POŠTNINA PLAČANA V GOTO^ PRI POSTI 64290 TRŽIČ
čevljar
glasilo tovarne obutve
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Bračičeva 4	Letóf^KXI '#A m** a, > » ■ ..'••• november 1991r V % ši'
	tržič
Mreža okrnjena
Poslovalnica Vinkovci. Bila je nekoč.
Posledice vojne
V	Mreži doživljajo v zadnjem času velike spremembe. S Srbijo so prekinjene vse komunikacijske zveze, zato je prišlo do celotne prekinitve s poslovalnicami. Večina poslovalnic ožje Srbije se je združila v podjetje PEKO Niš, medtem ko so se poslovalnice, ki smo jih imeli v najemu, v glavnem priključile trgovskemu podjetju OBUĆA Beograd, ena pa Centrotekstilu Beograd. Manjše število poslovalnic se je samostojno registriralo v mešana podjetja, vendar je njihova usoda zaradi nezmožnosti nakupov blaga pred velikim vprašajem nadaljnjega obstoja. Poskušamo obdržati stike z večjim delom teh poslovalnic, vendar prav zaradi komunikacijskih problemov ta stik vsak dan bolj slabi.
V	ostalem delu bivše Jugoslavije smo v formuliranju novih mešanih podjetij. Najdalj smo v Bosni, kjer smo pred dnevi že registrirali mešano podjetje MODERNO s sedežem v Sarajevu. V to podjetje je zaenkrat vključena samo ena poslovalnica. Pričakujemo, da se bo v to podjetje vključil večji del bo-
sansko hercegovskih poslovalnic, razen Banja Luke, kjer je predvidena ustanovitev svojega, mešanega podjetja.
Na Hrvaškem predvidevamo ustanovitev štirih mešanih podjetij in sicer: v Zagrebu za ožjo Hrvaško, na Reki za Istro, v Splitu za Dalmacijo in v Osijeku za Slavonijo. Ta podjetja so tik pred registracijo na sodišču.
V Makedoniji predvidevamo ustanovitev enega mešanega podjetja za vse makedonske poslovalnice.
Odprto in nedorečeno je vprašanje formiranja podjetja v Črni gori, kjer je zaradi srbskega vpliva vprašljivo, če bomo uspeli z registracijo na enak način kot drugje.
S formiranjem podjetij hitimo, saj brez nove organiziranosti bi težko računali na kolikor toliko normalno poslovanje v teh enotah.
Prodaja v Mreži je v teh razmerah otežkočena iz dveh razlogov:
1.	rapidno zmanjšanje kupne moči v Sloveniji, medtem ko so
2.	pretrgane komunikacijske vezi z bivšim delom Jugoslavije.
Vojna, ki še kar naprej divja na Hrvaškem ni brez posledic tudi za naše prodajalne.
Poslovalnica Vinkovci je poškodovana, trgovina izropana, kako tudi ne, ko pa tam divjajo naj hujši boji.
V javni razpravi je predlog za ustanovitev odškodninskega sklada v podjetju. Pravila in pogoje poslovanja bo obravnaval in sprejel delavski svet. Doslej smo bili kolektivno nezgodno zavarovani pri zavarovalnici, zaradi hitre inflacije in glede na nizke premije, pa so bila izplačila v primeru nezgod, predvsem pa dnevne odškodnine, minimalne.
Po preveritvah izplačil zavarovalnice našim delavcem smo ugotovili, da smo koristili le malenkostni znesek od višine vplačil. Glede na to smo se odločili, da ustanovimo lastni odškodninski sklad, kjer bi imeli dejansko enake pravice kot pri kolektivnem nezgodnem zavarovanju, vendar za nižjo premijo — članarino.
Za izplačila odškodnin bo
Poškodovana je tudi poslovalnica v Osijeku, za Dubrovnik pa ne vemo, ker so prekinjene vse zveze. Zadar in Šibenik naj bi ne utrpela posebne škode, z gotovostjo pa tega ne moremo trditi, ker se boji nadaljujejo.
jamčilo podjetje, ki bo tudi skrbelo za ohranitev realne vrednosti sklada. Sredstva, ki ne bodo koriščena za osnovni namen (izplačilo odškodnin) bo začasno koristilo podjetje za financiranje poslovanja, izjemoma pa se bodo koristila tudi za posojila članom sklada ter za druge namene skupne porabe.
Predvsem bodo poenostavljeni postopki uveljavljanja odškodnin, saj bodo izvedeni v podjetju. Sklad bo izplačeval odškodnine zaradi nezgod pri delu in izven dela ter v drugih primerih, kot to določajo pogoji sklada.
Član sklada bo vsak delavec podjetja, razen če bo podal pismeno izjavo, da ne želi oz. noče biti član sklada.
Več o poslovanju sklada smo opisali v Čevljarjevih obvestilih.
Poslovalnica Zadar. Zaenkrat brez poškodb.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiitiiHnHiiiiiiimiiiiHiiiiHiiimifflnimif
Odškodninski sklad
Presežki delavcev
Anton Rozman (ZSSS)
Že dalj časa se izvajajo aktivnosti na področju racionalizacije dela in zmanjševanju stroškov materiala, dela in kapitala. Na nekaterih področjih smo še prebogati, to velja predvsem za režijo. Z analizo dosedanje sheme je bilo ugotovljeno, da je, režijskih delavcev preveč, tako v proizvodnih, predvsem pa v neproizvodnih organizacijskih enotah. Zmanjšanje stroškov poslovanja in boljša učinkovitost dela režijskih delavcev narekuje zmanjšanje števila režijskih delavcev.
Program reševanja presežnih delavcev je bil predložen delavskemu svetu v mesecu avgustu. V programu so navedeni razlogi za prenehanje potreb z navedbo delovnih mest in delovnih področij, kjer ni več potreb po delu delavcev, število in kategorija presežnih delavcev, roki prenehanja potreb in čas prenehanja potreb po delu, ugotavljanje presežnih delavcev, ukrepi za preprečitev oziroma omejitev škodljivih posledic reševanja presežnih delavcev, lista presežnih delavcev in obseg njihovih pravic in ocena stroškov za realizacijo programa reševanja presežnih delavcev.
Ob razpravi je delavski svet program potrdil v prvem splošnem delu, za naslednje zasedanje pa je odložil potrditev liste presežnih delavcev.
Na zasedanju 4. septembra je bila sprejeta tudi lista oz. celoten program. Začele so se izvajati premestitve oziroma usposabljanja za dela v šivalnici 512, kjer so prosta delovna mesta. Najbolj pereč del programa je vsekakor seznam delavcev, katerim ni mogoče trajno za-
gotoviti dela, ker ni na voljo mest, ki bi ustrezali njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim. Zanje ne obstoji možnost prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v roku 6 mesecev. Temu pravimo trajni presežki. To pa pomeni, da delavcem delovno razmerje preneha po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa.
Povedati moramo, da so na listi trajnih presežkov delavci, ki so v točkovanju zbrali najmanj točk. Pri ocenjevanju se ocenjuje: izobrazba, delovna uspešnost (kakovost in količino dela, zanesljivost delavca), skupna delovna doba, delovne izkušnje v podjetju, zdravstveno stanje in socialne razmere.
Po pregledu ocenjevanja se sestavi lista presežnih delavcev.
Kako je posamezniku, ko ugotovi, da je na listi, ni treba opisovati. Kam se človek lahko zateče? Prva pomoč je pri sindikatu, ki ugotavlja pravilnost postopkov. Od junija imamo v podjetju Peko dva sindikata: svobodni in neodvisni.
Kako si predstavljate racionalizacijo poslovanja in reševanja presežnih delavcev, smo vprašali predsednico neodvisnega sindikata gospo Ireno Šmitek-Pavkovič
in predsednika svobodnega sindikata gospoda Antona Rozmana.
Najprej je potrebno povedati, da ostanejo še sindikati, kajti sindikatov je več. Pri nas sta sedaj dva in lahko dobimo še katerega, kajti v teh časih je najboljša možnost za propagando vseh strani, saj je »demokracija«, in v tem je možnosti več kot
dovolj, pogledov na situacijo pa tudi in z malo spretnosti se lahko kdo vidi tudi v drugačni obliki in nenazadnje kot zaščitnik delavcev v obliki sindikata.
Beseda sindikat se sliši zelo lepo in v razviti demokraciji ima tudi veljavo, pri nas pa...
Utiramo si pot, po kateri so šli nekateri že pred 50 leti in več, mi pa capljamo nekje zadaj in se učimo na napakah, ki so razvite že izučile. Nekateri izmed nas so hitro ujeli nove ideje, videnje možnosti in jih prikrojili po svoje in to bo tedaj, dokler bo veljalo, da je vse tisto dovoljeno, kar ni prepovedano. Naj bo dovolj uvoda, saj od besed še nihče ni bil sit in zadovoljen. Vsi čakamo, kaj bo ukrenil sindikat. Velikokrat smo že povedali, da se v svobodnem sindikatu podjetja PEKO s takim načinom reševanja presežnih delavcev ne strinjamo. Ni na nas, da si izbiramo način in program reševanja. Program reševanja je v pristojnosti direktorja, usoda o odločanju o programu v rokah upravljanja (delavski svet). Kako je s tem, pa tudi vemo. Ne mislimo ponavljati že ničkoli-kokrat izrečene pripombe, želje, ostale možnosti ipd. Verjetno pa je potrebno še enkrat povedati, da lahko sindikat samo izreče mnenje, ki se ga na žalost v veliki meri nikoli ali skoraj nikoli ne upošteva.
Najbolj nas moti, da so vse te poteze brez ekonomske podkrepljenosti. Pri vseh ukrepih pogrešamo razlago, ki bo tak ukrep podprla. Enostavno rečemo npr. odprodali bomo tiskarno, razla-
ga je pač taka, da so- ostali cenejši. S takim odgovorom nismo zadovoljni.
Pri današnji plači ca. 220 DEM in po obljubah odgovornih se bodo plače še zmanjšale, menimo, da npr. 300 delavcev, ki predstavljajo višek (od tega jih je verjetno za odpust nekaj deset) le-ti ne bodo ogrozili podjetja PEKO. Naj si drznemo podati primerjavo npr. cena oziroma plače tistih, ki so tehnološki presežek, nas stanejo npr. toliko SLT, obresti za najeta posojila pa toliko SLT. Rezultata sicer ne vemo, razlika sigurno je in to velika. Postati PRESEŽEK v času ko država nima socialnega programa je tragedija, to pa so na žalost tisti, ki imajo zmanjšano delovno sposobnost. Vzporedno s tem, pa nočemo slišati in začeti reševati problematike tistih, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov dela. Menimo, da je teh kar nekaj.
Ni treba poudarjati, da bo sindikat uporabil vse oblike boja za zaščito pravic delavcev. Imamo še eno pripombo, kaj meni naš sindikat vemo, sedaj bi bilo potrebno iti med naše delavce in jih o tem povprašati in zapisati tudi njihova mnenja. Odgovornim priporočam, naj gredo med ljudi ob izplačilu plač in takrat bodo dobili jasno sliko, pred katero si zatiskajo oči.
Argument delovno mesto ima še veliko veljavo, vendar pri tej ceni dela zgublja. Težko si predstavljamo podjetje, ki želi biti v višjem zgornjem razredu, katerega baza je ena velika skupina nezadovoljnih delavcev.
V sindikatu KNNS pravijo, da se zavzemanje za reševanje tehnoloških presežkov kaže v delovanju in na delavskih svetih
Izobraževanje ob delu
Pri Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj je zaključila šolanje in si pridobila naziv ekonomski tehnik
ALENKA SLAPAR iz finančnega sektorja.
Čestitamo!
Strokovna
izpopolnjevanja
Življenje se neprestano spreminja in zahteva od nas, da se spremembam prilagajamo.
Spremembam se najpogosteje lahko prilagajamo samo z učenjem in z izobraževanjem, bodisi pri opravljanju del v podjetju. Le tako pridobivamo nova znanja in spretnosti, razvijamo nova stališča ...
Strokovnjaki Rimskega kluba, ki so se lotili raziskave o vlogi učenja za našo prihodnost so potrdili, da ni uvajanja sprememb brez učenja. Mnoga napredna podjetja v svojo poslovnost vgrajujejo spoznanje: »UČITI SE HITREJE OD KONKURENCE, KER JE TO LAHKO EDINA, TRAJNA PREDNOST.«
Iz opisanih dejstev današnjega časa je moč ugotoviti, da izobraževanje ni več samo potreba za pridobitev osnovnih znanj in poklica, pač pa je to doživljenjski proces, za katerega moramo neprestano iskati možnosti in priložnosti, da lahko sledimo in se prilagajamo spremembam.
V podjetju Peko so omenjena spoznanja že več let zasidrana v sklepih in zaključkih najvišjega poslovodstva, ki namenja izobraževanju bodočih in že zaposlenih delavcev veliko pozornost in potrebna sredstva ter vlaganje sredstev spremlja in sproti aktualizira smernice za delo.
Plodovi takega spoznanja in dela se kažejo v veliki pripravljenosti in zavzetosti zaposlenih za vse potrebne oblike in vsebine strokovnih izpopolnjevanj doma in v tu-
jini. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je različnih seminarjev, tečajev in posvetovanj udeležilo 406 zaposlenih.
125 zaposlenih je strokovno izpopolnjevanje opravilo v različnih izobraževalnih organizacijah v Sloveniji. Vsebinsko so bila izobraževanja usmerjena predvsem v spoznavanje sprememb povezanih s sistemsko ureditvijo in novostmi na različnih področjih (davki, plačilni promet, poslovanje s tujino, kakovost, vodenje, informatika).
7	zaposlenih se je izpopolnjevalo v tujini in sicer jezikovno v kombinaciji s spoznavanjem poslovanja firm poslovnih partnerjev ter vzdrževanjem strojev.
206 zaposlenih se je izpopolnjevalo v podjetju in sicer na seminarjih za sekalce, av-tokontrolorje, modelirje, poslovodje, na različnih računalniških seminarjih .. .
V organizaciji IC Peko je septembra začelo z delom 68 slušateljev 2 začetnih in 2 nadaljevalnih tečajev nemškega jezika ter nadaljevalnega tečaja italijanskega jezika. Povprečna ocena takega 90-urnega tečaja je bila z všteto literaturo po septem-berskih cenah 4.000 SLT, cene izven podjetja pa so več kot 100 % višje, ne da bi v znesek šteli prevozne stroške, če bi se slušatelji na tečaje vozili izven občine.
Po vsebini pestro in po številčnosti visoko udeležbo zaposlenih v različnih izobraževalnih procesih v podjetju je bilo že dalj časa težko usklajevati z razpoložljivimi prostori. Najpogosteje smo
Tečaj nemškega jezika
za namene izobraževanja koristili sejne in vzorčne sobe ter občasno prostore ZKI Tržič — enota DU Tržič.
Z letošnjim šolskim letom smo pridobili učilnico, tako da bo časovna organizacija izobraževanj bistveno lažja kot doslej, obstoječa učna
sredstva in pripomočke bodo predavatelji zaradi bližine lahko pogosteje uporabljali in kar je najpomembnejše — prostor je primeren za dosego primerne učne klime z obstoječega prostora za računalniško izobraževanje.
Marija Meglič
Gospa Tamara Savnik z učenkami
Tečaj nemškega jezika
V novi učilnici je ob ponedeljkih nadaljevalni tečaj nemškega jezika. Vodi ga gospa Tamara Savnik iz Kranja. Z učenci je izredno zadovoljna. Pravi, da je skupina prijetna in prijazna. Marsikje so skupine zadržane, ker so iz vseh oddelkov in nivojev. Tečaj je kombinacija pogovorne in poslovne terminologije. Tečajniki se naučijo predstaviti podjetje, predvsem pa svoje področje dela. Poudarek je na besedah in igranju različnih vlog (receptor, natakar in podobno). Prejšnji ponedeljek, na primer, so obravnavali pošto; od prihoda v podjetje do odgovora tistega, ki mora na pismo odgovoriti. Potrebe po znanju tujih jezikov so vedno večje. V Peku je motiv tudi to, da
veliko sodelujemo z Nemčijo. Tečajniki se dobor znajdejo že od začetka. Imajo korajžo in nimajo treme, tečaj je enkrat tedensko. Nemščina je težak jezik. Ko je tečaj zaključen, ne bi smelo ostati pri tem, ampak je treba nadaljevati vsaj v kratkih oblikah za osvežitev in utrjevanje znanja, lahko tudi v taki obliki, da tečajnik dobi načrt, ko snov predela in osvoji, se dobi s predavateljem, da skupaj predelata nalogo.
V navadi je bilo, da se tečaji organizirajo na splošno. Treba pa bi bilo izbirati ljudi po meri, ugotavljati potrebe in tečajnike nabrati po novem ključu prilagojenem potrebam, ker so le tako motivirani.
Dedek
Mraz
Tudi letos bo sindikat pripravil darila in igrico za otroke delavcev Peka. Čeprav Dedek Mraz ni morda več tako popularen, bi bilo škoda, da bi otrokom odvzeli veselje. Če se bo doma pojavil tudi Miklavž bo zadovoljstvo toliko večje.
Stanovanjsko gospodarjenje po novem
V oktobru je bil uveljavljen prvi iz skupine lastninskih zakonov Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91). S tem zakonom je uzakonjen nov koncept gospodarjenja s tem segmentom nekdanje družbene lastnine. Spremembe so velike in smo jih dolžni uveljaviti v zelo kratkih rokih, tako da nam v teh dneh dela ne primanjkuje. V tem članku želimo ponovno posredovati nekaj informacij, ki bodo zanimale predvsem vse stanovalce v dosedanjih družbenih stanovanjih.
O novem stanovanj skem zakonu smo objavili že dva članka v spomladanskem času. Temeljna vsebina iz osnutka in predloga se je ohranila, povečale pa so se ugodnosti za bodoče kupce stanovanj in do konca leta je obljubljena izdaja vseh spremljajočih normativnih aktov.
Zakon v posameznih poglavjih ureja sledeča področja: lastninskopravna razmerja, upravljanja v večstanovanjskih hišah, najemna razmerja, varstvo pravic, naloge in pristojnosti, nadzor, privatizacijo stanovanj in podjetij in kazenske določbe. Vsi postopki so predpisani podrobno in logično, tako da smo dolžni ravnati po predpisanih formulah in s pridobitvijo nekaterih obveznih podatkov, lahko vsakemu izračunamo obveznosti v več variantah.
Imetniki stanovanjske pravice so postali najemniki stanovanj za nedoločen čas. Lastniki stanovanj so na zahtevo imetnikov dolžni prodati stanovanje v skoraj vseh primerih. Lastniki so rokovno ostro obvezni reševati vse primere v predpisa-
nem času. Rok za pripravo in realizacijo prodajne pogodbe je 30 dni.
Pravico do nakupa stanovanja s popustom ima imetnik pravice, ali po njegovem pooblastilu njegov ožji družinski član v roku dveh let. Interesent je dolžan vložiti zahtevo za odkup, skupno z zapisnikom o vrednotenju stanovanja, kopijo odločbe in dokazilom o državljanstvu, pri lastniku stanovanja. Lastnik je dolžan stanovanje prodati ali dokazati neupravičenost interesenta do nakupa.
Informacije o lastninjenju in tudi druge posredujemo tekoče in že pripravljamo prve prodajne pogodbe v referatu za družbeni standard in pravni službi podjetja.
Brez tendencioznosti tudi lahko zapišemo, da so pogoji za nakup stanovanja najugodnejši sedaj na začetku in da je kupec zaščiten z zakonom tudi za primer nezmožnosti odplačevanja. Posvariti bi bilo potrebno le pred najemanjem neugodnih kreditov za polog pri nakupu stanovanja.
Z vsemi najemniki, ki ne bodo želeli ali mogli kupiti stanovanja, bomo takoj ali v roku šestih mesecev sklenili najemno pogodbo, v kateri bodo podrobno določene pravice in obveznosti najemnikov in lastnikov. S sklepanjem teh odnosov bomo pričeli kasneje tudi zaradi tega, ker bo predhodno potrebno urediti pogodbe z upravniki stanovanj in vzpostaviti sistem upravnikov. Tudi na področju najemnih odnosov bodo bistvene novosti glede odnosov med strankami, vsi najemniki pa imajo zajamčene pravice za nedoločen čas.
Kot je bilo v tekstu že poudarjeno, teče predhodno obdobje, ki bo veljalo od dveh mesecev, do konca leta 1993. V tem času bo potrebno urediti vse neurejenosti tega področja in vzpostaviti z zakonom določena razmerja. Razumemo negotovost in bojazen vseh vpletenih v te postopke, čeprav je potrebno aktivnosti vsestransko podpreti, saj nov zakon dejansko prekinja dosedanje brez-
zakonje tega področja. Sedaj so podane možnosti za pravičnejše in uspešnejše reševanje številnih nerešenih stanovanjskih primerov v naši državi in med našimi delavci in le želimo si lahko čimhi-trejšega uveljavljanja novih odnosov. Prav pa bi bilo, da bi tudi naše podjetje izkoristilo zakonske možnosti in finančno podpiralo tu zaposlene pri reševanju njihovih stanovanjskih stisk.
Kako do čim bolj ugodnega nakupa.
Takih pisem smo veseli
Spoštovani gospod direktor!
Že od svojega 35. leta dalje imam težave pri izbiri čevljev. Zaradi široke noge le s težavo dobim čevelj, ki bi mi bil prav in v njem pri hoji ne bi imela bolečin. Pri pogovoru z ženami, ki imajo podobne težave, sem velikokrat slišala o načinu prodaje čevljev v tujini. Pripovedovali so mi, da ima v tujini (npr. Avstrija) večina trgovin s čevlji poseben oddelek za prodajo čevljev, ki so namenjeni bolnim nogam. To se mi je vedno zelo čudovito, le da se za nakup v tujini nisem odločila, ker nisem hotela zaradi nakupa mojih čevljev nadlegovati moža. Čevlje si le redko kupim, saj mi že deset let to ni več užitek, ampak muka.
Večina čevljev, ki jih izdelujejo naše tovarne, ima preozek podplat — širina za bolno nogo mora biti 9 cm — poleg tega pa so pogosto izdelani iz pretrdega usnja, ter tako za mene neprimerni.
Trgovine s čevlji niso več tako polne kot nekoč, ker imamo vsi čedalje manj denarja za nakupe, pa vendar se odnos prodajalcev ni spremenil. Se posebej mi, ko imamo bolne noge bi potrebovali več nasvetov in pomoči s strani prodajalcev. V Grčiji je prodajalka pogledala kakšno nogo imam in mi prijazno pripravila več parov čevljev, poleg tega pa mi je pri pomerjanju še pomagala, da mi je od te ustrežljivosti postalo že kar nerodno. Tega pri nas ni!
Opravljam poklic medicinske sestre in v šoli so nas učili, kakšna naj bi bila zdrava obutev. Lahko rečem, da je po naših trgovinah veliko obutve, ki iz zdravih nog naredi bolne.
Pri delu s pacienti se mi pogled pogosto ustavi na njihovih nogah in opažam, da imajo le redki po štiridesetem letu lepo oblikovane, ozke noge. Veliko ljudi ima deformirane prste — zaradi preozke obutve —, veliko ljudi ima kostne izrastke, boleče noge zaradi sprememb v sklepih prstov nog (artoz), otekle noge ima veliko ljudi bodisi zaradi srčnih, ledvičnih bolezni ali bolezni ožilja. Vsi ti ljudje trpijo enako kot jaz v starih, razhojenih, na pogled ne več uglednih čevljih, v katerih pa lahko vsaj hodimo. Nove čevlje si ne kupimo, ker za NAS NI ČEVLJEV in ne da ne bi imeli denarja zanje.
Za pisanje tega pisma sem se odločila, ker bi želela, da ga prečitate tako vi, ki vodite tovarno, kot tudi oblikovalci obutve.
Iz vsega srca bi se rada zahvalila za prizadevnost in trud tistemu oblikovalcu, ki je ustvaril model ANGELA — art. št. 57167/060. Model je udoben, mehak, lahek, ima primerno visoko peto in poleg tega je lepega videza. Zelo dobro je tudi to, da ste ga naredili tudi v vmesnih številkah.
Priporočila sem ga svoji mami, ki ima tudi težave pri nakupu čevljev, zaradi bolečih prstov nog; kupila jih je in je z njimi prav tako zadovoljna.
Predno sem naletela na ta čevelj, sem tri ure hodila od trgovine do trgovine in nikjer niso imeli primernega čevlja zame. V eni trgovini sem opazila, da so čevlji z oznako Angela še posebno skrbno izdelani, vendar je kar nekaj modelov imelo za mojo nogo previsoko peto (s tem preveč obremenim sklepe prstov nog in to mi povzroča bolečine), nekaj pa jih je imelo pretrd opetnik.
Pripomniti moram, da sem se do teh spoznanj dokopala sama in da mi v nobeni trgovini niso prodajalci svetovali, naj se odločim za probo kakega čevlja iz programa Angela, ki so oblikovani za občutljivo nogo.
Lep pozdrav Danica Lovrenčič
Vabilo v gore
Plan izletov v letu 1992
januar—februar: Vrata — zimski
marec: Raduha
april: Turni smuk
maj: Gore, Kopitnik
junij: Kepa
julij: Cmir
avgust: Grintovec—Kočna september: Sonnblick september: Špik
oktober: (zaključek) Notranjsko hribovje
Nobeni gori, naj bo še tako čudovita in zaželena, ne velja žrivovati človeškega življenja.
Felix Germain
Konec oktobra smo zaključili letošnji program izletov naše planinske sekcije, ki je obsegal izlete:	na Lisco
947 m in Bohor 1024 m v Zasavju, na Vršič (turni smuk) Mangart 2678 m, Jalovec 2643 m v Julijskih alpah, Mone Cavallo 2239 m v Karnijskih alpah, po grebenu Košute in Paški Kozjak 1108 v Karavankah. Pri prečenju Košute od Košutnikovega turna 2134 m do Velikega Urha 2088 m se je izkazalo, da so bili stalni udeleženci dobro pripravljeni za tako zahtevno turo, ki smo jo zaključili v prijetnem vzdušju na Kofcah.
Ob tej priložnosti vabimo sodelace, da se nam skupaj s svojci pridružijo na izletih,
ki nam dajo veliko poleta, zagona in novih spodbud za vsakdanje življenje.
Z zaključkom organiziranih izletov pa nikakor ne bi smelo biti konec našega udejstvovanja v gorah do poletja, ko predvidevamo težje ' izlete, na katere moramo biti fizično in psihično pripravljeni. Pri izbiri izletov pa moramo upoštevati naše znanje, sposobnosti in opremljenost, primerno letnemu času. Jeseni in pozimi si bomo preskrbeli toplejšo obleko in obutev, ter se tudi informirali o oskrbovanosti koč in zavetišč. Pri hoji lahko s pridom uporabimo smučarske palice, katere se moramo naučiti pravilno uporabljati, pri zahtevnejših zimskih turah pa uporabljati cepin in dereze. Seveda pa si znanje nabiramo tako, da se v začetku pridružimo izkušenim planincem ali se vsaj
Gora bo kmalu premagana
Naši petdesetletniki
Ob srečanju z Abrahamom čestitamo našim sodelavkam in sodelavcem:
HERMINI OMERZEL in MARIJI LEBIČ iz obrata Trbovlje
MILANU GRAŠIČU iz nabavnega sektorja MARIJI UHAČ iz poslovalnice Pula SILVI ŽURAN iz montažnega oddelka 521.
oskrbimo z nasveti in podatki o določenem terenu. Če se bomo odločili zahajati v gore tudi jeseni in pozimi, bomo spoznali vse krasote gora. Podatke o oskrbovanosti in prehodnosti zimskih poti pa bomo dobili v planinskem društvu ali pri organizatorjih planinskih izletov v tovarni.
Zavedati pa se tudi moramo, da v gore lahko hodimo le zdravi. Bolni ali takoj po bolezni se ni primerno odpravljati v gore. Že navaden prehlad nam vzame večji del moči in preden se prvič po daljšem presledku podamo na zahtevnejši izlet, se je dobro posvetovati z zdravnikom.
Za vsak izlet pa moramo imeti zamisel in željo, katero uresničimo z načrtom, narejenim doma. Obsega pregled vseh nadrobnosti, potrebnih da gremo na pot z mirno vestjo, da bomo storili vse, kar je potrebno za varen potek izleta in srečen povratek.
Naučimo se hoditi v gore skozi vse leto, ker bomo le tako kos vsem naporom v naslednjem poletju, ko načrtujemo več težjih izletov. Višek pa naj bi bil vzpon na 3106 m visok Sonnblick v Visokih turah.
Na koncu želimo vsem čimveč lepih dni v našem lepem gorskem svetu.
Rožič Jože Planinska sekcija
Zahvale
Ob smrti dragega očeta
JOŽETA GORTNAR
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz RE za cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
sin Iztok z družino
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darilo in prijaznost, ki ste mi jo nudili med bivanjem v vaši sredini. Vsem v obratu družbene prehrane pa še naprej želim veliko sreče in dobrih malic.
Eva Kožar
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka PGP zahvaljujem za prelepo darilo in vam želim obilo osebnega zadovoljstva.
Enako želim vsem bivšim sodelavkam in sodelavcem iz oddelka RPS in vsem, ki sem jih spoznala v delovni organizaciji kot dobre sodelavce.
Vsem skupaj še enkrat prisrčen pozdrav.
Marija Keršič
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz sekalnice 510, posebej pa iz oddelka oblačenje peta se iskreno zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu. Vsem želim veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.
Ivanka Fišteš
V sekalnici sem dobro leto dni bila, a kmalu sem kopico dobrih si prijateljev našla.
Ob odhodu iz vaše sredine se najlepše zahvaljujem za prelepo darilo in šopek, gospodični Olgi Ahačič za prelep portret. Enako hvala Majdi Zupin za tople besede in za vso pozornost, ki me bo spominjala na vas vse, ki smo skupaj premagovali lepe in težke trenutke. Zahvaljujem se Janezu, Marku, Franji, Nataliji, Lidiji in Sonji za lepo darilo, ki mi bo vsak dan na steni zvonilo.
Vsak si želi dočakati ta dan v upanju, da bi bile težave čim manjše. Vsem želim še veliko zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja.
Micka Grguraš
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem oddelka 521 najlepše zahvaljujem za šopek in lepo darilo.
Vsem želim mnogo zdravja in veselja pri delu.
Marta Ušeničnik
Delavski svet
17.	zasedanje delavskega sveta je bilo v sredo, 6. novembra. Navzočih je bilo dvajset delegatov. Seje se, zaradi znanih dogodkov na Hrvaškem, nista mogla udeležiti delegata iz Zagreba in Splita.
Informacijo TEKOČA GOSPODARSKA GIBANJA je podal generalni direktor. Osnovni problem gospodarjenja v izredno zapletenih in stalno spreminjajočih razmerah je krčenje prodaje. Domače tržišče se je zožilo takorekoč čez noč. Močan padec prodaje povečuje zaloge, finančni obračun pa je obremenjen, vendar kaže na pozitivne premike. Nadaljevati je potrebno z vsemi aktivnostmi za povečanje izvoza in oblažitev negativnih posledic zoženja trga ter negativnega vpliva spremenjenih pogojev gospodarjenja.
PROGRAM REŠEVANJA PRESEŽNIH DELAVCEV je bil predmet razprave na prejšnjih zasedanjih, potrjena je bila lista presežnih delavcev, za katere ni mogoče trajno zagotoviti dela in seznam delavcev za katere je predvidena razporeditev na dela in naloge v proizvodnjo. Poročilo o realizaciji in spremembe programa reševanja presežnih delavcev pa je bilo na tokratnem zasedanju. Od sprejetja sklepa je namreč prišlo do nekaterih sprememb. Nekaterim delavcem je bilo zagotovljeno delo v oddelku 535, nekaj jih je zavrnilo prerazporeditve, nekaj jih je zapustilo podjetje z odpravnino, nekaj pa jih je prenehalo z delom na lastno željo. Poročilo o realizaciji in spremembah na delavskem svetu ni bilo potrjeno, ker zanj ni glasovala več kot polovica članov delavskega sveta.
Dva delavca sta podala
ugovor zoper sklep o razporeditvi na druga dela in naloge (iz paketa presežnih delavcev). Za enega je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen, za enega pa sprejet.
Člani delavskega sveta so dobili obvestilo o »naslednjem paketu« trajnih viškov. Pri tem velja omeniti, da so v pretresu vsi oddelki po vrstnem redu.
Potrjene so bile spremembe pravilnika o osebnih dohodkih. Spreminjajo se poglavja o nadomestilih za čas čakanja na delo začasno presežnim delavcem in nadomestilo za čas »odpovedanega roka« trajno presežnim delavcem.
Sprejete so bile spremembe pravilnika o izobraževanju, ki določajo študijski dopust za priprave na izpit in zaključne izpite, diplomo in strokovni izpit.
Prodajni sektor je pripravil predlog za odpis inozemskih terjatev.
V Republiki Hrvaški BiH in Makedoniji bomo ustanovili podjetja z večinskim deležem našega podjetja.
Budučnost je od 1. julija letos samostojno podjetje. Stanovanjska in druga izven poslovna sredstva so ostala za prenos iz poslovnih knjig Peka v poslovne knjige Budučnost.
Imenovane so bile inventurne komisije za inventurne popise osnovnih sredstev, drobnega inventarja, gotovih proizvodov in nedovršene proizvodnje.
Odobreno je bilo dodatno stanovanjsko posojilo iz sredstev za strokovnjake.
Delegate iz proizvodnje je zanimalo, kako smo oskrbljeni v proizvodnji, ko bo zaključen program Beneton in kako bo potekala prodaja stanovanj. Proizvodnja je pokrita z naročili, čeprav pa
Novoletno srečanje upokojencev
Tudi letos bomo za upokojene delavce Peka pripravili NOVOLETNO SREČANJE. To bo v soboto, 21. decembra. Kot vsako leto bodo upokojenci dobili denarno nagrado in stenski koledar.
V obratu družbene prehrane bodo pripravili
skromno zakusko, posebej zanje pa bo pripravljen priložnostni kulturni program.
Srečanje je priložnost, da se srečajo nekdanji sodelavci in prijatelji, da poklepetajo in obujajo spomine na čas, ki je mimo.
vemo, da brez težav ne bo šlo. Po veljavnosti novega stanovanjskega zakona, ki omogoča odkup stanovanj, smo vse ki stanujejo v stanovanjih Peka obvestili o pogojih nakupa.
Na seji je bila bogata razprava predvsem v tistem delu, ko je bilo govora o tehnoloških presežkih. V razpravo so se vključevali največ predstavniki neodvisnega sindikata. Da zasedanja delavskega sveta ne bi bila predolga predvsem zaradi razprav je predsednik predlagal, da se sindikat vključi že v pripravi »liste« pripombe in predloge pa priloži gradivu. Na 10. vprašanj, ki jih je zastavil neodvisni sindikat bo generalni direktor odgo-
voril na način, ki bo določen kasneje. Končni povzetek razprave je:
Poslovodna stran bo zaradi zmanjševanja stroškov še naprej vztrajala, da se režija zmanjša. Posledica tega so prerazporeditve in tehnološki presežki. Sindikat bo ščitil in branil delavce kar je seveda prav.
Člani delavskega sveta imajo težke naloge: kako glasovati, da bo najbolj prav? Strokovnim službam, ki predloge pripravljajo je treba zaupati. Ko pa se pojavi ime in priimek na listi viškov pa je odločitev, vsaj s človeške strani, težka. Mandat delavskega sveta traja do januarja 1992, ko bodo nove volitve.
V oktobru, mesecu požarne varnosti so naši gasilci izvedli dve mokri vaji: v Poliuretanu in matični tovarni.
čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna PEKO — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Po mnenju Republiškega sekretariata za informiranje z dne 1. marca 1991, št. 23—91 je glasilo oproščeno plačila temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.