If Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 n Za pol leta - - -Net . $3.00 . $7.00 Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 l^n« TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 59. — ŠTEVTSST" Federalisti zmagujejo na vsej črti. VSTAŠl SO PRIČELI V VELIKIH MNOŽINAH DEZERTIRATI Federalne kolone hitro kerakajo, da se polaste Torreona. — Jesus Aguirre, na begu, je naprosil za dovoljenje, da zapusti Mehiko, a je izvedel, da se morajo vsi častniki podvreči akciji vojnega sodišča. MEXICO CITY, Mehika, I !. marca. — Mehiška federalna armada je prodirala danes stalno proti severu, in njeni voditelji so prepričani, da bosta dve važni vstaški središči, Durango in Tor-reon padli v teku naslednjih štiri in dvajsetih ur. Canitas, važno železniško križišče v državi Za-catecas, je padlo pred federalistom, ne da bi bil oddan en sam strel. Nekako tisoč vstašev je dezertiralo ter se pri-ružilo federalnim silam. Geneial Francisco Urbalejos je pobegnil s tolpo tridesetih mož. • — Mi pričakujemo popolen uspeh, — je informiral Calles predsednika Porter Gila. — Vstaja je končana v Vera Cruzu ter skoro končana na severni fronti, — je trdil predstavitelj vlade. j Popolna zmaga pri Canitas ter stalno napredovanje federalnih kolon pri Durango, glavnem mestu države istega imena in Torreonu v državi Coa-lula, je dovedlo vladne uradnike do tega, da zro na generala Roberta Cruza v državi Sinaloa kot na tvojega najbolj nevarnega sovražnika. Domnevalo se je, da je namen Callesa udariti naravnost v centralno severno ozemlje, predno bi poslal svojo hitro naraščajočo armado zapadno proti Sonori, domu največjih vojaških voditeljev Mehike, vključno njega samega. Cruz, pretkan in mogočen voditelj, pa je napredoval iz Sonore v Culiacan ob zapadni obali, a ni »e poskusil zavzeti Mazatlana. Calles je sporočil, da se je tisoč vstašev udalo v ozemlju Canitas, pri Fresnillo. Urbalejos pa je prevaril svoje-čete. Sele, ko so dala federalni aeroplani leteli preko črt, so vedele čete, da nasprotujejo zvezni vladi. Polkovnik Antonio Juan Dominguese je pove-del prve vladne čete proti mestu in vstaške sile so st mu pridružile. Urbalejos je zbežal najbrž v Durango ali pa v Torreon. ^ Calles je povedel federalno kolono takoj proti H orreonu s severne strani od Canitas, in general Juan Almazan je vodil napad proti Torreonu z iz-ločne strani. Nadaljni oddelek pa napreduje proti Durango. ANGLEŠKI PRINC BO POSTAL REGENT VELIKE BRITANIJE Angleški parlament hoče imenovati princa iz Walesa regentom. — Postava bo sprejeta aprila meseca. — Dedič na prestolu bo najbrž imenoval ministrskega predsednika. LONDON, Anglija, 1 1. marca. — Vsled poročil kraljevih zdravnikov je sklenil kabinet, ki izvaja polnomoči krone tekom bolezni kralja Jurija, da je imenovanje regenta neizogibno. **World" je razkril zadnjo soboto, da je kralj, radi svoje bolezni, v posesti svojih normalnih duševnih lastnosti le kratko dobo vsakega dne. V pricetlku prihodnjega inesr*-ca bo vsh'4 Kdvard, princ iz Walesa, proirlažeu regentom združenega kraljestva Anglije in severne Irske ter angleških domini-jev potom akta parlamenta. Kot regent bo moral v teku prihodnjih desetih tednov določiti, če naj ima konservathna ali delavska stranka v svojih rokah vajeti vlade. Co se bo ustvarilo princa iz AValesa regent oni za nj"<_rove«ra o-T-eta, se bo sle lilo precedentu, katerega je ustanovilo tekom vlade -Jurija ITI. Regent s t vo bo učinkovito, dokler ne bodo zdravniki pričali, da je kralj Jurij zopet zmožen prevzeti svoje vladarske dolžnosti. Resnični vzrok regentstva, ki je sedaj neizogibno, je pred v se ju političen. C'e bi ne bilo bližajočih se splošnih volitev, bi komisija, ki izvaja fikoro večino predpra-vic krone, vršila še naprej svoje posle. Ker pa bo parlament raz-puščen in ker bo dežela glasovala nepozneje kot koncem maja za nov parlament, v katerem bosta ; konservativna in delavska stran-i ka prrbližno enako močni, je nuj-! no potreben vladar ali regeni. ki odločal o bili aretirani danes, po sestanku kongresa prot-ifašistovske lige. Iloelz je bil pred kratkim izpuščen iz kazilniee na temelju amnestije. PREDSEDNIK HERBERT HOOVER LENINOVO KRSTO ODPRLI PO 5 LETIH karskih poročevalcev, vladnih u-radnikov in zdravnikov krsto odprli. Navzoč je bil tudi profesor Yo-rolfjev, ki je truplo balzamiral. Dvignil je glavo, dotaknil se je noc-u in ušes. Vsi deli so kazali tako prožnost kot pri živem človeku. Koža na obrazu je popolnoma ohranjena, edinole koža na rokah se je nekoliko skrčila. Profesor je izjavil, da bo truplo lahk^ ostalo še leta in leta ne-izpremenjeno. V grofbnico pride, posebno o boljševrakih praznikih, na tisoče in tisoče obiskovalcev iz vseli delov Rusije. Truplo stražita noč in dan dva sovjetska vojaka. ADVERTISE in "Glas Naroda "GLAS NARODA"t NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVN1E V AMERIKI. in njegova žena, fotografirana, ko zapuščata cerkev v Za predsednikom je detektiv, ki ga spremlja na Washingtonu. vseli potih. VENEZUELI PRETI VSTAJA Venezuela se bliža vstaji proti diktatorju Go-mezu. — Sovražnosti napram vojaškemu voditelju, ki je na krmilu že devetnajst let. WASHINGTON, D. C.. 11. marca. — Iskre revolucije lete na gosto in preteče nad odprtimi sodi smodnika v Venezueli, nadaljni sosednji ameriški republiki, ki bo najbrž kmalu pretresena od revolucijonarne eksplozije. Prihodnji petek bo značil konec nadaljnega termina v uradu vojaškega diktatorja, generala Vincenta Gomeza, predsednika Venezuele. To je že -tretji termin, in njegovo devetnajsto leto sile, a val nezadovoljstva se dviga tako hitro, da so prilike odločno proti njemu in vsakemu, katerega bi mogoče imenoval za svojega nasledniku. Maio direktnih novic prihaja iz Caracas, glavnega mesta ali od drugod v Venezueli. Vlada izvaja najstrožjo cenzuro, kar se jih je kdaj doživelo v Južni Ameriki. Kljub temu pa je pronicalo dovolj, da je postalo očividno, da stopi predsednik Gomez pred resnimi neprilikami. Poročevalec ima pred seboj štiri brzojavke, eno iz San Juana, Port o Rieo. dve iz panamskega o-zeinlja in tmo iz Bogote Colombia. W" te brzojavke vsebujejo prvorazredne novice, katere so pri-mt»li potniki. General Jose Gabaldon, prejšnji član Gomezovega kabineta je baje naprosil diktatorja, naj resi-gnira na koncu njegovega termina prihodnji petek. Odgovor Gome za pa se je glasii. da je "!>osIal oddelek vojakov, da aretirajo Ga-baldona. Slednji pa je vedel, kaj sme pričakovati ter ga ni bilo "doma"' za njegove vojaške pose! nike. .Mesto tega pa je zbežal v gore Trujilla, v severozapadnl Venezueli, ob bregovih jezera Ma-racaibo. Tam rek rut ir a baje armado vstašev, da bo pripravljen na vse eventualnosti. Y bližini Trujilla se nahaja baje še neka druga vstaška armada, kateri poveljuje general Cedeno, istotako prejšnji glavar Gomeza, ki se je pred kratkim vrnil iz izgnanstva. Pomanjkanje denarja in orožja sta baje glavni oviri dejanskega izbruha revolucije. Zadnja in nemajhna ovira je dobra in močno opremljena armada. katero je spravil skupaj Gomez v zadnjih par mesecih. Stari lisjak duha nevarnost, ki mu preti ter se je vsled tega primerno zavaroval v svoji trdni postojanki. CARSKI IZGNANCI ŠE NISO IZGUBILI VSEGA UPANJA Za odpravljenje ločitev. Ločitve zakonov naj bi se odpravilo, je rekel sodnik Mor-schauer v nekem radijskem nagovoru. Odobril je razve! javi jen je neprimernih zakonov ter dovolitev separacije v slučajih, v katerih bi ne bilo zaželjivo za oba dela, da bi še nadalje stanovala skupaj. Suhači se ne brigajo za stranke. WASHINGTON, D. €., 10. marca. — Suhaški demokrati in republikanci bodo delali skupaj za pospešen je programa predsednika Hoovpretendent na prestol pokojnega carja Nikolaja, izza smrti velikega kneza Nikolaja v Franciji tekom preteklega leta. Sporočilo se je, da se bo vršilo več sestankov februarja meseca v Budimpešti, v stanovanju princa Wolkinvk^ga. Prisostvovalo bo najbrž veliko število kraljevske žlahte. Prejšnji madžarski in nemški monarh isti se bodo pridružili ruskim izgnancem, da potfpro rusko monarhistično gibanje. Boris hodi v svate. - SOFIJA. Bolgarska, 11. marca. Bolgarski kralj Boris je odšel v Italijo, kot se glasi, da zasnubi prinet-sinjo Giovanno, hčerko italijanskega kralja. Ko je odšel od tukaj, je objavil kralj Boris, da odhaja le na posvetovanje z inozemskimi zdravniki, a ni navedel cilja svojega potovanja. veselje, da lete z Lindberghom, večje, kot katerikoli strah, katerega so imeli za svojo varnost vspričo revolucije. Lindbergh je 'zapustil Brownsville ob polenajetih zjutraj ter pristal v Tampico ob eni popol-, dne.. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Italijo Din. 500 ........ S 9.30 Lir 100 .....,..... $ 5.71 " 200 ........... $11.80 " 300 ........... $18.80 " 600 .......... $27.40 " 1000 ........... $54.26 v Jugoslavijo 600 .... .... $ 9.30 1,000 .... .... $ 18.40 Ž,500 ... $ 45.75 5,000 . . $ 90.50 10,000 .... ... $180.00 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na t%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo »e boljSe pogoje. Pri velikih nakt-rilih priporočamo, da se poprej i nam sporazumete glede način* IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIK NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, Telephone: 'v,.i v.- •St-: Barclay ■ m NEW YOKE. N. 0380 f\T A CJ ^^T A Tj/vri A r^z^zrzzzr^rri vXJLJXIlO JLI XL W ' IJst slovenskih delavcev v Ameriki L ***** j Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 ~ TELEFON: BARCLAY 6189 ^ NEW YORK, TUESDAY, MARCH 12? 1929. — TOREK, 12. MARCA 1929.__V0LUME XXXVIl7— LETNIK XXXVIL Truplo bivšega sovjetskega voditelja je še izborilo ohranjeno. — Nobenega sledu o kakem razpadanju. MOSKVA, Rucija, 11. marca. Danes je bilo uradno dojjnano, da jo truplo pokojnega sovjetskega voditelja Nikolaja Lenina, ki je tfmrl pred petimi leti, izborno o-hranjeno. Kot znano, leži truplo v krsti v posebnom -mavzoleju na Rdečem trgu. V kreti je steklo, da si za-more Lenina ogledati vsak ob-jeko valeč. .Včeraj «> v MV^očnoeU časni- — , .....—■ "----- GLAS NARODA (BLOVENE DAILY) — --.--—— i Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louia Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer«: £2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.________ Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto —$7.00 in Kanado ......................„...$5.00 Za pol leta ................................$3.50 Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 ___ Advertisement on Agreement.___ " Ola s Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ MGLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay G189. NARODNOSTNE MANJŠINE V Ženevi -t- j«- kouraln ">4. zborovanje vodstva Lige iiar«<i 1 <> ničesar. \'až!u» okupacijsko vprašanje je ostalo tam. kjer je fiil«i. I/.VMleiiei ^-lede re]>;i 1'aeij. ki zborujejo v Parizu, ne morejo nikamor naprej. M« <1 Strescinannom in Hriandom ter med Strese-liutnicni in Chaiiiberlainom se je završilo par privatnih j-a/Lovorov, t* <* ]M>dži;ala irredento po raznih evropskiii državah. Nemški zunanji minister dr. Stresnnanu se je bil zavzel za manjšine ter hotel najti naein, kako bi bilo mogo-<*e i se to važno vprašanje načelo, kajti v svoje opravičilo ne m >rc ničesar pravičnega in dostojnega nave.* 1 i. Elsie Janis je vesela, čeprav zelo bolna. PARIZ. Francija, 11. marca.— Igralka Elsie Janis je bila danes zelo bolna, a >e borila pogumno pri- resni inJVikeiji pljuč. iDr. Bdmund Uro^s je rek<-1.1 da je njena bolezen pcidediea /.Hntmar-jene grjpe. Njena 'temperatura jej *na^Liia 10.'» stopinje m čeprav ni njeno življenje v neposredni ne-vanso^-i, -»i z.d ravnik i vendar rekli, t!a je njeno »tanje še vedno opa&no. Potres v Novi Zelandiji. LONDON. Anglija. 11. marca. Na hiiiš. potresni -sunek v petnajstih letih je stremel pokrajine krog Arthur l*a-s. Nova Zcland-i-> ja, v nedeljo, kot se je s}>oročilo I na Daily MaLi. Hiše .so bile demo-liraiie, železnice iHfcikodovaiie in imetji omajani. N iKakrh smrtnih slučajev ni bilo. £ .'jra Mučen doživljaj paralitika. Dva čevlja proč od stola, kjer .ie sedel arhitekt. Albert Davis v ^vojeni urada na 138. easti v New Yorku, je bil telefon, a celo soboto popoldne pa do petih zjutraj v n«*deljo ni mogel Davis poklicati | l»omov. kajti zadela ga je kap. Njegov brat in »<*stra sta j>o-' vznemirjena ter sta pokli- i cala tvorni h" policije. Policist je našel Davka z velfko rano na1 plavi. IVcvcdli so ga v bolnico. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI John Mihelič. P. O. Old Spring-! hill, A!a. $1.00. | Alex Premru. 3- Xeptune Ave., So. Norwalk, Conn. $1.00. j John Masde. Box 204. So. Day-ton, N. Y. $1.00. Denar sprejeli in ga bomo izročili na »pristojno mesto. Uredništvo. . CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO 75c. Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street i New York City Dopisi, .Brooklyn, N. Y. Slovensko podporno društvo sv. Jožefa. št. .">7 Iv. s. K. -I., pri- p r.*di veliko v-selico dne ti. aprila d v veliki dvorani "Ameri-eap Slo- n venian Auditorium'". _!").'{ Irving 1 Avenue, vogal Bleecker Street. r. Zadetek ob S. uri zvečer. Vstop- 'c nina 50 e en tov. g V-a društva v Greater New u Yorku so uljudno in prijazno t vabljena, da se udeleže te vedeli- j ee. Drage volje bom'') o priložilo- i >ii vrnili. Vabimo tudi vse ro.a- < 'k> in rojakinje. d;i nas jtone-tite h omeoijeni veeer. v Oribor ise trudi, la bo nn tej ve- * seliei v>e ])re«ikrblj«Mio za vašo za- y bav.''» in je. Svirnla l>o izvi*sr- I na god'ba :n že danes se vam b-v.*-t tuje, da pridete na 1o veselieo z t podkovanimi r-evlji. ker kadar za- -N igra omenjena godba, mora 'ti j vJ- na po-kok. Za prigi'izek in ha grla bo tudi vse preskrbljeno. ; Naznan'ja se tudi rud ja tel jem j k^o-ljan ja. povese-le z vami. "Vet~ei;«'n! odbor". j : Girard. Ohio. Poroeano je bilo, da se vrši o. pertii ve«"er v našem Slovenskem t Domu. Z veseljem moram poro<"a- ] ti. kako se vse pripravlja za ta (►oer-tii veeer. Vse je nekako v^->-Io razpoloženo, re-ar --c ne vidi id> drujrih prilikah. Visa hvala gre našim fantom i;i možem, ki s.> .skozi ves teden trudili da. smo v>,' potrebno uredili na odru. Zatorej rojaki, in5 annul rte tega ve-era. ka.it: th:^ o}>erne predstave ki jo bosta predstavila naša umetnika g< npa ILovšetova in go^po.i A. Šnhcij še nisT<* videli. Zadnji teden sem i]>ovoeul. da bc^ program objavljen, a ker vidim. da "bo vzelo prevee prostora v listih, ne bom poroeal. Toliko o-inenim. da je j>rogram tako bogat. ! da ga sj)loh nemorem opisati. Zatorej ste vsi vabljeni, da napol- ; nite dvorano in jx>kažete, da ne j zaostajate za -drugimi naselbinami. Naša naselbina je bila še zmerom ena med prvimi, in tudi sedaj bo pokazala, da se zanima za naše umetnike. Ivo ne no še enkrat vljudno vabim vse rojake iz (Jirarda in okolice. Slišali -boste krasne pesmi naše mile domovine in pa svetov- j no znane opere. Xaša odliena u- i metnrka vas bosta ponesla v mi- j slih v naše slovenske kra je, kjer j je lekla naša zibelka. Xasvidenje 1(3. marca, točno ob . 8. uri zvečer. Potrudite se za ^ vstopnice, dokler je še čas, ker je že veliko razprodanih. -John Doleic. Nuevo Laredo, Mehika. .Mnogo s,-m im-1 »rilik- videti ["•rr j .-n te vanju llehiki. kakšen d<'bi-"ek ima ta dežela ml večne1 revolucije. Ta ko bogata dež da je danes, v- t . oš.-na. Va«; so v razvalinah. ;t: v>epov>o 1 . •• veliko br» z.i dje. Za i:-.: Ča> se je mnogo govorin. da bo , i / i >ru lilt; ia iv\ o! ;;-ija. toda ne tako Intro. Danes. ;sa v-<- g" laj zjutraj 4. m are a -o ž.t- kričali o vstaji v državah Sonora. V»-ni < 'niz. Caxaea. S'.natoa. .Mavari:. Coa-' huiia. < '!ii::ua!iua in Dur;, go. Revolucij ona r ji v državi Sonora so takoj zase ili (.'»m^jiia mesta \o-gab-« in Agua Pr: 'a. kak--:- tudi ]ir:--taniš'-e v A*era Cruz. U ■• om;c';o!>.i : j i --o : mruši i i v teh državah na 1 •"> že!e-ziiiški'/i mostov. ra/ko oali železu iš;;«' tire. jiretrgali tehd'on-ke :n i.rzojavne ž i e e. Vlak, ki .i odš-d lan zjutraj v Xue-.'o Laredo ... r--vo!uei-jonarji i-apad;: in ga zavzeli, V-'. 1 t ga je -.udi bil takoj ustavljen vsak j»rojnet. kakor "udi zrae-na pešra \u-vo J.are i o—Mexico. Glavno nie-*o držav.- Nuevo Leon jMo!it.-r--y s, j,, izrazilo za \lado in -e takoj pripravilo in obor-o/do jiostaviti se v bran \>a-k-mu ::ava! i revolne:jonar.jev. T ' ii ''! v Nn -Vii Laredo je zelo naj -'o i i ]»ričakuje :iadaljni h -i -god kov. Ban ca d- iM.-x.eo j • takoj ipv« -ics!a v- t sv .jo imovino na drugo stran v Laredo. Texas. O logodkiil vam lo ii ])oro'-a! t'-r ostajam z odli'n.ni -rmštova-n jem Mirko Veh ovce. Znana operna pevka SBV MiLl-E«. W*SM- O. C. Amelita Galli Cure! in njen mož Homer Šamuels. m--—^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NJ *'GLAS NAHODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNZTIUE V AMERIKI. NOVICE IZ SLOVENIJE Izredna prikazen treh solne. Ljubljančani so imeli 1'». febr. od do 11. priliko <»bčud»»vaii na nebesnem svodu nenavaden j pojav. Po dolgih snežnih dnevih i jelD. tV!>. prvikrat topleje zabija-! lo solnee. Kmalu j»o so uzrli j Ljubljančani na nobu lahek be. | ni'ka^r obroč, ki je bil ponekod i n» k- i i k o gost ••: š;. Na. obeh -'ra | i;e!j sebu-a so opazili še dve svetli j "r-o'ne;", ki -ra rde.-e žarel; ! :. -traneh. obrnjeni pr-.ri soincii ! Na ! vi strani solnva je bilo opa- 1 /i" i še dve blele.fši *'solnei". Naj i'-j>ši prizor je bil približno oko- I I K', dopoldne. Vertikalno nad; iio.-.c,,nta!!i*in obročem so v,- spu-š-'-a •• mavrice, ki -o potem kri ža e. l.j idj. - . počeli jK.^tajati i:a razglenih točkah, na trgih in mo-stovdi. Z X'oofiikovega trga in veda z gradu - ■ je nudil najlepši pogled in pogovori! Na prvo iz-ra/i občudovanja s primesjo bab i j-vernevti. nato grr»bi ljubljanski dovtij.i . . . — Ali vidiš kar tri sol n ca : ('e "e t'.vk:-"!u jih boš j»a dar-s re videl! — nagovori znanec starega bot. vnika, ki je preživeč v-č mesecev ria tirolski fronti. — Zame nič novega! \" Tiro iah mho videli v jasnih zimski-nočeh kar j»o p(*: lun. La hk o v,-rn-- Ljubi ja nča nke z;i *■'■!.* s -t-pl-. Prib- sodni dan! Lakota, kuga in povodeuj! I*a š vojna na- lahko zadene, j -- Se ne bo lako kmalu konca j sveta. To t"de učeiij možje! — ' je zavračal p .božtte ž -uice ^kro-! n;en delavec, kidajoč na ulici I \* ura dih, za vodili in po*Ijt-r jili je začel brnet: telefon. Tovariš jt oje^zarjal tovariša na r.-dki fc-llOmeU : — Vtaktii vendar glavo skozi | Peter Zgaga j Z?l mlade očete. Za .matere ozir-una gospodinji "o večkrat objavljeni v !S-u kak podatki, da >e v« lo ravnati v tem a.i onem -.!u--aju. Mladi o-'*:j,- pa bi!i do-, ia; skoro pop.dnotna igmu-irani. da-siravno tudi mož «.ztrojna m!a L 0 V n; j>rt hiši brez "\ -akega pomena. Vf-krat tseni ž* ni.-l.i kaj napisati o t e >u, ;.a -.-tli odlašal i- • okno [ Tri s.lnea na nebu! Kaj 1h t rli • — I J i place na obzorju. — j. ! pr.pom nil šal j i v u ra dni k. n "tivh -olm-ih" - I.jub- !janč;.ui ves dan iu /la-' zvečet po g:a fakulteti s- - ias: o .skieri'da. v | znanje zaslug, ki jih ima on /a ustanovitev ljubljanske miv.-rze. zlasti pa za realizacijo prvega ! telin:čH"ira študija, r. katerim j ljubljanska nnivenza zač< ]a udej-jrrtvovati. podeliti mu čas-mi dok-itorat teimike in da je ta faku;-! t = -tui s'jp.p u ni verzitetui v/< 1 sogtas.no na znanje. Slovesu,; m« i-ija -e ho vršila priliki — f slav«* KMetniee .»bstoja tj-jhi jan-j ske univerze. Moderni Harun al Rasid. Po vojni ,sr> se tudi kralji M/. prilagodili razmeram, da so Tla-d run-a 1-Iia.šulove pustolovščine ni dnevnem redu. Vladarji zahi.;-j,n radi med ljudstvo in često se pripeti, da se pomeša kronana glava zvečer v smokingu med na -ado--Zemljane. So pa še druge vr.-l« ITarnn-al-Rašidi. Med te .;pada francoski vseučiliški profesor, ki se je zn nekaj mesecev odj))v-d'.l . svojega vzišeneinu poklicu, oblekel d» lav.ško obleko, si najel >.o}): e v delavsketn okraju in delal štiri leta v zakajenih delavnicah med Moni-martrom in La C1onrneuve. j\Tf)Z. se je prelevil iz v>euči!i-s -ga profesorja v navadnega tav.tr-nišk-ga d'„da\ca zato. df- -e na 'a-j .sfiie. * či prepriča o živi i ni m in m:š|jenjn delavskih slojev d:t prodre v najtemnejše kotičke sveta. i - ... ' komun, naziranja m spravi iz komunistov vse. kar se da. K<" j * dosegel svoj cilj. je napisal obšir no znanstveno razpravo, ki s . j: ' prečitali nedavno. Avtor piše -Taeques Valdonr. čigar imena j>a ne najdemo v seznamu francoskih univerz. To je namreč psevdonim, kajti Valdonr je bil od 1. julija do 15. oktobra lanskega leta nava-j den delavec in da bi gn ne .-poz-' nali. se j*1 skrival pod imenom Valdonr. Svojo anketo je volil tako ve.stno, da je porabij samo svojo skromno delavsko mezdo, ker je ] hotel prepričati, dali so zahteve ] delavcev po zvišanju plač upravičene. Tn ugotovil je. da imajo ] delavci prav. ko zahtevajo zbol- i sanje svojega gmotnega položaja, i Delavska stanovanja >o .s krajno 1 iiehigijenična in tudi .sicer zelo po- 1 manjkljiva. D lavec. ki ima žen .(; in dva otroka, mora napenjati vseli sile. da svojo rodbino preživlja 1 Tudi delavska rodbina, v ka- I teri so zaposleni očet. mati in odra- > sli >in in ki zaslužijo 30 do 40.000 t letno, živi v selo slabih razmerah, i kajti na vsakega člana odpade ko- c maj 1000 frankov, kar je življenj- 2 ski minimum. 1 Najbolj s-* je pa Valdonr zani- j mal za revolucijotaarno razpolože- r 'j nje delavskih mas. A' tem p .<_de- - du >0 njegov.- izkušnje zelo -ani-i mive. Revolueijonarna arma ia je i po njegovm mn- nju vzorno orga- niztrana in zelo fanatična. Kornu-Mnistični agenti pridobivajo za svo- • je ideje vojake, vojaki pa >voj ' tovariše .s tem. da jim obetajo v-Hko blago-tanje, čim prid.* do r -i volucije. Komuni.stični agitatorji 1 dopovedujejo ljudem. ko razpredeno mrežo agitatorjev - in vohunov. Valdonr trdi. da je . na^-1 skoro v vsaki tovorni neka- ' k« ga zagonetnega moža, ki je kot -! komunistični agitator tene*Ijito i-t »i zobražen in verziran. Xjegov na- . ■imen je proučevati psihologijo de-'lavstva v dotieni tovarni in razde- - liti delavce v kategorije zaneslji- ■ vili privržencev nasprotnikov in > takih, ki so napram komunizmu . indiferentni. Po vseh tovarnah - delavnicah in rudnikih se orga' 1- - žira z največjo , opreznostjo ko-nlstična armada, ki je tem tevar- ■ nejša, ker sta si segla v jke ko- • munizem in okultizem. tŠal. dokl«*r nisem včeraj v li.stu ital. da so pri Zelenčevih v Wau-:eganu kupili krepkega fanta. Ta kolona naj bo torej 3iame-ijena mladim "četom v splošnem. Torej dragi mož. kadar je tre-.a klicati babico ali zdravnika, »oklič -potoma še kako r»r:jazno i. d<»bro in jo ort-i. če ho- -e n-kleni»*e iu druga taka r»*č. '/, vt-se-jem bo šla pomagat. Ti pa kar b*po izgini, ti -i v.e »pravil. V takem slučaju bi bil v -a 1110 ljubo napoto. Ali k večjem v kak kot se .-';s-nt in mirno vakaj. kaj ii bnlo pri-šii povedat. V spalno sobo pa nikar m ho. Ii. kajti v t;tkih trmutkih ima /.-■'i.i ves svet ra.še kakor svojega moža. No. kmii t ' 'ooilo p >\ e ialk da je vse srečno in zdravo, in da je fant. Takrat pa že lahko začneš p >-ma'em noreti. V spalnico ne smeš plan:t . ampak stoj-a, prev I n.) -po [Ustih .< t si s*opa i takr.it. k>> -i hod.I valovat. Postal -i > .M-t go-po I a r v hiši. liabiea. zdravnik, prijazno s-»-0-st -a - ■ -ka -' var / 1; - ■ 1 i. .ia -i najmanj za dve glavi večji, kajti postal si oee, oč. ... Moj.* iskrene čotitke! Ž- 110 poijtiii; i- jo vj)raša. : — K *, krfcko pa je. kako pa je K i 'bo i-"kl;i. da j- v--- ;> Iright. malo zastokaj. — spoštljivo 4,.|-da mi., kakor da - prestal k.'.o.e ka'-;Š!!o 'rplj.-nj'- Nato p.i reci: — I. k .te ga pa imaš J Tak pokaž: ga no. naš. ga fanta! Le nerada *: ua l>o izkazala. Ti ]>o-go va rjaT L.-j ga. i. i ga fanta! ko j.* t !-ž;i. A!: me ka; p<»zna-š L - -v. da. me pozna-! -laz t-em vedar tvoj oče. Takrat on-očiček pou iv.i !i /:<\- Ta jok tli znamenje veselja 11 žalo-"i. da se jc tako nenadoma seznanil s svojim očetom. amj>ak j«- znak. da ga malo pretrdo <\v-žiš. Le previ'lno. -aj nimaš v naročju kakega ^ed-tima jrd let o-ga so.sedii-.-ga otročika. ki je žei;s!-te- Zator-'j ga rahlo primi in r ei : — oh. saj si lep. saj sj priden, kaj jokcaš' Nic ne jokcaj, moj pliden fantek. < )j kako t-i lep! Tak -i kot mama. Lej ga l»*j. pa rudi neke imas. no-.-k in bladco kot mama. In lokce in nogice. <). ti -i pa les fest fant. Potem položi otroka nazaj, kaj-t" predno bo shodil, ga boš moral še .lostikrat pestovnti. če Bog io tebi je podoben. Vidiš, kako je žena dobra. Vsemu s.* odreče, samo da tebi list reže. Te njene izjave ne smeš smatra- ' ti niti za kompliment, niti za razžaljen je. ampak se moraš moško odr-'zati: Saj vem, da je meni |w»d"ben. pii te nisem hotel žaliti. Nato pa najbolj pamet no i>o-gruntaj in reci t — Veš kaj. da se ne bova kregala: meni in tebi je podoben, pa je mir in konec besed . Hvaležno te bo pogledala za to strokovnjaško razsodbo. Običajno medtem otrok utihne, če pa še naprej joka. je "o dokaz, da >i misli: — Že zopet -e prepirata Saj pri teh ljudeh ne ho za obstati. Tak. dajta mi 110 mir. da -bom ->j>al. Ti se p; takoj izkaži. tla nisi pri hiši z peto koln. Bodi iljuden in post režiji v. Bp ' tea ali zdravnik te bosta got 1 v o poslala še jk> kako stvar v apoteko ali štacuno in tedaj se ii nudi prva prilika, da oznaniš prijateljem in znancem veseli dogodek. (Konec prihodnjič.) KRATKA DNEVNA ZGODBA V ZOOLOŠKEM VRTU "Slišite," i pravi prijatelj, s katerim .sva bivala kot emigranta skupaj v Carigradu, "ali hočete videti zoološki vrt?" "Ali je v Carigradu?" "Seveila je!" "J'otcm pa 7.0lo rad. Zverjad obužujem." "Dobro! Samo to bo troba .storili p?> določenem redu," me je I Km." val prijatel j. "Pojdiva torej! Najugodnejši čas sedaj, ko zveri j*'do." •Jitz ,-PTri res neizobražen, vendar ne tako. da ne bi ločil zoološkega vrta i navadne rcstavrac je. To-da kraj. kamor me je privedel moj tovariš, je bil r-isto navadna — restavracija, kjer. četudi so morda bile kakr zverine, so bile smiiii na krožnikih in v taki obliki, katero si i /k t opazil* "Zakaj se noreujete iz mene?*1 aj pan-optikum. Koli-kir prinerov toliko živalskih vrst. "Kaj bi bilo. na primer, zani-m.vcpf« na tein rja ven /. vijoličasto kravato?" "\'a njem? Da vam povem re-sineo. on je prvi «v-hwk. kateremu se je posrečilo, da se je za lastne lase dvignil od zemije!" "Sf laj pa menda ni v takem položaju "Xi. Spustil se je. Sieer pa! A-i vest--, da je ta človek tri leta prež i v«l v Rusiji kot vojni v jetnik?" "Ali je v tem kaj čudnega? Kaj j«« Nemec?" "Rus je." "iforda se je vojskoval — v ! nemški voj..!:: f" ".Ve. v ru.ski." "Potem je pa rr-s nekaj nena-: vadnc^a! Ties — in je prise] med i rn->ke vjetnike ? Mogoče pa laže?" j "Xe laže. Meni je dogodek j znan do podrobnosti. Vidite, kot I ruski vojak je prišel na najodlic-' nejša mwtn. Xato pa. saj sami ! v ste — mraz, časih glad. in i -ploh — strah, streljanje in dru- iire nevarne stvari. Tn nekega dne t v. . _ j ga določijo na policijsko stražo. Ko i {♦> bil pono<"i nekaj easa sam in ! med njim in Avstrijci ni bilo no-! bene ovire — ga j*^ obšel tak strah, fla je skoraj zarjul. Tako >•« je ustrašil, da je zagnal puško od sebe in zbežal, naj pride, kamor hoee. Tedaj je zadel z nogo ' ob nek'> stvar. Pogleda — ubit I ; Avstrijce, cisto mrzel. Xas vojaki se je popraskal po svojem ozeblem tilniku, potegnil uniformo z Avstrijca. .se oblekel vanjo, vzel še njegovo puško— in lejio odkora-' 'kal nazaj proti štabu sosednega j polka. Kaši vojaki era zgrabijo: j''Kdo si?" — "Slovan sem in se i ne maram bojevati. Rajši sem | vjetnik, ker imam Ruse rad." "IIm! Res zanimiva zver. Kdo; . jp pa oni.'" ( "Oni.' To ti je .spet izvrsten j možakar! Ali š* pomnite krimsko, evakuacijo? Kako težko je bilo j takrat priti z obale! Zahtevali1 so potrdilo o vedenju, jamstvo in j še ni šlo brez protekcije On je napravit enostavneje: porabil jr trenutek, ko je francoska komisija; stopala na ladjo in se pomešal med J Francoze kot tolmač. Tekaj je, sem in tja in tolmačil več kot vsi j drugi. Vprašali so pa: "Kaj delate tukaj?" — —"Prišel sem z vami z obale, da spremim svojega sorodnika." — "Kdo pa ste vi?" — "O. prosim vas. jaz imam tukaj svojo tovarno in ga bom vzel za inženirja — s plačo dva tisoč doraljev na mesec.... On je slaven človek, idealen mož! Hočem ga preskrbeti za vse življenje. Tu j.1 tudi njegov potni list, prosim, kar pritisnite pečat!" In podvrže svoj |w>tni list. Videli so, kako resno se obnaša, in kaj so hoteli!" "Tako je...." sem zamišljeno povzel jaz. "Jaz bi to imenoval ponarejanje. Sam se je hvalil, sam za.^e je jamčil in sam si je napisal potni list za Carigrad.... Vaš zverinjak me bo še počasi začel zanimati. Kakšna je pa ona črna ptica?" "O njem samo dve besedi. Sanio d\ ■ . Še izgovoril jih ne bom, le i H^KCivciszs^^umii | VAŠIH LASTNIH I LJUDI PRAVIJO I mi <'■ ni nr-brncfri Linitner.fa, ki di | jr[; i. k'val tika hitro ir. zadovoljivo ®r > PAIN-nxPELLER. Rati i i o ! KI »'-i za prritfaule. bolečine v prsih. ' gP !;.v.V i!e. bolesti v lirhtn, oko- I J5|i " rr.iiicf. trde sklep«, iz v i- j gSj ne, irpahnjt-nj^., rrvmatične bo- ' it 'ne. icvralgi;a itd. Toležeča « Jtk katero dobe, je nepre- l-e i rrpricajte se, da dobite Sjf rri^r.o. ANCHOR trgovska FjS stauki jia omota fe vaše iara-fjgji : '' . ^ rt.i:.a In zamrcivm knji» mm . i je o v ,*a ki' >17 nalie s teki c-R wee ^AlN-EXPELLEKja. V vseh lcLarnaK. 35 in 70 ceatov. •tli direktno od: ? _ _ Labor-mfortes P KAd RICHTER 55 CO. Kip BWBYAhO SOUTH FIFTH S T S. BROOKLYN, SM.VJ njegovo vizitko vam l>om pokazal." .Moj prijatelj prostodušno prist o-1 >x k črnkastemu inožakaru, ki je bil elegantno oblečen, prosi ga za posetnico in nasmiha j oe se vrne 1: meni. "Poglejte! Karakteristika je ^ dveh edinih besedah! Hristifor BrlstolidLs — komisionar zadovoljstva." Kar zažvižgal sem. "Kakšno zadovoljstvo ^>a mi more nabaviti ta " komisionar zadovoljstva"? Recimo, zame je največje zadovoljstvo, kadar se vle-žem in čitam Andrejeva ali Kn-prina. *' "Vas pa res ne imenujejo zastonj prostodušnega! Xe. llristo-for nikakor ni dobavitelj takpga j zadovoljstva !.... Dajte >em uho...." j "Aha. nlio — jiotem pa razumem tudi brez ušesa. Krasen ptiček !.... In tako izrazit obraz.... in klun čisto na njegovem mestn! A 'oni gospod, na nasprotni strani, ki je videti tako uljuden?" "Kakopa! Saj .i" Saljapinov impresario." "Aha! Šaljapina je vozil?" "Xe, ni ga vozi!!" "Saj pravite: impresario!" i "Vidite.... Po vseh mestih - je | pripravljal šaljapinove koncerte, le ena malenkost mu je vedno manjkala : sam ftaljapin." "E. potem pa reč diši po zapo- r > , rn.... "Toda prosim va^. le čemu ? P>rez vsake prevare je vršil ta poišči. Počimo, pride v Kremenču«; : in objavi jilakate: Koncert F. J. Šaljapina." Publika navali na i blapra jno — tam pa ž? visi listek ' z napisom .- Vse vstopnice razprodane. Vse je obupano. Tedaj pa se pojavi rešitelj — .-eveda on sam, in šepeče temu in onemu na uho: "Imam š« nekaj vstopnic po deset mbljev. ali jih ne morem dati cenejše kot po petnajst rubljev!" — "Prodajte mi, prosim vas!" Tn prodaja. Ko pa so vse karte prodane za poldrugo ceno — se pri- kaž<- nov napis: "radi Saljajenove bolezni — se koncert »hllajra. De- I nar za vstopnice se vrača pri bla-^ gajni!" In on pošteno vrača; za vstopnici po !<> rubljev dobiš 10 j rubljev. za vstoprtieo p»> 20 rub-| Ijev jih dobiš 20. Vsakemu da do' zadnje kopejke." "Za vrajra!" bojazljivo j>ople-' dam impresarija. "Mi tukaj se-1 idimo in se razgovarjamo. oni pa vsi lepo prosti hodijo j>o svetu!" "j In kakor bi hotel potrditi te moje besede, plane name odzadaj neka zver s šklepetajočimi zobmi in svetlih oči. i "O. o. o." začne vpiti, "kojra vidim! Že iz Petrogrrada vas poz-( 'nam. Pravijo,.da ste dobili lepo' službo, toda jaz imam za vas še bolj divno službo." j 4*r imam blizu Orlova' majhno posestvo, katero bi rad za-' menjal za hišo. Vaša hiša stane 10 tisoč ]jr. moje posestvo pa 12 tisoč lir. dvatisoč lir mi dopLv! čate in prevzamete vse posestvo.! j Xaslova vam tudi ne bom dajal,1 samo vprašajte, kje stanuje Aver-j čenko. Tmam krave in pave....." I Toda on me ni več slišid, ker je .že pri drusi mizi nekaj šepetjd. ^roj prijatelj se jp smejal. "Nič hude-n-(ci obiske svojih sorodnikov in brn-niteljev^_ Xoč ]>rebili mirno. , Xajbolj vdan in skesan je bil Pavel Prpič. ki se je tudi spovedal.i 3 Xajbolj cinično pa se j" vedel Mi-• jo Vrbanac. ki je f>b 10. zvečer - priznal. Oh je simuliral blaznost ter i-, Io pripuščenih zelo malo število ljudi, večinoma le sodniki, odvet-niki in novinarji, katerim so bile že prej izdane vstopnic*. i t Justifikacija se je vršila v m a- j -'lem dvorišču jetnišnice. V enem - kotu so postavili dve peči. da so se i mofrli oni. ki jih je silila dolžnost.! -,da prisostvujejo zadnjemu deja--,nju krvave življenjske drame, v jutranjem mrazu ogreti. V na-! sprotnem kotu so bili postavljeni' štirje stebri s kavlji — vislice. Tri 1 metre od vislic je bila postavljena-miza za predsednika. <)}» zidu1' dvorišča sta stala dva oddelka o-: rožnikov in trije hohnarii. Točno ob ti.30 .-.o jetniški paz- • niki pripeljali Marijani Krmpn-I tiča. Dr. Ton lic. ki je nadom-stoval obolelega predsednika, pra je j>o pre ljiisih vprašal : — Ali si ti Marijan Krmpntič? — Da. jaz sem. j! Predsednik je nato vprašnl š<* navzoče jetniške paznike: — Ali je to res Marijan Krm-i1 polič na smrt obsojeni član Pr-1 pičeve razbojniške toljjc — Da. on je. sta pritrdila nav-i zoča paznika. !• Predsednik se je nato ponovno j obrnil na obsrij-nea z vprašanjem:) —•• Marijan Krmpotič. ali imaš i še kako željo.'" — Rad bi bil videj brata in se-i stro. pa nista prišla. Slavni so-i dni dvor! Vem. da sem kriv. priznavam in kesam se. Prav je. da se izvrši nad menoj smrtna kazen. Navzoči duhovnik Lončar je nato bodril obtoženca, ki je stopil pod vislice: —Podite hrabri, kosajte se in bo? vam bo od pust i 1. Krmpotič je nato poljubil š« agi . - ..--------- - ' -_i • • Skupno Potovanje po COSUUCH proeri priredimo due 29. MARCA 1929 NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI "Vulcarria" ) ki ima 24.000 ton prostornine, je G32 čevljev dolg;i, »' 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PAPXlk VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. * . . - - . ___________« Šffflf DODEL.JEXE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE . ■ ----- I i i I razpelo, na kar je predsednik, ohranjen h krvniku, ki je stal priprav-j i 1 j-n oh vešalih, svečano izjavil: _, — Naj se izvrši pravica! Obsojenec je nat i stopil pod vi-_ slice. Krvnik Ifart. ki je bil v h\-.Jketu s cilindrom in belih rokavicah. mu je položil vrv okoli vratu, ]' pomočnik je izpodnesel stO]inii'e in 0 v naslednjem trenutku je h ! ivrni-jpotič že nezavesten. Po 11 minu-7'tab in 20 sekundah je nastopila j smrt. kar je javil sodišču sodni p j zdravnik dr. Riehler. i Drugi je bil vrsti Mi jo Br-c|arie ki je prihajal popolnoma a-ipatičen z napol dogorelo cigareto v j ustih. Ponovil se je isti prizor. _|Xa vprašanje, ali ima kako željo. j je odvrnil, da ne, pristavil pa je. n; da je žrtev Prpiča. Nato se je j izvršila pravica. Kot tretji je prišel na vrsto ; Mijo Vrbanac, ki je zadnje tri dni i simuliral blaznost, n je 1!' feb. oli ,.10. zvečer priznal ismulacijo. Vr-rj banac je pač pravi tip razhojni- a! ka. t * Prišel je na m or išče pojoč "Zašt". da nmrijeni. kad ni je vri-[. jeme." Ko je opazil predsednika j sodišča, >e j.' obrnil proti njemu in mu dejal: rt — Gospod predsednik. nafr;>a!i ste mi tri umore. Znam. da seni n zloeinee, toda od moje roke ni nili- čc umrl. Hajde, idimo dalje. Ne-mojte, da me j oš gnjavite! I Vrbanac ni hotel niti poljubiti razpela, ki mu ga je ponudil duhovnik. Cinično je stopil pod ve-šala, nakar je krvnik opravil svoj žalostni p tsel. Po desetih minutah je zdravnik proglasil smrt. Tetrti Pavle Prpič .Mali je prihajal na morišče stotako z napol dogorelo cigareto v ustih in z nervoznim nasmeškom Bil je bled in j neobrit. Na vprašanje, ali ima j kako željo, je odgovoril najprej 'tiho. da je nima, v zadnjem hipu i pa se je spomnil in je dejal : — Slavna sodišče, vem. da sem j kriv, tora žrtev sem ('arn-'*ni 19 let star. ko je bil Caruea sojen. Jaz sem njetrova žrtev. Z Boirom ! Novinarjem je še dejal: — Napišite lepo! | Xato se je poljubil s svojim zetom in stricem,^ki sta ga spremila ' na zadnji ]>oti. Ko je poljubil križ. je stopil s kratkimi nervoznimi koraki pod vislice. Preminul je v desetih minutah. Posijali so prvi solnčno žarki, ko je sporočil krvnik Ifart sodne-1 mu dvoru : 1 — Slavno sodišče, pravici je zadoščeno. 1 T' daj so zabobnali bobnarji tri-1 krat znak. da je žalostjo opravilo - končano. Duhovnik Lončar je o-. pravil pred vislicami kratko molitev za duše obsojencev, nakar je policijski nadzornik fiermanovič odredil razhod. Mnojrošt-vilnesmu občinstvu, ki je bilo zbrano pred sodiščem, je policijski ^nadzoitnik razdelil tiskan razglas sodišča o izvršitvi obsodbe. Razglas se končuje z besedami : — Prisojena smrtna kazen je bila izvršena z obešanjem danes na dvorišču teh sodnih zaporov in sicer ob 6.3.") zjutraj nad Marjanom Krm pot'čem. ob 6.55 nad Xi- I kolo Brdaričem, ob 7.09 nad iMijo ! Vrbaneem in ob 7.20 nad Pavlom jprpieem. s čemer je bilo pravici zadoščeno. Tako se je končalo zadnje dejanje krvave igre "Kola gorskih ptičev." NAZNANILO. Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik našega lista Mr. Joe Čeme in ga obenem rojakom toplo priporočamo. Uprava lista. NAPRODAJ POSESTVO v Zaboršt, fara Št. Vid pri Stični, zidana hiša. 4 sobe, hlev hlev za S sdav. 2 poda, skedenj, svinjak in taplar, kozolec 'za 10 štantov ir. kašča za žito, vse v dobrim stanju sadni -vrt, S rodovitnih njiv, 3 travniki in p°r parcel zaraščenega gozda ter orudje. Podrobnosti se izve pri la.^niku: — Jože JŠelan, Box 55, Gleasonton, Pa. (2x 12&13) NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! '•< 1 ; ^ -.0 '"i" r r- f, t'--' W • STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki cita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila/ prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem nptAaff bo vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V o A hjt VSAKEM DOMU SAMO Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate U ^P W posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar ište- ■ te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se ^^^^ H 55S5ZS5ES Pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša- ji [f ■ ^ njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno u?otove. kje se je zgodila V kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroei potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uČe zemljepisja. (Za Canado $1.20 * v,. • , - ^ t Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima poštnino in carino vred. J gest strani, ki vsebujejo približno 600« kvadratnih inčev. Dolg Je Poštnino plačamo mi in sa, širok p. 25 u*ev. pOŠljemO Zavarovano. Dostikrat ste že Čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na-hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: ^Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh. kan- Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po tinentov, tiskan v petih barvah. Združenih državah. 0 Zemljevidi Paeifičnega beeana, otočja in ameri£ke Velik lemljevid Združenih držav, na katerem so lastnine. vse železnice in ceste. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne ociraje se na to, če že imate scmljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo sa vas velike važnosti Ko ga boste ea teden imeli, ca ne baste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PSI: SLQVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. VN0VČENJE VLOG in TERJATEV v STAREM KRAJU Na podlagi zelo ugodnih dogovorov smo v stanu vnovčiti vloge v dinarjih in lirah v največ slučajih brez kakih zadržkov, ter izplačati tukaj protivrednost v dolarjih v najkrajšem času. Mogoče nam je tudi dobiti sem denar za prodana posestva ter iz zapuščinskih pologov pri sodniji. 1 Za točno ureditev vsake denrrine zadeve v starem kraju se obrnite na Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York "••rj»v " •*• t - - • • -*..........-■■?■- -- - y . GAUCHO ■ROMAN Za Glas Naroda priredil O. P. ooa tli 11 a h vraču la i? iporavna H!«T jezik nil (iaiR-h D lil Ki !iHS nič h In iv a r l* /.a n eki, (Nadaljevanje.) Enajsto poglavje. PLEN SVETIŠČA.! iezerterja, željna pridružiti se tolpi proslulega konji, katera sta imela skrita kake četrt ure (Jaueho s svojim gOKtiteljem. in molčeča usta sta tajnosti resnične starosti! — o gostilničarju. — V vačem skednju so štiri jet-ga tirana. Vi boste storili dobro, če jih ohranite o šli moji ljudje jutri tod mimo. Xato pa me ne njimi. Če ostanejo skriti, se jim ne more pri-jra. Lahko noč! je priklonil ter razkril svoje d !ge zofce. Bila je ! B?l je stokrat bolj bogat, kot marsikateri prej- bil, da -o ga vojaki obsipavali 6 svojimi zlo pri-i. da bi mu bili lahko koristni v slučaju are- Me — J a z bom dobro stražil nanje, senjor GaucJio! — je mrmral, inilitnki glavar j«' že korakal proti drevesom, kjer je bil skrit j Quito. J)ezert*»rja sta se mu pridružila. — Nobene hi.trice ni t roba, — jima je rekel Gauelio. — Vidva :o vzbudita svoje opomine ter mi tla sta novice o onem vhodu v to čudežev. Kateri med vama je bil služabnik za onega pujska, Jiiz, ljor Gaucho, — je odgovoril mož na njegovi desni trani. — Moj spomin ]>a ne potrebuje nobenega osveženja, kajti jaz sem razmišljal o vseh teh rečeh tekom tisoč let, ko sem dobival pet-<*e»et udarcev po moj<>m gOlrm hrbtu! — Ni j>OHcl>no prijetn-o, o tem sem .pre»pričan, — je rekel ban-o boril v indijanskih v-ojnah, je bilo naravnost ram. Skozi milje, in zven mesta Čudežev, »smo šli mimo pohabljenih, borečih se naprej jk> bergljah, dočim so druge, -polne ljudi, noli aia nosiinicah, da pridejo do mesta, kjer se je obetalo zdravje... Bilo je zelo žalostno, a general se je temu le smejal. Odredil je ljudi v jarke in s svojimi konji so iponiandrali marsikaterega resnega vraga v hitrici. da čim preje dos]x-jo na mesto zakladov. — Dali um bomo dva ducata medicin za to! — je rekel Gaucho, j:i je kadii cigareto. — In altar bo komaj ozdravil njegove odrge! — Konečno smo zagledali čudežno mesto, kjer so se pripetile v^e te čudežne stvari. Zgrajeno je ob strani velike gore. Daleč nad belimi hišami smo lahko videli kaj>elico. v .kateri vre noč in dan zdravilni vrelec. — To snežno-bHec QLAS NAKOPA, 12. MARCA 19» Josip Fr. KnaBič: Iz življenja gozdnega samotarja. Odkar sem lovec, čutim za nje- ki so ga gonili psi, kako se je pog-ga posebna simpatije in. odkrito nal čez širok prepad kot pšiea, — povedano, spoštovanje. Xaj bo kdo bil je to skok. ki bi ga ne zmogel kakršen hoče, jaz gledam na srce, noben gamz. A ne le to, kako je in kar se tega tiče, moram dati skočil, ampak še veliko bolj to, medvedu najboljše spričevalo. Do- kako se je onkraj zasadil v popol- bričina in ne vem, kako je rao- noma navpično steno, da ni zdrk- zanj, ko ima smisla za humor, za šalo, in ljubi godbo, — in to v to- gel priti na glas hudobne in ne- nil v globočino^.Moč teh šap, teh varnf zverine. Saj že to govori krempljev! Na Hrbljini pa so mi seljaki pokazali kraj, kjer je medved pobil liki meri, da se pusti celo ponižati junca in ga nato č<*z visoko ska lov-1 na ulogo plesača in gluinača pri ci-|je zvelekel got- na vrb. Kako je to ganih....Z živalmi pa je kakor z napravil, ini je uganka, in da ni- sem videl tiste krvave proge, ki je zaznamovala njegovo pot, bi tega' nikoli ne verjel. Celo seljaki, va-[ jeni marsikake "medvedje," soj zmajevali z glavami in dejali: "Xaj ga le ima junca. Bogme,' zaslužil ga je." Dva dni za tem sem imel srečo.' da sem tega Istega medveda videl COSULICH LINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 21. MARCA in 18. APE. Kimmm ^antiko* * Shipping Nem Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na njeno prihodnja odplutje 30. MAH. in zopet 4. MAJ. Kot njena. posestrimsUa ladja _ Saturnia, prekaša vse ladje sveta v razkogju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. :»csebne cene za tja in nazaj. VeC novosti na Vulcaniji in Saturnlji. vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. 4 CO, Gen. AgentJ-17 Battery Place, New York ljudmi: hudobni ljudje ne poznajo šale, kvečjemu kako prav surovo. Volk, ta je rojen razbojnik in zločinec, krvoločen morilec, ki ni vreden da živi, ampak medved, njemu je kup lirušek-lesnik ljubši kaka mastna ovnova gnjat. in če že mora prelivati kri, stori to le v sili. kadar ni drugega za pod zobe. Takole spomladi, ko za- njem svitanju, ko sem zapustil I K° UZalll°' da Je pon(P°beSnii pusti svoj zimski brlog, ko je ves svoje skrivališče v brinju, kjer T" ^ blI° vee nazaj" re,z leto- sem prežal na petelina - ruševcaI' nedelje. ko je bila domaj in stopil na bližnji vrh, da z dalj-1*31™ * otrokom, pa se n ogledom malo preiščem cfeolico. (sre^dneva naenkrat pojavi na vc-živinče na zeleni paši. Drugače|ln takrat sem ga opazil, na kakih!"*1, Vellk Služabnica pa.... Neka statistika bosanske up-!600 metrov zračne razdalje. Je od Strahu skor° omedlela, otrok ko ga je gozdar zaradi nekega na lastne oči. Bilo je ob jutra-' kaznoval, ga je to ta- , J ■ ko uzaldo, da TI T nm eri + o« lil l-n r^.v, „„ » slab in sestradan, pa ni zanj nikjer še pravega živeža, takrat ga rado zapelje kako prijazni rejeno rave, i? leta 1910, ceni letno škodo, povzročeno na živini od volkov, na 200,000 kron, škodo od medvedov v Istem času pa na samo 800 kron. Torej malenkost. In medvedov je v Bosni bogme ve- Prvo srečanje s stricem kosmatincem pa sem doživel na Igman- pa je za vriskal: "Mujko, o Muj-ko!" in stekel medvedu naproti.! na koncu sijajnega trga, na vrhu stotih stopnjie iz marmorja. General Jtocoso ne tvega svojega življe-O.stal je izven zidov mtNta, na trgu, dokler nismo vsi prikora- kali noter ter naprav H i reda krog celega mesta. — Kj. nastopil je zelo |xiestavno, v svoji ofolasti, kaj ne? — je rekel Oaucho. — Sijajno mora 'biti predstavljati vlado in postave. Posebno pa ]Ustave katere napiše Ruiz sam v svojo lastno korist! — Postave! — je vzkliknil drugi govornik. — Vi bi jih morali videti! Eno svojih proklamacij je nabil celo sam na zid>svetega prostora. 1'kazovaal je. da naj se vse davke naroda plat-a kolektorjem Ruiza! Ve* denar in darovi svetišča so lastnina onega požrešnega generalnega guvernerja! V-** prispevke in druge javne .sklade naj bi zbirali vojaki ter .pošiljali nazaj, v palačo governerja! Davek je celo naložen na kruh. na poroke, pogrebe in celo krste! Od desetih ijudi morata vedno delati po dva breaplačno za governerja. Alcade, bogat, star mož, je moral dati ključe do vseh rekordov in lastnine! — Jaz bi rad vedel če kontrolira ta galantni general tudi ure solnenega zahoda in zahoda ? — je vprašal Gaucho. — Mogoče pričakuje tudi to. Postavil je straže k velikim vratom svetišča, da kolektira postno velike darove onih, ki so bili o-zdraljeni. Sedaj bodo morali plačati celo pro-dno vstopijo in nato, kadar so ozdravljeni. — Isti 'padre, ki je pridigoval v majhni vasi, ko se je završil prva čudež, je bil dejanski vladar mesta, dokler ni dospel Rocoso. Sedaj pa ni več! Bahaški general ga je spodil iz svetega poslopja 4er ga osmešil s surovimi salami. General je celo infill tiral krasno deklico svetišča, ki je zbežala v hišo padra. — Krasno deklico? — je vprašal Gaucho s hitrim zanimanjem. — Kakšna krasna deklica pa je to? Jaz se ne zanimam za te prazno vernost i glede magične votle, vendar pa bi ne razžalil oni-h, ki strežejo tam, kot je storil Rocoso. Krasne deklice vzbujajo mojo ilomišl ji jo! Glas moža je po&ta»l slovesen, ko je odgovoril: — Ta dama ni ženska, ki bi vzbudila zanimanje niti v vas, senjor Gaudio! H 8 I - Bandit je prišel v za»drctge. Njegov glas je bil pomešan s porog-Ijivorstjo, ko jo navihal brke ter vrgel glavo nazaj. — Jaz nisem tako priprost, kot ta vojak! Moje izkušnje so ne naučile, da ugaja romantika ban-ditstva 'bolj dobrim damam, kot pa ueprrdanieem. Te deklice iz go&tilen so le preveč familijarne z greš-riki kot sem naprrmer jacz. Zlcfonost pa daje posebno mikavnost najbolj pobožnim! Videli bomo! i-: I Hfl H I Dezerter se je nežno zasmejal vtsjvričo njegovega ranjenega sa-inoljubja. — Ko jo boste videli ter se nahajali v njeni navzočnosti, se boso umaknili nazaj, kot smo se mi, — kot volkovi, — ki nenadnv. zagledajo lovca, — jo rekel mož na -njegovi desni strani. — Ona ima velike oči, pod čudnimi obrvmi. Krasna je, a oblečena v pripro- obleko redovnice. Kadar se ozre -direktno v vas, kar se pa red-kdaj zgodi, vas obide čiulen streljaj! Vi .prestanete ter se čudite,— ne da bi vedeli čemu. Vi ste kot kamen ter čakate, dokler se lie o- glasi ter »e ne morete premakniti, dokler ne obrne svojega »pogleda ——- - J>r,x- ..„| ; B * ' II Gaucho je pozabil na svoje brke ter se naslonil naprej, na svo-i sedlu. — AJi J® general čutil na isti način, ko je zrl nanjo? — je vpra- i • • . A i Tn potem se je*ta medved z otro-! planini, prav zapr\*a s teto kosma- , 1 u ' u" ' tinko. In to srečanje ni bilo ničjk°m lgral Trtu in hiši prav prijetno. lur°! tako Izpovedovala služ-J -r, . .. . kmja, dokler ni spet odšel. *'Muj- 1 ripetilo se mi je to vročega no- .»» i * i - 1 lik°: ° 1,rblj7kem - r."^. T na j-' k0 ^'iedved i l utvZ ZZ S' je jeseni paslo vcasi kar po sest --« - J skupaj na divjih hruškah. Medved je miroljuben samotar, ki se človeka najrajši ogiblje. Njegovo stališče napram 'človeku je čisto pravilno: Pusti me na miru, saj ti tudi jaz nič nočem. V resnici ne vem primera, vsaj dokazanega ne, da bi se medved kdaj sam od sebe lotil človeka. Kar takole pripovedujejo, to so same bajke. In gotovo tudi tista dva medveda, ki sta raztrgala vseh 42 hudobnih dečkov, ki so zasmehovali starčka Elizeja, nista storila tega iz lastnega nagiba, ampak na višji ukaz. Službeno takorekoe. — Kaj drugega pa je, kadar je medved ranjen ali drugače kaj razdražen ; takrat Bog s teboj, brate, če te dobi v svoje strahovite šape, s kremplji, ki so kakor jekleni srpi! Na medvedu je simpatično tudi to. da kadar ubija, ubija spodobno, usmiljeno: en udarec njegove mogočne šape, in -vse je končano. Dočim volk, ta mesar i na najgrše, najgrozovitejše načine, trpinči svoje žrtve brezsrčno. Videl sem kravo, ki ji je volk iztrgal iz živega telesa, iz ledij kos mesa. O-čividno ni bij niti lačen, ampak je storil to 3golj„iz krvološtrva, v svojo zverinsko zabavo.... Medved ni tak. On si vzame samo, kolikor potrebuje, da si ute-Ši glad. Seveda, nič ne rečem, tudi pri medvedih so izjeme, kakor pri ljudeh. — pa se urajma včasi kakšer* izprijenec, kriminalen tip, ki ga je treba iztrebiti. Meni je medved vedno impopi-ral že zaradi orjaške svoje mo'ii. Čudovita je ta moč. Na loVu Tia Zvezdi-planini sem videl medveda, bas obiral maline, ki iih le bilo i i i . , ' J Jt UJ1U pogledal nazaj, potem pa ga je aa-tam.vse rdeče. Puško in nahrbt- -i - tV -- i • ., grnila suma. Prišel je bil samo, mk sem bil obesil na drevo slekel i i i -t -i •• _ ..v da se enkrat vidi milega pnjate- tudi suknjič, zavihal rokave in se t - i - i . 1 . . 1. , Ija svojega detinstva 111 da vza- tako lepo miroljubno že precej ča- 1 , , J 1 J ! me slovo za vedno.... sa pasel po gostem robidovju. ko j je čez jaso naenkrat prilomastila' je medved in ni za- medvedka z dvema mladičema, služil» da je 11a tako slabem glasu Vrag vedi, odkod so so vzeli — a pri ^eli. Pa saj je največ le naenkrat so bili tu. In jo ubirali od loveev tako razvpit kot strašna naravnost dol k meni. Toda kakih in nevarna zverina. deset korakov nad menoj so zavili i Ranimljiv0> Medveda ustreliti v stran, in vse bi bilo dobro, da se to je imenitna sn-ar Zvabiti med„ ni t ust i h:p en'medvedek zapletel da na kakf) mrhovino in pa tam v robide in zavekal kot otrok. Bli- z ykoke varna pr,že po6iti Ali skoma se je stara okrenila — in pa gatakolepričakati nad njegovim takrat je zagledala mene. Pa je go- brlo„oin takrat> kadar prv:- spet tovo mislila,da sem jaz malemu kaj pri]e2e vpn ^ veg kriliežljav in zalega storil, zakaj votlo je zaren- od do]^a zimskega spa-čala in se dvignila pokoncu — ko maj pet korakov od mene O — ! nja, pa mu od zgoraj dol zavra t no pognati strel v glavo. Hip sva si pogledala v oči, jaz T , , , . , Junaško pa je to, kakor le na- v njene togotne, strahotne, ona v . . . T ~ v t "a redil moJ PriJatelJ Blagoje izpod moje prestrasene obupne.... In se TT., ... , , 0 J * , ' . v itoroga, ki je, ko sta se nenado- danes sem prepričan, da je uprav . . . , j ma srečala z medvedom, kar me- ta moi obupni pogled ganil med- . .„ . _ „ . ^ , • 1 - -m tebi nic sprožil vani svojo vedkino srce — ženska je le zen- J ,. 1 , . , staro zarjavelo s sano, s katero bi ska — da me ni naskočila, mene -A, . ' , l , komaj ubil mačko, m sta se nato siromaka brez vsakega orožja, am- ' . 1 ? .. . z medvedom spopadla. O, to le pak se je spet pomirila m se na- . 1 .. , , • bil res boj na zivigenje jn smrt, to s svojima otrocicema naglo iz- J . J. J . .. „ . „ iz katerega je Blagoje, hvala svo- gubila v goščavo. Ustrasil pa . ® J. * tako da mi 'e otem po- -Jemi1 nozu« sicer izs°l zmagovalec, sem se a -o, a mi je — ampak kakšen. Bo5e moj, kak- stalo slabo. K . . , » , sen! Tri mesece je ležal Blagoje 1 Marsikaj bi vam vedel poveda- v bolnki da ^ ga zdravniki m0J b o medvedu, kralju in gospodarju ^ za fiiIo spet zakrpatL 1 samotne divjine, in to več dobre-, Jn ^ ^ ^ ^ ^^ ga nego slabega. Tudi ganljive' prestrašeT10 prekriža. Blagoje zgodbe vem o njem. jpa fie ^ fQ ni- ne zmeni. Kaj? ^ V Fojnici so mi gozdarjevi pri- -ie mal° popačen obraz in drugo, j povedovali o mladem medvedu, ki Sani° da 3e sree ^^ živo> srcej so ga imeli pri hiši. Bil je čez junaško, in da so oči ostale zdra-vse dobrosrčn amrcinica in z do- ve> o^'*1 sokolje, pa hvala Bogu! mačim sinkom sta si bila neloč-;- ljiva tovariša. Nekoč pa, med-j ved je bil tedaj že precej odrasel J-ADVERTISE in "Glas Naroda". VSEBINAt Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, Id dela predsednike Pes Deset ekivertmentoT, ki m pretresli svet Sovražniki športa ▼ starem veku Izgubljena Kolmnbina Thomas Alva Fiflss« Poganka Nov triemf SoveSkega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k Možje, Id kopljejo prensc Trideset let Mozambiqna Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate is vsemi?Ja Ford in njegevi delavci Mrtvi v vinogradn Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne I plača CITAJT Slov.-Amer. Koled 13. marca: President Hardlna. Cherbourg 14. marca: Muenchen, Bremen Paris. Havre (Velikonočni lalat) 'IS. marca: Olympic. Cherbourg 15. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conta Grande. Napoll. Genova R DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: Paris 14. marca; 5. april^. He de France 29. mar.; 19. apr. France 3. maja; 24. maja.