/Ir H/* g W €/* HI—-HO IW»
NO. 178
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O. WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1953
LETO Lm —VOL. un
Radost Amerike nad veliko volilno zmago v Zapadni Nemčiji
Predsednik in državni tajnik pravita, da je ta zmaga veliko večja kot sta si drznila pričakovati.
DENVER. — Predsednik Eisenhower in državni tajnik Dul-tas sta oznuačila ponovno izvolitev nemškega kanclerja Aden auerja, ki je bil izvoljen z ogromno večino glasov, za večjo fcmago “kot smo se je drznili
iPričakovati.”
Državni tajnik Dulles se je razgovarjal s časnikarji po dve 3n pol ure trajajočem razgovoru s Predsednkiom Eisenhower jem 10 oemških volitvah in drugih zu-Panjepolitičnih zadevah.
Dulles je dejal, da je iz ponov-Po izvolitve Adenauerja razvid-^°> da Nemčija odobrava in so-.®luie s politiko treh zapadnih ^ Združenih držav, Velike Ntanije in Francije. Dalje je ulles izrazil upanje, da bo ta N^ga dovedla do združenja Nemčije in do končnega združenja Evrope.
. Državni department v Wash-^ngtonu je prav tako izrazil svojo zadovoljstvo nad izidom voli-tev v Nemčiji, rekoč, da pomeni a zmaga indorsiranje demokrat-e obnove in “nekompromisno °Pozicijo sovjetskim namenom.” Dulles je v Denver ju tudi de-_a > da sta on in Eisenhower raz-ravljala o ponovnem sporu gle-.e 1jrsta, ki je nastal med Jugo-avijo in Italijo. Dejal je, da 1 bilo nobene “oficielne spre-^Pombe v stališču Združenih dr-^av, ki so ga zavzele leta 1948 in a katerim podpirajo idejo, da se rne celotna jadranska svobod-,na zona Itaiji.”
^D.alje je Dulles povedal časni-^ Dem, da sta z Eisenhower jem
ra?haVl-ala tudi 10 K°re;ii 111 k°'
bni-Nv ki se jih bo podvzelo za 1 icno konferenco.
■j . ar Se tiče izmene vojnih u-državni tajnik de-zad .n^ma nikakih dokazov, da ^^jojo komunisti še kake a-nske vojne ujetnike.
SODNIK VINSON JE UMRL
Predsednika Vrhovnega sodišča, ki je bil star 63 let, je zadela srčna kap
WASHINGTON. — Fred M Vinson, predsednik Vrhovnega sodišča Združenih držav od leta 1946, je včeraj nenadoma umrl Zadela ga je srčna kap. Ob smrti je bil star 63 let.
Umrl je v svojem stanovanju v Sheraton Park hotelu ob 3:15 zjutraj, kmalu nato ko je prihitel poklicani zdravnik.
Vinson je bil ves čas pri dob rem zdravju. Večer poprej je odšel s svojo ženo in sinom zdrav k počitku.
Z njegovo smrtjo je zdaj iz praznjeno prvo mesto sodnika Vrh. sodišča izza Eisenhowerje-vega nastopa vlade.
Slišijo se že razne spekulacije, tako na primer tudi ta, da bo predsednik Eisenhower imenoval na njegovo izpraznjeno mesto predsednika Vrhovnega sodišča Earl Warrena iz Californi-je, ondotnega republikanskega governerja, ki je že pred dnevi naznanil, da ne bo več kandidiral za governerski urad.
---_o-----
lz raznih naselbin
l3BARBERTON, o. — v nedeljo ton ^ek^embra bo imel barber-]ja . l°vski klub zaključno stre-na katero vabi prijazno he • 0stale slovenske lovske klu-h],.1/1 PN j atelje. Streljanje bo na Povem strelišču v Rittman.
pan^BBOR, — Louis Srdu j ^ Marcella Rd. v Clevelan-ii	dalj časa bolan pri svo-
Ceia na Rt. 1 — Box 181.
Jbpalriacija kitajskega Senerala
Pia<f°UL’ Koreja- — Osma - aa je v
ar-
nedeljo repatriirala generala Woo Che Poveljnika prve kitajske Generala so zajele a-Chorv 6 Čete 12- iuliia 1952 Pri
bvadn °?U‘ Njegov;o zajetje je ar-a ohranila tajno.
HaSkegg
ariPadeP
mm
Vremenski
prerok
pravi:
di	toPl° danes, tako tu-
Odhod voj. ujeinikov v nevtralno zono k "izpreobračanju"
Prvi ujetniki, ki nočejo nazaj pod komunistično vlado, so pričeli prihajati v nevtralno zono.
PANMUNJOM, Koreja. — Za-
Mladina je naredila zgago na rdečem pikniku v Clevelandu
V Sovjetiji so delavci srečni,! dobro oblečeni in hranjeni, je dejal urednik Daily Workerja.
CLEVELAND. — Mladina, ki je metala kamenje in prazne kositrne škatlje od konzerv z bližnjega holma na piknik v Parmi, je naredila kakim 200 tovarišem, prijateljem Sovjetije, ki so se tamkaj zbrali, precej sitnosti in zgage. Ta piknik so imeli tovariši v nedeljo popoldne.
Fantiči so pobegnili, preden je dospela policija. Sponzorji piknika so namenili čisti prebitek kakim šestim časopisom ki podpirajo in zagovarjajo ,komunistično stvar. Glavni govornik na pikniku je bil Joseph Clark od uredništva Daily Workerja v N. Yorku, ki je opisoval svoje bivanje v Sovjetiji od leta 1950 do etošnjega maja. Dejal je, da so vsa poročila o suženjskem delu in o slabih življenjskih razmerah v Sovjetiji, zlagana.
Dejal je, da so bili doseženi o-gromni uspehi v izboljšanju življenjskega standarda. Sovjetski delavci so dobro oblečeni in dobro hranjeni in plačujejo nizko najemnino. Rekel je, da je osebno preiskal, koliko je resnice na poročilo AFL, da so izven Kijeva v Ukrajini tri velika suženjska taborišča. “Vse, kar sem u-gotovil, je bila velika agrikulturna skupnost in soseska, kjer so bili vsi delavci srečni in zadovoljni”, je dejal.
Slovenska pisarna
6116 Glasa A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
DANES prično otroci razprodajati vstopnice za igro “Kaplan uveni Klemen” (29- sePh) Vse vstop-dobro!nice 80 D0 $R	si hoče re-
zervirati kjerkoli v dvorani ali na balkonu sedež, doplača še 50c.
SLOVENSKI ODER štev. 8 je izšel. Za boljše razumevanje igre “Kaplan Klemen” priporočamo to izredno številko lista. Cena 25c.
IZ DRUGIH DRŽAV (Pa, Mich., 111. in Wis.) so se napovedali gosti za igre “Kaplan Klemen.” Vse izvenclevelandske goste opozarjamo, da si lahko po pošti rezervirajo sedeže v dvorani. Plačajo šele ob prihodu v Cleveland. Za rezervacijo pišite na našo pisarno.
SEJA Lige v petek zvečer ob 8. Vabim vse odbornike in pri j atelje. — Matt F. Intihar, predsednik.
VAJA (Kaplan Klemen) danes celo tretjo dejanje, jutri 4. dejanje. Točno ob 7. — Režiser.
NEMČIJA BO TRDNO STRNJENA Z ZAPADOM
Kancler Adenauer je izjavil, da poslej ne bo šlo veČ samo za združitev Nemčije, temveč tudi za osvoboditev vzhodnih nemških bratov. — Velika poparjenost med komunisti, od katerih ni bil niti eden izvoljen. — Sovjeti pravijo, da je izid volitev posledica “terorja” nemške zapadne policije.
Novi grobovi
Rose Hollis
Umrla je Rose Hollis, rojena Picelj, z 1133 E. 147. St. Zapušča moža Bernarda, sinova Ro-
vezniki so pričel pošiljati včeraj lkerta’ Georgea ter mater Mrs. protikomunistične severnnkn- fose vRlbar- Pogreb pokojnice
bo v četrtek ob 10. v cerkvi sv.
‘protikomunistične severnokorejske in kitajske ujetnike v nevtralno zono, kjer jih bodo posebni komunistični komisarji in drugi rdeči blagovestniki skušali pregovoriti, da se vrnejo v svoje komunistične očetnjave.
Zavezniško poveljstvo je sporočilo, da bo do 18. sept. poslanih tja 14,710 Kitajcev in 7,918 Severnokorejcev. “Pojasnjevanja”, s katerim jim bodo pričeli bistriti duha komunistični agenti, se bodo pričela v dveh tednih.
General K. Thimaya, predsednik komisije petih držav, ki bodo nadzorovale to “pojasnjevanje”, je prispel v ponedeljek v Tokio, odkoder bo z letalom odpotoval v Korejo.
Japonski padalci
TOKIO. — Japonska bo ustanovila zbor padalcev (paratroopers), ki bo štel 5,000 mož.
WASHINGTON. — Včeraj je prišel1 z letalom v Washington japonski prestolonaslednik A-kihito, katerega je na letališču pozdravil med drugimi tudi državni tajnik Dulles. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je proglasil 30-dnevno periodo žalovanja za umrlim predsednikom Vrhovnega sodišča Fred M. Vinso-nom ter odredil, da se imajo vse zastave na federalnih poslopjih v tej debeli in v inozemstvu izvesiti na poldrogu. TEHERAN, Iran. — Samo v Teheranu je tajna policija prijela nad 500 komunističnih voditeljev, odkar je novi premier general Zahedi dne 21. avgu sta odredil pogon za njimi.
Jožefa v Collinwoodu. Na mrtvaškem odru leži v Brickman Sons Funeral Home na 7208 Superior Ave.
Frank Stopar
V torek zjutraj je umrl v Cleveland Clinic bolnišnici Frank Stopar ml., star 27 let, stanujoč na 478 E. 142 St. Tukaj zapušča žalujoča soprogo Mary, rojeno Prelc, 2 sina, Frank, star 4 leta, in Michael, star 2% leti; očeta in mater, Frank, doma iz Lokve pri Divači, in Frances, rojena Bergoč, doma iz Žej pri Postojni, teto Ivanko Macerol, sestrično Ann Marie Macerol in več sorodnikov. Sestra Frances je umrla leta 1939. V starem kraju zapušča tudi štiri strice in eno teto. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je član dr. Slov. Dom št. 6 SDZ, dr. Napredek št. 132 AFU in Euclid Veterans Club. Tri leta bil mornar v U. S. Navy v drugi svetni vojni. Bil je zaposlen kot mizar pri Benton Construction Co. Pogreb se bodi vršil v petek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ob 8:45 uri v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9:30 in nato na Calvarija pokopališče.
Razdobje Delavskega dne je zahtevalo mnogo smrtnih žrtev
Največ žrtev je bilo v državi Ohio, kjer je izgubilo v prometu življenje 21 oseb, 5 pa jih je utonilo.
SMRTNIH NESREČ tekom 78 ur trajajočega “weik-enda” ob Delavskem dnevu je bilo nad — 400.
Sedem ur pred tem, preden je bilo to 78-urno razdobje končano, je bilo 312 prometnih smrtnih nesreč, 48 utopitev in 82 smrtnih nesreč zaradi drugač nih vzrokov, skupaj 442 smrtnih nesreč.
Na cestah je bila po ena smrtna nesreča približno vsaki dve uri. še pred koncem “week-en-da” Delavskega dne je National Safety Council domneval, da bo okoli 440 smrtnih prometnih nesreč.
Največ smrtnih nesreč je bilo zabeleženih v naši državi Ohio, kjer je izgubilo v prometu na cestah življenje 21 ljudi, pet pa jih je utonilo.
BONN, Nemčija. — Kancler dr. Konrad Adenauer, ki je zmagal s plazu slično zmago, je povedal burno ploskajoči množici v ponedeljek, da bo usmeril svojo politiko v pravcu osvoboditve Vzhodne Nemčije izpod sovjetskega jarma.
“Doslej smo zmerom govorili o združitvi Nemčije. . . Ali ne mislite, da je nastopil čas, da govorimo tudi o njeni osvoboditvi? Naše prizadevanje mora biti poslej usmerjeno v smer osvoboditve osemnajstih milijonov prebivalcev Vzhodne Nemčije, ki so zdaj zasužnjeni pod sovjetskim jarmom.”
Adenauer je govoril z balkona mestne hiše 25,000-glavi množici, ki je imela v rokah goreče baklje v proslavo dneva in večera.
“Ne glede na to, kako ste vče-
raj volili, je zdaj napočil čas, da licije.
ših nedeljskih volitev bo izvaja', svoj vpliv tudi na Italijo in Francijo.”
Dimenzije Adenauer j eve zmage so tako ogromne, da so osupnile celo voditelje njegove lastne stranke in strahovito poparile njegove nasprotnike. Zmaga je bila tako ogromna, da se danes že govori v Bonu, da je bila prevelika in da ne bodo mogli izvajati socialisti proti Adenauerju nobene učinkovite opozi cije, tudi če ustvarijo kombinacijo z manjšimi strankami. Komunisti niso dobili niti enega sedeža, kar pomeni, da ob pri hodnjih volitvah sploh ne bodo mogli na glasovnico.
Sovjeti, ki so pripovedovali Nemcem, da pomeni glas za kanclerja Adenauerja — glas za vojno, se tolažijo danes s trditvijo, da je izid volitev posledica “terorizma” zapadnonemške po-
strnemo svoje vrste in se posve-
Ameriški uradniki v Nemčiji
tirno delu za osvoboditev vzhod- so zelo vzradoščeni nad to zmago, o kateri pravijo1, da bo strnila nemški industrijski in vojaški potencial s svobodnim svetom.
Neki nemški volilec je pojasnil svoje naziranje takole: “Opazovali smo Francoze, ki so ravnali napačno, opazovali smo Italijane, ki so delali prav tako napačno. Zato smo sklenili, da je napočil čas, ko moramo mi storiti, kar je prav!”
nih teritorijev. Naše smernice morajo biti vsebovane v osvoboditvi in bratstvu Nemčije in v združitvi vse Evrope.
“Jaz vam govorim kot predstavnik vseh Nemcev”, je rekel.
“Če pa hočemo doseči to, potrebujemo prijatelje in lastno moč. Nedeljska odločitev nemškega ljudstva nam je zagotovila prijatelje na Zapadu. Izid na-
Smrt sovj. generala
MOSKVA. — List Izvestija poroča, da je umrl sovjetski general Zoriš Veršinin, ki je bil ob smrti star 54 let,
Rusi ljubimkajo z avstrijskimi dekleti
DUNAJ. — Sovjetsko vojašt-je pričelo delati sestanke z dunajskimi dekleti, kar je bilo vojaštvu doslej prepovedano.
NAJNOVEJŠE VESTI
MUNSAN, Koreja. — Zavezniški člani korejske mirovne komisije so danes zahtevali od komunistov obračun o 3,404
zavezniških vojnih ujetnikih med njimi 944 Amerikancih, ki jih ni nikjer in o katerih usodi ni pojasnil.
DODATNA POROČILA naznanjajo, da je bilo ob koncu Delavskega dne najmanj 574 smrtnih nesreč. 405 oseb je izgubilo življenje v prometnih nesrečah, 70 jih je utonilo, o-stalih nesreč s smrtnim izidom pa je bilo 99.
CLEVELAND. — Centralni odbor CIO odbora za politično akcijo je snoči indorsiral kot svojega kandidata za župana okrajnega inženirja A. S. Parterja, ki je tudi kandidat o-krajne demokratske organizacije.
SALZBURG, Avstrija. — Policija je identificirala truplo nekega avstrijskega gorskega vodnika, ki se je smrtno ponesrečil že pred petdesetimi leti. Truplo je bilo zamrznjeno v ledu in popolnoma ohranjeno.
Bivži preds. Truman je govoril na Delavski dan v Delroilu, kamor sla ga povabili CIO in AFL
Mr. Truman je udaril po Eisenhowerjevi administraciji, o kateri je rekel, da je administracija za koristi velikega podjetništva, ne malega človeka.
DETROIT. — Bivši predsednik Harry Truman je; imel na Delavski dan na stopnicah tukajšnje mestne hiše govor, katerega je poslušalo 15,000 ljudi, — nadaljni milijoni pa so ga poslušali in gledali na radiu in televiziji. V Detroit sta ga povabili skupno delavski organizaciji — CIO in AFL.
Mr. ruman je dejal, da se zdi, da se je sedanja republikanska vlada vrnila k “filozofiji, da je vlada tu zato, da pomaga velikemu podjetništvu”. Bil je deležen velikega aplavza, ko je o-značil Taft-Hartleyjev zakon kot slab zakon. Dejal je tudi, da ni opazil v tem zakonu še nobenih sprememb, katere je obetal sedanji predsedik Eisenhower v svojih kampanjskih govorih.
Bivši predsednik je v svojem govoru pohvalil pokoj, senatorja iz Michigana Arthur Van-denbterga in bivšega demokratskega senatorja Moody-a.
Mr. Truman je kritiziral politiko Eisenhowerjeve administracije v pogledu gradnje hiš in stanovanj, njene nazore glede velikih javnih naprav ter njena prizadevanja za uravnoveše-nje proračuna na račun manjših izdatkov za zračno silo-, ki je naša prva in glavna obramba. Dalje je napadel zakon o olju, čigar ležišča so pod morjem ob o-balah posameznih držav, kateri
zakon daje posameznim državam pravico do tega olja.
Truman je dalje rekel, da se je tudi on vnemal za uravnovešen-je proračuna, dokler se ni pojavila nevarnost, v kateri se še vedno nahajamo. “Varstvo in zaščita proti tej nevarnosti pa je važnejša kakor vsi uravnovešeni proračuni sveta”, je rekel Truman.
“Varnost in zaščita naroda in, dežele je prva in glavna stvar”, je rekel. “Ne morem razumeti, kako more kdo tako malomarno postopati glede naše varnosti v časih, v katerih živimo. Po mojih mislih je velika in močna letalska sila, ki bi ščitila naša industrijska središča, v sedanjem času več vredna kakor pa uravnovešeni proračun.”
Nato je Mr. Truman pohvalil delavce v vzhodnem Berlinu za njihov junaški odpor proti komunizmu.
Trumana je predstavil ljudstvu governer države Michigan. Za Trumanom sta govorila tudi predsednika CIO in AFL.
------o-----
Napad na ameriški bus v Maroku
CASABLANCA. —i Neznani napadalci so streljali na neki a-meriški avtobus, ki vozi med a-meriškim letalskim oporiščem v Novcaeuru in Casablanco.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Kdo je izgubil—
Na E. 61. St. in Carry Ave. je bil najden šop ključev. Kdor jih je izgubil, naj kliče EN 1-7910. Razprodaja se nadaljuje— Trgovina s pohištvom in potrebščinami za dom Grdina in Sinovi na Waterloo Rd., nadaljuje veliko razprodajo raznega blaga po ugpdnih cenah. Podrobnejše v oglasnem delu lista. Seja—
Podružnica št. 15 Slov. ženske zveze ima nocoj ob 8. uri sejo v navadnih prostorih.
Seja—
Gospodinjski klub AJC na Re-cher Ave. ima v četrtek zvečer ob 7:30 sejo, h kateri so vabljene vse, ki se za dom zanimajo.
V bolnišnico—
V ponedeljek je bila prepeljana s Svetkovo ambulanco v St. Alexis bolnišnico Mrs. Frances Lozar z 960 E. 224. St.
Seja—
Seja Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ nocoj ob 8. uri bo na domu tajnice Matilde Ropert, 19601 Kildeer Ave. namesto v AJC na Recher Ave.
Iz bolnišnice—
Frank Jakšič, 6111 St. Clair Ave., se je vrnil iz bolnišnice. Zdravje se mu počasi obrača na boljše.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., se je rodila rčerka-prvorojenka. Vse je zdravo in veselo. S tem so postali Mr. in Mrs. Grili s Halle Ave. in Mr. in Mrs. Špenko s Calcutta Ave. stari oče in stara mati. Frank Žnidar je član glavnega odbora KSKJ in vodja atletike pri tej jednoti. Čestitamo!
Seja—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ imajo nocoj ob 7:30 sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Joseph Kokal, 15228 Saranac Rd. se je rodila punčka. Mati je v “Doctor’s” bolnišnici. Vse je zdravo. Čestitamo!
Redna seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 7:30 redno sejo. Po seji gre članstvo v Grdinov pogrebni zavod na St. Clair Ave. molit za umrlo članico Mary Turk.
Sestanek—
St. Mary’s P. T. Unit ima v četrtek ob 7:30 sestanek v Study Club Room pod cerkvijo. Sestanki bodo redno vsak drugi četrtek v mesecu.
Povratek iz Juggoslavije—
Mrs. Anna Boldan, 14401 Thames Ave., ter njen sin Joseph, ki stanuje v New Yorku, sta se na Delavski dan srečno povrnila iz Jugoslavije, kamor sta šla obiskat v Kočevje pri Krki, sestro, strica in sorodnike, s katerimi je bilo veselo snidenje. Imela sta priložnost, osebno videti položaj in razmere ter imata tudi veliko zanimivih poročil.
-------o-------
CLEVELAND. — Včeraj se je vpisalo v clevelandske osnovne šole rekordno število učencev in učenk, — namreč 107,-805. V mnogih šolah ni prostora za otroške vrtce.
WASHINGTON. — Unija stav-binskih mizarjev, ki je bila 24 dni izven Ameriške delavske federacije, se je včeraj zopet povrnila v to delavsko organizacijo.
/Ameriška Domovina
/»•’Vli	f%i— MO /VI ■

6117 St. Clair Ave.
UEnderson 1-0628
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 178 Wed., Sept. 9, 1953
za vero. Pozabljajo pa, da se muČOnci ne delajo samo z ognjem in mečem, ampak še na sto drugih načinov.
Škof Vovk je mučenec na visoki stopnji pred Bogom in Cerkvijo. Ni samo prelita kri seme novih kristjanov, tudi neprelita, ki v trpljenju ne omaga, ima enak uspeh. Prej ali slej bo prišla do tega spoznanja tudi komunistična roka, ki stiska škofa Vovka!
BESEDA IZ NARODA
*♦♦♦♦*»♦»****♦♦♦**■*♦**♦♦♦•*♦♦♦♦**♦♦♦**»» i'***********i
Jugoslovanski komunisti in Trst
Nekajkrat smo že poudarili, da šna rešitev verjetna in mogoča.” bi tržaškega vprašanja danes ne j Bebler je v Kopru dejal, da je bilo, da niso jugoslovanski ko- STO v izpremenjenih razmerah munisti v letih 1944-1947 bili ta- nemogoče in da je “Jugoslavija
P. B-ič;
Roka stiska škofa
Če škof nekomu stiska roko, ni novica in ni sploh nič posebnega. Novica bi bila in nekaj posebnega bi bilo, če bi roka stiskala škofa.
Tako je baje rekel znani Amerikanec, katoličan, Bob Considine. Bob je pisatelj, radijski komentator, časnikar, pa tudi na televižnu ga je večkrat videti. Izrekel pa je gornje besede ob neki priliki, ko je precej ostro kritiziral katoliške tednike v Ameriki, ki jih izdajajo razne katoliške škofije. Med drugim je pozabavljal nad tem, ti časopisi zmerom naprej prinašajo slike svojih škofov, seveda na prvi strani. Vsak teden se najde prilika, kajpada, da krajevni škof kakšni bolj ali manj odlični osebnosti seže v roko in mu jo stisne. Pa mora biti takoj zraven fotograf in naslednjo soboto je slika v časopisu! Ali se uredniki ves teden ne morejo izmisliti kaj drugega, kaj bolj zanimivega in privlačnega za bralce? Takih slik so ljudje že do grla siti.
Tako krepko je Bob dal katoliškim urednikom “košček svojih možganov,” kot bi rekel Amerikanec. Seveda pa ni mislil reči kaj “protiklerikalnega,” saj je mož izrazit katoličan. Le za to mu je šlo, da bi katoliške liste poskusil spraviti na nekoliko višjo stopnjo zanimivosti in poučnosti. Rekel je še marsikaj o njih, pa za naš trenutni namen je na mestu samo gornja opazka. Vrnimo se torej k njej!
V A.meriki in drugod po svetu, ki še ni padel v komunistično ‘svobodo,” bo težko najti primer, da bi roka stiskala škofa in ne narobe. Kvečjemu kak jezik se zaleti v škofa, roke se drže od njega proč. Ne pa tako v deželah pod komunizmom. Tam segajo po škofih in jih stiskajo pogosto umazane roke poedinih “tovarišev,” zmerom jih pa stiska dolga roka komunističnih vlad. In to so reči, ki po trditvi Boba Cnsidina pomenijo — novico! Pa še to menda ne bo več dolgo držalo, zakaj tudi se to spet in spet ponavlja kakor slike o stiskanju rok ameriških škofov. Da roka stiska škofa se neprestano ponavlja in postaja že — nezanimivo, ker je vsakdanje. Ali naj postane nezanimivo za nas tudi dejstvo, da komunistična roka neprestano stiska — med drugimi — škofa Vovka, administratorja ljubljanske škofije?
Slike o tem stiskanju ni, ne moremo je objaviti. Sliko nam morajo nadomestiti besede, ki poročajo o škofu in dolgi roki komunistične vlade. Škof nima miru ne podnevi ne ponoči, vedo povedati poročila. Pa to so zakulisne stvari ki že kot take ne morejo postati “novice.” Pa tudi zato ne ker so preveč vsakdanje — ali pa vsakonočne, kakor kdo Vza-Jie. Od časa do časa pa dolga roka z vladnih mest seže v Škofa Vovka m ga stiska na poseben način. Na tak način, da bi ne bila novica le za kakega Boba Cinsidina, če bi zve-uel zanjo naravnost, ampak zbudi pozornost tudi pri drugih svetovnih poročevalcih. Takoj pohitijo ž njo v svet.
Tako so nedavno prinesli svetovni časopisi, med njimi veliki New York Times, poročilo o škofu Vovku, kako ga je spet enkrat stisnila komunistična roka. To pot ga sicer ni oblila s petrolejem in tudi zažgala ga ni. Pač pa mu je naložila tako ogromen davek na škofijsko palačo, da zanj ne pomeni skoraj nič manj, kot če bi zgorela in on sam ž njo Škof j'e moral pod pritiskom te roke gladko izjaviti: Ne morem plačati tega davka! Tak odgovor je seveda dolga komu-uisitčna roka tudi pričakovala. Saj je morala vedeti, da škof take vsote ne zmore. Pa bi tudi nič ne pomagalo, zakaj prihodnjič bi šla predpisana vsota za davek še v nadaljnjo višino. Vladi ne gre toliko za to, da dobi denar. Gre ji za to, da se škofa “na lep način” znebi in prostore škofijske palače sama zasede.
Poročilo tudi ve povedati, da je dolga roka Titove vlade naložila silno visok davek tudi na zbirko, ki so jo baje nabrale župnije po škofiji za vzdrževanje škofijskega semenišča. Pri vsem svojem siromaštvu torej slovenski verniki še zmerom darujejo za semenišče! Občudovanja vredni so in nič nas ne iznenadi, ko vidimo, da si teh zbirk komunisti ne upajo drugače ustaviti kat z ogromnimi davki. Svoj čas so seveda mislili, da bo ljudstvo “pametno” in ne bo delalo ničesar proti volji vlade. Pa so se zmotili in zdaj morajo seči po drugačnih sredstvih, ko vidijo, da ljudstvo ostaja verno in hoče imeti tudi duhovnike. Vere komunisti ne morejo spraviti iz src z ukazi od zgoraj. Torej naj zbirka, nabrana v duhu vere, služi komunistom! Cela tretjina od nje naj gre za davke! Pri tem vlada pozablja, da ne bo mogla več dolgo trobiti v svet o “svobodi vere.” če niti tega vernikom ne do-vc1i. da bi vzdrževali “odprte” cerkve in ne še ukinjeno semenišče!
^ Škof Vovk je, kot poročajo časopisi, izjavil, da ne bo plačal, ker ne more, pač pa si bo poiskal rezidenco kje na deželi. Kaj mu drugega kaže? Čast možu, da toliko vzdrži in ne omaga! Naj mu Bog ohrani močne gorenjske živce! Mi se pa pripravimo na to, da bomo še slišali novice, kako v Sloveniji roka stiska škofa. Zakaj preganjanje vere in njenih predstavnikov 'e eno prvih poglavij komunističnega katekizma. Naj bo škof v Ljubljani ali kie na deželi, stiskanju komunistične roke ne bo ušel. Cinično se komunisti med seboj spodbujajo, da naj si nikar ne delajo — mučencev
ko vneti priganjači Kremlja.
Trst in Slovensko primorje z Istro je bilo obljubljeno kraljevi Jugoslaviji za slučaj, če stopi v vojno proti osnim silam.. Jugo-jodn. delitev STO-ja med Jugo^ slavija je bila ves čas na strani slavijo in Italijo. *
prisiljena, da išče novih rešitev.” Vsi ti trije so torej predvidevali samo možnost jugoslovan-sko-italijanske souprave STO-ja
zaveznikov in bi ji Trst v smi-
Kar zadeva “etnične črte” sa-
slu dane obljube gotovo pripa- me obstojajo prav tako nemaj-del. Ko se je pa Titova vlada po- ^ne razlike. Koča Popovič je n. kazala bolj kremeljsko kot Kre- pr. dejal, da je bilo “vprašanje melj sam, ji Zahod Trsta ni ma-(koridorja povezano z eno izmed ral dati.	I alternativ . . ., da bi se v zame-
Kompromis^a rešitev je bila njavo za kraje v coni B odsto-tedaj ustanovitev Svob. Tržaške-■ pila Skedenj in Žavlje, ki bi bila ga ozemlja pod pokroviteljstvom povezana s koridorjem z jugo-Združenih narodov. Tito in Mos-1 slovanskim ozemljem.” Bebler kva sta uresničenju tega pred-1 je dva tedna kasneje govoril o loga nasprotovala tako dolgo, da tem, da bi FLRJ že odstopila
črti je Bebler govoril mirno in iKdo jim bo prišel do dna, če je čun konsumentov monopolistič-
hladno, kar je italijanski tisk s šlo ogromno gospodarstvo mes'
se je Zahod naveličal in izjavil, d^ je za priključitev celotnega STO Italiji.
Ko je Kremelj vrgel Tita iz svojega naročja, ,se je položaj spremenil. Zahod ni mogel dati Trsta Italiji, če ni maral oslabiti že itak šibki položaj Tita. Tito je bil v onem času pripravljen za kompromis; zadovoljil bi se bil s cono B in nekaterimi vasmi cone A. Italijani so zahtevali vse STO. Tako je postajal tudi Tito vse zahtevnejši in trdovrat-nejši. Naenkrat se je začel zavzemati za uresničenje mirovne pogodbe, ki jo je nekaj let preje sam preprečil.
V	zadnjih mesecih so Tito sam in njegovi ministri ponovno govorili o Trstu. Stališča ki so jih zavzemali so pa precej različna. Naj jih tu navedemo.
Ob prenosu posmrtnih ostan kov Vladimirja Gortana je imel Tito v Beramu govor, v katerem je ponovno omenjal tržaški problem; ker so ga v govoru v Slavonskem Brodu menda napačno razumeli, je zato v Beramu dejal: “Vendar sem takrat govoril o primerjavi mirovne pogodbe v zvezi s predlogom predsednika italijanske vlade o tako imenovanem neprekinjenem etničnem principu, ki je za nas stokrat slabši od sprejema mirovne pogodbe, ne glede na to, kdo bi bil guverner. Tedaj sem povedal, da je konec koncev bolje sprejeti mirovno pogodbo, če se postavlja vprašanje alternativno, a oni so 'spremenili smisel mojih besed, da bi nam s tem na kak način škodovali v inozemstvu.”
V	zvezi z gornjimi besedami navaja tržaška “Demokracija” naslednja dejstva:
1.	) Tito je pripravljen sprejeti tudi mirovno pogodbo, ako mu ne uspe doseči souprave Jugoslavije in Italije na STO-ju;
2.	) Tito odn. Jugoslavija sta pripravljena Trst žrtvovati zato, “da bi to mesto moglo obstati, da bi velik del naših bratov in sestra onstran meje živel na svobodnem ozemlju Trsta,” kakor je dejal Tito;
3.	) V izjavah sedanjih jugoslovanskih vodilnih politikov ni enotnosti, kar zadeva tržaški problem.
Proti Titovi izjavi v Beramu navaja “Demokracija” naslednje primere različnosti izjav:
Babič in z njim republiški odbor Soc. zveze delovnega ljudstva Slovenije se je izrekel proti obstoju STO-ja, češ, da se za tem skrivajo “nacionalistične tendence slovenske reakcije.” Ta izjava potrjuje ozkosrčne in se-oične namene ljubljanskih ko-nističnih prvakov.
Koča Popovič je dejal: “V sedanjem mednarodnem položaju pa ne smatram, da so objektivni in realni pogoji, da bi bila tak-
Italiji ozemlje med Tržičem in Trstom in seveda tudi Trst, a v zameno zahteva odstop Skednja in žavelj ter vsega ozemlja, ki leži vzhodno in južno od tega. Bebler torej ni dal Italiji nobenih koncesij v coni B. O etnični
posebnim zadovoljstvom ugotovili.
Pričakovati je torej bilo, pravi “Demokracija,” da bo Tito v Pazinu potrdil izvajanja Popoviča in Beblerja. Pa je nasprotno s posmehom omenjal etnično črto in izjavil, da ne more pristati niti na odstop ozemlja med Trstom in Tržičem, da o neprekinjeni etnični liniji sploh ne more biti govora in če se Italijani res nočejo odreči svojih mest, ki jih imajo ob obali tržaškega zaliva, potem jih lahko dobe, toda samo kot otoke, “2-3 oazici.” S tem je nakazal, da je pripravljen odstopiti 1-2 središči, ki sta v današnji coni B, toda brez ozemeljske povezave z ostalo Italijo.
ičie primerjamo torej nedeljski Titov govor z njegovim govorom v Slavonskem Brodu in onim v Pazinu, moremo ugotoviti le eno razliko. Preje je bil Tito pripravljen Trst in še nekatera druga manjša oblana mesta izročiti kot ločeno oaze Italiji, sedaj pa hoče imeti vse sam razen Trsta, ki naj pride pod mednarodno upravo.
V zadnjih osmih letih so ti-tovci svoje stališče do Trsta že tolikokrat spremenili, da jim človek le težko verjame, da bodo dolgo vstrajali pri sedanjem. Če bo kazalo se bodo jutri požvižgali na Trst in še na marsikaj, da bodo le že lahko nekaj let paše-vali v naši zasužnjeni stari domovini.
Dr. J. B.:
Iz listov in pisem o domovini
Različne so sodbe o razmerah zlasti kraje in poneverbe pri u-
v domovini, različne po tem, kdo jih daje in različne tudi po^ tem, o čem so sodbe. Ni povsod enako, ni za vse ljudi enako. Komunisti se gotovo nimajo nič pritožiti, vsi od vasi pa gori do vrhov, do Tita na Brionih in Kardelja na Brdu. Ravno te dni so delali izlete po Dalmaciji in Hrv. Primorju in se dali pozdravljati v Crikvenici.
Mladina
Vsi, ki obiskujejo stari kraj, povedo, da je v verskem oziru slabo, zelo slabo z mladino, ki je šoli obvezna in ki je šoli odrasla. V cerkev hodijo stari ljudje in otroci, ki še ne hodijo v šolo. Verjetno, da to drži. Saj šolska mladina ne sme v cerkev, ker na to pazijo učitelji, ki morajo glede brezverske vzgoje biti vsi strogo na komunistični liniji. Kar je bilo še med učiteljstvom vernih, so jih pometali iz službe zadnji dve leti,ker so bile čistke brezobzirno dosledne. — Posebno na deželi je kontrola učitelju zelo lahka, njegova oblast pa zelo velika, saj je skoro redno tudi član vaškega komunističnega aktiva. Zato je po vaseh v tem oziru gotovo slabo, marsikje zelo slabo.
V mestih pa ta kontrola ni tako lahka in sami komunisti si v mestu tudi ne upajo toliko nastopati proti mladini zaradi verskega udejstvovanja. Zato/je v mestih celo razveseljivo, kako mladina živi lepo versko življenje iz žive verske zavesti. Piše mož, vzgojitelj, ki pozna versko življenje mladine pred revolucijo in sedaj pod komunizmom: “Lepo je v Ljubljani v cerkvah tako v delavnikih kakor tudi ob nedeljah. Naravnost ganljivo je gledati toliko mladine v cerkvi in njihovo lepo zgledno vedenje.” — “Težka SO' bila vsa ta leta in mnogokrat sem bil v skrbeh za vero v našem narodu ob strašni preizkušnji. Sedaj pa vidim, da je vsa gonja proti veri in cerkvi imela le posledico, da suhe veje odpadajo, — zdravo pa ostane in bujno raste.”
Mož, ki tako piše, piše iz last-
pravljanju splošno - ljudskega premoženja, ki ga komunistični zakoni stavijo pod prav posebno strogo varstvo, s prav posebno strogimi kaznimi. Toda kaj bodo besede in grožnje zakona, če pa je bila praksa vse drugačna ves čas v revoluciji in je še. sedaj — za vrbove. Ves čas v revoluciji je bila poglavitna partizanska delavnost — ropati in moriti. Nemci so imeli malo strahu pred partizani, pač pa so se jih upravičeno bali kmetje, ker so jim bili izročeni na milost in nemlost s svojim imetjem in svojimi družinami. Italijanski opukator je v nočeh rad prepuščal kmete partizanom in sam mirno spal v svojih utrjenih bunkerjih in mestih, obdanih od pasu bunkerjev. Partizani so celo vzdrževali z njim dobre od-nošaje pa svojih “damah” in prejemali od njega municijo, hrano, obutev in perilo, kot je na razpolago cela vrsta dokazov:
Vevče, Straža pri Novem mestu in drugod, kjer so mobilizirali kmete, da so vagonske dobave v isti noči morali spraviti z železniškega tira v gozd. Zato so se pa kmetje marsikje reševali pred komunističnim ropanjem na ta način, da so se umaknili v mesta, zlasti v Ljubljano.
Seveda je težko, da bi bilo sedaj naenkrat zločin to, kar je bilo poprej partizansko junaštvo. Res, da je že več kot osem let odtlej, vendar mnogo partizanov tistih lepih časov in še lepših navad ne more pozabiti, zlasti če gledajo, kako lepo so si znali postlati vrhovni komunistični voditelji s Titom na čelu.
Zakaj naj bi sedaj tovarištvo kar naenkrat prestalo, ko gre za uživanje oblasti, dobljeno z revolucijo!
Gen. Jaka Avšič je bil na visokem položaju predsednika mestnega odbora Ljubljane. In v tem odboru so odkrili strašne načine gospodarstva. Podpredsednik je imel pri komunalni hranilnici na svojem računu 800
milijonov dinarjev in v Trstu v'sti, to dejansko odvzemamo od banki pa še v lirah 700,000. S Plač in zaslužkov.”
Še ostreje je govoril Bakarič
ta Ljublpane, ki je sedaj menda naj večji industrij alec v Sloveniji, v velikem delu preko privatnega računa predsednika mestnega ljudskega odbora! — Celo sam general Jaka Avšič ni vedel, kako so to vodili in gospodarili, vsaj zatrjeval je. svojo nedolžnost z nevednostjo. Toda še huje pa je bilo, ko so zaprli tudi Jakovega brata, ki je bil svoje čase spreten ljubljanski trgovec. In poročilo je povedalo, da so našli pri njem v njegovi razkošni vili zlata in tujih denarnih vrednosti za več milijonov. General Jaka pa je imel smolo, da je stanoval v razkošni vili svojega brata. Tako je zopet trpel njegov glas in ugled, mogoče zopet popolnoma po nedolžnem! Kaj? Niso prinesli teh stvari samo slovenski listi, tudi v vseh drugih republikah so pisali o tem, že malo iz vzroka, ker so privoščili slovenskim ko-munstom to blamažo. Saj so se ravno slovenski komunisti z Miho Marinkom na čelu radi postavljali, da so prvi v industriji, v izvozu, v izterjevanju davkov od kmetov itd. Sedaj so jim pa v drugih republikah nastrgali korenčka pod nos!
Kriminaliteta raste med mladino. Sredi Ljubljane je bil zaklan 14-letni dijak, ki mu je morilec vzel kolo. Pa so delali tak vik in krik zaradi tega, ko so vendar pod okupacijo celo vrsto poštenih dobrih posestnikov poklali komun, likvidatorji samo zato, da bi ljudi spravili v strah in da ne bi komu prišlo na misel, da se postavi v bran komunistom.
“Delati dinarje” — geslo delavskih kolektivov
Še hujši zmaj se je pokazal in prve veličine ga rotijo in zaklinjajo, da bi se pomiril, vnesel. Kardelj in Bakarič nastopata proti njemu z moralnimi pridigami in rotenji. Kakšen pa je ta zmaj? To so delavski kolektivi, ki hočejo “delati dinarčke”, zaslužiti čim več, kakor so jim bili voditelji tako lepo obljubljali. Sedaj jim pa tega ne privoščijo in jim delajo take pridige, kot jih še niso slišala delavska ušesa.
Kardelj je še aprila govoril v Kragujevcu:	“So kratkovidni
ljudje, ki mislijo, naj se družbe;-na skupnost briga za povečanje blagostanja delovnih ljudi na ta način, da jim vedno bolj posvečuje razne socialne ugodnosti. Toda, tovariši in tovarišice, fondov za take socialne ugodnosti ne more napraviti država s pomočjo neke tiskarne, niti jih ne more prinesti dedek Mraz. Napraviti jih morete samo- vi s svojim delom, svojo proizvodnjo. — Potem jih mora država najprej vzeti vam, da bi vam jihtpotem zopet mogla dajati v obliki raznih socialnih ugodnosti.”
Da bi jih prepričal, govori Kardelj v svojo obtožbo: “Gotovo boste, soglašali z menoj, da smo tu preveč odprtih rok in da dopuščamo dosti preveč zlorab brezvestnežem, ki mislijo, da morejo živeti na tuji račun.” — Ali je mislil zaslužne voditelje? Zakaj so tako odprtih rok in dopuščajo take brezvestnosti? — Ali niso bili ravno oni sami mojstri in učitelji vseh nepošten], ropov, umorov in požigov? Res je skoro neredno, da naj danes nastopajo kot pridigarji in učitelji morale in poštenja napram družbeni skupnosti. Toda sila kola lomi in Kardelj nadaljuje: “In sedaj pogosto izgleda tako, kot da država neomejeno lahko od nekod jemlje materialna sredstva in jih deli na vse strani. Toda vsak naša delavec mora biti na jasnem o eni stvari: vse, kar trošimo na socialne ugodno-
ne dobičke, mesto da s pridnim delom povečajo donos podjetij in zlasti z več dela za družbeno skupnost povečajo produktivna dela.
Kmet pa propada
Komunistični voditelji skušajo krotiti egoizem delavskih kolektivov; sedaj so pripravili kar devet zakonskih osnutkov, da bi s 1. jan. 1954 delavske kolektive spravili v oj nice, jih krepko obrzdali. Med tem pa kmet propada pod pritiskom davčnega vijaka in neusmiljenih komunističnih aktivov na vasi, ki še vedno ne vedo nič bolj pametnega kot preganjati kapitalistične tendence na vasi.
Kaj pa pravi kmet o svojem položaju? Iz dolenjskih goric je prišlo pismo, napisano 22. avgusta: “Med vojno nam je bil dom požgan in razrušen. Sedaj imamo pa tako slabe letine, da ne moremo nikamor naprej. Lansko leto je vse pozeblo. Letos je pa še vse huje. 7. maja je sneg zapadel in je vse pozeblo. Trta je tako ozebla, da se jo je veliko posušilo. O sadju ne bomo vedeli, kakšen okus ima. — Davkov pa nam nič ne znižajo-Samo daj, naj se vzame, kjer hoče. Svojim ustom si pritrgu-jemo, da jih splačujemo. Prosil bi, če bi mi mogli kaj ponošene obleke poslati. Imam številno družino in sem v skrbeh, da bi pozimi preveč ne zmrzovali. Saj je vsaka flika dobra. Mi tako napredujemo, da že flik zmanjkuje. Tako težke čase preživljamo.” — Mož je bil gotovo pogumen, da si je upal to napisati. Gorje mu, če bi mu prišli na sled! — Drug kmet tudi toži zaradi velike draginje: “Tukaj ie tako drago, da si ne moremo nic kupiti. Saj pa tudi nimamo nič, da bi prodali. Samo enega pra' šiča redimo. Bojimo se že sedaj zime, ker nimamo kaj obuti in obleči.” Tožbe so tako težke, da človeka potare, ko jih prebira. Piše kmetica, vdova: “že de' set let tako skromno živimo, in se tako slabo oblačimo, da kma' lu več v cerkev ne bomo imeli v čem iti. Obleke in čevljev s* ne moremo kupiti, ker je vse ta' ko drago. Še za hrano je bolj hudo, ker smo ostali sami brez sinov, ki so padli. . ” Zopet vdova toži svoje gorje:	“Trkal3
sem na usmiljena srca, ko sem bila leta 1942 s svojo številn0 družino pod milim nebom, Pa sem našla usmiljenje, da so nas vzeli pod streho. . . ” Potem f°' ži, da je sin invalid, a brez P°^' pore, ko je drug sin padel, da ]e tretji sin bolan itd. “Še za sesti"0 prosim, ki so ji moža odgnm1 neznanokam in je ostala sam3 z otroki. Pa je še sama bolna-Kako naj obleče otroke, ko je bolna in je vse tako drago!”
Davke so pa tako odločno *z terjevali komunisti v Sloveni.?’ da so z 72.6 procenti izterjam1 davkov na prvem mestu v drža vi. Bosna in Hercegovina jih -ie v istem času (do konca julija J6 tos za 9 mesečno dobo) izterja la je 47.5 odstotkov. Komu111® tična agencija Jugopres pa sp° buja ljudske odbore k bolj ene^ gičnemu izterjevanju, češ da majo kmetje sedaj dosti denar.l3 za poravnavo davkov, ker so Pr° dali sadje in povrtnino in s^e nili pogodbe za oddajo žita.
Pa se oglašajo modrijani, ni več tako hudo doma: “Prep11 stimo jih same sebi!”
MONAKOVO
Neka katoliška agencija P0^ ča, da je msgr. Bucko, ki svoj čas pomožni šbcf' v v Ukrajini, sedaj je pa apoS v' ski vizitator za Ukrajine6
nega opazovannja in trezne sod-Temi računi so manipulirali, da be, da ne kaže nič posploševa- so goljufali zvezno državo za a-
ti niti pretiravati.
Kriminaliteta
Pogoste so tožbe v komunisti-
mortizacijo in fonde, goljufali pa tudi republiko Slovenijo. —
(predsednik Hrv. republike), ko je delavcem očital, da so izplačili lepe komunistične zakone o
Seveda so pa šle te transakcije samoupravi delavskih kolektivov
čnih listih zaradi kriminalitete, včasih tudi za osebne namene.'ko skušajo sedaj delati na ra-
vem
pregnanstvu, izjavil, da ne jame poročilu neke sovjetske F staje, po katerem so bili sk msgr. Slipy, msgr. Budk3^ msgr. Verhun izpuščeni n& g0 bodo. Po njegovem mnenj bili samo izpuščeni iz sl^^rSujn kencentracijskih taborišč,-pa dana možnost, da bi se li vrniti na svoje sedeže.
D*. Josip Gruden:

Zgodovina slovenskega naroda
11. Razširjanje luteranstva v posameznih pokrajinah
Le nerada in po dolgem obo-tavljanju sta Adam Ravbar in Andrej Gali odšla s svojimi četami 24. septembra z Bleda. Stanovi so se maščevali nad katoliškimi blejskimi podložniki s tem, da so 24 kmetov zaradi 2astalih djavkov v znesku 800 renskih goldinarjev vtaknili v lečo, dasiravno je bila oskrbnica blejskega gospostva, Ana Mari-la Benkovič, pripravljena vso Vs°to plačati. Eksekucija proti lateranskim kmetom pa se je zavlačevala do 1. 1589. Še le 12. avgusta istega leto poroča brik-senski škof nadvojodu, da se je 11 kmetov izpreobrnilo, 16 pa LL je odšlo proti odkupnimi zemljišč v skupnem znesku 4132 goldinarjev. Tako se je novo-versko gibanje na Bledu završi-l°s popolno zmago briksenskih škofov.
istem času, ko je grozila Nevarnost, da se poluterani blej ska župnija, je zastavila prote-stantska propaganda tudi v bliž. [‘lih Lescah. Tu je bil zaščitnik uteranov radovljiški graščak oric pl. Dietrichstein. Z nje-g°vo pomočjo se je naselil pri ^eščanski cerkvi predikant Pe-^r Kupljenik kot “plačani (pro-yisionierter) pridigar radovlji-s e§a gospostva” od tod se je ši-[11° protestantvo zlasti po Radovljici in bližnjih vasah. — uPljenik je bil sin nekega ra-bo vi j iškega kovača.
Leset le je bil katoliški duhovnik in župnik v Kovorju.
°tem ga je pa, kakor sam pripoveduje, čitanje nemških in slo-^ouskih luteranskih knjig pri-obila za novo vero. Okoli 1.
je odpadel in bil od deželnih st,
[ Lescah.
6tne plače 30 goldinarjev, Die-richstein mu je dajal 20 gol-juarjev in hrano brezplačno,
P emstvo iz okolice pa 12 gol-[marjev. L. 1571. je izjavil, da tem-	obhajancev, med
anov nastavljen predikant Dobival je od njih
v plemiče iz okolice, njih u v^bence in večino radovlji-m meščanov, ki se vsi obha-jl° pod obema podoboma. —
^adovljiška graščina je bila last ^02elnega kneza in Dietrich-
111 Jo je imel le v zastavo za‘ digal o njegovih zmotnih naukih, fleko
stva, zato je nadvojvoda Karo, 1. 1577. Julijani Kacijanar prepovedal imeti na svojem gradu sestanke krivoverce. Prepovec. seveda ni imela uspeha, ker so prav takrat deželni stanovi bili na višku svoje moči. Zato je poslej nadvojvoda delal na to da bi vsaj preprečil vpliv begunjske propagande na svoje mesto Radovljico. Z odlokom dne 22. marca 1580 je prepovedal Radovljičanom, naj ne hodi. jo poslušat v Begunje luteranskih pridig in naj odpravijo iz mestna “šepavega človeka (den krumpen Menschen), ki biva pri Požmokovi vdovi”.
Ta “šepavi človek” je bil menda krojač Klemen Bobek, ki je v letih 1580 do 1590 pridigal v Katzensteinu. Isto leto je prišel tudi ukaz, naj zapro odpadlega duhovnika Petra Kupljenika in iztirajo krivoverca Jerneja Tulčaja. Koliko so vsi ti odloki zalegli, je spoznati iz naslednjih dogodkov. Kupljenik je še več let bival v Radovljici, kjer je imel svojo hišo, in pri-digoval. Tu in tam je obiskal tudi bližnje gradove in zbirališča protestantov. Usoda ga je zadela 1. 1578., ko so ga loški lovci pri Železnikih ujeli in vrgli v ječo, čez teden dni pa tirali na avstrijsko mejo v Gorico, kjer so ga izročili patriarhovemu sodišču, kateremu je bil kot bivši katoliški duhovnik podvržen. Sam nadvojvoda je takrat pisal patriarhu, naj s Kupljenikom strogo postapa, ker je eden glavnih luteranskih kolovodij in velik upornik. Patriarhov namestnik je takoj proti njemu naperil tožbo zaradi krivover-sta in zlorabe duhovniške službe. Iz strahu pred smrtjo je Kupljenik preklical vse svoje zmote in obljubil do konca življenja v katoliški veri živeti.
Dne 2. avgusta 1587, neko nedeljo, se je vršil slovesni preklic v kapiteljski cerkvi (in colle-giata ecclesia) v laškem Vidmu. Navzočna je bila vsa duhovščina in mnogo ljudstva; Kupljenik je stal na evangelski strani na vzvišenem kraju. Preiskovalni sodnik neki kapucin, je pri-
O komunistični tiskarni v Podljubelju
V Delavskem domu v Podljubelju, ki sta ga ustanovila župnik Arnuš in dr. Lambert Ehrlich, so komunisti 14. avg. t. 1. odprli svojo tiskarno. V tej zvezi je celovški NT zapisal med. drugim naslednje: “Iz uvodne muzike posnemamo samo, da bo tiskarna res “napredna,” da bo res “ljudska” tiskarna in da bo, če povemo to tako, kakor si drugi niso upali, res komunistična tiskarna. Ob otvoritvi so se seve “gospodje tovariši,” ki so poi več let študirali tudi bogoslovje in sedaj v svoji razdvojeni duši ne najdejo pravega sorazmerja, obregnili ob Mohorjevo tiskarno in Mohorjevo družbo, ki je pač že v drugem stoletju svojega delovanja na Koroškem in na celem slovenskem ozemlju. Zanimala bi nas pač še imena onih slovenskih duhovnikov-odbor-nikov Mohorjeve družbe, ki so oili proti obnovitvi družbine tiskarne.” Mi poznamo samo enega slovenskega duhovnika, ki je bil proti, pa tudi ta je tekom zadnjega leta pod pritiskom dogodkov z dne 20. januarja 1952 Novem mestu, bistveno spremenil svoje naziranje. Vsekakor pa se nam zdi povsem nerazum-
ljivo, da “gospodje tovariši,” ki dež v krasnem gradu Leopold-
2 Posojilo (Pfandinhaber). bdi0 ^6 P° lokanjih zako-Sv . Pr°tipostavno, da si je pri-alal na radovljiškem svetu
na oblast
v cerkvenih stva-
^ako teh
jg^dvojvod3 Karol mu je to 1. žu '	iasno razložil in za-
6kgal> da mu graščino odtegne, ° ne spravi Kupljenika takoj in radovljiškega gospo-V) a' v Lhetrichstein je prosil za ^ °c deželne stanove in se tQ Pr°ti nadvojodu skliceval na °d rfa* Kupljenik nastavljen Vd eze^e> ne Pa od njega. Pra-se ie vlekla nekaj let, ne * Prišlo do odločitve. Die-
^išiStein in drugi nieg°vi so' -|eniki so vendar izprevideli,
do tla radovlj iškem svetu ne bo-napraviti varne lute-sta^.,e P°stojanke. Zato so pre-Pos 1 središče propagande na Kacijanarjev v Begu-stej ^>0sostnica gradu Katzen-Jmk (Sedaj ženska kaznilnica), sebl[ana Kacijanar, je bila po-pUsti° Vneta luteranka in je pre-
0	svojega grajskega
Za bogoslužne shode.
Posi0r
So
at°lišk
o cerkve se luterani ni-
Polastiti.
Tu sem so pošiljali
st Upali
Svoi°V* *Z Ljubljane °]o6 Predikante.
Is t ■^■uPlj onika sta pridiga-- Jurij Dalmatin in —
neki Kle-krojač iz Radovlj i-so se v Begunjah zbi-
Bobek
tau fer
. goreniski plemiči, ^ P°dložni meščani in
nato je Kupljenik sam glasno prečital preklic in ga podpisal. Odstvaljen je bil od duhovniške službe in obsojen v dosmrtno ječo. O Božiču in o Veliki noči je imel stati v spokorni o-bleki pred cerkvijo. Toda Kup-Ijenikova ječa ni dolgo trajala. Menda se mu je še isto leto posrečilo uiti. Ne motimo se, da so tudi tu kranjski stanovi imeli svojo roko vmes. Leta 1590. so mu po petindvajsetletnem službovanju dovolili pokojnino. Kje je umrl, ni znano.
Med tem je šla lutrovska propaganda v Radovljici naprej. Na čelu ji je bil mestni pisar Jakob Dinstmann. Nadvojvoda Karol je tudi tu poizkusil pomagati katoličanom s tem, da je najprej mestni svet očistil lute-ranov. Pisar Dinstmann je bil od službe odstavljen in v mestni svet so bili imenovani sami katoliški svetovalci. Vendar na verske razmere to ni imelo posebnega vpliva. Shodi v Begunjah so bili vedno bolj obiskani, tako da je Julijana Kacijanar okoli 1. 1584. hotela prirediti protestantom posebno kapelo za njihovo bogoslužje. Napravili so načrt in se dogovorili z radovljiškimi meščani in kmeti, ki so imeli pri zgradbi opravljati tlako in zanjo preskrbeti les in apno„
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Slovenska Koroška
gajanjih za avstrij. drž. pogodbo kot enakopraven zastopnik tudi predstavnik avstrij. vlade.
Za ZDA in SZ tudi Velika Britanija
Britanski vis. komisar za Avstrijo je te dni naznanil avstrij. vladi, da tudi Vel. Britanija od 1. jan. 1954. ne bo več zahtevala, da bi Avstrija plačevala britanske zasedbene stroške. Od tega dne bo Vel. Britanija sama pla^ čevala te stroške. — Sedaj čaka Avstrija samo še, da stori to tudi Francija.
Oddaja električnega toka Italiji
Avstrijske elektrarne bodo začele 29. septembra oddajati električni tok v italijansko omrežje.
V	ta namen je bila postavljena v bližini Lienza vel. transformatorska postaja. — V tej zvezi bodi še omenjeno, da se mudita sedaj v Avstriji dva zastopnika Svetovne banke, ki sta obiskala Drejšnji teden elektrarne na Koroškem. Zanimala sta se zlasti za naprave nove veleelektrarne
V	gorovju Reisseck. če dobi Avstrija zadostno posojila bo ta ve-leelektrarna dograjena v glavnem že konec prihodnjega leta.
“Solnograjski seminar za ameriške študije
Konec avgusta se je začel v Solnogradu 3. letošnji poletni tečaj seminarja za ameriške študije. Ta ustanova ima svoj
nasprotovanjem priznaval Slovencem vse njihove pravice; tudi v svojem uradnem poslovanju. Zato so se slovenski farani Vovber in št. Štefana zelo prisrčno poslovili od njega, saj je bil njihov dobri varuh in učenik dobrih 28 let.
Vesli iz Slovenije
so kot dijaki obrajžali vse farov-že in bili v svojem študiju bistveno vzdrževani od slovenskih duhovnikov, sedaj napadajo de-istih slovenskih duhovnikov. Verjetno je to višek slovenstva in dokaz “naprednostih”.”
Avstrijski odgovor SZ
V AD smo danes teden omenili, da se je 19. avg. sestal gl. odbor avstrijskega parlamenta, da se posvetuj pe o odgovoru na sovjetsko noto glede nadaljnjih pogajanj o avstrij. mirovni pogodbi. 29. jul. je namreč sovjet, vlada vprašala Avstrijo, ali podpira tako imenovani skrajšani predlog avstrij. mirovne pogod-oe, kakor so ga sestavile tri za-padne velesile. Na seji avstrij. parlamenta 19. avg. je najprej poročal zun. minister dr. Gru-ore. Dejal je, da se je zunanje politični položaj na svetu v zadnjih tednih in mesecih tako bistveno spremenil in izboljšal, da more Avstrija z zaupanjem pričakovati izboljšanja tudi pri pogajanjih o avstrij. mirov, pogodbi. Zastopniki vseh vladnih strank so se nato izjavili za odgovor SZ, kakor ga je pripravila zvezna vlada. V njem stoji, da so zapadne tri velesile že opusti-“skrajšano drž. pogodbo” in zato upanje, da ni več nobenih ovir za čimprejšnjo sklenitev avstrij. drž. pogodbe, ki naj Avstriji zagotovi svobodo, neodvisnost in mogočost gospodarskega življenja.
Po odobritvi vladnega odgovo-spvjetski vladi je gl. odbor sprejel še predlog, naj bi zvezna vlada dosegla pri vseh 4 zased-
skron. Omenjeni seminar je bil ustanovljen 1947. z namenom, da bi dobili evropski slušatelji v njem kar se da obsežno in jasno podobo o ameriški civilizaciji in ameriški družbi. Finansirali so to ustanovo ameriški zasebniki odn. amer. zasebne ustanove, funkcijo vodstvenega svetovalca pa so prevzeli profesorji harvardske univerze. Vsako leto se udeleži tečajev, ki jih seminar razpisuje, okrog 350 mladih evropskih intelektualcev obeh spolov. Seminar razpolaga med drugim tudi z izredno popolno knjižni-
Kaj tišči Domžalčane
Pred leti, ko je še stal na bistriškem mostu med Domžalami in Virom sv. Janez, je nekdo vprašal tedanjega domžalskega župana Vrečarja, zakaj drži sv. Janez prst na ustih. G. Vrečar je nekaj časa premišljal, pa le ni pogruntal. Hudomušni Ver-jan mu je nato povedal: “Sv. Janez drži prst na ustih češ, bodite tiho, da svet ne zve, koliko dolga imajo Diomžalčani.” — Domžale so hotele biti od nekdaj napredne. Imele so velike potrebe, zato tudi velike izdatke. Pod novo vlado se razmere niso dosti spremenile. Na eni zadnjih sej mestnega odbora so razpravljali o raznih potrebah občine in o sredstvih, ki so za to na razpolago. Pokazalo se je, kot tolikokrat v preteklosti, da je potreb brez števila, sredstev pa zelo malo. Za vse potrebe je na razpolago komaj 29 milijonov dinarjev. Porabili jih bodo za popravilo šol v Krtini, Ihanu, Dobu in Domžalah. — Domžalsko mestno občino so pred leti raztegnili tako, da obsega sedaj tudi stare občine Dob, Ihan, in Jarše. — Zgradili bodo menda tudi kopališče, za katerega imajo že zbranega en in pol milijona dinarjev. Radi bi imeli Dom-žalčani tudi “kulturni dom” — le kaj počno z nekdanjim Sokolskim domom, z Društvenim domom in Godbenim domom — pa jim je stvar nekoliko draga. Po načrtih naj bi tak dom stal čez 30 milijonov dinarjev, ki jih pa ni kod vzeti. Huda je zlasti sta-
co amer. del. Delovanje seminar- 'novanjska stiska. “Ljubljanski ja se razteza zaenkrat na 10 ev-J dnevnik” piše: “Poleg tega je bi-ropskih držav, one za železno za-jlo govora o tem/ da se v Domža-
veso ne pridejo vpoštev. Zgolj ■iz tehničnih razlogov med zainteresiranimi državami zaenkrat še niso Španija, Portugalska, Turčija in Grčija. Bistven pogoj za sprejem štipendije je dobro znanje angleščine. Od leta 1950, je prevzela ameriška “Charity Corporation” skrb za rastoča finančna bremena tega seminarja; njen predsednik je dekan zgodovin. fakultete rochesterske univerze Dej ter Perkins, blagajnik pa je neki amer. industrijalec, na čelu seminarskega vodstva pa je danes ravnatelj Shepherd Brooks.
Raznio
Slovensko kulturno društvo v Celovcu priredi sredi tega meseca v Kolpingovi dvorani domačo zabavo z igro in vinsko trgatvijo. — Velikovški dekan Krištof Zebedin prevzame v teh dneh šmohorsko dekanijo. Po rodu Nemec se je vendar popolnoma
lah ducat dvo — ali tričlanskih družin šopiri v tri ali celo večsobnih stanovanjih, med tem ko več sto prošenj (za stanovanja) čaka nerešenih.”
škodljivost pijančevanja
Večina obiskovalcev starega kraja ve po svoji vrnitvi veliko povedati o neizmernemu uživanju pijač. Ljudje so menda obupali nad vsem in se udali pijači. Varčevati pravijo tako nima smisla, ko je denar vsak dan manj vreden. Če si ga pa malo več privoščimo, pa vsaj pozabimo na vse težave. To so menda najobičajnejši izgovori rojakov v domovini, ki so se predali pijači. Da je čezmerno uživanje alkoholnih pijač narodu škodljivo, je stara resnica. To so spoznali tudi sedanji komunistični oblastniki v starem kraju. Začeli so lani obsežno kampanjo, ki pa ni rodila pravega uspeha. “Slovenski poročevalec” piše o tem
Danih velesilah, da bi bil pri po-priučil slovenščine in je kljub vprašanju 5. avg. med drugim
— Grand Canyon ni bil natan-le iz radovljiškega gospo- čno premerjen vse do 1. 1923.
DARILO — Leseno kočo, rojstno hišo prenekaterih slavnih Amerikancev, je tale mladi dečko iz New Yorka poklonil državnemu tajniku John F. Dullesu. Gary Lourie, 13 let, je čul državnega tajnika na TV govoriti o svoji “rojstni koči” v gornjem delu države New York, pa je napravil njen posnetek in ga osebno izročil Dullesu. Ta je izgleda z izdelkom popolnoma zadovoljen, le dimnik menda ne stoji na pravem kraju.
tudi tole: “Problem alkoholizma je v Jugoslaviji zelo pereč. Alkohol postaja naš sovražnik, ki povzroča moralni in kulturni [razvrat . . . nevarnost alkoholizma se je razširila celo med šolsko mladino . . Iz nadaljnega članka je razvidno, da oblast proti popivanju ni ukrenila ničesar učinkovitega, nasprotno pravi pisec omenjenega članka “naredili smo mnogo stvari, s katerimi .smo alkoholizem še povečali.”
Gospodarska razstava v Domžalah
V začetku avgusta so imeli v Domžalah gospodarsko razstavo, ki so se je udeležile vse tovarne in večji obrtniški obrati iz ljubljanske okolica. Poleg izdelkov tekstilnih tovaren so vzbujali
Molki dobijo delo
Boring Mill Operators
To delo je na razpolago na našem 2. šiftu
Morate biti izkušeni in sposobni sami sestavljati
11 ur vsak večer (55 ur na teden)
Visoka plača od ure tudi incentiva in nadurna plača
Obiščite naš employment urad od 8 - 4:30 — v soboto od 8 - poldne.
THE OSBORN MFC. 00.
5401 Hamilton Ave.
_______________________(182)
Turret Lathe Operators
Izkušeni in neizkušeni 1. in 2. šift 53-urni teden Air-Conditioned tovarna
ROTOR TOOL GOb
26300 Lakeland Blvd.
(179)
Ženske dobijo delo
DEKLETA in ŽENSKE
16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo
MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St
(178)
Ženska dobi delo
Išče se ženska za lahko hišno delo, pranje in likanje, en ali dva dni na teden. Kličite EX 1-3431.	(180)
Šivilje (Power) za Šivalne stroje izkušene začetnice
za delo na ženskih oblekah. Dobra prilika za novo naseljen-ke. Angleško ni potrebno.
Bloomfield Co.
2212 Superior
(180)
MALI OGLASI
V fari Marije Vnebovzete
Blizu Holmes Ave., lepa 7 sobna hiša z 4 spalnicami.
Blizu Lake Shore Blvd.
Se lahko takoj vselite, 1 družinska z 6 velikimi sobami, dvojna garaža, plinsko gretje.
Kovač Realty
960 E. 185th St.
KE 1-5030
(180)
Harmonika naprodaj
Dobro ohranjena harmonika s prijetnim glasom poceni naprodaj. Oglasite se pri Mencin na 1173 E. 61 St.	—(180)
Hiša naprodaj
Na 8707 Cannon Ave., za 2 družini, 5 in 5, odprto med tednom od 6 do 8 zv., od 1 do 8 zv. v soboto in od 10 do 5 pop. v nedeljo. Na E. 93 in Harvard.	,
Stanovanje se odda
Dva moška dobita stanovanje, po dogovoru tudi hrano. Na razpolago garaža. Slovensko naselje, v bližini avtobusna postaja in cerkev. Nedaleč od E. 185 St. Kličite IV 1-8870.
(sept. 9. in 11.)
pozornost zlasti izdelki podjetja “Remont mlinov,” ki izdeluje vsakovrstne potrebščine in naprave za mline. To domžalsko podjetje je prodrlo s svojimi izdelki celo na inozemski trg. Podoben uspeh je dosegla mengeška tovarna “Glasbila,” ki izvaža del svojih izdelkov v Anglijo in v Izrael. Jarški Pirnati so pa razstavljali svoje znane “vozičke.”
MeJH dobilo Mo
TAPC0
zdaj izbira izkušene moške
Z A
TOOLMAKERS Experimental Work Building Jigs and Fixtures
SELECT
TOOLROOM
OPENINGS
ARC 'viand
H ELI ARC WELDERS
MAINTENANCE
TINSMITH
MACHINE REPAIRMEN
J' i
Če ste sposobni vas izučimo na delu za
PRODUCTION BENCH INSPECTION HAND TRUCKING MISCELLANEOUS MACHINING
Employment urad odprt:
V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop.
V soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(182)
FORD MOTOR COMPANY
Clevelandska tovarna
sprejema prošnje od
Novih
Amerikancev
ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na
FORD MOTOR 00.
17601 BROOKPARK RD.
Cleveland, Ohio
(179)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Mirni trije odrasli iščejo 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici. Kličite EX 1-0785.
__________ -(179)
Soba se odda
Odda se spalna soba moškemu na 15634 Holmes AVe.
JOHAN BOJER:
IZSELJENCI
ROMAN
'm
m1
“Premisli se, Kal. Govoril' bom z Amerikaneem. Seveda bi vzel ženo in otroke s seboj. Tam ti bodo v dobroi pomoč. In kar se tiče denarja za vožnjo, ga bo Erik Foss gotovo posodil tistim ki so mu prav posebno potrebni Govoril bom z njim. Če odbije, bomo pa dobili drugje posojilo*. Zakaj prepričan sem, da ga boš takoj vrnil, ko si boš mola opomogel.”
Kal je pogledal župnika izpoč. čela s svojimi zlatorjavimi o-čmi. Neprestano se mu je vrtelo v glavi. Najrajši bi bil, zbežal.
“Tako torej, pa pojdi zdaj kuhinjo in naj ti dajo kaj jesti. Tukaj imaš goldinar. Vrnil mi ga bos, kadar boš posestnik.”
In župnik mu je položil svojo veliko belo roko na ramo in se potihem nasmejal. Potem je nekaj naročil v drugo sobo. Kal se je znašel pred vrati in ime’ je občutek, kakor da ga je popil nekaj požirkov preveč. '
Zdaj so govorili ljudje samo še o potovanju v Ameriko in ko-go vse bo Erik Foss .vzel s seboj. Če pa so srečali njega samega in ga vpraševali, niso zvedeli ničesar pravega. Torej — Morten Kvidal bo šel z njim? In Anton Noreng, materin ljub Ijenček? Erik je premišljal. Ni gotovo, je rekel. Ali je res, da hoče polkovnik poslati Ola Vat-neja z njim, ko bo prišel iz ječe? Erik je zmajeval z glavo. In kaj je s propadlim učiteljem Jojem Bergom? Z njim, ki nikoli ne dobi službe, ker noče misliti tako, kakor bi moral? Erik ni naravnost odgovoril. Kaj pa je s Kalom Skaretom, z ženo in otroki? Ta bo gotovo šel. Takih ljudi zmeraj potrebuje. In s Perom Follom? Ta bo tudi šel. “Seveda, saj ni nobene ovire, če jim boš ti dal denar za vožnjo?’ Erik Foss ni maral razumeti — okrenil je pogovor na kaj drugega.
A neke nedelje sredi poletja so se ljudje v cerkvi prav zares začudili, ko je župnik bral oklice. Oklical je Pera Folia, posestnikovega sina in posestnikovo hči Ano Gunnarsdatteh Ramsoy.
Ljudje niso svojim ušesom verjeli. Kar strmeli so. Ven-
dar župnik se ni popravil. V klopi pa se sedel Per sam s svojo svetlo kodrasto brado, napihoval se je in ni črhnil besede. On, pa najlepše dekle v fari! On, ki je šaril s politiko in s časniki in se ponašal, kakor da je poslanec — seveda, tudi svobodomislec je bil — neumnost vse skupaj. In zdaj naenkrat— dekle z Ramsoya. On! Ni mogoče!
Obračali so se na žensko stran, kjer je sedela Ana. Sklanjala je glavo in ni hotela nikamor pogledati. Kaj takega!
Tudi njena sestra Bergitta je sedela tam. Gledala je v tla, kakor da je je sram. Premišljevala je, čemu ji je Ana šele včeraj zaupala, kako je do tega prišlo. Zdravnikov sin, nori Klaus Broch, je bil iste krvi kakor A-na. In zdaj je morala skrivati svojo sramoto. Zato je odhajala s Perom v Ameriko.
Bergitta je sedela tam in strmela predse. Odpeljati se tako daleč in toliko videti in doživeti, je bila gotovo zapeljiva i-gra. To je bilo nekaj za Ano. Skoraj si je je Bergitta sama zaželela. Moj Bog, to je bilo vse nekaj drugega, kakor pa neprestano živeti v isti puščobi. Nekateri so bili odšli tja samo z dvema praznima rokama, tam! pa so tako obogateli, da so se| prevažali v steklenih kočijah, j To vam je bil drugačen ples ka-1 kor pa tukaj. Bog ve, ali ni Ana ujela večje sreče kakor vsi drugi, čeprav se zdaj poroča s Perom.
Morten Kvidal se je bil končno odločil. Bil je v banki in vprašal za posojilo, da bi si takoj uredil veliko mizarsko de-i laVnico. Da bi pričel sam iz' malega, mu je šlo prepočasi. Iz, tega ne bi bilo nikoli nič velikega, On pa je hotel takoj zaslužiti denarja, denarja za Kvidal. Da bi se naselil na tem, majhnem posestvu, takoj pričel krčiti zemljo in se kopal naprej maal za maalom, to bi mu vzelo vse življenje. Košček novine na koncu leta in še zmeraj ničesar za nova poslopja. Ne, za kaj takega ni imel potrpljenja, in Helena še manj. Banka ni odbila — samo pripelje naj do-3re poroke. Ali kdo bo podpi-
sal, sinu onega, ki je ponaredil podpis in se obesil? Ah, saj si ni upal iti k ljudem in beračiti za kaj takega. Zastavljena, vsa pota zastavljena. Sestal se je nato znova s svojim dekletom: “Ali boš počakala name, če grem za dve, tri leta v Ameriko?” — “Dve, tri leta, to je dolgo. Ah, ne hodi, Morten!” ■ “Ali greš torej takoj z menoj?” Ona? Da bi šla v Ameriko? Za vse ne svetu ji tega ne bodo dovolili. Ko se je Morten pošlo vil od nje, se je skoraj jokal. Hodil je po domačem dvorišču in vse v njem je divjalo. Kako je bilo to dekle ošabno, venomer je gledala zviška nanj. Venomer ga je tlačila k tlom. Ali zdaj ji bo pokazal, kljub vsemu bo odpotoval. Enkrat se mora pognati kvišku, če hoče doseči kaj boljšega. Gruditi revščino na tem majhnem posestvu, je bila neprestana muka. Odpotoval 'bo. Čez, dve, tri, štiri leta se bo vrnil z denarjem. To je bila edina rešitev.
Vendar hudo je bilo gledati mater, ko ji je povedal. Ponoči je težko zaspal. Zdelo se mu je, kakor da beži od boja, ki bi ga moral tu doma izbojevati. Pri-
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L Petrich - IV1-1874
19001 KU DEEB AVK,
jem je izpodletel. Odtrgati se od tega, kar je bilo kljub vsemu dom — za štiri leta! Dolgo je. In Helena!
Nekega večera je vzel brata Simena s seboj, da obideta polja. Bil je deček, ne še prav odrastel, vendar bil je naj starejši med brati. Odslej je moral zavzemati Mortonovo mesto. Poprej mu ni nikoli zaupal vseh svojih načrtov s Kvidalom, zdaj pa mu je pokazal veliki breg na oni strani reke, ki ga je oče kupil s posestvom vred. Tega bo treba izkrčiti in zorati. Vsega je bilo približno 300 maalov najr boljše zemlje. Korenin in kamenja je bilo sicer dosti, a ljudje so bili obdelali že slabšo zemljo. Simen bo moral pričeti tam in tam, izkopavati in orati, najeti ljudi, ko mu bo Morten poslal denar. Svetlolasi rdečelični fant je strmel v brata. To, kar si je bil izmislil, so bile velike reči. Če bo vse to nekoč prišlo pod plug, se bo lahko rediM petdeset krav in deset, dvanajst konj. Oj oj, to bo pravo veliko posestvo. Sicer se je slišalo malo neverjetno, ampak z Morte-nom se niso dale zbijati šale.
In preden sta stopila v hišo,, mu je Morten pokazal, kje bo treba zidati. Sem pride pro-
strano gospodarsko poslopje, toliko in toliko veliko; v sredi kravji hlev, pravokotno nanj, konjski hlev in skedenj. Vse rdeče pobarvano, z belimi oknicami in okvirji. In tu pred staro hišo mora biti postavljena nova hiša, toliko in toliko velika, na vsaki strani kuhinja, zadaj kamre, v sredi sobe in zgoraj cela vrsta prostorov. Prava graščina mora biti, belo prepleskana, z vrtom spredaj in z drogom za zastavo, ki se mora dvigati visoka iznad vsega. Stala sta in pozabila na mala siva poslopja. Videla sta samo še veliko gosposko hišo. “Ti glej, da napraviš svoje, ko me ne bo,: je rekel Morten, — “ko pridem, domov, bom jaz napravil svoje.”
Berit je sicer precej jokala, posebno, kadar je bila sama. Odkar je njen mož tako nesrečno izgubil življenje, je bil Morten tisti, na katerega se je naslanjala. Zdaj pa je šel svojo pot. Dolgo je hodil okrog, kakor da je poln smodnika, zdaj pa se je razpočil. Bili so dnevi, ko ni vedela ne kod ne kam, ampak nikoli ni trajalo dolgo. Nazadnje si je obrisala oči in pogledala drugam, in kakor po navadi je odkrila tam nekaj ve-
selejšega. Kaj ni zdržala, ko. so bili otroci še manjši? Zdaj je bil vsaj Simen kolikor toliko odrastel. Moralo je iti, moralo je iti. Štiri leta niso nikaka večnost. Takrat bo menda še
živela. In moj Bog, kaj pa če se vrne domov s cekini v rokah? (Dalje prihodnjič)
—-----o-----
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
50 LET
50 LET
ANGLEŠKO-
SL0VENSK0
BERILO
(DR. KERNA) je zopet v zalogi.
Po pošti stane $3.25. tudi
Slovensko-angleški slovar (Dr. Kotnika)
Po pošti $5.25
Dobite jih v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair A v*. Cleveland 3, Ohio U. S. A.

V
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA" na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten A ve., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
Ali sta prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA
[1 Frank Zalokar
ki je zaspal v Gospodu dne 9. septembra 1949
Srčno ljubljeni nam oče, šel prezgodaj si od nas.
Dober, skrben bil si nam, pogrešamo Te vsak čas.
Žalujoči ostali:
FRANK in EDWARD, sinova THERESA BUCKLEY, hči Cleveland, Ohio, 9. sept. 1953.
;xxxxxxyxixxs:xzxxxxxxxxxxxxxi
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Slane H.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, III.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
Zaradi 50-lelnice obstoja naše trgovine s pohištvom
NADALJUJEMO
NAŠO VELIKO RAZPRODAJO POHIŠTVA IN HIŠNIH POTREBŠČIN
Obiščite nas in izkoristite priložnost, da po zmernih cenah kupite predmete odlične kvalitete za VAŠ DOM.
NAŠI PLAČILNI POGOJI so tako lahki, da se lahko prilagode VSAKEMU BUDŽETU.
Save Eiferth *20.
lXXXXXXXX^X YXXX	YXH^^X'XXT YTY?
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
POROČILO IZ PRVE ROKE — Zahodnoberlinski župan Ernest Reuter se razgovarja z Nemci iz po Sovjetih zasedene Vzhodr^e Nemčije, ki so prišli v Zahodni Berlin iskat živilske pakete. 1
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monstrance.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1290
Cleveland 3, Ohio
Seak/
CGOLDEN SLEEP ,
INNERSPRING MATTRESS SALE!
Feature* found only in $59.95 mattresses are yours for $20 less! You really must tee this amazing Sealy value to believe it!
Hurry! Quantities are limited!
IMAMO na zalogi še izvestno količino teh modrocov, zato je to odlična priložnost, da napravite dobro kupčijo in prihranite $20.00, če kupite pravi in pristni Sealy “Golden Sleep” modroc . . . Primerjajte ta modroc z drugimi in videli boste, da ima iste kvalitetne posebnosti, kot drugi modroci, ki jih prodajajo po $59.95 . . . VENDAR tako poceni dobite ta modroc samo sedaj, v teku naše VELIKE jubilejne RAZPRODAJE . . . Zato ne odlašajte, ampak nas obiščite ŠE DANES . .
ANTON GRDINA IN SINOVI
FURNITURE DEALERS
15301-03 Waterloo Road RENMORE 1-1235
ODPRTO: v pondeljek, četrtek in peitek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan
DAJEMO EAGLE ZNAMKE irTJTnJTJTTmjTJTTLrmJTTLrLT^TjTjHJirLT^a.T-TLl
K. S. K. JEDN0TA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po V/2% obresti nečlanom po obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS