih krajih pa je še vedno snega in odločni pogoji za najboljšo smuko (Foto: F. Perdan) dovolj NOTRANJA POLITIKA 29 JANUAR 1966 % S SEJE SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Manj občinskega denarja Prav nič optimistična informacija o proračunskih sredstvih za letos — Prispevek za uporabo mestnega zemljišča bo namenski za kolektivno komunalno potrošnjo Prva točka dnevnega reda torkove seje skupščine občine Tržič je bila informacija o proračunu za letos, o katerem bodo razpravljali šele na prihodnji seji, peta točka pa razprava in sklepanje o odloku o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča. Do sklepanja o tem odloku je šlo vse bolj ali manj tekoče, tu pa se je zataknilo z živahno in odkrito razpravo o proračunskih težavah občine, ki jih napovedujejo za letos. »Ne vem. kje bomo dobili denar za urejanje tako imenovanih kolektivnih komunalnih objektov, če tega odloka ne sprejmemo!« je poudaril predsednik skupščine TJne Tomazin. »Denarja iz rednih proračunskih dohodkov še za druge potrebe ne bo dovolj, še pri tistih koristnikih proračuna bo škripalo, kjer je občina po ustavi dolžna zagotoviti sredstva. Upam iti na vse zbore volivcev in zagovarjati ta odlok, kajti prispevek za uporabo mestnega zemljišča bomo preko posebnega sklada z izvoljenim upravnim odborom' uporabljali izključno namensko, in sicer le na tistem področju, od kjer bo ta dohodek pritekal.« Po živahni razpravi s številnimi in utemeljenimi argumenti »za« in »proti«, se je 21 članov skupščine (od 34 navzočih) izreklo za sprejetje odloka, ostali pa so se vzdržali glasovanja. Odlok določa, da 6e prispevek plačuje na območju ožjega gradbenega okoliša mesta Tržič s kraji Bistrica, Pristava in Križe, plačuje pa ga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem, v stanovanjskih prostorih pa nosilec stanovanjske pravice. Mestno zemljišče je razdeljeno na tri pasove (stanovanjski, poslovni in industrijski), v prvih dveh pasovih pa še na dve kategoriji (prvo in drugo), medtem ko je ves industrijski pas v prvi kategoriji. Po ■prejetem odloku je mesečni prispevek za kvadratni meter v prvi kategoriji 20 din, v drugi kategoriji pa 14 din. Predvidevajo, da bo tega denarja letos okrog 40 milijonov din. Ugovori proti sprejetju tega odloka so upoštevali predvidena proračunska sredstva za letos In velike potrebe, vendar je bilo iz njih čutiti skrb sa človeka, ki bo moral zdaj plačevati še en davek več, medtem ko številni primeri' vsak dan pričajo, da na številnih drugih področjih prav nič ne varčujemo. Nekdo je povedal, da je v Tržiču okrog 60 % starih in z^lo slabih stanovanj; stanovalci v njih so bolj kot tisti v novih stanovanjih prizadeti že z večjimi stanarinami, še bolj pa bodo s tem prispevkom. Namenska uporaba za gradnjo kolektivnih komunalnih objektov pa ta prispevek zaradi vse prej kot dobrih izgledov za letošnje proračunske dohodke vsaj delno opravičuje. Za letos predvidevajo namreč 583,580.000 (starih) din dohodkov, (lani 558,388.000 din), dosedanji predlogi za izdatke pa so zelo visoki in jih bo težko vskladiti z dejanskimi možnostmi. Sklad za šolstvo je dobil lani npr. 219.989.000 din, predlog za letos je 281,659.000 din; kulturno-prosvetna dejavnost predlaga za letos skoraj 37 milijonov din, lani so dobili okrog 17,5 milijona din; tudi zdravstvo predlaga 10 milijonov več kot lani (skoraj 24 milijonov din); itd. Ce bi hoteli upoštevati vse predloge, bi morali biti proračunski dohodki vsaj 300 milijonov din večji; ker pa tega ni, bo pravična razdelitev na prihodnji seji in že prej nedvomno zelo težka. Zaradi takšne proračunske situacije in zaradi neodložljivih potreb po vlaganjih sredstev za vzdrževanje, rekonstrukcije in nove gradnje objektov družbenega standarda, kar so že večkrat zahtevali občani na zborih volivcev, se je občina tudi odločila, da zaprosi gospodarske organizacije, naj prispevajo del denarja za to. »Nič ne pomaga, enkrat se moramo začeti tako pogovarjati!« pravi predsednik Tine Tomazin, »iz rednih proračunskih dohodkov ne gre!« Vsem gospodarskim organizacijam v občini so poslali dopis s prošnjo, naj samoupravni organi pravilno razumejo nakazane potrebe in naj po svojih močeh prispevajo nekaj za te namene. V dopisu so natanč- no naštete vse potrebe, ki naj bi jih rešili letos, v ta namen pa bi potrebovali za komunalne objekte 221,4 milijona din (za elektrifikacijo 46.7 milijona, za ceste 108 milijonov, za vodovode 17 milijonov in za kanalizacije 49.8 milijona din), za študije in načrte pa 17,115 milijona din (vse v starih dinarjih). Vse kaže, da je namensko združevanje sredstev gospodarskih organizacij res edina pot za reševanje skupnih občinskih potreb, dokler ne bo drugače urejeno financiranje občinskih proračunov oz. delitev sredstev nasploh. Ce tudi odlok o prispevkih za uporabo mestnega zemljišča razumemo kot (bolj ali manj) prostovoljno in predvsem namensko zbiranje sredstev občanov za njihove skupne potrebe, je opravičljiv, kot nov davek pa ne. A. Triler V Domžalah ^ zbrali gradivcT0 zgodovin brigad,. Pred dnevi se je ,, Domžalah več kot ^ nekdanjih borcev !-Slavka Slandra iz d\ ^ kamniške, litijske kranjske in mozirsfc *W da bi se pomenili o* % m obdelavi gradiva za^;V ustanovitve in borb ^ štajerske brigade, v ^ f tu so ustanovili po3 {«?'' ordinacijs-ki odbor V%r. > bel predvsem za zbiS ^ diva. Razen tega so?M tudi štiri stalne ko^V bodo zbirale gradiv sameznih področjih W * Nedvomno je bik Občinskega odbora K^ žale nujna, saj bo v\f rilo že 23 let od UJ% ■ brigade, ki je dAV tem tako pomembni lišču partizanskih \ s? Gorenjsko, DowAiV jersko. x % > ; KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI SKRBI ZA Popravilo škode nastale ob poplavah Z lastnimi sredstvi bodo povečali tudi kapaciteto rezerv^ Krajevna skupnost v Železnikih je prav gotovo najbolj delavna v škofjeloški občini. To med drugim potrjuje tudi njihov delovni program za letos, ki pa še ni dokončen. Do sedaj namreč še ne vedo kolikšno dotacijo bodo dobili od občinske skupščine za rešitev svojih komunalnih potreb. S sredstvi, ki so jih zbrali od lastnega vodovoda nameravajo letos povečati prostornino rezervoarja za 100 m3. S tem bodo omogočili, da bo že jeseni po ceveh njihovega vodovoda teklo namesto dosedanjih 10 kar 14 litrov vode na sekundo, kar bi zadoščalo za nadaljnjih deset let. Razen tega bodo delno z lastnimi sredstvi delno pa z dotacijo občinske skupščine skušali popraviti škodo, nastalo ob jesenskih poplavah. Zaradi poglobitve struge je namreč več obrežnih zidovv že nad vodo. Zato bodo večino teh (razen glavnega pri jezu, za katerega je dolžna skrbeti Vodna sk Pravili, v strugi pJS) gove in se s.tem jjt* daljnjemu pogiablj\ ge Poplave so ^ močno poškodoval^'; mostov in poti, ^ . W ba popraviti Že v ,V letu. Koliko bo V skupnosti uspelo W probleme, pa ie razpoložljivih sredTV bo imela. — v. p Nj" RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM TD SORICA So možnosti, toda... Cesta ne zasluži več tega imena — Ni prave iniciative — Domači turizem ne bo fcumrl Predsedniku Turističnega društva v Sorici tov. Načetu Frelihu smo postavili nekaj vprašanj, na katere nam je rade volje odgovoril. Odgovori kažejo na težave, s katerimi se srečujejo manjša društva na podeželju. Sele, ko bomo s skupnim delom te težave vsaj za silo rešili, bomo lahko rekli, da smo do konca izkoristili možnosti za razvoj turizma. Kakšne so perspektive za turistično dejavnost v va- sem kraju v tem letu? Idilična Sorica, kot Jo nekateri imenujejo, je že od nekdaj poznan turistični kraj. Ce pa se ozremo na sedanje možnosti dostopa v Sorico in na možnosti preskrbe, lahko ugotovimo, da perspektive za letošnjo se-lono niso posebno spodbudne. V preteklem letu je bil Transturist iz Škofje Loke pripravljen zagotoviti redni avtobusni promet do Sorice in preko Sorice 4 Bohinj. Obe progi sta bili že predvideni v voznem redu. Ker pa ceste Podrošt—Sorica zaradi togega stališča Cestnega podjetja Kranj niso popravili, se resno bojimo, da tudi letos v sezoni avtobusne zveze ne bo. Drugi problem je v tem, da za sedaj v Sorici nimamo gostilne, ki bi lahko nudila tujcem hrano. Turistično društvo bo še naprej težilo, da se uredi gostišče v Zadružnem domu. Tam naj bi bila večja kuhinja in tam bi lahko opremili tudi 14 praznih sob ter s tem povečali turistične kapacitete, saj bi Sorica s Sorsko planino razpolagala s preko 70 turističnimi posteljami. Gospodarska reforma je sicer nekoliko zmanjšala možnosti za razvoj domačega turizma, vendar menim, da bo to le prehodno. V Glasu smo pisali tudi o Groharjevem spomeniku. Kdaj bo ta postavljen? Na to vprašanje vam moram žal odgovoriti, da zelo ■labo kaže, kajti odbor za postavitev spomenika spi spanje pravičnega nil bi rad še to, d\ K ska turistična postavitev spomenlV gotoviia sredstev lV I novembra lani pi^l, su, marveč jetedA zagotovil le organiy \- smo k. i. Ali se jeS\j pomoč. Prav tako o kaj premaknilo cesta še vedno bila? Cesta Podrošt-V\ še vedno zelo shiVt Petrovo brdo—Sori,* « Mi bi smeli ve* sta. Preprosto razpel da to meji že na ^ »ki kriminal in iS* odgovornost tistep brezvestno to JMi^l prepušča uničenju.01 Gospodarske novice BREZ OBRESTI Zvezni izvršni svet je sprejel zahtevo gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z regulacijo voda in izgradnjo vodnih objektov, da se za vrednost vseh zaščitnih objektov in namakalnih naprav ter naprav za prečiščeva-n je, oprostijo plačila 2 % obresti na poslovni sklad. Predlog so že poslali zvezni skupščini v razpravo in potrditev. V obrazložitvi poudarjajo, da gre za objekte javne zaščite, ki niso zgrajeni zgolj iz pridobitnih namenov. POLOVICA PREDVIDENEGA V preteklem letu se je celokupna proizvodnja elektroindustrijskih podjetij povečala za 4 % v primerjavi s 1964. letom. To je samo polovico toliko, '".olikor so predvidevali. Računali so namreč, da se bo proizvodnja povečala za približno 8 %. V primerjavi s 19G4. letom so lani proizvedli precej manj elektromotorjev in generatorjev, svinčenega kabla, izolacijskih prevodnikov in radioapara-tov, medtem ko se je proizvodnja vsega ostalega blaga močno povečala. OBRT V LETU 1966 Lani je bila proizvodnja v družbenem in zasebnem sektorju obrti v naši republiki približno za 10% večja kot v letu 1964. Letos predvidevajo, da bo obseg proizvodnje v družbenem sektorju približno za 10 % večji kot lani, v zasebnem sektorju pa i %, kar da skupaj približno 8—9 % povečanje. _J V BEGUNJAH SO PRIČELI UREJEVATI KANALIZACIJO no so se sporazumeli Odstranili bodo nevarnost, ki je prizadejala turizmu že veliko škode Pred nedavnim je prišlo v Begunjah do resnejšega spora med bolnišnico in prebivalci. Prebivalci se namreč niso strinjali z načrti, ki jih je imela bolnišnica glede odtoka odplak. Prišlo je do precejšnjega razburjenja, ki pa se je hitro poleglo, saj so vse strani pokazale dobro voljo in razumevanje za težave ostalih. ' Prvotni načrt za kanalizacijo je predvideval, da naj bi jo speljali iz bolnišnice v po- tok Zgošo. Ta varijanta bi stala 15 milijonov dinarjev (za 400 metrov kanalizacije). Prebivalci so se bali, da ta načrt ne bi odstranil nevarnosti za infekcijska obolenja ter se zaradi tega z njim niso mogli strinjati. Skupščina občine Radovljice je poiskala novega projektanta (ing. Kolar), ki je naredil načrt po katerem naj bi se izplake odvajale po 4 km dolgem oksicadicjskem jarku. Na skupnem sestanku vseh prizadetih so se zedini-li za novi načrt. Stroške bodo krile vse prizadete strank! Od 65 milijonov bodo krili: blonišnica 15, Elan 15, Sukno 10 milijonov, ostale stroška pa bo pokrila občinska skupščina. Dela je že pričelo izvajati Komunalno podjetje z Jesenic, kot najboljši ponudnik na licitaciji. Računajo, da bodo z deli zaključili do 3L marca. S tem bo dokončno odstranjena nevarnost za morebitna obolenja, ki je do sedaj prizadejala begunjskemu turizmu že precej veliko škodo. -pc Zdravila zagotovljena Prvi metri nove kanalizacije so izkopani. Dela je prevzel najboljši ponudnik — Komunalno podjetje z Jesenic. Na sliki prvi meter nove kanalizacije (Foto: F. Perdan) KOLEKTIV TEHTNICE ŽELEZNIKI V NOVIH PROSTORIH Po večletnih prizadevanjih je delovnemu kolektivu Tehtnica iz Železnikov uspelo, da je v lanskem letu dobil nove prostore in s tem tudi možnost nadaljnjega širjenja proizvodnje. meravajo plan povečati za 10 odstotkov. Za investicije in za obrat Kljub neustreznim prostorom so lanskoletni plan proizvodnje presegli za 15 odstotkov. Izdelali so namreč kar za 245 milijonov dinarjev blaga, v letošnjem letu pa na- DUPUANSKI VOZEL RAZVOZLAN Napaka zaradi naglice £ Kot smo objavili v zadnji $ številki, poročamo danes £ o tem kaj je ugotovil trž-£ ni inšpektor veletrgovine 0 Živila« v njihovi posloval-£ niči v Dupljah. 0 Zaradi naglice pri ureje-0 vanju zaključnih računov 0 ob koncu leta je bila res % narejena napaka in so na % en blagovni dokument po-# slali blago dvema naroč-0 nikoma (za sindikalno % podružnico 112.000 in za % poslovalnico za 224.000 din d blaga). V tej naglici je bil % izstavljen tudi samo- en % račun, vendar je bilo po-0 slovanje v prodajalni v 0 Dupljah vseskozi pravilno 0 (to so ugotovili te dni v % sami poslovalnici), saj so £ vse blago prodajali po pol-£ ni prodajni ceni. © Kaže, da je bilo v tej za-6 devi le veliko grmenja — A in malo dežja. - pc Poslovni prostor -pisarno (prizemlje) v izmeri 15 m2 na Partizanski c. št. 23 v Kranju, PRODAMO ža ceno ND 18.810.— SGP »NOVOGRADNJE« Tržič v prisilni likvidaciji na sredstva so pri Komunalni banki najeli 45 milijonov starih dinarjev kredita. Od tega morajo 25 milijonov vrniti letos, ostalo pa do leta 1970. Zato so morali lani več kot deset odstotkov vsega denarja nameniti za odplačilo anuitet. Tako tudi niso uspeli dvigniti osebnih dohodkov zaposlenim za več kot 12 odstotkov, koliokr so se zmanjšale dajatve in so bili konec leta z osebnimi dohodki skoraj na dnu lestvice v občini. Ker pa jih letošnje leto bremenijo znatno večje dajatve, nameravajo že sedaj povečati osebne dohodke za 12 odstotkov, če bo poslovanje ugodj no pa jih bodo v drugi polovici leta še dvignili. Razen prodaje na domačem tržišču podjetje svoje analitske in laboratorijske tehtnice že vrsto let tudi izvaža. Lanskoletni izvoz v višini -25.000 dolarjev letos ne nameravajo povečati, bodo pa po dogovorih z vzhodno-nemško tovarno Oschazer letos začeli s kooperacijo v proizvodnji avtomatskih analitskih tehtnic. Za enako vrednost uvoženih sestavnih delov za tehtnice, bodo izvozili svoje dele. To bo hkrati s še tremi vrstami tehtnic, ki jih bodo letos začeli izdelovati, popolnoma nova proizvodnja. Te tehtnice je Jugoslavija do sedaj uvažala iz Nemčije in Švice. V. P. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino je dobila predujem v višini 3 milijonov dolarjev porabi za nakup zdravil v zahodnih državah. Strokovnjaki menijo, da bo dodeljeni denar zadoščal za nakup najpotrebnejših zdravil, ki jih za sedaj doma še no izdelujemo. KROJAČICO ženskih oblek sprejmejo Gorenjska oblačila Kranj " za obrat Jesenice Pogoj: kvalifikacija Nekateri si predstavljajo reformo tudi takole ... C Po ekonomski politiki) KULTURA IN PROSVETA 29 JANUAR 1966 * (0 JUBILEJ REŽISERJA — KRANJČANA PETRA MALCA 30 let gledališkega dela S premiero Zupančičeve Veronike Deseniške, ki bo 11. februarja v Prešernovem gledališču, bo slavil kranjski rojak Peter Malec tridesetletnico gledališkega udejstvova-nja. V času od junija 1935, ko je prvič nastopil kot režiser z delom Švicarskega dramatika G. Arxa »Izdaja pri Novari« v ljubljanski Drami, do danes, je zrežiral 125 dramskih del. Njegova umetniška pot ga je vodila po naši širši domovini, od Maribora pred vojno in Ljubljane med okupacijo v rodni Kranj po osvoboditvi, pa naprej spet v Ljubljano, Sarajevo, Dubrovnik, Ptuj, Maribor, Banja Luko in spet v Kranj, kjer je kot gost in svobodni umetnik pripravil v letošnji sezoni v Prešernovem gledališču že tri premiere. Ob njegovem jubileju amo ga zaprosili za kratek razgovor. »Kako to, da ste prav Veroniko Deseniško izbrali za •vojo jubilejno predstavo?« — To ni slučaj. Zupančičevo delo je odrsko učinkovita slovenska tragedija, ki sodi med temelje slovenske klasične besedne in gledališke umetnosti; privlačila me je že pred vojno, po osvoboditvi pa me je znova vabila. Na oder takratnega amaterskega Prešernovega gledališča sem jo postavil 12. aprila 1946, torej pred dvajsetimi leti. Takrat so mi nekateri očitali, da živim od obresti svojega kapitala, od ponovitev režij na poklicnih odrih. Veroniko Deseniško sem namreč že prej režiral. Vendar drugače takrat v Kranju ni šlo, veliko je bilo dela z amaterskim igralskim ansamblom, ki je bil sestavljen iz igralcev treh predvojnih kranjskih odrov. Vem in tudi takrat sem vedel, da bi sam imel več, če bi režiral nova dela, vendar je bilo treba precej žrtvovati za vzgojo igralskega kadra. Zdi se mi, da sem v tem vsaj delno uspel, vsi starejši igralci, člani nekdanjega poklicnega Prešernovega gledališča, s katerimi delam tudi zdaj, mi to priznavajo. »Katera dela ste doslej režirali?« — Preveč jih je, da bi vse naštel. Naj omenim le tole: Ko sem bil direktor drame v Banja Luki, sem pripravil krstni uprizoritvi del dveh bosanskih avtorjev (Mažar: Vode se povlače, Žalica: Sviće ugašeni dan), za kar sem kot nagrado prejel od sekretariata za prosveto in kulturo BiH štipendijo za trome-sečni gledališki študij v Franciji — Kaj pa menite, kot gledališki delavec in domačin, o sedanjem stanju v Prešernovem gledališču? »V zadnjem času je bilo o tem mnogo hrupa: različne seje, televizija, članek v Sodobnosti itd. Mislim, da bi bilo pametneje, če bi se vsi ti ljudje oglasili leta 1957, ko je bilo poklicno Prešernovo gledališče ukinjeno. Takrat bi bilo potrebno, danes, po toči zvoniti, je prepozno. Vsi pošteni ljudje, ki imamo z gledališčem kaj skupaj, smo za poklicno gledališče, vendar bo pot do realizacije' tega nedvomno še dolga. Za to so namreč potrebna precejšnja gmotna sredstva, ki jih v se-! danjih gospodarskih razmerah najbrž ne bo mogoče zagotoviti, razen tega pa je gledališka hiša dotrajala, kvalitetnejše gledališko delo v njej ni več možno, zato bo treba misliti na novo gledališče. Problem pa je tudi z igralskim ansamblom, ki ga še gledališča z veliko tradicijo nimajo (Maribor, Celje); zakaj spravljati še eno siroto na svet? Pa tudi publike ni, \ a je bila; o tej bridki resnici se bodo treba enkrat odkrito pogovoriti; kdo je kriv?« -at Peter Malec V PLAVČEVI HIŠI V ŽELEZNIKIH Podružnica loškega muzeja Najprej tehnični muzej, posvečen razvoja fužinarstv& Predvidoma bodo letos poleti — v času čipkarskega dne — v Železnikih odprli podružnico loškega muzeja. Ideja o ustanovitvi muzeja je že stara, do realizacije pa prihaja v zadnjih dveh letih, odkar v Železnikih deluje muzejski pododbor škofjeloškega muzeja. V Plavčevi hiši v Železnikih imajo na razpolago že tri sobe, v katerih bodo za začetek uredili tehnični muzej. Ta bo predvsem posvečen razvoju fužinarstva v Železnikih in okolici, saj je kovinska industrija še danes najmočneje zastopana v tem kraju. Restavrirali so že ma- PO TREH LETIH OBČNI ZBOR SVOBODE Kulturno mrtvilo v Železnikih Ne primanjkuje ^denarja, marveč ljudi Kulturno življenje v Železnikih in drugih krajih Selške doline je bilo še pred leti močno razgibano. V zadnjih letih, posebej pa letos, je predvsem v Železnikih povsem zamrlo. Predvidoma februarja bo po treh letih spet občni zbor tamkajšnje Svobode. Kot trdijo nekateri, vzrok za mrtvilo ni v pomanjkanju denarja, kot je pogost pojav (pa tudi izgovor) v drugih krajih, ampak predvsem ni ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v posameznih sekcijah Svobode. Od nekdanje dramske in pevske sekcije, kluba s stalnim programom, razstav in drugih akcij, danes obstaja samo še*klub, vendar bolj po imenu, kot po svoji dejavnosti. Največja dejavnost kluba je namreč bife, medtem ko imajo s knjižnico in čitalnico stalne težave, programa in razstav pa ni več. Podobno mrtvilo je tudi v sosednjem klubu na Cešnjici. Prvi simfonični koncert na Jesenicah Glasbena Šola na Jesenicah, ki naj bi po sklepu skupščine občine Jesenice postopoma organizirala Center za glasbeno in estetsko vzgojo je letos organizirala 50 članski simfonični orkester, ki deluje kot polpoklicnl ansambel in je dosegel v nekaj mesečnem delovanju zavidljive uspehe. Naštudiral Je koncert valčkov, ki ga bo priredil v ponedeljek, 31. Januarja, v čufarjevem gledališču na Jesenicah. Program koncerta bosta popestrila dva valčka, ki ju bodo zapeli združeni zbori, pevci javorniš. Svobode, komornega zbora jeseniške Svobode in zbora jeseniških martinarjev ob spremljavi orkestra. Koncert, ki bo predstavljal prvi odraz reorganiziranega delovanja Jeseniške glasbene iole, bo vodil dirigent Rado Kleč. — P. U. POLLETNI USPEH NA JESENICAH Na osemletki »Tone čufar« na Jesenicah so ob koncu prvega polletja u-gotovili, da je uspeh nadpovprečen. V nitjih razredih je izdelalo 90,7 odstotka učencev, na srednji stopnji pa 85,5 odstotka učencev. V višjih razredih, kjer je snov obsežnejša pa je bilo brez slabih ocen 53,4 odstotka vseh učencev. B. B. Zaradi vedno hitrejšega zra-ščanja obeh centrov, ki danes teritorialno predstavljata že enotno mestno območje Železnikov, nameravajo tudi kulturni delavci na bližnjem občnem zboru DPD Svoboda predlagati združitev obeh klubov. Pričakujejo, da bi taka združitev delno pomagala ponovno oživeti kulturno delo v tem predelu škofjeloške občine. Ker pa bo občni zbor šele v drugi polovici februarja, kulturna dejavnost verjetno tudi letos še ne bo polno zaživela. Zato bi morali že sedaj razmišljati o delu v prihodnji sezoni in sprejeti ustrezni delovni program. V. p. kete plavža, fužin, viff* pripravljajo pa žago in drs* objekte. Razen t*g* t» J muzeju zbran še ves material, ki Je v zvezi i rtf vojem fužinarstva. Pri pripravljanju te mui«r ske zbirke sodelujejo pit* vsem člani pododbora, P tudi drugi občani. Finini* jih podpira škofjeloški muft ki je lani prispeval 3£W i* vih dinarjev, deloma pa trf domače delovne organizacij V naslednjih letih namer* vajo prikazati še razvoj ¥0 stroke, predvsem izdeloval raznih predmetov i; 1-dalje čipkarstvo, ki ima ' vedno močno tradicij« t » leznikih in razne druge pf* mete rojakov — umetmV ki so se iz rojstnega razšli po vsem svetu. Tako naj bi bil mu«; Železnikih strogo vezan * tradicije tega kraja od f četka nastajanja sedanj mesta. - V. P. Seminarji D pedagoge Zavoda za prosvetno P* goško službo v Kranju .' Jesenicah sta prej s:' pripravila v gimnazi nju zelo kvalitetno prei nje o atomiki, jedrski in elektroniki. Sem.;, se udeležili fiziki in v.. termičnega pouka. Jes#* zavod pa je še posebe " pravil seminar o praktik pouku. Prihodnji teden v kinu Prihodnji teden bomo lahko na platnih kranjskih kinematografov gledali dva premier-ska filma. TOM JONES — Angleški barvni film m-Tom Jones« je režiral znani režiser Tony Richardson. Izredno mlad režiser, zanimiva tema (scenarij je narejen po romanu Henrva Fieldinga), igralska ekipa, ki bi si jo lahko želel prav vsak filmski ustvarjalec to so prav gotovo razlogi, da si bomo ta film ogledali. Za tega mladega režiserja pravijo, da je up angleške kinematografije. Prav gotovo bo to držalo. S svojimi filmi je dokazal, da ta naziv tudi zasluži. Se neka"j je, kar bi veljalo omeniti. Iz Ljubljane ter tudi iz drugih krajev, kjer so ta film že predvajali, pri- hajajo poročila, da kopija tega filma slaba. Baje so kriv,- i Zmanjkalo jih je, p • morali naši distributer čiti kopije filma ka: c" in ne v tujini. Pravijo r-; v naših laboratorijih \t tehnike še ne obvh polnoma. SOBA 13 -nonemška kinematosr. v zadnij letih pomap -; vilnimi frimi. katerih -rij je narejen po rc*r Edgarja \Vallacea. MPJ bi bili razburljive krirn■■ pa v večini primerov :o"" Lahko bi rekli, da ^ kančka razburljivosti v filmu kaj drugega tu^. bomo našli. Morda bo"'; razburjeni, da naši ter ji kupujejo tak^o ■ Film je režiral • RE1NEL. -šp k Tokrat vprašuje uredništvo Glasa, odgovarja pa zvezni poslanec tovariš Andrej Verbič. Izkoristili smo tribuno naših bralcev in postavili pet vprašanj zveznemu poslancu in podpredsedniku republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovarišu Andreju Verbiču. Zdi se nam, da je prav, če občasno našo rubriko pet vprašanj — pet odgovorov namenimo tudi pogovorom z našimi poslanci. Ti pogovori bi pravzaprav morali postati stalni. Naš list bei*e nekako 65.000 Gorenjcev. Se pravi polovica. Stik poslancev z volivci je torej preko naših stolpcev naj intenzivnejši, če iščemo nove oblike za stike med volivci in njihovimi izvoljenimi predstavniki, je na dlani, kje jih lahko najdemo. Vsekakor ne z ekstenzivnim letanjem po sestankih. NEKOLIKO SPREMENJENA TRIBUNA BRALCEV VPRASANJ-H Premalo med volivci Slišimo pripombe, da poslanci nasploh premalo prihajate med volivce. Vi ste sicer zadnje čase bili nekajkrat na Gorenjskem, tudi v naši redakciji. Vendar vas po delovnih organizacijah, ki jih predstavljate v zveznem zboru še ne poznajo dovolj. Kaj menite o tem? Odkar sera prišel v Ljubljano, sem tako rekoč vedno na kolesih. Vsak teden sem dvakrat pa tudi trikrat v Beogradu. To se dogaja vsem zveznim poslancem,, zlasti tistim, ki delajo razen v skupščini še po raznih odborih in komisijah. Dobivam gradivo od vseh skupščin gorenjskih občin. Vendar moram reči, da je vsega tega gradiva sorazmerno malo v primerjavi z tistim, ki ga dobivam iz Beograda. Ne da bi se opravičeval, moram povedati, da sem razen v gospodarskem zboru angažiran tudi v dveh skupščinskih komisijah, ki jih je skupščina imenovala, da v zvezi z reformo postavijo osnovne principe nadaljnega razvoja, in sicer v komisiji za ekonomske odnose z ino-zemst'v om in v komisiji za blagovni promet. Povrhu pa sem še predsednik odbora za trgovino in blagovni promet gospodarskega zbora. Parlament ali ploskament Prebirate cele gore gradiva bi letate po sejah. Ali vam ob tem ostane še kaj časa za aktivno udejstvovanje v skupščini? Z drugimi besedami: kako izgleda delo odborov in komisij? Ali tam samo ploskate ali tudi razpravljate? Razprave so včasih zelo živahne Mnenja so večkrat zelo različna in se močno kre- šejo. Včasih traja razprava o posameznih vprašanjih in stališčih -tudi po ves dan. Ker v razpravah prevladuje moč argumentov in vse manj argument moči, si prisiljen, da se na seje temeljito pripraviš, še zlasti zato, ker je včasih gradivo s strani državne uprave slabo pripravljeno. So primeri, ko komisije in odbori prav zato v celoti odbijejo stališča, ki jih je postavila uprava. Kar zadeva načela, smo sicer vsi sorazmerno zelo hitro enotni, čim bolj pa razpravljamo o podrobnostih, toliko bolj se razhajamo. Bolj konkretne odločitve v bistvu že neposredno materialno prizadevajo tega ali onega. Zato je živahnost razumljiva in upravičena. Privatna trgovina -da ali ne Bi nam lahko povedali kakšen značilen primer iz zadnjih razprav, kjer so se stališča močno kresala in kjer so bila mnenja precej različna? Vzemimo za primer zakon o blagovnem prometu. Sprejemamo ga že leto dni. Zakaj tako dolgo? Zato, ker se v določenih problemih že v odboru močno razhajamo. Razpravljamo na primer o tem, ali je prav, da z zakonom dovolimo v turističnih krajih privatno trgovino ali ne. Precej je razlogov, ki govore v prid tej tezi. V manjših turističnih krajih trgovina, kakršno imamo danes, ni rentabilna, vsaj vse leto ne. V sezoni pa bi bila močno potrebna. V teh primerih bi takšno trgovino lahko imel privatnik. Morda kot dopolnilno dejavnost. Osebno mislim, da bi bilo to normalno. To ni nikakršno oživljanje privatnega lastništva. Taka drobna trgovina bi bila tudi povsem vezana na obstoječo trgovino in bi zato imela či- sto določen okvir svoje dejavnosti. So pa seveda spet nekateri, ki menijo da tako ne gre, da to pomeni oživljanje privatne iniciative in podobno. Kdo lahko odkupuje od kmeta? Živahno razpravljamo tudi o temle: ali naj na določenem območju od privatnih kmetovalcev odkupuje samo zadruga ali pa lahko tudi kdo drug. So nekaferi, ki mislijo, da mora biti odkup tudi vnaprej rezerviran zgolj Andrej Verbič za zadrugo. Drugi menimo, da je tak položaj nevzdržen in celo protiustaven. Ce bi pustili odkupovati od privatnih kmetov tudi druge, bi prvič lahko močneje usmerili kmetijsko proizvodno in jo vskladili s potrebami trga. Razen tega pa bi razbili ad-ministriranje v zadrugah. Tam, kjer so ekonomski odnosi zadruga — kmet že doslej močni nd nevarnosti, da bi se vrinil vmes kdo drug. Tam pa kjer niso, naj se kar! Kaže, da bo tu prišlo do kompromisa: od kmetov bodo lahko odkupovale tudi druge organizacije (trgovina, gostišča itd.), vendar ne preprosto po načelu daj — dam, marveč v okviru dolgoročnejših pogodb in sodelovanja, pri čemer bo moral vsak nositi svoj del rizika. Razen tega so pri tem zakonu sporne še nekatere druge stvari. Na primer tale: ali obdržati kontrolo cen ali ne? Kaže, da bo prevladalo mnenje, da pri blagu, ki ni neobhodno potrebno lahko opustimo kontrolo. Tam naj cene regulira tržišče. Za sedaj pa naj bi ostala kontrola nad cenami tistih proizvodov, ki bi lahko neposredno vplivali na standard zaposlenih. Inozemske kredite bo lahko najelo tudi podjetje Vi delate v komisiji za ekonomske odnose z inozemstvom. Tam razpravljate o kopici za naše gospodarstvo izredno pomembnih vprašanj. Nam lahko kaj več poveste o tem? Precej smo razpravljali o možnostih za najemanje inozemskih kreditov. Doslej je vse kredite najemala država in zanje tudi garantirala. Uveljavilo pa se je mnenje, da bi odslej, v okviru kreditne sposobnosti seveda, lahko najemale inozemske kredite tudi gospodarske organizacije same. Prav tako prevladuje mnenje, da je treba za vso Jugoslavijo predpisati pogoje za najemanje teh kreditov. Vendar so pri tem še nekatere nerešene zadeve, kot na primer: ali lahko za določeno obdobje gospodarska organizacija, ki najema kredit, pristane na delitev dohodka z inozemskim partnerjem. Nadalje, kakšni naj bodo odnosi v teh mešanih podjetjih, doma ali v tujini. Vzemimo za primer podjetje Tomos — Nederland, ali pa neko podjetje v Indiji, kamor vloži del sredstev tudi ena izmed naših gospodarskih organizacij. Kakšni odnosi bodo nastali pri tem? Toda, če to reguliramo navzven, moramo regulirati tudi navznoter. Menim, da so ta vprašanja posebno pomembna za naš razvoj. Zunaj je ogromen interes za investiranje v naš turizem in v še nekatere panoge. To lahko zagotovi hitrejši razvoj teh dejavnosti. Lahko bi bilo boljše Kaj pa devizno poslovanj« in sedanji ukrepi? Tudi o tem smo veliko raspravljali. Glede ocene našo-ga lanskoletnega poslovanja s tujino ne delimo povsem mnenja z optimistično oceno državnih orgaonv. Izvoz smo sicer povečali, vendar predvsem na vzhod. Menimo, da bi bilo treba izpopolniti dosedanji sistem deviznega poslovanja tako, da bi sam po sebi deloval v smeri regionalnega uravnovešenja zunanjetrgovinske bilnce. Lanskoletno vezanje izvoza na uvoz je treba dopolniti, predvsem tako, da te zadeve ne bi več regulirali administrativno. Odtod tudi razprave o deviznih računih. Pri tem je treba osvojiti tako rešitev, kt •bo spodbuna za podjetja. Kar zadeva ta vprašanja ja moje osebno mnenje, da je sekretariat za finance s konkretnimi ukrepi v precejšnji zamudi. Ta vtis sem dobi! tudi na zadnji seji, ko je Kiro Gligorov zelo lepo razložil načela, mi pa smo zahtevali, naj bi namesto načel dal konkretne predloge, kaj je treba v praksi napraviti da bomo ta načela — s katerimi se vsi strinjamo — tudi realizirali In še: predlog za stalno sodelovanje # Hvala za izčrpne odgovo* % re. Prosimo le, če bi nam % še kdaj hoteli pojasniti % kakšno vprašanje, ki bo % morda nejasno našim vo» # livcem. Se tedaj lahko 0 obrnemo na vas? % Vsekakor. Prav rad bom 0 odgovoril, kolikor bom # pač vedel. Menim, da jo 9 to pametna pot za sezna-% njanje volivcev z-najak-% tualnejšimi vprašanji, a % katerih razpravljamo. Se % zlasti zato, ker se mi — % oprostite — zdi, da beo* # grajsko časopisje bolje in- # formira svoje bralce O 0 raznih stališčih v skupšči-% ni, kot pa naše, slovensko. Cenjeni bralci! Sodelujte v rubriki 3 vprašanj — 3 odgovorov hi pošiljajte nam vprašanja na katera želite dobiti -odgovor. i,azil je dell^ ■ i ■■ 111 Ti i > in i ■■ 111 a 111111 m 111 m n M " 1111 n J t: KRAMLJANJE O BOHINJSKI ŽIVINOREJI IN GOZDARST\w Zdaj, ko je zapadel sneg, ko je saninec (sneg, primeren za vožnjo s sanmi), odhajajo Bohinjci spet v gore, da spravijo dol les. Ukc iz Studorja mi je konec decembra pripovedoval, da ga bodo letos vozili z Vogarja. Iz gozdov okrog planine Blato ga naložijo poldrugi kubični meter, potem pa je divja vožnja do doline po strmih poteh, posebno če je mrzlo in se naredijo ledene »glajžne«, da nobeden »rajs« nič ne prime. Skupno odhajajo gor in skupno se vračajo, da se s težko naloženimi sanmi ne srečujejo Vajti že sicer :o *e vožnje nevarne in razburljive. Predlanskim, ko sem šel s Fužinarji in Studorci na planine Vodičin vrh, Jezero in Dedno polje, mi je Makvavov Tonej iz Stare Fužine kazal poli v skalah, kjer pozimi vozijo les; povabil me je, naj si to enkrat ogledam (Velja za letos, Tonej?), to zimsko bohinjsko idilo, kako gre na ovinkih, kako se v slepečem. žarkem planinskem soncu bleščijo tisočere snežinke in potne kapljice na obrazu in vratu. [gorenjske kmetija Kot da bi bilo včeraj: počivali smo pod Blatarjem (»Tu se vedno počije, če gonimo živino v planino ali če nosimo sir!«), teleta so se pasla na jasi ob poti, dolina Suhe (med Vogarjem in Vrhom) je bila za nami, zarast ob poti je bila gosta, senca prijetna, osvežujoča; beseda je dala besedo in pogovor je prešel na bohinjsko kmečko idiliko, pa se počasi oglasi Ukc: »Ja, Bohinj je lep, tudi planine, ampak ko jeseni pritisne mraz, ko sneg zamete poti in stanove, ko veter završi s -hribov dol, takrat ni turistov, ne zdržijo, tudi zlagane idile takrat ni, le Bohinjci zdržimo, moramo.« • • • • Bohinjski kmetje so kot razpeti med stalna bivališča v dolini in med planine; vedno so na nogah, vedno potujejo, iz leta v leto se selijo: poleti z živino za sočno planinsko travo tja do vedno golih vršacov. prav do zgornje gozdne meje, kjer le še nizko ruševje kljubuje mrazu In vetru in skalam, pozimi za lesom v skoraj nepristopne gqzdove. Živina in les — to je njihovo delo, njihov zaslužek, njihovo življenje. Le malo imajo njiv v dolini, zato tudi dela na polju ni veliko; več je ko«nje po travnikih In obsežnih senoželih, še več pa opravkov z živino: krmljenje, molža, sirarjenje, preseljevanje v planine in nazaj. Delo na polju in travnikih pa pri živini in delo v gozdovih se dopolnjuje, tako §e razvrsti, da ga je vedno dovolj. Les kmet v maju ali Juniju v enem fodnu poseka, čez leto se posuši, jeseni ga obdela, pozimi pa spravi v dolino. Dodatno delo in dodatni zaslužek je to, če gorenjsko kmetijo zredueiramo le na kmetijsko zemljo, torej na poljedelstvo in živinorejo. Vse gorenjske kmetije pa Imajo tudi gozd, ker rabijo les za kurjavo in za vzdrževanje po bi to izravnalo, bilo bi ■- ^ Gozdovi — bogastvo naše dežele (Loto Perdan) rila gozdno-gospodarska organizacija. »To pa ne gre!« se jezijo predstavniki zadruge; »mi smo zemljo prevzeli v slabem stanju, gnojimo in obdelujemo jo, več škode kot koristi imamo od nje, nekaj pa moramo dobiti tudi iz gozda, zato smo ga prevzeli. Doslej še nismo nič sekali.« Kar ne morejo se sprijazniti, da so v tem primeru v enakem položaju kot zasebni lastniki, saj imajo gozd le v takole razpredal misli: »Kmetijstvo in gozdarstvo sta v naših, pretežno hribovitih predelih neločljivo povezana, dopolnjujeta se; to potrjuje razvoj v preteklosti In tudi številni sedanji primeri. Pri naših, šef ne ustaljenih tržnih odnosih in še zdaleč ne povsem ekonomskih cenah dobiva zdaj gozdarstvo pozitivno rento, kmetijstvo pa negativno, delno zaradi sistema cen, delno pa nejše in koristneje za vendar gozdarji — razw.s*' vo! — o tem nočejo ^" sati. Se enkrat poud^; da gorenjska kmetija n?Sfl gozdove vzeli; ne dob^^ vzeli, le dohodke iz nji^^ čili, kar se je največ j^;' Naj zapišem še enkrat ^ mi je zadnjič rekel k" Zdaj pa je z gozdovi jjj ;ot bi nam rekli: tv&!4** njiva. kmet. kar imej jo * pak krompir, ki ga BrtJ* je naš, državen.« Razen j na nekaterih planina^ 00 smejo pasti zaradi TriR,J'* skega narodnega parka, ^ na planini Lopučnici pri ^ merih triglavskih je vsako do 80 volov, dela * v, mi pa skoraj ni bilo, bil le en pastir za vse, w«J vol pa je v dveh m*j^ pridobil 50 do 60 kg. z ljudmi je križ, mladi * jo več v planine, nočejo ^ planovati, stanovi ost^: ^ brez majerjev in ma^° propadajo, tudi cele pl^.^ opuščajo, ker ni ljudi. >9 • • • t % Stanovi v planinah so v, 9 globoko pod snegom. ^ # hinjci vozijo les z Vog^ - ja in iz drugih kjer se je vsako leto twH slo 70 do 80 volov rt^i« ' % 9 pridno krmijo svoje ^ % in širijo mleko, ko * & bo ozelenelo, se bodo J* |ja s svojimi tropi • odpravili v Ukane, v y^ 9 je, na Vodičin vrh h J • Blato, na planino Je^j* • na Dedno polje, na \y 9 polje -- vsi hribi o^j 9 Bohinja, od Jelovice !* % preko Vogla in Komn*? 9 po drugi strani preko O kljuke daleč tja v e-, % Triglavskega pogorja. ^ % do takrat bohinjske 9 začasna naselja bohinjsk. 0 kmetov, ki bodo jew Q vsem v brk na K; v O balu utrujeni in zagor^j. O zgrbljeni in trmasto 0 nosni pokazali zlagano 1^ 9 hinjsko idilo. A.Trilf, 29. JANUAR 1966 # GLAS PANORAMA To dni po SVVtll Pretekli četrtek se je v 2e-jievi nadaljevala konferenca o razorožitvi. Udeležencem konference so poslali pozdravne brzojavke z najboljšimi željami za plodno delo mnogi državniki. Upajmo, da bo tako. Finančna kriza spet grozi svetovni organizaciji. O tem so ponovno resno opozorili na sedeža OZN. Povedali so, da bi utegnila svetovna organizacija v kratkem bistveno omejiti funkcijo svojih mirovnih operacij, če države članice ne bodo prispevale prostovoljnih prispevkov. Pri nas se mudi na obisku predsednik ministrskega sveta Sil Romunije Ion Gheorghe Manrer. Pogovarja se o možnostih za nadaljnje še tesnejše sodelovanje med obema deželama. Med svojim bivanjem pri nas je obiskal tudi nekatere kraje na Hrvaškem, med drugim Osijek. LeopoldviHski radio je nedavno objavil poročilo svojega pariškega dopisnika, da Moiz Combe nabira v Zahodni Nemčiji novo skupino belih najemnikov. To bi utegnilo ogroziti odnose Leopold wiile — Bonn, hkrati pa kaže. da se Combe še ni sprijaznil s sedanjim položajem. Na Finskem opozarjajo, da bo letos verjetno povsem za-ledenelo Baltsko morje, kar ge je doslej zgodilo samo v letih 1947, 1956 in 1963. ZDA bodo letos vključile v sestavo svoje vojne mornarice še 14 atomskih podmornic. ms® Supertajniea (Piše V. N., doktor potrošnih ved) Mnoge tajnice kljuka j o po pisalnem stroju z enim prstom, iščejo črke s pomočjo milice, tabornikov in dresiranih volčjakov ter sevd za pol strani zaostajajo za šefovim narekovanjem. Druge capljajo za njim v spoštljivi razdalji vrstice ali dveh. Tretje jim vajeno sledijo takoj za petami. V nekem podjetju pa imajo tajnico, katere znanje strojepisja je kar čudežno. Ne samo, da zlahka piše v-štric z dirktorjevo poplavo besed, celo to se zgodi, da ga krepko prehiti in ga pusti daleč za seboj... »No, ta je pa bosa!« boste rekli. Toda osebno sem bil priča temu vrhunskemu dosežku strojepisja in vam lahko poročam natančno in verodostojno: »Pišite!« je rekel direktor, važno pošumel s papirji,, se odkašljal in pričel: »Kulturnemu klubu v Brezovi metli — pika — V odgovor na vašo prošnjo za dodelitev enkratne pomoči v znesku 200.000 starih dinarjev ali * !> to !xi-< > -to !xto l£to INto lxto i-\to >;<>7: 2.000 novih dinarjev vam sporočam — vejica — da...« »Pika!« reče skoraj v isti sapi tajnica, z rutinirano kretnjo potegne list iz stroja in ga položi na šefovo mizo. »Lahko podpišete!« Z gentlemenskim vzdihom poraženca, ki je vajen, da ga boljši dan za dnem prehiteva, direktor podpiše dokon- Iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK Slovensko prosvetno društvo »Danica«-v St. Vidu v Podjuni je ponovilo v nedeljo, 23. januarja, v Grabalji vasi igro »Begunka«. Koroška smučarska zveza — športno društvo Zahomec je priredilo v nedeljo XII. mednarodno prireditev smučarskih skokov za »ZILJSKI POKAL« na 60-metrski skakalnici Stanka Bloudka v Zahomcu. Razen koroških tekmovalcev so sodelovali tudi skakalci iz Italije in Jugoslavije. V nedeljo, 16. januarja, so bilčovski prosvetaši ponovili igro »Mati in sin« v St. Uju. Prireditev je izredno lepo uspela in privabila veliko število prebivalstva iz St. Ilja in okolice. Igralsko družino sta tudi v Št. Ilju spremljala pevski zbor in mlada recitatorja Anica Ogris in Franci Gasser. MATAJUB Maloobmejni promet je bil v mesecu decembru na obmejnih prehodih v Beneški Sloveniji zelo živahen. Zabeležili so rekordno število prehodov 68.264. Občina Savodenj je sklenila, da bo letos napravila vse, da se bo v njihovi dolini, In prav posebno na Matajurju, razvil turizem. Tako je že sprejela sklep, ki predvideva davčne olajšave za vse, ki bodo napravili kaj za pospešitev turizma. mm čemi akt in zgolj iz formah nosti s pogledom ošvrkne preostali del govora, kjer /a zaostal za svojo čudovito taj-, nico: »... da zaradi položaja, v[ katerem se je po reformi znašlo naše podjetje, ne more* mo ustreči vaši želji in vas prosimo, da to z uvidevanjetn vzamete na znanje.« Odločilno leto Težave z zunanjetrgovinsko bilanco v Veliki Britaniji Ni dolgo tega kar je britanski premier Wilson opozoril javnost in sindikate, da bo 1966. leto odločilno leto za britansko gospodarstvo. Ministrski predsednik je ob tej priložnosti pozval javnost in sindikate, naj podpro vlado v njenih naporih za uravnovešenje plačilne bilance. Neuravnovešena plačilna bilanca je že nekaj časa rakova rana britanskega gospodarstva. V 1964. letu je znašal de- • : ' v ; .-i ■- :. . ;. .i: ■ ,.; j Cene stanovanj rastejo 95T. j Naj°sniQn so se od 1 \le ta povečale za: ficit plačilne bilance 756 milijonov funtov šterlingov ali 26 milijard 460 milijonov novih dinarjev. Preteklo leto sa je deficit sicer zmanjšal na polovico, vendar je razlika ša vedno ogromna. 1965. leta sa je izvoz povečal od 5 %, kolikor je povprečno naraščal zadnja leta, na 7 %, kar vsekakor ni dovolj za skorajšnja izravnanje zunanjetrgovinske bilance. Prav zato je predsednik Wilson dejal, da je edini izhod za Britanijo povečanja delovne produktivnosti, keir le tako bo britansko blago postalo konkurenčno na tujih trgih in samo tako bodo lahko povečali izvoz. BERITE GLAS Ljudje in dogodki Volne še ni konec Vojna v Vietnamu se nadaljnje. Novoletno premirje ni služilo zgledu, da bi sovražnosti opustili. Boji na jažnovietnamskem ozemlja so zopet obnovljeni. Takšna je v kratkem izvlečku vsebina časopisnih vesti, ki prihajajo z vietnamskega bojišča. Razočaranje je veliko pri vseh poznavalcih vietnamskega spora, saj se je nekaj časa močno govorilo, da so pogajanja na vidiku. Zadnji tedni pa potrjujejo, da je vedno manj dokazov, da bi prišlo do pametne prelomnice v vietnamski vojni, številnejši pa postajajo iz-računi, ki kažejo, da bo vojna na južnovietnamskih tleh šla svojo nesmislno pot naprej, da se bo po vsej verjetnosti celo stopnjevala in morda celo razširila na druga področja jugovzhodne Azije. Ameriška novoletna mirovna ofenziva, ki je sprva kazala poteze razumnega in pogumnega dejanja, je obtičala na ravni povprečnih diplomatskih učinkov. Vsekakor je bila nezadostna^ da bi preusmerila potek vietnamske vojne. Črnogledi ocenjevalci sodijo, da je bila to tipična diplomatska poteza, ki je imela poglavitni pomen v tem, da bi omilila ameriško obsojanje. Vendar takšna ocena najbrž ni povsem točna. Videti je bilo, da je načrt pripravljen in prepričevalen. V nešteta glavna mesta so iz Amerike odpotovali visoki vladni uradniki in diplomat-je prvega razreda — stalni predstavnik ameriške vlade na sedežu OZN Goldberg, posebni odposlanec ameriškega predsednika Herrl-man, državni sekretar Tho-mas Mann, izredni veleposlanik VVilliams in na koncu celo ameriški podpredsednik Humphrey in zunanji minister Rusk — s težkimi diplomatskimi nahrbtniki, v katerih je bilo gradivo o vietnamski vojni. Obiskali so skupaj 40 držav. Dodatno pa se je Washing-ton pogovarjal o vietnamskem sporu še s 60 državami, s katerimi ima redne diplomatske stike po diplomatskih kanalih. Načrt je kljub pomoči cerkvenega poglavarja in mnogih državnikov padel v vodo. Velikemu diplomatskemu delu so kmalu sledila ožja posvetovanja, poslanice in razprave. Ze 54' beseda v poslanici Johnsona ameri- škemu ljudstvu je obravnavala vietnamsko vojno. 535 senatorjev in poslancev je v ameriškem kongresa poslušalo oceno položaja in Johnsonovo zagotovilo: O-stali bomo v Južnem Vietnamu.« Na drugi strani je v Ha noj u predsednik Ho Si Minh izjavil nekemu tujemu dopisniku, da bi »pomenilo priznati silo v mednarodnih odnosih, če bi popuščali ameriškemu napadalcu.« Ta stavek Je še obrazložil: »Vojna se bo nadaljevala in bojevali se bodo naši vnuki, Ce je ne bomo izbojevali ml ali naši otroci.« Na dlani Je, da pogoji za pogajanja Se niso ustvarjeni. Za njih se ne zavzemajo dovolj. Eeking odločno zavrača vsako misel na pogajanja. Hanoi Je v kratkem premirja izpovedal pripravljenost za pogovore, vendar o ameriškem nacrta molči. Amerika pa 1 premirjem baje ne pride do svojega cilja, ker se njen vojaški položaj slabša. Opustitev letalskih napadov dopušča rednejšo oskrbovanje osvobodilnih čet s severa. Tisti del Amerike, ki želi vojno v Vietnamu dobiti, pa priporoča ponovne letalske napade in celo razširitev letalskih napadov na Kambodža in Laos. Vietnamski spopod je tako zopet resna grožnja. Obseg sedanje vojne se bo bržčas povečal. To že kažejo izdatki, o katerih razpravljajo v ameriškem vladnem proračunu. Veliko pa je tudi vprašanje, če se s tem Amerika ne bo zapletla v večjo vojno. Dvourni pogovor ameriškega podpredsednika Humphrey-ja 1 sovjetskim ministrskim predsednikom Koslginom v sovjetskem veleposlaništvu v New Delhiju najbrž tega Se nI razčistil. PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA © PANORAMA » PANORAMA » PANORAMA » PANORAMA Lažji režim za angleške gangsterje GO^^RAJ! IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN na mlatev z 0 ženske žele *^#n»anjse sno&* VKen°la." ko P ^' J* *f nasad. IV9) ' đl-l so tav3inHifoJa8ala tako, ?W>-gJf £a prevL ^ ? H je bil v dx>i*. »j* ^V^SSf Ko" so L^V***-™ udarja r-*^ parni ^ Pridni / tocn° dolo^N*'«?^1 mlatvN '•'8l1 dva VnP° tri. cNa <*dva: pri >^ff £ smelNv-** ^ N^. vsej idžeti ijega. Vsak snop je dobil pri prvem mlatenju nasada kakih 30 udarcev, pri drugem nekaj manj. Po snopih so udarjali mla-tiči navskriž eden proti drugemu. Ko je bil nasad na prvo premlaćen do konca, sta mlajša dva obračala snope tako, da je bil zavezani del prevesma zgoraj. S tem je bilo snopje pripravljeno za poznejše odvezovanje. Starejša dva sta medtem z metlo ali s cepcem odstranila na konec nasada tisto slamo, ki je pri prvem mlatenju odpadla. Potem so mlatev spet ponovili. Ko je bil nasad drugič premlačen, so vsi — eden proti drugemu — ročno odvezali snope, potem pa z rokami slamo pretresli, da so iztresli zrnje, nato pa jo položili na pripravljena daljša prevesma iz ržene slame. Iz enega nasada so navadno napravili štiri otepe, ki so morali biti lepi. Ko so odstranili otepe, je bilo takoj treba pomlatiti zmedeno slamo, ki Petorica angleških gang-•terjev, ki so sodelovali v tako imenovani »kraji stoletja« v Angliji bo imela v bodoče nekoliko »prijetnejše življenje« v zaporu. Zahvaljujoč •vojim ženam, bodo namreč lahko spali v temi, v svojih celicah pa bodo lahko poslušali tudi radio. Žene ujetih gangsterjev so se pritožile ministrstvu, da imajo njihovi možje pretežke pogoje bivanja v zaporu, zato jim je to obljubilo, da bodo uvedli določene olajšave. Zaporniki so člani dobro organizirane gangsterske bande, ki je leta 1963 iz vagona nekega vlaka ukradla 2,5 milijona funtšterlingov. To je bila največja kraja, ki jo je rabeležila britanska policija. Doslej je zapornikom v celicah gorela luč 24 ur dnevno, straža pa je bila okrepljena le z vojaško stražo, ki je bi- Oblekla sem se pač toliko, kolikor si mi dal denarja la oborožena z avtomatskimi j dva člana bande pobegnila iz puškami. Podvojeno stražo zapora in jih še do danes ni-«0 postavili potem, ko sta j so prijeli. Crna kava za astronavte Po mnenju doktorja Char-iesa Baryja, ki je skrbel za zdravje astronavtov, članov posadke vsemirske ladje »Ge-mini 6« in »Gemini 7« bi bilo bivanje posadk v vesolju udobnejše, če bi lahko vsako jutro popili skodelico črne kave. Doktor Bary je te dni na konferenci za tisk izjavil, da sta bila astronavta Frank Borman in Jems Lavell na svojem rekordno dolgem štirinajstdnevnem potovanju v vesolju v tako dobri kondiciji, da je to skoraj neverjetno. Istočasno je bil mišljenja, da je treba v bodoče pri daljših potovanjih posvetiti več pozornosti udobju astronavtov. so jo nato pretresli z lesenimi vilami in zmetali v svisli. Za zrnje, ki so ga dobili iz te slame, so šaljivci pravili, da bo za kruh za harmonikarje. Ko so odstranili žito s sredine poda, sta mlajša dva delala z retami, eden z grab-ljami drugi z metlo. Retanje ni bilo prijetno delo zaradi prahu, bilo pa je potrebno, da se grobe pleve (retanje) odstrani iz žita. Z reto je treba znati ravnati, da ob daljših sunkih žito oziroma pleve lepo krožijo po reti. Po končanem retanju so žito odrinili k steni poda in znova namestili nov nasad. To je bila nekakšna tekma, kdo bo prej premenjal orodje za delo. Le spretni mlatiči zmlalijo dnevno po dva štanta pšenij ce, ki jo zdaj, s srednje veliko motorno mlalilnico, zmla-tijo v eni uri. Mlatev je bila težko delo in je trajala tri do štiri dni. Gospodinje so poskrbele, da so bili mlatiči dobro postrežem z izdatnimi jedrni: zjutraj z ajdovimi žganci, mlekom in kislim zeljem, opoldne z raznimi štruklji ali z ješprenom, v katerem je bilo prekajeno svinjsko meso, zvečer pa je bila mlečna ali zabeljena kaša; za spremembo je bil ričet (ješpren in fižol). Opojnih pijač niso pili, ker jc bilo treba trezno misliti, da je kdo ni dobil s cepcem po glavi. Ko še ni bilo industrije, se je še dalo dobili mlatiče kot dninarje. Skušali smo se za take, ki so bili vešči tega dela., Mlatič je moral cepec vrteti pred seboj tako v rokah kot tudi na ročniku. Moral je znati neopazno vskla-diti zamujeni ali prehitri udarec, da ni bilo zmede pri enakomernem taktu udarcev. Po mlatvi so žito v glavnem očistili na vejalniku (pajkelj). delno pa ga je očistila izkušena ženska na rešetu; s tresenjem je žito krožilo po rešetu, ona pa jc z roko pobrala stran vsako primes; skozi rešeto je izpadlo drobno seme plevela. Žito smo potem znosili v kaste; to so velike skrinje na stojalu, da se k njim lahko postavi poljubno velika posoda za pretresanje v vreče. V vrečah smo namreč žito vozili v mlin. Z mlatvijo smo hiteli v mesecu avgustu, ko je sonce najbolj pripekalo. Končati smo morali do košnje otave. Ce so bili včasih pri hiši štirje otroci, so rekli, da jih je za en pod. Ce jih je bilo pet, je bil eden še za name-tavanje snopov; ajdo smo namreč mlatili tako, da je eden sproti nametaval snope. Dva poda in dsem otrok smo prištevali večjim kmetom. Orodje za mlatev so včasih prinesli Ribničani, nekaj pa so ga kupili v trgovinah (roč-nike, bate, gože in jermena za cepce). Bati za cepce so bili iz gabra, jesena ali hra- sta, in sicer iz takega konca tanjšega stebla, da je bilo še nekaj korenine zraven. Goži in jermena so bili iz surovega usnja. Pomembno opravilo je bilo navezovanje cepcev, ki so morali biti dobro zategnje-ni. To delo je opravljal ded,' da ni bilo zastoja pri mlatvi,' če se je snel bat. Vedno je moral biti kakšen par v rezervi, da se ja ni delo zavleklo, v . . Anton Valjavec Srednja Bela 21. ŠE 0 PODIH Starejši ljudje se še dobro spominjajo, da so bili podi včasih grajeni tako, da so imeli le en do dva metra nastrešja, ne pa toliko, kot danes. Zgoraj je bil gank, ki je služil za spravilo škopni-kov in ret, za zlaganje desk in za ostalo drobnarijo. Pod gankom je bil ob zunanji steni poda plcvnek. Ta je bil med dvema vratima, če je imela kmetija dva poda, če pa je bil 'samo en pod, je bil plevnek pod gankom od vrat do konca poda. Plevnek jc bil zapažen z deskami na dveh straneh, ena stran je bi- la prislonjena k podu, s končne strani, in sicer s tiste v bližini vrat na pod, pa je bil zapažen samo približno en meter visoko, da se je lahko hodilo vanj. Nekateri so imeli tako urejeno, da se je ta sprednja stena lahko do tal odstranila. V plevneku so spravljali retanje in pleve. Včasih so namreč ljudje sejali več žita in so morali imeti zato poseben prostor za spravilo plev. \ Novi podi imajo spredaj širše nastrešje, široko 3 do 4 metre, plevneka pa nimajo več. lj, Voglje VHHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJJ Kar nadaljuj, nobeden pred govorilnico nima nič proti! ČEVLJI IZ SINTETIČNE KOŽE Nedavno so se na japonskem tržišču pojavili čevlji Iz umetne kože, ki so prav tako udobni za hojo kot čevlji iz naravne kože. Nova sintetična koža ime- V Indiji pet podgan na prebivalca Požro letno 26 milijonov ton žita Indija bi lahko izvažala prehrambene izdelke, ne pa trpela lakoto in čakala na ameriško pomoč, če bi ji uspelo odstraniti le eno zlo: podgane. Indijsko zdravstveno ministrstvo je pred kratkim objavilo, da je v deželi nič manj kot 2,400.000.000 podgan — povprečno pet na prebivalca. Ti glodalci požro na leto 26 milijonov ton žita Zaradi suše v lanskem letu je prehrambeni položaj v deželi letos še bolj dramatičen. Indija bo zaradi znatno zmanjšanega pridelka potrebovala najmanj 14 milijonov ton žita za svoje prebivalstvo. Predsednik Johnson je že ukazal poslati 1,5 milijona ton žita, ki ga bodo pripeljali v Indijo do konca februarja, vendar indijski strokovnjaki upajo, da jim ga bodo Američani poslali še petnajst milijonov ton. novana »hitelak« jc proizvod ene največjih tovarn na Japonskem. Zanjo je karakteristično, da je lažja od naravne kože, zelo odporna proti vodi in raznih odrgninam ter obdrži obliko čevlja. Sestavljena je iz raznih sintetičnih vlaken nvlona, ki se premažejo s plastično smolo. Največja prednost čevljev iz umetne kože pa je ta, da za njihovo čiščenje ni potrebna krema, če pa so čevlji mokri, jih je treba samo zbrisati s suho krpo in ostanejo kot novi. OGLAŠAJTE V »GLASU«! Ogledujejo ga, a v njitu jivega. Takle mlad, 2dN kneehtovec, ki m« domV-m med poldrugim milijX pod cesarsko zastavo, d* H Franc jih ne sliši,'cetj*11* al in nliniidi shsal in občutil njihovo proti Tutzingu. Stambeni* dvajsetkilometrsko dolžin> L gove mladosti in njegov,v 2 jezerca v bližini, ki ga *? w Toda Starnberško jezero, ^tt ta kralj utonil. Na tisti fclV- P sta potem naslednji dan V> kip1 med ločjem. Celo desetletji ) kJ med ločjem. Celo desetletja se potem ločili. Anna j^J«*. munehenskem hotelu zadek &C v Miljah in Piranu. ^ Kje so sedaj Milje? In k, dogodki minulih desetih dy?ie večnost je pretekla že oOV zaradi Baucrjeve kapi na ickaj zaničljivo posmeh-ivilu! Gotovo kak lieb-e divizije na zahodu ;ecev ga bo sram, ker ki so te dni pohiteli ike zmage. glasno v želji, da bi jih vozi že od Seeshaupta ira pred njim s svojo veru. To je jezero nje-še druga jezera in ljubezenska doživetja, na oni strani ga spo-strani, na vzhodnem In tam je pot mimo osemindvajsetimi leti poljubil. In tam mimo našla skritega kotička tedaj. Njuni poti sta ki ga je v nekem ko ga je varala z njim 4 ■» od zadnjega njenega pisTO* ; pismo prejel komaj pred Toda Milje so daleč, I^Nr da bi odpotoval za njo. Voj^jji Anni je sporočil, da je don^&s Osem dni je že od te % žena gospodari ti^r ^ 75 mi moževimi doho^ * žena razpolaga tudi >' ^Vt vim avtomobilom. K:avsI11<% bo pohištvo, zaves© pi aparate si bodo najL er8 vse to odločajo fen^ £«1 «■ miva petinšestdeset r Po skih mož od ^tottjj. lakoa. do, je to že viden 2^^, Po» zelo skrbni zakonski » da $<, V zameno zato pa j. ^^je. % odločajo o ittosJ1* V 7» obleki, kravati, klo^^ Hod Zelo pozorno sledi ^7Cl* zevi telesni teži, če več zviša, kar tat. ato de v jedilnik manj j^j »r hrano. Nasveti # Pri likanju po^ ga perila se škrob ^a^ka* Hkalnlk, kar je p^«pl», neprijetno. Tej »ePt.^oto>«) se lahko ognemo, ^hs^ dodamo nekaj soU. ^krofcii % Bele kroge n^ nem pohštvu, ki jJ^Utira. od toplih skled, ^J^ajajo če Jih potresemo * V1 r*tiimo, ljo. Cez nekaj časa. »l^o gonimo in izbrisen^40 °dsb> krpo. * sui» 6 Jod iz pralna odstranimo, če tkaifc bolj zmočimo z ta^H^^ salmijakovcem aU Vr^^U« prekisom in ^t^^Ovi« speremo. d^, O Rdeče roke w imele, če jih bomo v* bona ro, preden gremo ^^Vo j^. bro natrle z borofc-^°»ha, 4» se v lekarni), natQ ^ 2 minuti masiraj^5** ji}, k od prstov proti "4 ^ simo volnene roka.vj Mu. Komisija za delov^^ Centra slepih Šk^^m^ S razglaša prosto d«lft VODJE kovinske dek. Pogoj: visoko^, strugar ali orodj^ ^ifieim prakse na enakert\ *n 5 ^ nem delovnem me^i Prednost imajo • od 30 do 40 let &t***fe$fc| lastnim stanovanjski ^ , ji Loki ali bližnji t>u V j^. stop dela 20/2-196S N|. govoru. 1 Po <*> Poseben pogoj je no delo. Po$W Prijave sprejeim centra do 5/2-1966. ^ Uprav| je navesti kratek pr^ dosedanje % 'Hj^, iki prepisa dsw*utve t m obl žice, Oglas v »Glasu« s vaš poslovni uspeh; RADIJSKI DNEVNIK (Fantazijski spis) r Dragi poslušalci in poslušalke! Oglašamo se z radiotelevizije jelenov. Pričnemo x reportažami, čestitkami, poročili in komentarji. Morda vas zanima zakaj sploh s tem pričenjamo? Danes bomo uvrstili v spored oddajo »Od jutra pa vse tja do pozne noči radiotelevizij-skih jelenov.« Sedaj bom vključil mikrofon. Ku-ku, kuku,, kuku. Ob udarcu na lonc bo ura štiri. Poročila: Vsem, ki ste zamudili avtobuse za službo, priporočamo hitri tek na 8 km. Ce hočete ie malo prigrizniti, vtaknite v žepe suhe krhlje in jih glodajte po poti. še nekaj o današnjem dnevu. Kmetom priporočamo malo manj dela, ker Je danes nedelja. Šoferjem, ki vozijo na Avtoprome-tu pa želimo, da ne bi misli-na nedeljo. Poročila so končana. Ura je tričetrt in pol. Posebno obvestilo: Jutri bo medvaška spidvej dirka na progi pismo- dopisnica. Posebno otrokom priporočamo, da gledajo to medvaško tekmo za pokal Zemlje. Vstopnice so na razpolago tudi v novem dinarju. SIVA MEGLA Tam v daljavi sivi pusti, megla travnike pokriva, tam kjer ptico domotožje muči in ozira se v svoj rojstni kraj. Tam pastirček kravo pase, ialostno ozira se v nebo: »Oh, zakaj le megla siva, Zlato sonce si zakrilaU Takrat so zgrnile sive se megle in na nebu zlato sonce, gleda ptice žalostne. »Le zakaj ti sonce zlato, nisi posijalo prej, da bi vsaj še enkrat videle svoj rojstni kraj!« Tonika Magdič, Kokra osn. šola Preddvor Napotki za domače in tuje turiste: Dovolj postelj je na razpolago v ljubljanski NAMI. Sobe pa so na razpolago okoli Bele in proti Srakolam. Seveda so zelo poceni, ker nimajo vrat, le okna so deset-delna. Reklama: Najboljša juha se v loncu kuha — Argo 65 brezmesna! Reklama za prometne znake in domače živali. Vse to piše v časopisu »Zmešnjava«. Šolarji, pozor, pozor! Tudi prihodnji teden ne bo pouka, kajti snežni meteži bodo zamedli šolo. Priporočamo vam, da hodite v šolo z lopatami in krampi, da boste lahko izkopali rov do šolskih vrat in rešili klop in stol ter boste lahko potem imeli pouk pod Zangelnovim kozolcem. Pozor, smrt! Vsej mladini priporočamo hitro in drzno vožnjo s spački. Ce imaš dovolj denarja po nesreči počakaj, drugače pa najhitreje pobegni. ŽELJA Pridi že pridi zelena pomlad. Rožic dehtečih natrgal bi rad. Naredil bom šopek, ga mamici dal, jo toplo poljubil, ker rad jo imam. Ptičice drobne zapojte lepo, da mamica moja vas slišala bo. Zvonko Grobovšck Oddaja za kmetovalce: Sedaj najbolj uspevajo koprive. To je zato, ker niso izbirčne pri gnojilih. Po vrtovih sedaj pospravite jabolka, ker so sedaj na drevju že lepo konzervirana. Ce imate na njivi še sedaj poljske pridelke, jih tam kar pustite, da jih ne bo treba drugo leto sejati ali pa jih boste imeli kar za seme. Za lahko noč pa nam bodo Slakovi godci zaigrali »Kadar pa mim' hišce grem«. Potem pa hitro spat, da ne boste jutri samo po pisarnah spali in črne kave kuhali. Lahko noč! Marjan Naglic, 6. a osn. šola Preddvor gori V šolo hodim na Šenturško goro. Imam pol ure hoda. Poleti, ko je lepa cesta, je prijetno hoditi, pozimi pa je za nas težko zaradi velikega snega. Da gremo lahko pionirji v šolo in delavci v službo, morajo sneg preorati. Orjejo ga s šestimi konji iz Apnega do Šenturške gore in Sidraža. Ko pridejo s konji do Stiske ceste morajo zaviti še v Sti- sko vas in nato peljejo plug zopet nazaj v Apno, kjer počaka novega snega. Veliko je dela z oranjem ceste, vendar mora biti vedno nared ne samo zaradi šole in dela, temveč tudi zato, da lahko pride pozimi zdravnik do prebivalca kakšne vasi, kajti tudi pri nas so ljudje včasih pozimi bolni. Vida Vrhovnik, Ravne osn. šola Sen turška gora ŠOLSKA OPRAVIČILA Štefka je doma v oddaljeni hribovski vasi. Vsaj dvakrat na teden manjka v šoli. Za vsako zamudo pa je treba prinesti opravičilo. Prvi teden: Mama je bila bolna, pa sem morala kuhati. Drugi teden: Pobirali smo krompir. Tretji teden: Zares sem imela hudo gripo. Četrti teden: Smo dali čevlje v popravilo. Peti teden: Sestrica ima ošpice. Šesti teden: Peso smo pulili. Sedmi teden: Ata je videl dva medveda v gmajni. Učiteljica: »Zakaj pa nisi prišla v šolo?« Štefka: »Bala sem se jih.« Jernej: »Ko bi namesto medvedov rekla vsaj divji prašiči. Saj pri nas ni medvedov.« štefkina opravičila so neverjetno zanimiva, toda nobeno ni resnično. LOJZE ZUPANC: Čudežna svirka gozdnega škrata Na Jelovici je v revni bajti živel drvar, ki je imel sinčka edinčka in eno samo ovčico. Vsako jutro je drvar odšel z drevnjačo na ramenu v hosto in podiral visoke smreke. Njegov sinček edlnček pa je šel z njim in gnal ovčko na pašo. Nekega dne pa je proti poldnevu sonce že tako pripekalo, da je drvar postal žejen, četudi je sekal v senci visokih dreves. Poklical je sinčka edinčka, ki je v njegovi bifižinl pasel ovčko, in mu dejal, naj mu prinese vode, da bi si potolažil žejo. Sinček edinček Je potekel globlje y gozd, kjer je pod maho-vlto skalo izviral studenček. Ko pa se je pri-pognil, da bi v posodo zajel vode, je zagledal v vodi gozdnega škrata, ki se je potapljal. Prijel je možička za cepelige in ga potegnil iz vodnega curka na suho. škratelj je ves premočen cmevkal in se cmihal, drvarjev sinček pa ga jc vprašal: »Kako si pa zašel v vodo?« »Utonil bi bil, če bi me ti ne rešil,« je za javkal škrat. »Bil sem žejen; odšel sem k studencu, a ko sem se sklonil nad vodo, me je rak pograbil za brado ter me povlekel v vodo. Ker pa si me rešil, ti bom daroval takšno svirko, da ti ne bo treba nikoli več za ovčko tekati in jo vračati, ne vardevati. Sama se bo pasla. Kadar pa jo boš hotel odgnati domov, boš zapiskal na svirko in ovčica bo sama za teboj drobencljala. Le ozri se nikar nikdar!« To je dejal, snel z vratu vrvco, na kateri je bila privezana majcena svirka, ki je cvr-Iela s tenkim, drobnim glasom, da je člove- ško uho komaj zaznalo njen cvič, in izginil. Sinček edinček se je vrnil z vodo k očetu, a ko je potlej na lazu iskal ovčico, je ni nikjer našel. Takrat je zapiskal na svirko In ovčka je sama pritekla k njemu. Pod večer je gnal ovčico domov. Bil Je vesel, zato je vso pot plskal na svirko. A ko je tako piskal in piskal, so se ovce za njim množile. In ko je prišel domov, je za njim že drobencljala takšna čreda ovac, da tolikšne še ni bil videl svoj živi dan. Drvar je" bil čudežnega prirastka neizmer-, no vesel. Naslednje jutro je zadegal drevnjačo v kot In razen domače ovčke vso čredo ovac odgnal v bližnje mesto, kjer jih je prodal. Z nabito mošnjo srebrnikov se je o mraku vrnil domov. Sinček edinček je tudi naslednj? dan pri-piskal toliko ovac, da je ovčja čreda prekrila cesto tako daleč, do kamor je segel pogled. Beketanje številnih ovac pa je pastirčka premotilo, da se je ozrl. Joj in prejoj! Tega ne bi smel storiti! Vse ovce so na mah izginile, z njimi pa še njegova ovčka, tako da se je praznih rok vrnil domov. Ko je drvar zvedel, kako in Kaj, se je tako razjezil, da je sinčka edinčka napodil v tuji svet, sam pa je pričel popivati po krčmah, dokler ni vseh srebrnikov zapil in zakvartal. Ali ko je vse zapravil in postal spet suh, Je poiskal drevnjačo in si z njo ter s trdim delom služIl vsakdanji kruh. Nihče pa še dandanašnji ne ve, kod hodi in po tujem svitu blodi njegov sinček edinček. 12 STRELSKO TEKMOVANJE MLADINCEV Šport med mladino KRANJSKI PLAVALCI NA TRENINGU NA SNEGU Plavalci v Vintgarju Predstavniki mladine iz kranjskih gospodarskih organizacij so se pred nedavnim domenili na skupnem sestanku, da bodo v letošnjem letu organizirali več skupnih tekmovanj. Prvo takšno srečanje mladih je bilo pretekli torek v Strelskem domu »Franceta Kordeža« v Iskri. Pomerili so se strelci v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 38 mladincev ln mladink iz šestih kranjskih kolektivov. Odlične so bile predvsem mladinke iz Iskre, ki so pokazale izreden napredek, saj so pustile za seboj veliko mladincev. Mladinski komite Tekstilindusa se je izkazal z darili, ki jih je namenil najboljšim posameznikom. REZULTATI — Ekipno: 1. Iskra 1306 krogov (od 1500 možnih), 2. Standard 1113, 3. Iskra (mladinke!) 1098, 4. Sava I 1070, 5. Planika 903, 6. IBI 790, 7. Sava II 687, 8. Tekstilindus 323 (samo 2 tekmovalca); Posamezno: 1. Tone Markič (I) 266 krogov (od 300), 2. Božo Malovrh (I) 262, 3. Vinko Petemelj (I) 261, 4. Alfonz Kern (P) 259, 5. Franci Naglic (I) 259, 6. Franc Bu-kovnik (I) 258, 7. Zdenka Kr-štinc (I) 250!!! itd. B. Malovrh Danes so se vrnili z devetdnevnega treninga v Vintgarju kranjski plavalci. To je bil prvi trening na snegu po letu 1959. Ker se je v teh letih ekipa zelo Izmenjala, je bil to za večino sploh prvi skupni trening na snegu. Prejšnji petek je prišlo 40 tekmovalcev v Vintgar. Ze prvi dan je moral zapustiti trening vvaterpolist Jože Rebolj. Malo preveč »kora j že« in izpahnil si je nogo. Ostali so se potem bolj pazili. Edino nevšečnost so imeli le še na enem izmed rednih popoldanskih pohodov, ko se je neki tekmovalki vgreznil led na blejskem jezeru in je v čevelj zajela vodo. Ko smo jih obiskali, smo vprašali vodjo, trenerja Petra Didiča, kako da jih je na treningu toliko. Povedal nam je, da je moral prispevati vsak sam 5.000 dinarjev, a drugi ppgoj je bil, da je obi- PREDSTAVLJAMO VAM LOVRA ŽEMVO Ko so v jeseniški železarni govorili o tem, katerim športnim organizacijam bi podelili pomoč in so že vse lepo izračunali, je nekdo od prisotnih pripomnil: »Pozabili smo na Lovra!« Se enkrat so naredili načrt ln čez nekaj dni so v Gorjah prejeli sporočilo, da so Lovrovl tekači dobili 100.000 din podpore. Zanimivo je tudi, da žemva to leto sploh še nr zaprosil za pomoč. Poznajo ga. Povsod računajo na to, da se bo oglasil tudi Lovro ln povsod mu radi pomagajo. Poglejmo si danes malo uspehe, ki jih je dosegel trener gorjanskih tekačev kot tekmovalec. Leta 1934 je postal član državne reprezentance in nastopil v Zakopanih na Poljskem. Naslednje leto je nastopil na vseslovan-skem prvenstvu v Banski Bistrici na češkem. Na 18 km je bil peti in tretji v skokih. Leta 1936 je nastopil na olimpijadi v Garmisch-Parttenklrchenu. Na 50 km je osvojil med 50 tekmovalci 20. mesto. Takoj je odpotoval na vse-slovanske tekme na češko. V teku na 10 in 18 km je postal vseslovanski prvak, v teku na 50 km pa je osvojil tretje mesto. Leta 1937 se je udeležil mednarodnega tekmovanja na Češkem. Na 10 km je zopet osvojil prvo mesto, na 18 km je bil od 162 tekmovalcev peti, v vojaški patroli s puško pa zopet prvi. Po tekmovanju je odpotoval v Francijo. Na FIS tekmah je v teku na 50 km osvojil 9. mesto. Še isto leto je osvojil naslov vseslovanskega prvaka v skokih v Bohinju. Leta 1938 je na vseslovan-skem prvenstvu v štrb-skem plesu na Češkem osvojil kar tri prva mesta. O še in še so se vrstili O uspehi izrednega tek-4| movalca, ki pa se je po 9 osvoboditvi izkazal 1u- # di kot odličen organi- # zator in trener. Za vse O njegovo delo so mu £ Gorjanci hvaležni. Mi 0 vsi smo mu hvaležni in O smo ponosni nanj in # njegove fante. P. Čolnar skal vsaj polovico vseh dosedanjih treningov. Med prisot-vnimi smo pogrešali predvsem dekleta prvega moštva. Najboljša plavalka Jančarjeva je po starosti kar precej odstopala od ostalih. Vodje vrst, Petemelj, Na-dižar in F. Rebolj, so nam povedali, da so bili plavalci v začetku precej utrujeni od težkega treninga (trenirali so 5 ur dnevno). Zaradi tega so se kmalu pričeli izgovarjati, da so se jim pokvarile smuči. Vodstvo je rešilo ta problem tako, da je moral vsak, ki >*ni imel smuči nared« iti peš na blejski grad in nazaj. Za- potrdilo je moral prinesti listek s štempiljko z gradu. Po tem ukrepu se baje ni »pokvarila« več nobena smučka. Ob koncu obiska so nam j, povedali, da je najbolj smučarka Jančarjeva, fanti pa Z. Levičnik 'in derman. Ko smo se posl^ ljali nam je najmlajši ude^ ženec tečaja, devetletni Slavec (zabičal nam je, da ^ smemo napisati osemleU junaško zaklical: »Zdravov -P« Radovljiški radioamaterji $ Na osnovni soli v b © dovljici so tik pred sejv 9 s t ralnimi počitnicami O stanoviti radioamater^ © krožek. Za pomoč pri @ ničnem delu so se obtw O na občinski odbor lj^ 9 ske tehnike v Kranja, ^ © jim je obljubil potreti 9 pomoč. Nova naprava za valjanj o snega PRED DRŽAVNIM PRVENSTVOM V KLASIČNI KOMBINACIJI Gorjanci žive s svojimi tekači Od 9. do 13. februarja bo v Gorjah XXI. državno prvenstvo v smučarskih tekih in klasični kombinaciji. Zanimalo nas je kako se pripravljao Gorjani na to veliko prireditev 17 majhnih zaselkov z 2700 prebivalci, ki se ponosno imenujejo Gorjani, predstavlja enega izmed najmočnejših centrov v smučarskih tekih. Od leta 1953 dalje se v teh vaseh porajajo naši najboljši tekači med mladinci, ki pa so se končno pričeli prebijati tudi med naše najboljše članske tekače. V sredo smo se sestali s predstavniki oragnizacijskega komiteja in nekaterimi tekmovalci, ki so nam pripovedovali o pripravah za državno prvenstvo. V priprave so uspvlj vključiti skoraj vse prebivalce Samo v organiza- cijskem komiteju jih dela čez štirideset. Gorje bodo praznično pričakale udeležece prvenstva. Že sedaj stojijo mlaji, pripravi jajo pa še zastave, transparente itd. Prvenstvo bo otvril predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere v sredo 9. februarja. Organizatorji pravijo, da bo že otvoritev nekaj posebnega. Igrala bo godba na pihala, med dviganjem zastav se bodo z Obočnice spustili tekmovalci s slovenskimi zastavami ob streljanju možnarjev. V času prvenstva nameravajo organizirati tudi akademijo na kateri bodo nastopili godba na pihala, folklorna skupina in telovadci Parti- zana. V avli osnovne šole bo v tem času razstava športnih trofej, ki so jih osvojili Xk>rjanci od osvoboditve. Vse družebene organizacije dajejo vso podporo skrbnim organizatorjem. Učiteljski zbor je npr. sklenil, da bodo imeli učenci v teh dneh dva športna dneva, učitelji bodo sodelovali pri organizaciji tekmovanja, šola bo uredila razstavo, foto-krožek bo slikal tekmovanje in sproti izdeloval slike, nekateri učenci bodo vodiči za posamezne ekipe. Prebivalci so pokazali izredno razumevanje. V svojih sobah bodo omogočili prenočišče 140 tekmovalcem. Nekateri bodo nudili še celo hrano, ostali tekmovalci pa se bodo hranili v lepo urejeni gostilni. Gorjanci pravijo, da imajo v športnem pogledu še nekaj nerazčiščenih računov. Naj- bolj so ogreti za svojega k boljegša tekača Pavla Wv lico in seveda tudi za n|y kril j ive mladince. Pri gnozah smo se ustavili . tem, da lahko osvojijo ^ šest medalj in zagotovi j da povsem zaupajo svojta trenerju L/ivru Žemvi. { 9 Na koncu naj pouvv # to, da je veliko. % njihovih tekačev ie na$\ 9 palo za barvo drfov O reprezentance. Petnajsiv # jih je zastopalo Jugo^, % vijo že izven meja s 0 domovine: Lovro feet % Janko Slivnik, Vinko ivV 9 žič, Marjan Pogačar, T.^ 9 ka Jakopič, Marija R.\m 0 Jože Dežman. Pavel Y.y, 0 nov, Štefan Komar. |k % dan Pogačnik, Martin \ i % lar, Pavel Kobilica. J.vd % Kalan, Pavel Dornii % Marjan Jakopič. Slabo spričevalo za črne vožnje Zvedeli smo f KUD v Zalogu pri Komendi uprizori v nedeljo popoldne ob treh veseloigro t treh dejanjih »UTOPLJENEC« in sicer v šolski dvorani. 0 Člani DPD Svobode »France Prešeren« v Žirovnici se že dalj časa vestno pripravljajo na praznovanje obletnice največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Proslava bo 8. februarja v pesnikovi rojstni hiši v Vrbi. Sodelovali bodo recita-torji in pevci, zatem pa bodo zavrteli po vsej verjetnosti tudi film o Prešernu. 0 Te dni so odprli v dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah raz-gtavo ptic pevk. Organiziralo jo je Društvo za varstvo živali. 9 Preteklo nedeljo je bilo ▼ Grobi j ah na mladinskem plesu samo 90 obiskovalcev. Povprečni obisk je okoli 150. To je edini ples v kamniški in domžalski občini. 0 V ponedeljek dopoldne bodo na avtobusni postaji v Kranju odprli nov bife, ki bo služil predvsem potnikom, ko bodo čakali na avtobuse, -jj Ladislavu Sadarju iz Kranja se Je pripetila v sredo v vasi Visoko na cesti III. reda Skofja Loka—Poljane prometna nesreča. Ko se je na nepreglednem ovinku srečaval s tovornim avtomobilom GO 11-38, ki ga Je vozil poklicni voznik iz Tolmina je zavrl, ven- NekaJ dni je tega, ko so člani prometne milice iz Kranja v Podbrezjah ustavili avtomobil Zastava 750, ki je bil še na preizkušnji. Ustavili so ga zato, ker v mraku ni imel prižganih luči. - Vozil ga je Nikola Krstič iz Beograda. Ko so zahtevali dokumente so ugotovili, da je avtomobil poslala po cesti tovarna Crvena zastava iz Kra-gujevca trgovskemu podjetju Slovenija-avto v Ljubljani. Brž se človek vpraša: Ali ljudje v podjetju Slovenija-avto niso obveščeni kdaj šofer z avtomobilom odpelje iz Krjgujevca in kdaj mora priti v Ljubljano? AH sploh potemtakem ni kontrole kje vozijo šoferji, preden oddajo avtomobil v Ljubljani? Kaj pa, če odklopijo števec in nekaj dni križarijo po Sloveniji? Razen tega verjetno sploh ni prav, da vozijo avtomobile posamič. Svoj čas so nam predstavniki podjetja Slovenija-avto iz Ljubljane zagotavljali, da gredo cestni transporti vozil iz Kragujevca v Ljubljano samo v kolonah, in sicer tako, da pred kolono vozi izvede- dar ga je zaradi zasnežene in poledenele ceste zaneslo v desni rob cestišča, nakar se je prevrnil pod cesto in obstal ob reki Sori. Poškodovan ni bil nihče, na osebnem avtomobilu pa je za približno 2.000 novih dinarjev materialne škode. nec tovarne, ki pazi da vozila pri poskusni vožnji ne prekoračijo dovoljene hitrosti. Se tega ne držijo več? Zanimivo, da to opuščajo prav sedaj, ko prodaja vozil ne gre več tako kot pred letom dni. Spet nesreča v Gobovcih V torek zvečer se je na cesti I. reda v Gobovcih, kjer je bilo letos že več nesreč, spet pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila KR 59-27 Peter Kune z Jesenic je- vozil iz Kranja proti Jesenicam. Ko se je v Gobovcih srečaval z neznanim voznikom tovornega avtomobila je zapeljal preveč v desno, zadel obcestni kamen in obstal v jarku. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, materialna škoda na vozilu pa znaša 2.500 novih dinarjev. Obrtno podjetje Cerklje NA GORENJSKEM bo dne 2. 2. 1966 ob 8. uri zjutraj v svoji zgradbi Cerklje št. 96 prodajalo na javni dražbi iz svojih osnovnih sredstev: 1 1. Razno opremo in orodje za brivsko frizerski salon. 2. Razno mehanično orodje. Posebej pa je zanimivo vprašanje, zakaj je avtomobil vozil brez luči? Ugotovili so, da je imel pokvarjeno dinamo. Mar to v tovarni nič ne preizkusijo? Vsekakor slaba reklama za tovarno ln trgovino. Tiriii i j* ve ij Iv d V Kranju Jabolka 1.40 do 1.60 N din, krompir 0.80 do 0.90 N din, sladko zelje 1 do 1.10 N din, kislo zelje 1.50 do 1.60 N din, kisla repa 1.40 N din, korenček 1.20 do 1.40 N din, rdeča pesa 1.20 do 1.40 N din, radič 8 do 10 N din, skuta 4 do 4.50 N din, surovo maslo 17 do 18 N din, med 9 N din, zaklana perutnina 10 do 11 N din, živa perutnina 7 do 8 N din za kg; kaša 4 do 4.50 N din, ješpren 2.40 do 2.80 N din, koruzna moka 1.50 do 1.60 N din, ajdova moka 2.40 do 2.60 N din. pro?o 1.60 do 1.80 N din, pšenica 0.90 N din. Gorenjski sejem Kranj proda osebni avto FIAT 1100 v voznem stanju. Leto izdelave 1960. Ogled avtomobila je možen na Zavodu Kranj, C. St. Žagarja 27 vsak dan od 7. do 14. ure. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor in najbolj ugoden ponudnik. Ponudbe sprejemamo do 1. II. 1966. Javna licitacija bo 1. II. 1966 ob 8. uri zjutraj. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 4. koia, dne 27. januarja 1966 00 6 50 8 06240 600 29040 600 29820 600 34150 408 36770 800 91 20 571 80 04721 400 11791 820 17011 800 64881 400 02 6 32 8 01332 608 61022 600 61392 400 53 6 043 40 13263 400 29523 600 86713 600 04 6 05734 600 33394 400 33934 2.000 615504 4.006 45 10 85 6 5555 200 68845 410 90615 400 92755 400 6 4 01476 604 05646 404 28456 1.004 32396 1.004 048466 20.004 7 4 56037 804 599937 6.004 376197 50.004 605867 . 10.004 58 8 888 100 09403 800 19878 600 419488 30.000 19 6 39 8 395759 100.000 492149 4.000 Prevrnil se je pod cesto KINO Jesenice »RADIO« 29. do 30. januarja amer. barv. CS film KRALJICA CO-LORADA 31. januarja jug. CS film DESANT NA DRVAR 1. do 2. februarja ital. franc. film NORO MORJE 3. februarja amer. barv. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE Jesenice »PLAVŽ« 29. do 30. januarja ital. franc. film NORO MORJE 31. do 1. fberuarja amer. barv. CS film KRALJICA CO-LORADA 2. februarja amer. barv. CS film POT V SREDIŠČE ZEMLJE 3. februarja amer. barv. film HATARI Žirovnica 29. januarja franc. W film NEVARNE ZVEZE 30. januarja ruski barv. film KJE JE AHMED 2. februarja amer. barv. CS film KRALJICA COLORADA Dovje-Mojstrana 29. januarja ruski barv. film KJE JE AHMED 30. januarja franc. W film NEVARNE STEZE 3 februarja amer. barv. CS film KRALJICA COLORADA Koroška Bela 29. januarja amer. barv. film HATARI 30. januarja amer. film GLASNO ŠEPETANJE 31. januarja ital. franc. film NORO MORJE Kranjska gora 29. januarja ameriški film GLASNO ŠEPETANJE 30. januarja ameriški barv. film GLASNO ŠEPETANJE 3. februarja ital. franc. film NORO MORJE s 4. februarja amer. barv. CS film KRALJICA COLORADA Kamnik Duplica 29. januarja amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 19. tiri 30. januarja amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 15., 17. in 19. uri 2. februarja franc. CS film LANSKO LETO V MARIJEN-BADU ob 19. uri 3. februarja franc. CS film LANSKO LETO V MARIJEN-BADU ob 18. uri Sovodenj 29. in 30. januarja amer. barv. CS film ENOOKI JACK Kranj »CENTER« 29. januarja amer. barv. film ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma TOD JONES ob 22. uri 30. januarja amer. barv. film ROBIN HOOD ob 13., 15., 17. in 19. uri, premiera zap. nem. CS filma SOBA 13 ob 21. uri 31. januarja amer. barv. film ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri . 1. februarja angl. barv. film TOM JONES ob 15.30 in 20. uri, zap. nem. CS film SOBA 13 ob 18. uri 2. februarja angl. barv. CS film TOM JONES ob 15.30 in 20. uri, zap. nem. CS film SOBA 13 ob 18. uri Kranj »STORŽIC« 29. januarja amer. barv. CS film RIO CONCHOS ob 16., 18. in 20. uri 30. januarja amer. barv. CS film RIO CONCHOS ob 14., 16., 18. in 20. uri 31. januarja amer. barv. CS flm RIO CONCHOS ob 16. in 18. uri, zap. nem. 0S film SOBA 13 ob 20. uri 1. februarja amer. barv. film ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri 2. februarja amer. barv. film ROBIN HOOD cb 16. 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 29. januarja amer. ban'. CS film DVA TEDNA V DRUGEM MESTU ob 18. uri 30. januarja amer. barv. film ROBIN HOOD ob 18. in 20. uri 2. februarja amer. barv. CS film RIO CONCHOS ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 29. januarja amer. film ZORRO MAŠČEVALEC ob 19. uri 30. januarja amer. film ZORRO MAŠČEVALEC ob 15. uri, amer. barv. CS film DVA TEDNA V DRUGEM MESTU ob 17. in 19. uri 2. februarja amer. film SEM BEGUNEC IZ ZAPORA ob 19. uri Naklo 29. januarja zap. nem. CS film SOBA 13 ob 20. uri 30. januarja angl. barv. film TOM JONES ob 16. in 19. uri Kropa 29. januarja premiera franc. barv. CS film CLEVSKA PRINCESA ob 20. uri 30. januarja amer. film NE-NAVEDNI SLUČAJ DR. KIL-DARJA ob 15. in 19.30 uri, nem. barv. film O PISANEM BALONU ob 17. uri GLEDALIŠČE V Kranju NEDELJA — 30. januarja ob 10. uri URA PRAVLJIC TOREK — 1. februarja ob 19.30 uri za red PREMI-ERSKI Peter Schaffer: ANGLEŠKI TRIKOTNIK gostuje Mestno gledališče ljubljansko j 14 OGLASI - OBJAVE 29 JANUAR 1966 * GU< Prodam 9 mesecev staro rrebe. Ribnikar, Senično 10, Križe 339 Prodam vsakovrstne jarčke. Cepon, Zg. Plavž, Jesenice 340 Prodam plemenskega vola. Naslov v oglasnem oddelku 341 Prodam fiat 750 in 4 gume 5.20 x 12. Naslov v oglasnem oddelku 342 Prodam dva prašiča po 40 kg težka. Cerklje 12 343 Prodam nove gojzderce št. 40. Sp. Duplje 38 344 Prodam mlado kravo dobro mlekarico. Legat, Pristava 2, Križe 345 Prodam dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 346 800 kg krompirja in 500 kg repe za krmo prodam. Stra-hinj 41, Naklo 347 Prodam kravo s teletom. Cof Franc, Virmaše 67, šk. Loka 348 Prodam zimska jabolka. Ko-krica 145, Kranj 349 Prodam prašiča za zakol. Kranj, Gorenjesavska 19 350 Prodam renovirano enodružinsko hišo s kopalnico in garažo. Vseljiva maja 1966. Primerna za upokojence. Rant Ciril, Ljubno 30, Podnart 351 Prodam prašiča 130 kg težkega in 100 kg jabolk. Trboje 72, Smlednik 352 Prodam 7 tednov stare prašičke in dve zimski gumi za fiat 750. Lahovče 17, Cerklje 353 Prodam nov pralni stroj (češki) za 110.000.— N 1.100 in bojler. Senk, Hotemože 50, Preddvor 354 Prodam 4 prašičke 6 tednov stare. Tenetiše 3, Golnik 355 Prodam eno leto starega bika za rejo. Kranj, Rupa 11 356 Prodam kobilo staro 9 let ali zamenjam za kravo. Žab-nica 7 357 Prodam 16 mesecev starega bika in tellco. Lahovče 47, Cerklje 358 Prodam plemenskega vola 600 kg težkega in dva okna 80 x 130 cm. Bukovica 53, Vodice 359 Prodam prašiča za zakol. Voglje 63, Šenčur 360 Poceni prodam raztegljiv kavč ln divan. Razpotnik, St. Rozmana 7, Kranj ' 361 Prodam prašiča 120 kg težkega. Tenetiše 33, Golnik 362 Prodam smrekove in meces-nove plohe in deske. Jerič Franc, Šmartno 1 pri Tuhinju 363 Prodam prašiča 150 kg težkega. Sp. Brnik 68, Cerklje 364 Prodam zimske gume za fiat 750. Lavrič, C. Kokrškega odreda 16, Kranj 365 Prodam prašičke 6 tednov stare. Strahinj 69, Naklo 366 Prodam konja 5 let starega lahkega in kravo s teletom ali 8 mesecev brejo. Visoko 5, Šenčur 367 Prodam 170 kg težkega bikca. Trboje 70, Smlednik 368 Prodam nrašiča 100 ke tež-* kega. Sr. vas 56, Šenčur 369 Prodam nov avto Major 10. Škofjeloška 5, Kranj 370 Prodam prašiča za zakol. Kranj, Jezerska 51 571 Fiat 750 odlično ohranjen, prodam, šilar, Pot v Bitnje 6, Kranj, Stražišče 372 Prodam novo lovsko puško »Mauser« 7.9. Naklo 94 ali telefon 21-525 373 Prodam prašiča za zakol. Trata 14, Cerklje 374 Prodam prašiča za zakol. Pivka 27, Naklo 375 Prodam novo ne rabljeno spalnico z jogi vložki. Kranj, Tavčarjeva 8 376 Prodam avto gume za fiat 1100. Savnik, Poštna ulica i/IT, Kranj ^ 377 Prodam prašiča za zakol. Voklo 9, Šenčur 378 Kupim rabljen moped Co-Iibri lahko tudi v nevoznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 379 Kupim vprežne sani za prevoz lesa ali posmojke. Naslov v oglasnem oddelku Jesenice 380 ŠOFERSKI TEČAJ V ŠKOFJI LOKI Avto moto društvo Skorja Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjeno število prijavljencev. Prijave sprejema pisarna Avto moto društva, Jegorovo predmestje 10, vsako sredo in petek med uradnimi urami dopoldne in popoldne. Kupim kosilnico »Bauc ali Fella« novejši tip. Naslov v oglasnem oddelku 381 Kupim desni vzidljiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 382 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 383 Kupim rabljene deske. Bri-tof 98, Kranj 384 Kdor mi preskrbi enosobno stanovanje za dobo dveh let v Kranju ali bližnji okolici, nudim nagrado 200.000.— ali plačam stanarino naprej. Naslov v oglasnem oddelku — 385 Iščem žensko za varstvo otroka na domu ali varstvo doma, za nekaj ur dnevno. Nasl. v ogl. odd. — 386 Iščem dekleta za varstvo dveh otrok. Nasl. v ogl. odd. — 387 Izdelujem motorne gnojnič-ne črpalke in vozove. Hraše 37, Smlednik — 388 Stanovanje in hrano nudim fantu za pomoč na kmetiji v Stražišču. Naslov v oglasnem oddelku. — 389 Starejša delavka ali z malo pokojnine si lahko zagotovi lastni dom, če gre k starejšemu moškemu za skupno življenje. Ponudbe poslati pod obč. Kranj — 390 Oseba, ki ve za mojo denarnico, naj se zglasi v nedeljo dopoldan v gostilni »Pri Kmetiču« v Kranju. Dam 20 % nagrade, spoznava se preko natakarice. Zupan Valentin, Zg. Lipica 28, Kamna gorica — 391 Dne 17. 1. 1956 ob 19. uri sem izgubil črno usnjeno rokavico pred Sindikalnim domom Kranj. Najditelja pro- Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene mame ANTONIJE RIBNIKAR Malijeve mame iz Seničnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in ostalim, ki so jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, ter ustno ali pismeno izrekli sožalje. Obenem se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka v Ljubljani, posebno pa dr. Košaku in dr. Tršanu za vso skrb in trud, da,bi rešili njeno življenje. Zahvaljujemo se g. župniku iz Križev za spremstvo na zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, hčerke: Majda, Helena in Marija z družinama, sinovi: Zdravko, Janez in Peter z družinami, sestri Ana in Marina ter ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratkotrajni in mučni bolezni za vedno zapustila moja ljubljena žena, hčerka in sestra CVETKA MIR Pogreb drage pokojnice bo danes 29. jan. 1966 bb 15.30 izpred križišča na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži v hiši žalosti, Kranj, Prešernova 12 Žalujoči mož Janko, mama, bratje in sestre z družinami sim, da jo vrne, Mučič, Kranj, ZD — 392 Izgubil sem desno usnjeno rokavico in en čevelj desni od Kranja do Hrastja. Poštenega najditelja prosim naj vrne proti nagradi, Bakič, Hrastje 21 — 393 Vzamem v najem garažo v bližini Dijaškega doma v Kranju. Nasl. v ogl. odd. — 394 Preklicujem besede, ki sem jih izrekla Vrhovniku Lovrencu za neresnične. Ažman Matilda, Lahovče 23, Cerklje — 395 Oddam montažno garažo. Novak, Savska c. 36, Kranj — 396 Izgubil sem levo usnjeno rokavico od Kranja do Oreh-ka. Najditelja prosim, da jo odda v Delikateso (mesarija) ali Orehek 22, Kranj — 397 Avtomobilisti, motoristi prevleke za sedeže avtomobilov, ščitnike za hladilnike dobite pri Bohorič, Kranj Koroška 4 za prod. Sava (dvorišče) --398 Za uspešno opravljeno d-" lomo na farmacevtski fai'-" teti Magdaleni Zabret iskreč čestita stara mama in ni* Izgubil se je pes nem* ptičar. Sliši na ime W* Kdor lahko da kakšne nf*s macije prejme nagrado. P| Logonder, Žabnica -il Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj prod» avto »Combi« IMV prevoženih 42.000 km. Leto izdelave 1963. Ogled je možen vsak da.*-od 8.—14. ure v garat Avto-moto društva Kran: v Tomšičevi ulici. Licitacija se vrši 31. januarji; od 10.—12. ure za družbeni, sektor, nato za privata sektor. Zavod za klimatsk« zdravljenje Kranj ODKUPUJEMO kvaliteten borov in smrekov žagan les debeline 50 mm po zelo ugodnih odkupnih cenah Ponudbe pošljite: LESNA INDUSTRIJA KRANJ Gozdni obrat škofja Loka obvešča vse lastnike gozdov, ki imajo gozdove, na območju občine škofja Loka in sedaj še niso priglasili sečnje za leto 1966 DA JE ZADNJI ROK ZA PRIGLASITEV v sredo, 2. februarja in v sredo, 9. februarja 1966, obakrat od 6. ure do 14. ure na sedežih proizvodnih okolišev Zalilog, Cešnjica, Bukovica, Škofja Loka, Poljane in Gorenja vas Lastniki gozdov naj priglasijo posek in pripravljenost sodelovanja v gozdni proizvodnji v navedenih dneh ter tako omogočijo normalno izpolnjevanje plana gozdne proizvodnje za leto 1966 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat škofja Loka Zahvala Ob prerani izgubi mojega dragega moža in ata FRANCA PRETNARJA se prisrčno zahvaljujeva dobrim sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nama sočustvovali in v najtežjih urah pomagali, izrazili sožalje. pokojniku poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ob iti priliki se toplo zahvaljujeva PGD iz Podbrezij in 2eh za zadnje spremstvo, tov. Mihdliču za ganljive posl> vilne besede, društvu upokjencev Naklo, kolektivu Jelovica škofja Loka, kakor tudi najlepša hvala dr. Vršnjaku za daljše zdravljenje. Prav posebna zahval3 g. župniku Cirilu Podržaju iz Trboj, ki mu je izpolnil poslednjo željo ter spremljal na njegovi zadnji poti-še enkrat vsem iskrena hvala. Podbrezjc, 23. januarja 1966 žalujoča žena Franck« in sin Franci RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob 5., h., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 29. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Mladi glasbeniki pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Atija Sossa — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Od zore do poldneva na morju — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka ln »Veseli hribovci« — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz oper hrvaških avtorjev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Pol ure z orkestrom Perca Faith — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 30. januarja 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. __ 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — ll.iS Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Kvintet Jožeta Krešeta in trio Janeza Svečnika — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.21 Ruski mojstri solistične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Glasba ne pozna meja — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Glasba Ernesta Blocha PONEDELJEK — 31. januarja__ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroške igre s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Suita v starem slogu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dunajski filharmoniki in Furt-vvangler igrajo Mozarta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi z avstrijskih planin — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz slovenske solistične glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborovske pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe —* 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza ""TOREK — 1. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Prizori iz opere »Lepa Vida« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Beneški fantje in Ansambel Boruta Lesjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za šolarje — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan. za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor Slovenske filharmonije — 20.20 Radijska igra — 2130 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 22.10 Nočni koncert — 23.05 Popevke za lahko noč. SREDA — 2. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Tako pojo mladi pevci po svetu — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Igra violinist Pavle Skubar — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz opere »Evge-nij Onjegin« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Amaterji pojo — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za šolarje — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra pihalna godba JLA iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Jubileji v tem letu— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Madame Buttcr-fly — opera — 22.23 Popevke se Vrstijo — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 3. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Pika \ nogavička — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Z ansamblom beograjske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje geste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Klavirske miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol vili koncert — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja —■ 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna ura nemške ansarn-belske glasbe — 23.05 Plesna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mali popoldanski koncert — 14.35 Otroci so pripra- PETEK — 4. februarja_ 8.05 Cperna matiaeja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže in napevi — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Naši pihavci igrajo — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Moclesta Musorgskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz narodne skrinje — 13.30 Priporočajo vam — M.05 Za šolarje — 14.35 Polivke narodne pesmi — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert f- 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.20 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Sodobna slovenska zborovska glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza j — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Štiri simfonične skladbe SOBOTA — 29. januarja RTV Beograd 1725 Poročila 17.30 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 17.45 Gregec reši partizansko tiskarno 18.10 Vsako soboto 1825 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Dileme RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Trenutek jazza RTV Ljubljana 20.40 Sprehod skozi čas RTV Beograd 21.10 Rezerviran čas RTV Ljubljana 22.00 Največja predstava na ^svetu 22.50 Zadnja poročila NEDELJA — 30. januarja RTV Beograd 8.55 Poročila 9.00 Pesmi v koloni RTV Ljubljana 9.40 Narodna glasba RTV Zagreb 10.10 Kmetijska oddaja RTV Beograd 1035 Tisočkrat zakaj " Eaa L» EEa \/ l *j RTV Beograd 11.40 Doživljaji Toma Sayer-ja RTV Zagreb 12.10 Nedeljska TV konferenca * ' RTV Ljubljana 17.00 Festival v Sanremu 17 JO Zgodbe za vas 17.55 Poročila RTV Zagreb 18.00 Odbojkarsko srečanje Partizan:Duisburg 19.00 V nedeljo ob sedmih RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV obzornik 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb » 20.45 Zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Zadnja poročila PONEDELJEK —31. januarja RTV Beograd 17.40 Tečaj angleškega jezika 18.10 Risani filmi RTV Ljubljana ^ 18.25 TV obzornik RTV Ljubljana 18.45 Kuharski nasveti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni preg- gled RTV Ljubljana 19.40 Predno gremo smučat RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 TV drama 21.30 Biseri glasbene literature RTV Skopje 21.45 Kamen, les in fantazija RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila TOREK — 1. februarja RTV Ljubljana 18.20 Filmi za otroke 18.45 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 19.50 TV obzornik 20.00 Rapsodija v modrem 22.20 Za lahko noč SREDA — 2. februarja RT V Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Tik tak RTV Beograd 17.55 Slike sveta RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik RTV Skopje 18.45 Glasbena oddaja RTV Ljubljana 19.15 Mozaik kratkega filma 19.40 Cik cak 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Naslovljenec neznan — TV drama RTV Zagreb 21.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju RTV Ljublfjana 22.30 Poročila ČETRTEK — 3. februarja RTV Beograd 17.05 Poročila 17.10 Rdeči signal RTV Zagreb 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik 18.45 Kulturni film RTV Beograd 19.10 Uvertura za diskoteko RTV Ljubljana 19.40 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Aktualni razgovori RTV Skopje 21.10 Oddaja lirike RTV Zagreb 21.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju 23.50 Poročila PETEK — 4. februarja RTV Ljubljana 17.25 Poročila 17.30 Pogovor o slovenščini RTV Zagreb 18.00 Oddaja za otroke RTV Ljubljana 1825 TV obzornik 18.45 Reportaža 19.15 Oddaja narodne glasbe 19.40 Crna tabla RTV Beograd 20.00 TV dnevnik Evrovizija 20.20 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju RTV Zagreb 22.30 Poročila 29 JANUAR 1966 * Glis Hranilniki četrtino težji Posebni predpisi o hranilnih vlogah, ki so jih pozneje dopolnili tako, da veljajo tudi za hranilne vloge pri kmetijskih zadrugah, so določali,- da bodo denarni zavodi priračunavall hranilnim vlogam razen rednih še dodatne obresti, in sicer po stanju hranilnih vlog na dan 31. julija 1965. Predpisi so predvidevali, da bodo dodatne obresti tolikšne, koiikršno bo povečanje povprečnih življenjskih stroškov do konca lanskega leta. nija do 31. julija lani najel posojilo, blago pa nakupil šele po 1. avgustu, torej po novih cenah. Zvezni sekretar za finance Klro Gligorov je pretekli četrtek v okviru aktualnih razgovorov na televiziji obljubil, da bodo ustrezni organi to vprašanje proučili. Pred kratkim pa so objavili, da bodo dodatne obresti na hranilne vloge znašale 23 %. Ves denar, ki so ga imeli ljudje shranjenega v bankah na dan 31. julija lanskega leta, se bo torej povečal za skoraj četrtino. To je edinstvena odločitev v dosedanji hranilnlški praksi. Ta ukivp naj spodbudi k povečanemu varčevanju in utrdi zaupanje v hranilniško službo. Seveda pa bodo morali tu di tisti, ki so v času od 28. ju nija do 31. julija 1965 najel! potrošniška posojila plačat! dodatne obresti. Višina tel; obresti bo 25%. To je nor malno, kajti ljudje so prav \ času pred reformo najemali čedalje več potrošniških po sojil, da bi nakupili blago, za katerega so predvidevali, da se bo podražilo. V tem primeru je sporna le še rešitev enega problema, in sicer, kaj storiti v primeru, če je nekdo v času od 28. ju- LANI V KRANJSKI OBČINI NOVA PRIDOBITEV ZA LJUBITELJE SNEGA SMUČARSKA ŠOLA V ŠKOF JI LOKI Dve novi vlečnici — 12 smučarskih učiteljev — Vsakdo se lahko nauči smučanja v enem tednu Tradicija smučanja v Škofji Loki je dokaj stara. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je že pred leti delovala v okviru društva Partizan smučarska sekcija. Lani se je ta osamosvojila, njen pokrovitelj pa je postal kolektiv podjetja Trans-turist iz škofje Loke. Včlanjenih ima približno 280 smučarjev, ki si z vse vnemo prizadevajo, da bi si ustvarili pogoje za razvoj smučarskega športa. Verjetno je malo klubov na Gorenjskem, ki bi v tako kratkem času, dobrem mesecu, kot je smučarski klub v Škofje Loki, zgradili dve vlečnici, od katerih je ena dolga IGO metrov, druga pa 201 meter. Postavljeni sta na zelo prikladnem kraju, na pobočju škofjeloškega gradu. Smučarski teren je tak, da pridejo lahko na svoj račun tako smučarji začetniki, na daljši vlečnici imenovani Znano je, da se je lani zaradi znatnega povečanja cen in zaradi spremenjenih odno- . trtrnvtna liublianske Prehrane na Jesenicah. precejšnji premiki v potrošnji čini 42.905 kg govejega mesa (predlanskim 55.598 kg), sov med cenami znatno spremenila struktura potrošnje. Po podatkih oddelka za gos- KONFERENCA ZK JESENIŠKE ŽELEZARNE Jesenice, 27. februarja Danes ob 15.30 se je v Delavskem domu pričela konferenca ZK jeseniške železarne. Konferenci prisostvujeta tudi sekretar občinskega Komiteja ZK Jesenice, predsednik občinske skupščine in predstavniki občinskih družbenih organizacij. Na konferenci je 116 delegatov iz železarne. Ob času poročanja konferenca še ni zaključila dela ter bomo o njej še poročali. -pc podarstvo skupščine občine Kranj so bile povprečne lanske maloprodajne cene za 50,2% večje kot v letu 1964, življenjski stroški nasploh pa so se samo od julija do konca leta povečali za 28,2%. Klavnica Kranj je lani prodala v občini in drugih krajih, kjer ima svoje poslovalnice, za 17,8 % manj mesa kot predlanskim. Vsak mesec so lani prodali v kranjski ob- i m m P IS m p m iw4 ponedeljek, 31. januarja* 1966 ob 12. uri bo podjetje PREHRANA Ljubljana odprlo na JESENICAH na Prešernovi cesti NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO a MARK O živila, delikatese, sveže meso, perutnina/kruh, mleko in mlečni izdelki, sadje - zelenjava, pijače, gospodinske in osebne potrebščine, pripomočki in aparati, šolske potrebščine, stekle-nina, porcelan, keramika, perilo, pletenine, izdelki domače obrti, darila in spominki BOGATA ZALOGA IN IZBIRA! 9 BIFE: express kava, pijače, topla in hladna jedila MENJALNICA • 10 % POPUST na blago široke potrošnje pri plačilu s tujo valuto # NON STOP 730-1930 OB NEDELJAH 7.30—11 2MARKET 3MARKET m i 'M "M £§6 fm 10.852 kg telečjega mesa (predlanskim 24.348 kg), 24.865 kg svinjskega mesa (predlanskim 16.079 kg) in 36.537 kg mesnih izdelkov (predlanskim 53.867 kg). Iz teh podatkov vidimo že precej spremenjeno strukturo potrošnje mesa zaradi spremenjenih cen: poraba svinjskega mesa se veča, poraba govejega in zlasti telečjega pa manjša. Še bolj zanimiva je primerjava z letom 1962 ko je od vsega prodanega mesa bilo govejega 40,1 % (lani 37,2%), telečjega 19,7% (lani le 9,4%), svinjskega 8,2% (lani kar 21,6%) in mesnih izdelkov 32% (lani 31,8%). V decembru lani se je prodaja kruha v primerjavi z julijem zmanjšala za 3,6%, v primerjavi z novembrom pa se je povečala za 2,6 %. Struktura potrošnje tega osnovnega živilskega artikla še vedno kaže, da se po reformi zaradi višje cene proda še vedno več črnega kruha, manj belega, črnega kruha so v decembru prodali 212.271 kg, v juliju pa 175.893 kg (za 20,7% več), belega pa v decembru 67,089 kg, v juliju pa 136.861 kg (za 51% manj). Močno se je zmanjšala tudi prodaja žemelj, peciva' itd. Zemelj so prodali v decembru 261.967, v juliju pa 391.165. »Dolinica«, kot tudi zaht«v' nejši, ki jim je namenjenJ vlečnica »Grad«, saj je ^ maksimalni nagib smučars^ ga terena 57 %. Vsaka f. žičnic lahko prepelje v lj uri približno 180 smučar)^ in ni bojazni, da bi mofjJ predolgo čakati v vrsti. za vsako vožnjo je 50 stari" dinarjev. Novost, ki smo jo do sedal v okviru kluba pogrešali, P4 je organizacija smučanj' tečajev za odrasle in otr^3 po razmeroma nizkih cen^ saj stane 6-dnevni tečaj * odrasle od 4.300 do 8.500 & rih dinarjev in za otroke *! 2.000 do 4.900 dinarjev. V je vračunana vožnja za ud^ ležence tečaja iz Kranja T Ljubljane, 24 voženj z vl^* nico in 15 ur učenja pod n^' zorstvom smučarskega uči'^ lja. Tečaji so dopoldne popoldne tako da si lal^" vsakdo sam izbira čas, ki ^ je najprikladnejši. Vsak *>v'' telj poučuje istočasno 6kuP'! no 10 do 12 otrok oz. 4 do' odraslih. Interesenti iz LjU*-ljane se lahko prijavijo tečaj pri Turistično-transpof'' nem biroju, Kranjčani pa P Generalturistu, kjer dobi!5 tudi potrebna navodila ^ karte. Zelo prizadevni člani sm11' carskega kluba Transturist P1 imajo tudi za naprej vHr predlogov za poživitev sm1*' carskega športa v njihove1" kraju. Ze sedaj pripravlja.'9 načrte za izgradnjo sedežni^ na Starem vrhu nad Škofi9 Loko, kjer bo na lepih sm0' čiščih ugodna smuka od d? cembra pa vse do aprila. -S. 3 IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 In uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515 1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.7D n. d. aH 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d, za nenaročnlke 030 n. d. aH 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo 2093013