štev. 7 — Letnik VIII. PTUJ, 18. februarja 1955 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UKEONISTVO iN UPKAVA: mj raCSCBNOVA UUCA 7 — TELEFON STBV. IM — CEKOVM RACDN PKJ NABOONl BANKI PO0KU2NICA PTUJ STEV M3-T-2M - UBEJUJt UBtDNlSKI ODBOB - ODGOVOBNI UREDNIK JOŽE VBABl - BOKOMSOV Nt VBaCAMO - TISKA MABIBOBSKA TISKABNA V MABIBOBU LETNA NABOCNINA SOO DIN. POLLETNA 25« DIN. CETBTLBTNA 125 DIN PoStnIna plaftana ▼ eotov\n\ Cena din 10.— Zadnji dnevi v bistvo medna- rodne polit ke n''^o prinesli več- jih iznenadenj. Vsekakor pa je v ospredju političnega dogajanja še vedno j FRANCOSKA VLADNA KRIZA ki so jo doslej skušali rešiti že neodvin desničar Pinay, ljud- ski republikanec Pilimhn in so-' cialist Pineau. Prvoimenovana sta se po nekaj dnevnh posku- sih s ' e tavljanjem vlade morala predsedniku republike zahvaliti za zaupanje, ki jima je bilo dano z nalogo sestaviti novo vlado, medtem ko se soc Pineau s tem še vedno ukvarja. Po zadnjih ve- steh, ima Pineau dokaj realne izglede na uspeh. Zanimivo je, < da so izgledi postali stvarnejš' | šele potem, ko je objav 1 Pineau \ program ^voje bodoče vlade 'če ' jo bo ieveda sestavil). Opazoval- ci poudarjajo sUčnost mandatar- jevega programa s programom, j ki ga je imel bvši predsednik vlade Mendes-France, katerega prav tako vabijo, da naj bi vs/o- p 1 v novo vlado in poslal celo njen predsednik. Socialrt Pineau pri sestavlja- nju vlade ne posr.ema svojih predhodnikov P.naYa in PtlimV- na, ki sta 'kušala doseči kom- promis med posameznimi parla- mentarnim skupinami glede o-eb nos ti v vladi, pač pa Men- des-Francea, ki se je pogajal ne- po^^redno s poUtičnimi osebnost- mi samim'. Tako je -^nezasUSan« Mendesov način se^^tavljanja vla- de, nad katerim so se svoječa^no tako zgražali, našel svojega po- snemalca. Ce bi hoteli povedati kaj o NOVI SOVJETSKI Vi^ADl k: jo je sestavil na predlog se- kretarja CK Hruščeva maršal Dulgan n in v kateri je (kot zad- nji podpredsednik) tudi bivši predsednik vlade Molenkov, bi morali reči, da so se motil tisti, ! ki so mii.lili, da se je v medna- rodni politik v SZ nekaj izpre~ menilo. To je sicer razvidno že tudi iz iame namokr^tične zjave Malenkova ob njegovem odhodu, ko govori o zastajanju kmetij- stva, in iz drugih izjav o zastajanju težke industr je, ki da jo je baje zanemarjal in kar da je, kot ie to shši v zadnjih dneh, odklon na desno in izdajstvo<^. Torej »nič novega v deželi Sovjetski«, vsaj kar se I če lakih izprememb, ki bi pomenile ubla. žitev v odnosih do ostalega sve- ta, vsaj zapadnega in kar se ta- ko očitno kaže zlasti na položaju OKROG FORMOZS l^jer je stanje še vedno zredno nevarno in kjer bi lahko kakšni nepremišljeni koraki izzvali brez- ivgledno katastrofo. Kitaj'':k oba- li najbližje otoke so ncer s po- močjo ameriških ladij spraznili .n Cangkajškove vojake odpe- ljali na Formozo, vendar s tem silurcija še ni rešsna, ker so m.ed obalo in Formozo še drugi otoki, glede katerih ni jasnosti, al so ob\eženi v formoško-ameriškcm obrambnem paktu ali ne in ah bi jih v prmeru napada Kitajcev Amenkanci branili ali ne. Glede na dejstvo, da smatra- jo Amerkanci Formozo za bi- stveno točko v svoji pol tiki in da govori Cu En Jaj vedno glas- neje o fpolreb' osvobodiJve vse- g je na dnevnem redu tud' ta predlof KK. Ptujslca VajensVa S..- vidno napreduje Ptujska Vajenska šola je v zadnjih letih do?egla viden na- predek Nedvomno gre večji del zaslug za ta u?peh zboljšanemu odnosu vajencev mojstrov in tu- d'j staršev do šole Posebno se je zboljšal odnos do šole Opaža £e namreč, da miselnost, da mora biti obrtni pomočnik sposobnej- ši in da mora njegovo znanje do- segati znanje abso'venta nižje srednje šole, počasi, zato pa tem- bolj zanesli vo prodira v obrtni- ške vrste, posebno v vrste va- jencev. Večji del sedanf'h vajencev ima predpisano šolsko predizo- brazbo in so le še tu in tam po- trebni spregledi pa še to samo za en razred, če seveda to dovoli Svet za pro?veto n kulturo. V tem pogledu pa je treba obrav- navat- še sta''išče nekaterih star- šev, katerih otroci ne morejo na- predovati v nižjih razredih gim- nazije, ko menijo, češ, za obrt bo še vedno dober. To stališče se seveda ne sklada s predpiisi, ki veljajo za sprejem vajencev v učenje v obrtni stroki, in bo v bodoče mladinca ali mladnko nemogoče dat; v uk, če ne bo imel predpisane šolske i7obrazbe. Odnos do Vajenske šole pa so 'zboIjšaU v veliki mer; tudi obrtni mojstr.. Mojstri so zainte-. rcsirani na tem, da doseže vaje- nec predpisano znanje v učni do- bi in da je po njej sposoben sa- mostojno ooraviti določeno delo v delavnicii. Kljub Sedanjemu ugodnemu stanju pa ne bo odveč povezave med šolo, domom in mojstrom še poglobiti. V ta nrmcn so uči- telji na Vajenski šoli sklenili, da bodo ob skovali vajence v delav- nicah, pa tudi na domovih ter tako spremljali delo in življenje vajencev skozi vso učno dobo. firfiilšk' problemi v kratki V letu 1954 je bilo siklenjenih 105 učnih pogodb za vajence v obrti. V pogledu vključevanja mladrne v uk so bile v lanskem letu iste težave kakor vsa prejšnja leta. da je namreič pri- manjkovalo učnih mest. To po- manjkanje je zlasti veliko pri učnih mestih za žensko mla- dino in je b-.lo v preteklem letu sklenjenih samo 16 učnih pogodib z vajenkami. To vprašanje bi bilo laže rctšljivo ediino s sodelovanjem obrtnih zbornic v sosednih okrajih, ki bi naj vajence kri- tičnih strok med seboj izme- njavale, da bi se sicer prazna vajenska mesta v našem okraju spopolnila z vajenci iz drugih okrajev in obratno. ★ V istem letu je bilo razve- ljavljenih 71 vajenskih učnih pogodb. Vendar vsa ta prdci- njena učna razmerja ne izha- jajo iz tega leta. Precejšen del te prekin-itve datira iz prejšnjih let, pa mojstri prekinjenega razmerja niso registrirali. Naj- več prekinitev gre na rovaš sa- movoljnega zapuščanja učnega j mesta, pa tudi zaradi slabih [ uspehov v vajenski šoli. ★ F^uiska vajenska šola ima v prvem razredu 81 vajencev, v drugem 65, v tretjem 64 — ali skupno 210 vajencev. ' Letošnja 15-dnevna pred-^ vojaška tabor en ja bodo pod šotori v teiku so priprave za 15- dnevno taborjenje mladincev predvojaške vzgoje, ki bo men- da letos maja meseca pod šoto- ri na pkrimernem zemljlsiču, z lastno kuhinjo, s poučnim in za- bavnim dnevnim programom in s praktičnimi vojaškimi vajami ob sodelovanju najboljših in- štruktorjev, rezervnih oficirjev in podoficirjev s po^dročja ptuj- skega okraja. 2e dolgo časa si želijo mladin- ci pTedvoja.ške vzgoje skupno z instruktorskim kadrom tako obliko taborjenj, ki bodo posre- dovala čimveč teoretičnega zna- nja in praktičnih izkušenj, ob- enem pa tudi nekaj razvedrila. Rezervni oficirji in podoficirji, ki so izvajali učni program predvojaske vzgoje, so se zave- vx;atia» iu, Ui Sne Utuo iu^noi.- i...^ri|rw] iIjO UV.iU*aU, Ud Ot^Uji- ^aric, zumu. pa uiiU^juuj-e, kci uioi^o iJiM.itijUjid au&vm> ostčiu iisiiiiJUUiuauv CkUUC OiMiiUV. IUjO. iAL^tiiudua aa uiiuolniti te načrte, če- prav se mora boriti s pre- cejšnjimi težavami. Res je, da ljudska oblast v precejšnji meri podpira delo te organizacije, ki pa šteje precej člarvov, in ta sredstva nikakor ne zadoščajo. Zato Si pomaga Počitniška zve- za z zbiranjem lastnih sredstev. Tako je organiziral lani n. pr. Glavni odbor v Ljubljani last- no loterijo ter organiziral za člane krožno potovanje po Ju- goslaviji. Tudi letos bo izvedel podoben naičrt. Okrajni odbor PZ v Ptuju pa se je odlO'čftl. da t»o priredil letos, 3. aprila, v Ptuju tombolo, katere čisti dobiček bo name- njen izključno članom posamez- nih družin PZ v ptujskem okraju. S pomočjo teti sredstev namerava namreč okraln' od- lx»r PZ v Ptuju priredatj krož- no potovanje po Jugoslaviji ter letos na ta način omogočiti šte- vilnejšim mladincem, da bi se spoznali z lepotami naše domo- vine. Da bi okrajni odbor PZ lah- ko izvedel to nalogo, se je obrnil s prošnjo na ptujska in okoliška podjetja. Reči moramo, da so nekatera z razumevanjem FKKiprla te prošnje ter okraj- nemu odboru pomagala z raz- nim blagom in materialom. Ta podjetja so: Panonija, Zelezn'- na pri Dravi, Veleblagovnica Merkur, Slavica, Konus, Delta, Rožnik. Železniška delavnica, ki so se posebej izkazala in se jim odbor za darila v polni meri zahvaljuje. Ostale pa prosi, da ga podpro v njegovih prizadevanjih. Mladfna bo znala ceniti takšno požrtvovalnost ter jim bo hvaležna! Dosedanji člarji Prešernove dni7be. OBNOVITE ClMPREl NAROČNINO Za L 1956 (300 din za p^t knjig. 20 d=n za po^frirno, 50 dia za doplačilno knjigo)! Stran ? Ptuj, 18. februarja 1955 Hajdinske šolske razmere v I. nollelju je bdi dosežen na hajdinski osnovni žoli le 56'/» uspeh, dočim je izdelalo v vseh šestih oddelkih tiikajSnje nižje gimnazije povprečno le 43'*/o di- jaikov. Te dosti prenizke števil- ke niso zadovoljile niti naSega šolskega odbora, niti DPM, ob- činskega Ijudsikega odbora, star- štev, najnaanj pa seveda oba učdteljska zbora vn tajništvo za prosveto pri OLO. Oba učiteljska zbora sta se 8 polnim čutom odgovonv>sti po- globila v to nerazveseljivo pro- blematiko nažega mladega rodu in dognala, na nosi glavno kriv- do ugotovljenega stanja dejstvo, da ima šest osnovnošolskih od- delkov popoldanski pouk, ki ga moramo v zimskih mesecih za- radi oddaljenosti naših učencev zaključiti že pol ure pred časom. 2e stara modrost o »rand uri« nas uči, da je popoldanski čas zelo neprikladen za težko du- ševno delo zaradi prirodne funkcionalne sposobnosti člove- ških organov (možganov!), ki Jo dopoldanske ure (zlasti jutranje) pospešujejo, popoldanske pa za- virajo in hrome. K temu nega- tivnemu dejstvu se neizogibno pridruži še to zlo, da prihaja večina »pKjpoldanskih otrok« v šolo brez primernega, zadostne- ga, ali siploh brez kosila, ali pa dobi kosilo neredno (danes — ja, jutri — ne). Razimiljivo je, da se morajo take prilike nega- tivno odražati pri učnem uspe- hu. Dozidava enega nadstropja. Za katerega se poteguje uprava šole in vse krajevne družbene organizacije, bi dala žolii Štiri nove učilnice, kar bi na mah skoro do popolnosti saniralo siplošne zdravstvene, higienske in učno-vzgojne prilike. Poleg navedenega so zmanj- ševale učni usipeh šole kot celo- te še: personalna sprememba v učiteljskem zboru med šolskim letom, ki je povzi^očila menjavo razrednikov, pri Cem.er so biU prizadetj! štirje oddelki; neugod- ne domače prilike naše šolske mladine. Tozadevno smo ugoto- vili: 85<'/o negativTJiO ocenjenih učencev in dijakov nima doma niti naimaniše opore in razu- mevania niti za šolsko, še manj pa za domače učno delo. Večina staršev teh otrok, prav teh otrok, se doslej še ni odzvala ' vabilu k rodiiteljskim sestan- kom; 10*/o negativno ocenjenih utčencev živi v socialno ogrože- nem domačem okolju. Nerazu- mevanje in prepiri med starši, alkoholiizem v družinah in vse- splošno ixMnanjkanje v takih družinah zavirajo normalno du- hovno rast njah(Ovih otrok. Pri petih odstotkih pa smo ugotovili duševno in telesno zanemarje- nost oz. nerazvitost in podhra- njenost. Podtalno skrit, neoprijemljiv, a po svojem vplivu kveimo de- lujoč vzrok nepovoljnega učne- ga uspeha vidimo tudi v zako- reninjeni prekupčevalski men- taliteti, ki je v tukajšnjem kra- ju tako rekoč stara »zgodovin- slca pravica«, a je marsikatere- mu učencu in dijaku mikaven zgled, kako sri je mogoče na la- hek način pridobiti denar. »Če- mu bi se torej trudil in mučil v šoli z zgodovino, s fiziko, s 6i- tanjem, s kemijo...!« Kvalitetnost in uspešnost na- šega šolskega dela zmanjšuje tudi dejstvo, da imajo posamez- ni učitelji in profesorji po 8, ce- lo po 11 ur pouka na dan, da morajo po sili prilik poleg svoje redne službene zaposlitve pouče- vat,- še v Kmetijsko-gospodarski ŠoM, v tečaju RK in v dveh i analfabetskih tečajih, da se opismeni še ona mladina, ki ni več šoloobvezna. V Šolskem oko- lišu je bilo 13 nepismenih in 11 polpismenih mladincev. Prav to delo: nadoknadenje elementar- nega znanja odraslim ljudem terja od učiteljev prav poseb- nega in hudega napora ter iz-1 črpava njihovo energijo, ki bi bila sicer na razpolago naši šol- ski mladini. Jasno čutimo, da Je pri našem šolskem delu nemalo šibkih mest zaradr: preobremenjenosti skoro vseh članov obeh učitelj- skih zborov. Enakomerno poraz- delitev že sanio šolskega dela na vse uifiiteljstvo pa onemogočajo stanovanjske in prehrambene prilike v tukajšnjem kraju. Sla- ba postavka v tej bežni bilanci je tudi to, da sedem učiteljev oz. profesorjev ne stanuje v svojem službenem kraju In se en član učiteljskega zbora vozi dne\-no v službo celo iz Mari- bora. Vsekakor Je vzrok šibkega usF>eha, vsaj v neki meri, tudi v neustrezni zasedbi razredov, ki pa se po sedanjem sestavu našega učiteljskega zbora ni mo. gla drugače urediti. Nizek uspeh v prvem polletju učiteljskemu zboru nikakor ne jemlje poguma, niti trdne volje, da bi nadaljevali v drugem pol- letju naše delo še s povečanim osebnim trudom in prizadev- nostjo vsakega posameznega razrednika, ker se zavedamo, da bomo v sledečih Šolskih mesech gradili na solidni osnovi, ki smo s4 jo pogumno in odločno pripravili s strogim ocenjeva- njem v prvem polletju. UčiteljPki zbor ima pri vsem s^i-ojem učnovzgoinem delu vso moralno in dejansko podporo pri vodfilnih funkcionarjih ob- čanskega LO, šolskega odbora in Društva prijateljev mladine. Razredniki in predmetni uči- telji bodo v osebnem stiku s starši poskušali z njihovo po- močjo še natančneje ugotoviti in odstranjevati vzroke slabega uspeha ter jih pripra\ati do te- ga, da bodo z večjim zanima- njem in globljim zavestnim ču- tom soodgovornosti spremljali učni napredek svojih otrok. Pri konferenci šolskih upra- viteljev in ravnateljev nižjih gimnazij se je ugotovilo, da se pojavljajo navedeni vzroki ne- povolinih uisipehov v večji ali manjši meri tudi na vseh drugih šolah ptuiskpga okraja, pred- vsem v niego\-em ravninskem T>redelu Zato se učlteljstvo ni- kakor ne more strin.*ati s član- kom, ki je i7-?el v »Večeru«' 3. fpbmaria 1955. v katerem pisec člsnka trdi da Je v samem učl- teljs+vii glavni in edini vzrok I neuspehov na naših šolah. ' R. I. K CIRMOVirC Drama „Sosedov sin" dobro obiskana staro, že skoraj prirojeno je pri Cirkovčanih kulturno udej- stvovanje. Namesto starejših, izkušenih igralcev so nastopili novi, ki bodo nedvomno tudi postali mojstri na vaškem odru. Začetne težave premagujejo z veliko voljo do dela. Kulis je malo, oder majhen, dvorana pa služi vsem in tudi mlad'ni, da se lahko udejstvuje na kultur- nem polju. KUD Cirkovci je že uprizorilo več raznovrstnih dram, tragedij in komedij, vse s precejšnjim uspehom. Najnovejši uspeh je KUD Cirkovci doseglo prejšnji teden z upriizoritvijo Jurčičevega »So. sedovega sina« z manjšo pre- ureditvijo. Dobro obiskana pred- stava je vsestransko uspela. Igralci so pokazali, da so spo- sobni postati mojstri na va- škem odru. Največ priznanja pripada med glavnimi vlogami Štefanu — Francu Fakinu za- radi nadvse dobre igre, ki je skoraj nenadkriljiva Staremu Smrekarju — Antonu Lahu, Pogreznu — Valentinu Horvatu ter staremu Brašnarju — Šte- fanu Frangežu, ki se je izkazal s preizkušeno mojstrovino. Med ženskimi glavnim^ vlogami je zaslužila največ priznanja Ani- ca (spremenjeno iz Franica) — Nada Golob. Največ zaslug za uspelo igro ima upraviteljica cirkovške osnovne šole tov. Julij ana Jev- ševar, ki je učila igralce, pri- skrbela kulise in vse ostalo, kar je bilo potrebno. Drama (pre- urejena) »Sosedov Slin« je bila Pi0 osvoboditvi ena najboljših Iger na cirkovškem odru. Z njo se lahko postavijo na vsakem odru brez bojazni za uspeh. Cirkovčani se zanimajo za igre, zato so veseli, ko so vaje in priprave gotove in ko je na- povedena premiera. Ocenjujejo uspehe igralcev po svoje, po domače in tudi agitirajo za do- bre igre, da je dovolj gledal- cev. Iz izkupička igre pripravlja KUD dvorano In je zanjo že nakupil stole. Mnogo uspehov tudi pri bo- dočem delu! -ar Šola Gruškovje Na čast Prešernu smo 8. febr. 1955 prav prisrčno proslavili naš , kulturni praznik tudi v Gru-' škovju. NavzoSih je bilo mnogo ■ prijateljev otrok. Po proslavi smo delili najrevnejšim učen-, cem čevlje in obleko, prejeto od OLO Ptuj, Tajništvo za zdrav- stvo in soc. politiko. Mladina je prejela tu d- dve lepi žogi kot prispevek Drž posestva Podleh- nik, ki do^bro pojmuje naše so- cialne prilike. Šolsko upraviteljstvo 20 omaric RK s sanitetnim materialom za prvo pomoč v nedeljo, 13. t. m., so se zbrali v Makolah člani RK in poslušali na občnem zboru po- ročila občinskega odbora s po- datki o napredku dela vaških odborov RK in njegovih zdrav- srtvenih aktivov, ki so dobiU realno osnovo za svoje delova- nje. Vaški občni zbori RK so bili teden pred občinskim zbo-; rom v 13 vaseh. Na teh so pre- j vzeli 20 omaric RK z vsem po- i trebnim za prvo pomoč. Tečaj- ' niče RK bodo ob primerih po- trebne prve pomoči in uporabi sanitetnega materiala dokazale, da so v tečaju mnogo pridobile. Delegat okrajnega odbora RK iz Ptuja je čestital zboru in občinskemu odboru za oprav- ljeno delo In dosežene vispehe, obenem pa je poudaril važnost zdravstvene izobrazbe našega ljudstva ter njegove priprav- ljenosti za dajanje krvi za po- moč soljudem v miru in vojni. Novoizvoljeni občinski odbor RK je zagotovil zboru, da bo letos storil vse. kar bo v nje- govih močeh, da bo na tem področju organizacija RK z zdravstvenim aktivom v vse- stransko pomoč našemu delov- nemu ljudstvu. B. B. IIIZ ZA¥RCA Preteklo soboto, 12. t m., je imel sindikat delavcev držav- nega posestva Za\TČ dobro pri- pravljen občni zbor. Tov. 2u- nec je v poročtlu prikazal lan- ske dobre pa tudi slabe strani tega sindikata ter pohvalil lan- skoletno delovno in zavestno disciplino delavcev, ki se Je ka- zala tudi na uspehih. Po iz- črpnem blagajniškem poročilu je kritiziral odbor predsednik nadzornega odbora tov. Blaž Kelc glede nerednega pošilja- nja zapisnikov sej in sestankov okrajnemu sindikalnemu svetu in glede malega števila naroč- nikov »Delavske enotnosti«, Id ga daleč presega število naroč- nikov drugih listov. (Kmečki glas, Ptujski tednik), ki jih prihaja tedensko na teren nad 1500. Drskutiral Je tudi tov. Nestko Babic, ki je razumljivo raztol- mačil delo in mesto sindikata, čigar naloga ni samo ideološko vzgajanje članstva, temveč mo- ra tudi vedeti ^ vsakega de- lavca kaj dela, kako dela, kakš- ne so njegove potrebe in zahte- ve, kakšen je njegov zaslužek, kako živi, kako napreduje v službi, glede odpustov, najema- nja novih moči itd. Pri vseh teh skrbeh je nujno navezan na vse delavstvo svojega pod- ročja, sicer pa ostane suha ve- ja, ki delavstvu nd v velako po- moč in korist. V odbor so izvoljeni člani sindikata, kti obetajo glede na dosedanjo aktivnost tud^ v bo- doče aktivnost od'bora in celot- ne organizacija Skoda, da se Je tako zgodilo da na vabrla. poslana v Ptuj nii bilo odziva niiti' opravičila, čeprav sd zbrano članstvo vedno želi v■■de^; in slišati tudi okraj- ne sindikalne funkcionarje. Ali nI to čudno? Uprava šole Zavrč Je imeis lesni velike težave pri rvabavt' drv. Za nakaznrco za drva se je zanimala že aprila preteMega leta pri Gozdnem odseku v Ptuju. Obljuba do 1. septem- bra nj bila izrolniena, čeprav je b^""?! d^fM. Prifflo je novo virv^^*-—> ■nj'^.;,; da bi r>''m drva dobavilo iz av^ojSh goeckcMr Kmetijsko gospodarstvo Zavrč, ni biilo ugodeno. Drva Je bilo potem treba nabaviti v Ptuju pri »Lesu«. Sele letos smo zvedeU, da Kmetijsko gospodarstvo Zavrč ni moglo dobdti nakaznice za dobavo drv, ker da ni lastnik gozdov. V Ptuju so stala drva; po 2800 din prm, zraven tega \ še prevoz. Na Kmetijskem go- spodarstvu Zavrč pripravljena drva bi nas stala le kakih 1800 din. Šolski proračun nas je si- lil, da smo morali s sredstvi za kurjavo varčevati, le žal da nam je to onemogočil admini- strativni postopek. Upam, da bo v bodoče nova gozdna uprava dobavo drv bolje uredila, da bomo tudi na Za- vrču laže, ceneje in bUže prišli do drv. idsrčen spie.em ptu;skega - okteta na Koioškem „ v torek, 15. t. m., popoldne se je vrnil s Koroške ptujski oktet, ki ga je povabila Sloven- ska prosvetna zveza v Celovcu na dvodnevn,o gostovanje s spo- redom narodnih in umetnih pesmi v Skofiče, v Železno Kaplo, Žitaro ves in v St. Janž v Rožu z namenom nadaljnjega poglabljanja bratskih vezi med Koroško in Ptujem, ki so bile ustvarjene med drugim tudj z nedavnim obiskom koroških pevcev v Ptuju, ko so bili nad vse prisrčno sprejeti in so ©e tudi počutili kot svoji med svo- jimi. Po vtisdh naših ptujskih pev- cev, ki jih Je vodil dirigent tov. Jože Gregorc, je gostovanje do- seglo svoj namen. Sprejem Je bil v vseh krajih res bratski in nad vse prisrčen. Na vseh koncertih Je tnla ze- lo velika udeležba mladine in odraslih obeh spolov. Povsod s^o bile prave manifestacije bratstva in prijateljstva rned sosedoma, zlasti med koroškimi Slovenci in bratskmi narodli Jugoslavije Težko je z besedo opisati vse prijetno doživetje v tem kratkem času obiska Ptuičanov na Koroškem. Slovo je bilo obojestranska obljuba, da se bodo stiki med Ptujem in Koroško v bodoče še naprej ^^■oglabljali z medsebojnimi ob- iski in koncerti. Samo v nedeljo so na treh koncertih Ptujčand zapeli nad 100 lepih pesmi, -po katerih na bdlo konca aplavzu in so jih nekaj na željo poslušalcev radi ponavljali. V krajih., kjer imajp slovenska dništva svoje i>evske zbore, so t, za dobrodošlico za- peli nekaj koroških pesmi. Darila, ki jih je prejel oktet, bodo oatala v Ptuju dragocen spomin na lepe februarske dni, preživete v lepj Koroški med Slovenci in Avstrijci. Ptujska oktet se tudr* tem po- tom zahvaljuje koroškim Slo- vencem. Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu ter slovenskim prosvetnim društvom v ome- njenih krajih za vso gostoljub- nost ter izkazano pozornost in upa, da bo prihodnje srčanje zopet v Ptuju. JV. Otroška maškaraaa starši, piijaviite otroke za otroško maškarado, ki jo priredi Društvo prijateljev mladine Ptuj 20. t. m. od 14. ure dalje v pro- storih doma JLA. Zbirališče ma. lih mask bo ob 13.30 na dvori- šču osnovne šole »Mladika«. V povorki bodo male ma-ske šle skozi mesto na zabavni prostor. Da pa ne bi katera izmed mask na tem težavnem pohodu oma- gala, bomo pripravili v domu tudi oJcrepčila, ki bodo na raz- polago po nizkih cenah. Vstop- nina za maske 5 (^'^n, za ostale 10 din. Or. Francetu Kotniku v Dne 7. februarja 1955 je v Ce- lju umrl dr. Franc Kotnik, rav- natelj Mohorjeve družbe, sloven- ski zgodov nar in narodopisec. Doma je bil iz Dobrij Gu- štanju na Koroškem kot sn kme- ta Kotnika, po domače Zupanca. Gimnazijo je obiskoval v Celov- cu, v Gradcu študral na univer- za slavistiko, kjer je promoviral Za doktorja filozofije leta 1908. Služboval je kot profesor na gimnaziji v Celovcu in Vel kov- cu, po koroškem plebiscitu pa na gimnaziji v Ptuju. Nato je b.l menovan za prosvetnega inšpek- torja v Mariboru in končno v Ljubljani, dr klet ni bil upoko- jen leta 1933. Po upokojitvi seje posvetil Mohorjevi družbi, slo- venski etnogiafiji in zgodovini. Književne delo je pričel dr. Franc Kotnik kot gimnazijec leta 1900 z lepu^lovnimi in narodo- pisnim, listki v Miru. na vseuči- lišču pa se je začel znanstveno baviti s kulturo koroških Slo- vencev, predvsem z narodopisjem pa tudi s kulturno in književno zgodov no, najtemeljiteje pa z žvijenjem in delom koroškega slov. narodnega pesnika A. Dra- bošnjaka in s pasijonskimi in po- dobn mi grami na Koroškem z namenom, da bi razložil hkrati s kulturnimi in književnimi poseb- nostmi kOiOŠkh Slovencev tudi njihovo zvezo z ostalimi Sloven- ci — glede značaja in razvoja. Kasneje je obrnil pozornost tudi na štajerske Slovence, predvsem na Ptuj m njegovo okolico. Na- pisal je številne članke o zgodo vini Ptuja in okolice, obilo član- kov narodnostnega in prosvetne- ga značaja Svoja dela je objav- ljal v Časopisu za zgodovino in narodopisje in v drugih sloven- skih revijah in čaosp sih. Pokojni dr Kotnik je bil vse življenje skromen, preprost in pošten. Kjer koli je le mogel, je pomagal človeku, in to vsako- mur, zato pa je imel velko prijateljev, kar nam najlepše priča njegov veličastni pogreb desetega februarja v Ravnah. Od pokojnika so se poslovil' za- stopniki Slov. akademije, Zgodo- vinskega društva v Mariboru n Celju, zastopniki Slov. Koroške in drugih kulturnih ustanov. V imenu Muzejskega društva v Ptu- ju, katerega član je bil mnogo let in sedaj njegov častni član, pa se je od njega poslovil prof. Jože Maučec. IZ PTum Slovo od Terezije Kaučovič V torek, 15. februarja, je bil na Mestnem pokopal šču pogreb Terezije Kaučev č, stare 64 let, ki je imela za seljoj težko živ- ljenjsko pot dninarke, matere 5 otrok, vdove ki jo je druga sve- tovna vojna težko prizadela. Oktobra 1942. leta je bil v Mari- boru skupno z Lackovo skupino ustreljen njen mož^Januarja leta 1943 je morala v ptujske zapore hčerka Anica, okrajna sekretar ka SKOJ, ki so ji gestapovci vpr čo matere med mučenjem lo- mili kosti na rokah. Po mučenju v Ptuju je morala v mariborske zapore, od tam pa v taborišče Auschwitz kjer je vsled izčrpa- nosti podlegla 6. avgusta 1943. Pozneje so zaprli in odpeljal > Auschvitz še mater Terezijo in hčerko M nko ter ostale otroke, kjer je mati komaj vzdržala in čakala osvoboditev. Hčerka M!n- ka, mati 3 otrok je umrla po voj- ni. Pogreba se je udeležilo lepo število Ptujčanov, članov in čla- nic sindikalnih podružnc, č'ani ZB NOV in ostalih preb'valcev. Delovni kolektivi so pokrili njen svež! grob z lep m' venci. V slo- vo od pokojnice sta govorila ob odprtem grobu č'anica ZB NOV tov. Danica Kolobar, v imenu SZDL pa tov. Jože Rojic. Godba na p hala Svobode je igrala v 'prevodu in ob grobu žalost nke. Težko je bilo slovo od pokoini- ce, ki je ostala svetel zgled živ Ijenjske žilavostii, žrtvovanja za naše boljše življenje in junaštva. Naj ji bo lahka svobodna zemlja! ★ V četrtek 10. t. m. zvečer Je v Ptuju in okolci nastala močna nev hta z blskanjem in mo«n-m grmenjem. Podobnega bli kan^a in grmenja v tej dobi ne pomnijo stari ljudje, zato pa v-i skuoaj ugibajo, kaj je vzrok tako muha- stemu vremenu. Ob sobotah in nedeljah se vrstijo občni zbori društev in sin- dikalnih podružnic tovarn, pod- jetij, uradov in ustanov, ki se navadno končujejo z dobrona- merno krit ko odbora ter predlo- gi, da bi nov odbor imel več uspeJia in da bi tajn ki skrbneje registrirali vse delo in probi^me sindikalnh podružnic in društev. Med občne zbore z naioMr- ncjSo di kusijo '^pada ned''vn' zbor Ribi&kega druš!-/ v katerem je tudi po občnem zboru os'aio pre- cej nerešenih vprašanj rn j'h bo le aktivni noro-zvoljen odbor lahko spravil z dnevnecfa red«. Med naibol'9e občne zbore jpsda doslej sind kini ot>čn zbor »Del- te« Ptuj in občni zbor '>Svcbo'.ie<' Ptuj. ki ?ta bi^a dobro obi^k^ina ter odlično opravliona nip'-'" po- ročU kot tudi glede di^lMtftije. KATICA BRACKO- (Nadaljevan jel Od Ptuja do Makedonije Makecionila! Redki so bili, ki so te poznali tako, kot si Ve- čini si bila v spominu, ki sega v bližnjo in dalj njo preteklost. Predvojna Makedonija, ali bolje rečeno »Južna Srbija« kot so Jo takrat imenovali, je bila dežela gospodarske Mostalosti, v ka- tero 9o odhajali »grešniki« na kazenska službena mesta. Bila je dežela rvepismenih, zaostalih, malaričniih ljudi, dežela kozjih stezic, po katerih si je le skro- men oslcček utiral svojo pot. Skratka, bdla je dežela, pred ka- tero si se stresel ob misli, da mpraš tja. O tem sem razmiiljala, ko smo se ji bMžaJj kot glavnemu smotru našega potovanja, vedoč sicer, da je sedaj tu drugače a kljuti temu radovedni, kaj bo- mo videli. Stir^ di»i smo kržarilj z av- tobirsom in peš po tej slikoviti in romantični pokrajini, katera le v teh letih po vojni popol- noma preobrarila svoje lice. Makedoaiija je danes simbol na- TX)Tov vseh naših narodov za o''epš?»nje n^ene podobe. Liescn plug in skyvo »pečalbarjevc je sedaj samo še preteklost, ki jo je zamenjala nova stvarnost. To je pesem traktorjev, pesem tisočih strojev in stotisočih rok, ki prvič v zgodovinj po stolet- nem suženjstvu dajejo izraza svojemu narodnemu čustvu in kulturi. Obiskali smo vse važne kraje in mesta, kjer se staro umika novemu, kjer so ruševine priče bogate zgodovine te zem- lje. Presenečeni smo nad nje- nimi lepotami, nad tempom raz- voja, ki je menda najhitrejši od vseh naših republik. Makedonci lahko upravičeno trdijo, da pr- vič v zgodovini zgrajujejo svo- jo zemljo. Kdor utegne vsaj za kratek čas zastati na svoji poti. sredi preobraženih planot, zelenih vinogradov, riževih in bombažnih polj, bo prijel do dragocenega spoznanja. Potrdil bo, da so vse pripovedke o rev- ni in zaostali deželi tam dioli na sončnem jugu. samo še pri- povedke dal^n^'h dni. Priznal bo. da je Makedonija bosata, m>0Tda bolj kot katerakoli dru- ga pokrajina nnšie zemlie. Tn v čem ie to r\-'-Pvn N-k^pc+^Tn' V nepreglednih plodnih goličavah. pripravljenih da odstopijo del svojega bogastva delovnemu človeku Ali je mogoče določiti vrednost vsem tistim skritim zakladom makedonskih gora, ali je možno primerjati bogastvo polj 6 skrivnostno zakladnico modrih jezer? Vse to So spoznanja, ki smo jih odkrili na tem potovanju, ko smo se 65 km od Vranja, zadnje postojanke v Srbiji, po- zdravili v Kumanovem z Ma- kedonijo. Tu je bilo naše prvo srečanje z Makedonci. Naš pri- hod je vzbudil pozornost v me- stu in vse je bilo na nogah. Verjetno smo bili redka eks- kurzija s skrajnega severa na- še domovine. Toda nič nas ne moti razdalja, naše prijatelj- stvo je kmalu bilo prav tako toplo kot je sonce z makedon- skega neba Razumemo se, če- prav je slovenski jezik dokaj različen od makedonskega. Vodstvo ie zbrano. Tu so vse mestne veVčine s predstavni- kom Društva inženirjev in teh- nikov, tu ie narodni tKvslanec, k^ ie r>rav Ho ■rT>+a'-i^"."+^ sprma- njen s slehernim problemom svojega kraja. Začnemo kar pri zgodovini, saj smo v kraju, kjer je 1912. leta srbska vojska zma- govito FHjtolkla Turke tn tako maščevala srbsld poraz na Ko- sovem polju O veličini in po- menu te srbske zmage govori narodni pregovor: »Za Kosovo — Kumanovo!« Toda pustimo zgodovino in preidemo na da- našnjost. Na vzornem državnem pose- stvu se srečanfio s prvimi riže- vimi in bombažnimi polji. Tu so priprave za namakanje, trak- torji in ne vem še kakšnj stroji, nove zgradbe in slično. Prese- neča nas red in snaga, ki je v Srbiji ni videti. Bogata mehka zemlja se ugreza pod našimi nogami, ki hite, želeč vse vi- deti. Prelep je pogled na pre- krasno Kumanovo polje, kjer se rumenilo bombažnega cvetja koplje v zadnjih žarkih južne- ga sonca. Bogata pokrajina in kako vse drugačno smo si jo predstavljali! V večernem mraku, ki ee po- čpsi spušča na to prerojeno zemljo, se poslovimo od Kuma- nova in vseh, ki so nas 9pr»» ieli. Nismo videli vsega, ven- dar pa je bežna slika zadoščala da smo začutili novo življenje ki vele v tej zemlji. Se nocoj je treb^ pria»peti SVr-r^-i-n T,ato odrgnemo. Dalje prihodaijič Ptuj, 18. februarja 1955 Stran 31 Iz Jursinc { v Jiunšincih, v Taplakovi hlSi nad pokopališčem, se ie zbralo 17. januarja t. 1. 18 deklet in žem v starosti 16—33 let. Priže so na 3-tedensk: tečaj, ki bi jim naj posredoval potrebno znanje in iziktišnje iz gospodinjstva in kuharstva, zdravstva in da bi jiim utrdili splošno znanje. Vo- diteljica tečaja tov. Angela Kavčič je rada prevzela skupno z učitelj stvom in zaščitno sestro tov. Glazerjevo skrb in odgo- vornost, da bodo dekleta pred svojimi starši in pred forumi, ki so dali materialno F>omoč (Obč. odbor, KZ. SZDL) s pri- dobljenim znanjem in novimi izkušnjami lahko opravičila čas, ki je bil potreben za tečaj in tud: za materialne žrtve, ki so v takih tečajih neizogibne. Dekietom so trije tedni hitro minili. Prihaialn sn v.l'ižnjih okoliških vasi, in to z velikim veseljem in zanima- njem. Z največjo \-nemo so sa osvajale znanje ter prilaščale rutin,o v gospodinjskih delih. Čeprav v kratkem času. so djub temu dobile vpogled, ka- ko naj bodo iz hig'enskega sta- lišča urejena na§a stanovanja, nekaj o pripravljanju vsakda- nje hrane, kako naj bo sestav- ljena, da bomo ohranili zdrav- 1e in sposobni opravljati svoja diela. Videle so tudi nekaj iz ročnega dela kako Si hitro zo- pet obnovimo že ponos eno pe- rilo in iz stare obleke napravi- mo novo. Seveda so si največ spretnosti pridobile iz prak- tičnega kuhanja in pripravlja- nja jedil, do česar so pokazale veliko zanimanje. Pri tem so spoznale tudi razne vrste ze- lenjave, katere bodo v bodoče gojile doma v svojih vrtovih. Tako so nas na koncu tečaja — ob zaključku prijetno pre-' senetile s svojim sigurnim, v j kratkem oMobju pridobljenim' znanjem. Takšnih in podobnih tečajev bi bilo treba še več. Od pra- vilnega in smotrnega gospo- dinistva je končno odvisna vsa družbena ustvarjalnost. Posa- meznik doprinaša družbi le to- liko, kolikšna je njegova te- lesna tn duševna zmogljivost, ki pa je v največji meri odvisna ravno od navedenih pogoiev. Z. V. Za vsakega otroka oratci in sestrice mnogo pomenijo To potrjujejo številne žkušnje, skrbi in težave z edinci, ki so brez lastne krivde središče cele družine in so navajeni da se vse ravna po njihovih željah. Drugače je v družinah kjer Je več otrok, ki s' medseboino po- magajo, delijo dobro in ^.lo in i se tudi laže znajdejo. Razvese- lijo jih malenkosti in upošte- vajo, da sta očetova in materi- na dragocena ljubezen vsem j enako potrebna. Hitreje tudi ■ dojemajo skrbi in težave obeh \ kot ediaec, ki je navadno v svoji zahtevnosti neobziren Končno posreduje družina kot celota otrokom nenadomestljive vrednote. V rojstni hiši stopi otrok prve korake v življenje; v njej pridobi osnovne nazore in smernice za življenje Seveda bi bilo napačno govoriti o »dru- žinskem življenju« zasti v dru- žinah, kjer hodita oče in mati v službo in se ne moreta v za- dostni mer-; posvečati otrokom. Večkrat zato govorimo o otrocih družin, ki pogrešajo družinsko življenje, kjer starši orostega časa po službi ne štejejo kot dragocenost, ki je nujno potreb- na družinski skupnosti in ga za- pravljajo na razne načine. Vsi se zavedamo da nega in vzgoja otrok nista edini, skrbi, k; ju imata oče in mat" Po- glejmo matere, ki vod''Jo svoje gospodinjstvo poleg službe brez pomoči, brez gospodinjske po- močnice Varčujejo z denarjem, da ga Je nekaj za hrano za obleko in perilo V marsičem nomagajo celo zapos'enim rno- žem. Ob vsem tem je potrebno rtretehtati. koliko skrbi pri negi in vzgoji otrok in pri skrbi za iružino odpada nanje in ko'iko na očeta. Napačno je navezovati ^krbi za oravilno nego in vzgo- jo otrok samo na matere, kot da one ne bi mogle misliti na ničesar dru'?ef?a kot samo na prehrano družine, red in snago ter negovanje 'n oblačenie ot o'- itd. Ce pomislimo na delo skrb- nih mater, nam Je jasno, kje so porabile čas in svoje moči Ne- ga in vzgoja otrok sta le dve izmed vseh življenjskih na^og. ki jih imata oče in mati Ce že govorimo o življeniu za otroke kot življenjskem smotru, po- tem moramo priznati, da ne more to biti niti za r^iater niti za očeta edini življenski smoter. Poglejmo matere, ki so dobre delavke na službenih mestih in tudi dobre matere enako pa tudi očetje. Mnoge matere tudi rade priznajo da jih večkrat delo v službi manj utruja kakor doma sitnarjenje razvajenih otrok, ki zahtevajo, da bi bila mat- samo njim na razpolago. Vzgoja otrok ni vezana samo na vprašanje, ali imata ore in mati Za to čas ali ne K sreči ima na tc svo^ vpliv tudi denar. Kjer gospodarita stiska in revšči- na, težko pričakujemo zdrave in vese"e otroke Tega se dobro za- vedamo, zato gre vse naše pri- zadevanje za tem, da teh dveh gostov ne bo v naših dražinah. Ko so izpolnjeni osnovni živ- ljenjska pogoji otroka, denar ne pomeni več posebne vrednosti. Nasprotno Ne manjka prime- rov, kako škodljivo vpliva na Novim družinam želimo mnogo zdravja in sreče! nekatere otroke imovitost nji- hovih staršev, kjer še tako pa- metna vzgoja težko jrepreči škodo, ki nastane, če dorašča otrok v neomejenih možnostih. Oče in mati naj si zato ne oči- tata, če ne moreta otrokom nu- diti vsega, kar želijo. S tem bosta obvarovala otroke pred razvajanjem. Lahko jih osreču- jeta in razveseljujeta tudi brez dinarja v žepu. Ptujski akademiki so pripravil Ptujčanom v petek 11. in v sobo- to 12. februarja 1955 dvovrstno razvedrilo in sicer v petek v gle- dališču s komedijo Normana Krasne »John v zadreg « v režiji tov Zlatka Šugmana, v soboto pa v Titovem domu z akadem- skim plesom Za oboje je bilo med Ptujčan.: vel.ko zanimanje, zlasti ker je bil namen z obema prireditvama podpreti socialno šibkejše visokošolce, V nasiovn; vlogi komedije »John v zadregi« smo videli slu- šatelja igralske akademije tov. Zlatka Sugmana in soigralce tov. Pavš'čevo, Mencinovo, Tomažeja, Potočnika, Toša, Danijela Sug- mana ki so dobro prestali krst na odru in je škoda, da n so te ko* med.jc večkrat ponovili, saj bi prav gotovo vstopnce lahko raz- prodali. V celoti je uspel tudi akadem- ski ples v Titovem domu, za ka- terega so imeli člani PAK vel ko skrbi in poti in so zanj porabih večji del svojih se_mestralnih po- čitnic Premagat: je bilo treba številne ovire, da so dobli mize, stole in vse ostalo Skoraj vsako- dnevno so se zbirali in se posve- toval', kaj je še treba, da bi ne bilo nepotrebne kritike. Vse bi še bilo v redu, če bi jih ne raz- očarali nekateri gostje, ki so na mahu prekrižali skrbno priprav- ljen red zasedbe mJz in s tem spravili v zadrego in nevoljo go- ste, ki so se zanašali na »rezer- virane« m'ze. Sicer pa to pozneje ni kvarilo razpoloženja, ki je za večino gostov nehalo šele v ne- deljo zjutraj, ko so se dobre vo- lje in brez težjega »moralnega mačka« odpravili k počitku. PIONIRJI! Od petka, 18. februarja 1955, dalje bo odprt pionirski oddelek pri Ljudski knjižnici v Ptuju, Krempljeva ulica — pritličje levo. S AH Moštveno tekmovanje. Šahov- sko društvo Ptuj je premagalo ŠS Železničar Ptuj s 7:1. V nedeljo, dne 20. t. m., ob 7.30 bo v Sindikalnem domu železničarjev prvenstvena tek- ma med SS Aluminij iz Kidri- čevega in Sd Ptuj. Nedelja, 20. februarja 6,00^,00 Dobro jutro, dra^ po^suiuiiald! (pester glasbeni spo- red) — vmes ob 6,05—6,10 Po- ročala in vremenska napoved. 6,30—^,35 Pregled tiska. 7,00— 7,15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnev- nega sporeda. 7,15—7,30 Rekla- me. 7,30—7,35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8 00 O špor- tu in športnikih: Kako sp pri nas nekoč smučali. 8,15 Domače pesmč za prijetno nedeljsko ju- tro. 9,00 Otroška predstava — James Kriiss (prevod Mitja Me- jaka): Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi (ponovitev). 9,50 Glasibena medigca. 10,00 Družin- ski pfO-govori. 10,10 Dopoldanski simfoničn- koncert. Felix Men- (ielssohn-Bartholdy: Koncert za klavir in orkester št. 1 v g-molu op. 25; Franz Schubert: Druga Ptinvfonija. 11,00 Oddaja za Bene- ške Slovence. 11,20 Lahek opol- danski glasbeni spored. 12.00 Po- govor s poslušalci. 12,10 Sloven- ske narodne in part'2«in3ke pe- smi. 12,30 Napoved časa, poro- čila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12,43 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Pol ure za našo vas. 13 30 Želeli ste — po- slušajte! 15,00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objave. 15,15 Lahka glasba. 15,30 Po naši lepi deželi. Zvone Kr- 2'šnik: Zimski večer na Polici. 16,00 Igrajo domači ansam.bli. 16,30 »Veseli Kurenti« (pustni običaji na \-zhodnem Štajer- skem. 17,30 Zabavni zvoki. 18,00 Radijska igra. Božo Mtlašič: Sko- raj neverjeten dogodek (ponovi- tev). 18,30 Mali koncert. 19,00 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave. 20,00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 20,15 Večerni operni koncert. 21,00 Kulturna kronika. 21,15 V svetu ritmov in melo- dij — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana 22,00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled STDoreda za na- slednji dan, 22,1.5—2300 ISTočmi koncert simfon. glasbe. Svend Schultz: Serenada za godala; Louis Durev: Pomlad na dnu morja; Paul Hindemith: Simfo- nične metamorfoze na Webrovo temo. 22.15—23 00 UKV progr. V plesnem ritmu. 23,00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 397.1 m ^-nrenos i7 Z^srrpba). CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU (za liter, kilogram ali kos) Cebuliček 100—150, čebula 35—iO, česen 80—100, fižol 40 —50, hren 100, krompir 14— 15, cvetača 80, peteršilj 40—50, rdeča pesa 30, redkev 25, solata 80, špčnača 100, zelje v glavah 30, zelena 50, korenček 40, ohrovt 30, kislia repa 25, kislo zelje 50—60, motovileč 160, radič 100—150, regrat 140. Koruza 25, proso 30, koruzna moka 30, bela moka 100—110, enotna moka 40, koruzni zdrob 35—40, ajdova kaša 100—110, prosena kaša 50—80. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—35, smetana 120, sir 40—70. Kokošii 250—500, piščanci 300 —500, purani 700—1400. Jabolka 45—55. Jajca 10—12. Štiridnevni V7aški izobražev:a'ni tečai v Zagonih V Zagorcih pri GomiH je bil od 7. do 10. februarja t. 1. šti- ridnevni vaški izobraževalni te- čaj za kmetovalce, gospodinje, kmečke fante in dekleta, za ka- terega je dal pobudo vaški od- bor SZDL. Prostor za tečaj je dal na razpolago tov. Franček Holc. Tečajniki so poslušah dnevno po 5 predavanj preda- vateljev iz Juršinec (šol upra- vitelj tov. Kauoič in učitelj- stvo) in iz Ptuja (ing agr tov Zoreč, živinozdravnik tov Vrečko, pof. tov. Bračič) Te- čajniki so z zanimanjem poslu- šali predavatelje večkrat pozno v noč. Radi so poslušali tudi tov. Štefko Coblovo, ko je tol- mačila svoje vtise s potovanja po skandinavskih deželah. Pre- cej teoretičnega in praktičnega znanja iz sadjarstva je tečajni- kom posredoval tov Franc IHolc, ki jim je četrti dan pre davanja praktično pokazal pra- vilno obrezovanje drevja in trte, sedem načinov cepljenja, nači- ne sajenja, pomlajevanja in gnojenja sadonosnikov in vino- gradov. Pri tem praktičnem pouku so se zbrali tečajniki Gospodinjske nadaljevalne šole Juršdnci in bližnji domačini Po zanimanju tečajnikov za vsebino predavanj, za razne na- svete in praktične napotke za kmetijstvo in po rednem pri- hajanju ljudi na tečaj se je vi- delo, da so taki tečaji koristni in ne h\ škodovalo, če bi jih OTganizjirall tudi v drugih va- arii. Ptujs^ _gtr(>koyniaki bedo radi sodelovali s predavanji, enako pa tudi bližnje učitelj- stvo. Tudi ob tem tečaju je doka- zal odbor SZDL s tov. Franc Holcem na čelu, svojim bliž- S tečaja v Zagorcili njim in oddaljenejšim kmeto- valcem, mlajšim in odraslim, da si resno prizadevajo s pomočjo učiteljstva in okrajnih strokov- njakov čimbolj dvigniti iz- obrazbo ljudi, napredek in za- nimivost tega dela okraja in da dosega pri tem vedno večje usrehe. M. SODOBNI ROMAN NA ummm IVAN POTRC 7 Mati So t)i!li v mestu, pri ne- kem advokatu, ki se je vrnil iz Srbije. Toda vse, kar so zve- deli pri njem je bilo, da se ne da zdaj še nič narediti in da naj poičakajo da se bo nova oblast malo bolj zasedela; meni se je zdelo, ko da bi se vsi Strafela bali. Drugič za tem so pobrali vsa jajca iz slamnjače in po gnezdih ter odšli k žlahti v mestu, ki je imela komunista in partizana doma. v hiši. Pri- šli so domov in rekli, zamer- ljivi kakor so bili, da so pri žlahti v mestu zadnjič presto- pili prag. Študenta n- bilo do- ma, toda vsa tista mestna žlahta ee jim je smejala, ko so začeli tožiti zarad: grunta zavoljo ŠtrafeCe in zavoljo Lizike. »Ubo- gi moj martmik. vsega si se rešil,« so vzdihovali in stokali. >Ubogi gruntič. le zakaj smo vse življenje trpeli zanj, če nam bodo zdaj vse pobrali?« O Stra- feii so zvedeli pri žlahti da ga tam nič kaj ne obrajtajoin da je študent tako Strafeli kakor Liziki že lepo mašo za-^el Kaj jima je zapel niso zvedeli re- kli pa So materi, naj ga kar sami povprašajo. Prišel sem. domov In poiskal mater. Našel sem jih v hlevu, pri dojvi. »Kaj pravite mati,« sem za- čel, »kako mislijo v mestu o Strafeli?« Mati Se dolgo niso nič zmenili, potem pa, ko so že končali s kravo in sem že vedno čakal, so rekli: »Kaj pa si naj mislijo o ste- kla ču? Sam ga vidiš, vse mu hodi po glavi samo delo ne.« Pri mizi, opoldne, smo bili sam- brez Lizike in Strafele, tudi mat: so prišli in sedli na staro mesto, pred miznico Ko smo odmollll so zapičil; pogled v prevezano roko. rekli pa vse- eno niso nič Tako smo potem kakor mutci pojed'-; juho pri drugI jestvini, ko Je postavila Marica na mizo solato, krompir in narezano govedino pa sem vprašal — nisem več otrpel: »Mati. tak novejte kako mi- slite z domačijo!« Al; mati so jedli naprej, ko da me sploh ne bi slišali Mari- ca me 1e izpod čela pogledala. Olga se je presed'?.; jeiik jo je srbel, a se je zadržala »Mati!<, sem ^ih opomnil da bi govorili, preden oi pojedli. »Uh, kakšna sila!« se je za- čudila Olga. »Katero dekle pa noriš?« »Kaj bi koga norel?« je po- vprašala druga sestra, ki se po navadi ni dosti vtikala v raz- govor, posebno še ne, če se je bilo treba meniti z Olgo »Žen- ske njega norijo.« »Katere? Ali si kaj slišala?« Olga je pogledala Marico, za- sadila žlico v krompir n potem na robu sklede počakala z žlico, da je lahko poprej, preden je zgnesla v usta. povprašala: »Ko- vačice? Krčmarkine?« »Katere že. Lahko tudi To- plečkina katera ...« Menili sta se ko da me sp'oh ne bi bilo pri mizi, ko da bi bili sami in ko da bi tudi matere ne bilo, »Kaj bi Toplečki!« je pove- dala Olga in se našobila. »T: dve sta obe premladi.« Olga se je najprej zahihitala, hitro zanesla da je imela polna usta. in bleknila: »Bi ga že stara izSolala.t deklini!« Mati So zavpili. pobral; žlico 1- zacmali čez mizo, v Olgo. Ta je kaj takega pričakovala n.-egnila .'^e je v dve gube in žlica je priletela v steno Sestri sta se malo zresnili, a smeha j nista mogli več zadržati kar ^ naprej sta se hihitali zdaj ena zdaj druga, dokler niso mati vstali in odšli, onidve ie sta planili v tak smeh. da 1u le kar zvijalo »Saj res. kaj bi takle zizjak?« je vprašala Olga med glasnim smehom sestro dvignila pred- pasnik in si obrisala solze Dvignil sem se, onidve pa sta se oplašili in odhiteli druga za drugo od mize. Tako je bilo pri hiši, grozno nesrečen sem bil zaradi njih; bili sta dekleti starejši ko To- plekovi ali ko Tunika, vseeno pa sta bili dekleti, kakor je bilo dekle Tunika In ne bi smeli biti takšni Tako m; je bilo ko da bi se mi življenje zavečilo, s strahom sem se dobival ov\ mi- slih, kako bi me stara Toplečka šolala Po vsem tem skorajda nisem mogel več načeti j ma- terjo razgovora o kmetij: ali celo o tem. da bi me oženili s Tuniko in mj predali kmetijo. Celo mislil sem včasih kako mi je le mogla takšna otročarija zmešat: glavo — mislil. d>: a v meni Je bilo drugače. Po vojski ie bilo malo moških doma; kar nas je bilo, bi se lahko ob mlačvi ali ob košnji raztrgali Doma Je bilo dela čez g'avo. tudi zato. ker smo zidali, vendar sem rad šel za kak dan od hrama že zavoljo Strafele in Lizike zavoljo tistega pekla, ki smo ga imeli Pri hiši in ki se je vsak dan z-nova začenjal Po- magal sem krčmarjevim, naj- večkrat pa sem bil pri Topleko- vih Stari, ki pravzaprav še ni bil tako star — bil je nekje sredi med štiridesetimi in pet- desetimi — ie docela obl?žal in se je začel vidoma sušiti »Je- tika ga pobira,«'so govorili. Le- žal je v postelji, v prednji veliki izbi, s koščenimi prsti na rdeč- kasti odeji in nas pogledoval z velikimi rumenkastimi očmi Te oči in neobrita brada, porasla z gostimi črnimi kocinami to je bilo vse, kar je ostalo od njega. To je jetika, sem si mislil in molče zajemal iz sklede. Nobe- nemu pri mizi ni bilo do govo- rice. Na hitro smo pojedli, se vsak zase pokrižali. poiskali po- krivala in šli. »Zefa, Zefa,« je bolj piskalo ko govorilo iz njega, ko je kli- cal ženo in se dvigal na ko- ščene lahti, ko da bi imel šprikle v rokavu. Dvakrat ali kaj sem šel po mašnika zanj. enkrat so me po- slali po zdravnika Vozil sem ga s krčmarjevim kolesij em; pri krčmarjevih kjer se je zdravnik ustavil in nekaj popil sem tudi zvedel, da Toplek ne bi več dolgo da se je zacementiral »Jetika je. ne?« je vprašala krčmarica ko je prinesla zdrav- niku vina na koleselj. »Tudi. gospa,« je rekel zdrav- nik, nagnil četrt zajel -apo in na veliko kihnil »Tudi mene, j gospa, se 'oteva.s Krčmarica je rekla zdravniku, da se ni bati: da so oni, zdrav- nik preveč rdeči in okrogli, ter je na moč zaskrbljeno povpra- šala: »Kaj se res ne da nič več po- magati? Ga ne bi vzeli v bol- nišnico?« Zdravnik se 1e potreplial no . žepih ia D>lačai, preden pa sem' pognal kobilo, sem vseeno vi- del, čeprav sem sede: spredaj, kako je skomizgnil z rameni, in slišal, kako je pol po nemško povedal: »Gospa Ploj, Sache, die ist zu spat, ist zu spat. Das ganze Sy- stem ist wie in Zement gewor- den. Črevesje si je zacementi- ral Kdo mu bo posodil čreva?« Napravil sem se, ko da ga ne sJišim, ko da ga ne razumem, ter jel vlačiti vajeti, kobila je začela Prestopati. V mestu sem kupil zdravila nekakšno čisto vodico, in jih za- nesel Toplekovlm. Tega, kar sem slišal, nisem nikomur ix>- vedal — mislim reči, rakrat ni- sem povedal: kajti pozneje «e je to zgodilo A'i zgodilo se je takrat, ko ne bi smel o tem be- sede ziniti pa sem zinil. Viš. zdai vem, zakaj sem danes tu .. Hedl je zaklel Zbai sem se. da bo nehal s pripovedjo. Zne- nada pa je položil obe roki pod glavo, se zazrl v strop in znova počasi začel. Posej skoraj ni bilo več tedna kaj tedna; hočem reči skoraj dneva ni bilo več da ne bd bil pri Toplekovih in da ne bi tam kaj pomagal Reči morem, da sem rad hodil tja na delo, nekaj zaradi doma. zavoljo Strafele in Lizike, nekaj pa tudi zato, ker sem začutil kako sem pri njih zaželen, tako pri Toplečki, ki me je dan za '^•■n-m trebila ka- kor pri Topleku (Dalje prijtiodnjič) Stran 4 Ptuj, 18. februarja 1955 Pustni korpe^a! v Ptu'u Na pustni torek, 22. februarja 1955, bo v Ptuju Zbirališče vseh mask m kvirentov bo ob 14 (2.) uri po- poldne v Prešernovi ulici (pred gimnazijo), od koder bo 'Sla povorka vseh mask. kurentov, konjenikov in skupin ! z godbo na čelu po ptujskih ulicah do NARODNEGA I DOMA, kjer se bo že popoldne ob 17 uri pričel ; PLES „POD PJlLMftMt" ; Vabimo folklorne skupine IZUD in KUD iz ptujskega ; okraja, vse konjenike društev in njihove godbe, naj so- I delujejo po staroslovanskem običaju — pri kiorentovanju I v Ptuju. j Zbiraližče mask bo ob 14 uri v Prešernovi ulici I Pripravljalni odbor Cirkulane v Halozah tudi v telesni vzgoji nočejo zaostajati v središču naših vinorodnih Haloz je bil v okusno prenov- ljeni šoli v nedeljo, 13 t. m., ustanovni občni zbor »Partiza- na«. Pripravljalni odbor je prav lično okrasil učilnico in zbral 192 pripadnikov novega dru- štva, ki so občnemu zboru ve- činoma tudi prisostvovali. Zbo- ra se je udeležil domačin', po- slanec prof Mirko Bračič in za- stopnika okrajne zveze »Parti- zan« iz Ptuja. O pripravah za ustanovitev sta izčrpno poročala tov Karel Kordeš in Roman Ladinek na- kar so gostje tolmačili veliko vrednost vsestranske, množične in neprekinjene telesne vzgoje, ki bo imela prav v Cirkulanah mnogo hvaležnega dela Dru- štvo ima v novem odboru vse pogoje Za neoviran razmah, saj ima šola sicer majhno, a lepo novo telovadnico, ki bo v krat- kem popoln j ena z orodjem ter krasno telovadišče. kjer bo mo- goče gojiti tudi atletiko in razne igre. V prvi upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Karel Kor- deš, namestnik Anton Plohi, tajnik Zdravko Miličnik, načel- nik Roman Ladinek, načelnica Marica Petelinšek, propagandnik Vlado Stumberger. zdravstvenik Potekel Nežika ter še tovariši Hercog, Gabrovec in Tkalec. Nadzorni odbor tvorijo Franc Kostan^evec. Ivan Majceiiovič in Ivan Šmigoc razsodišče pa S'avko Furlan. Franc Gol in Peter Gabrovec Uspeli občni zbor ie po spre- jetju delovnega načrta in pred- računa začrtal prvo brazdo no- vemu društvu v prebujajočih se Halozah Radiocenter Ptuj razpisuje me- sto: 1 računovodje in 1 trgov- skega-ko pomočnika-co s prakso. Nastop takoj, plača po tarifnem pravilniku Po- nudbe sprejmemo do 26 fe- bruarja 1955. Fotodelavko za vsa dela v tem- nici sprejmem takoj Hosyan J. Štefan Ormož,. I,_________...... . risj^Bi gg^%^M^ iLMAMf' priredi DPD »Svoboda« Ptuj v soboto, dne 19 febr., ob 20. uri v NARODNEM DOMU REVIJA MASK ORIENTALSKA DEKORACIJA — OKREPCILA PRIPRAVLJENA — IGRA ODLICEN JAZZ VABLJENI' ____________O D B O JI POVERJENIKI PREŠERNOVE DRU2BE, javite nam stanje Članstva na dan 20. februarjr in pohitite z vpisovanjem članov Prešernova družba Svoboda (Celje) : Gimnazija 5:5 V nedeljo sta se v igralnici Dijaškega doma sreččili v po- vratnem dvoboju ekij)! Svo- bode iz Celja in Gimnazije v namiznem tenisu. Za vsako ekipK) so nastopili trije Igralci, ki so igrali vsak z vsakim. Po- samezne igre So bile zelo lepe in borbene. Po prvih igrah so Celjani prišli v vodstvo, toda pozneje je posebno Franc Mau- rič s svojo odlično igro prema- gal vse svoje nasprotnike in dokazal, da je najboljši ptujski igralec namiznega tenisa. Ostali člani ptujske ekipe so igrali slabše kot običajno. Kot ekipa So zmagali ptujski dijaki s 5:4, toda po dogovoru so odigrali še dvoboj v parih, ki so ga gostje odločili v svojo korist in iz- enačili. Mladinci Iz Celja so igrali zelo dobro in pokazaU, da so pod skrbnim vodstvom, ki skrbi Za njihov razvoj. Igralci gim- nazije pva zaslužijo v.so pohvalo, saj so v svojem delu kljub te- žavam želi že lepe uspehe in upajmo, da bodo na tej poti vztrajali. D. S. Anica Orešek, šolska sluginja iz Majšperka, si je 8 februarja t. 1. s sekiro močno poškodovala levo roko; Franc Koren iz Ptuja je 9, februarja v Kidričevem padel z lestve in obležal s po- škodbami na glavi; Franc Lajh iz Juršinc si je 9 februarja pri padcu zlomil desno nogo; Apo- loniji Koren iz Destemika je 9. februarja drevo poškodovalo roko; Marija Pukla vec iz Koga pri Ljutomeru si je 9. februarja zlomila nogo- Antoniji Doliška je 10 februarja sod poškodoval levico; Marta Lazar iz Kicarja si je 11 februarja na Poti v šolo strla nogo; Franc Ceh iz Gorišnice je padel 11. februarja s podstrešja v kolamico in je obležal s poškodbami na levici, na levi stran: telesa in jeziku; Stanko Petek iz Dornave si je 11, februarja pri telovadbi zlo- mi: roko Maksa Kunsteka sta 11.februar j a v Zaklu naoadla dva moška in ga močno poško- dovala po glavi; Ferdinand Papst iz Ptuja je padel 13. fe- bruarja s konja in dobil po- škodbe na obrazu; Zdravka Ja- kah je 13 februarja padla z II. n.-^d-^tronia In obležala z moč- nimi poškodbami na glavi In s strto nogo. Vi imenovani so se zdravili oziroma se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici TAKO JE! — Včeraj zvečer sem te videl, ko si se vračal iz gostilne. — Zakaj pa ne? Vso noč ven- dar ne morem tam sedetil PREVIDNOST — Alj Si pisal mojemu očetu? Tako se bojim odgovora, ker te oče ne mara. — Nič se ne boj, draga! Ni- sem se podpisal s pravim ime- nom, MEDENI TEDNI —Poglej vendar, draga, tvoj čudoviti kodrček plava v juhi! NI POMOČI Meni ni pomoči! Naj jem in pijeni karkoli, delo njlne diši... INDUSTRIJA KOVINSKIH IN LESNIH IZDELKOV V IZ- GRADNJI V PTUJU sprejme v službo racuno vodlo z odgovarjajočo šolsko izobrazbo ali daljšo prakso v in- dustrijskem knjigovodstvu. — Nastop službe takoj. Plača Po dogovoru. — Ponudbe s {X)datki o dosedanji zaposlitvi naj reflektanti pošljejo na gomji naslov najkasneje do 1. marca 1955 Razglas | SploSno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Ce'je, Dečkova, cesta štev. 15-a potrebuje za j svoja gradbišča v Celju. Vele- nju in Trbovljah 200 navadnih delavcev. 60 zidarjev io 30 tesarjev. Vsa dela se oddajajo v akor- du. Dela ki iih ni mogoče akor- dirati, se izvajajo v režij-: in prejmejo delavci za ta dela režijski zaslužek po naslednjih tarifnih p>ostavkah: 1) Nekvalificiran', delavci od 30 do 38 din na uro; 2) polkva'ificirani delavcl- zidarji od 38 do 48 din na uro; 3) kvalificirani delavci od 48 do 56 din na uro. Poleg tega prejmejo za delo v Velenju in Trbovljah še te- renski dodatek v sledeči višini: 1) Nekvalificirani delavci 60 dinarjev na dan; 2) polkvalificirani delavci 80 dinarjev na dan; 3) kvalificirani delavc. 120 dinarjev na dan. Hrana in stanovanje od stra- n- podjetja zasiguraoa Prevozne stroške povrne pod- jetje ob priložitvi voznih k^rt s pogojem da ostane na delu naimanj 3 mesece. Delavce izpod 18 leta staro- st; ne sprejmemo razen če so fizično zelo močni. Vsi. ki bi se hoteli zapoet divjala v Ptuju, tako da Si ni , nihče upal v mesto j Ko je strašna morilka nekaj let počivala, se je leta 1641 .'jpet pojavila v Slovenskih go-: ricah. O tem priča križ pri Ca- } goni pri Sv Antonu, v katere- i ga je vklesana omenjena letni- j ca. Baje je ostala v vasi le ena i ženska, ki je izkopala na tem i mestu jamo in vanjo znosila • vse za kugo umrle ljudi Tudi > v ptujski okolici je umrlo v le- j tih 1641—1644 več ljudi. Epide-| mičen značaj je imela bolezen i le v Kicar^u. kar dokazuje ta- mosr^e kužno znamenje z letni- co 1641. V maiu 1645 ie oriSla ku»?a ST>et v iPtui V začetku a'^''?!!- sta je bilo zaprtih že 17 hiš in vsak dan je umrlo 8—9 oseb. Iz mesta se je širila bolezen v sosednje vasi, na Hajdino, Domavo, zlasti pa v Haloze V Vidmu in v okolici je umrlo toliko ljudi, da je zaostalo delo na polju in v vinogradih Ljud- je pa, ki jim je bilo prizane- seno, so trpeli veliko pomanj- kanje in niso imeli s čim pla- čati davkov Zato je prosil vi- demski župnik Tomaž Zokely deželno vlado, na.i zniža da- jatve. Prav tako so prosili za znižanje tudi ptujski minoriti in dominikanci. Prvim so zni- žali davke za 834. drugim pa za 655 forintov V teh etih so na pobudo haidinskega župnika M. Janeza Rajavca začeli zbi- rati darove, da bi sezidali cer- ! kev na čast sv. Rolcu. priproš- I njiku zoper kugo in druge bo- i lezni. Cerkev je bila dograjena leta 1650 in stoli še danes, i (Pravljica pravi, da je pod cerkvico pokopan hunski kralj Ati^.a.) Bržkone je diobi^a v tem č^cu ^udi cerkev v Vdmu ka- pelo sv. Roka adi pa oltar sv. Boštjana, Id sta priprošnjika zoper kugo. Nemilo je prizadela kuga v letu 1645 Središčane. Pobrala je vse stanovalce župnišča, t J. župnika, njegovo sestro In očima. Mesto središkega župni- ka je želel zasesti miklavževsld župnik Matjaž Arič, kj je tudi zbolel za kugo, a jo je srečno prebolel in ostal živ Temu pa so se odločno uprli tržani Pi- sali so pismo deželni vladi v Gradcu, v katerem pravijo: »Dovolj strahu in bridkosti smo prestali zaradi pomora. Zdaj pa naj b? prišel k nam še Arič od Sv Miklavža, ki je imel kugo in pa-avi sam, da se mu kužne bule še niso zacelile Kdo ga bo pustil k sebi v hišo?« Ja- nuarja 1648 so prosili Sredšča- ni deželno vlado, naj jim od- pusti zaostale davke Svojo prosnjo utemeljujejo takole: >»Zarad: nesrečne kuge, ki nas je obiskala, stoj^ polovica hiš praznih in za na^'bol'še plačilo ni dobiti človeka, ki bi poma- . gal delati.« V letu 1668 je kuga morila v ptujski okolici. To nam dokazu- je kamenit spomenik v Bukov- cih z napisom »Ivan Jansheko- vich 1668« Po obliki je kužno znamenje. Tudi vaščani pri po- vedujejo, da so tam pokopane žrtve velikega pomora Poleg tega so izkopali na tem mestu že večkrat človeške kosti. Med najstrahotnejša pa šte- jemo v zgodovini kuge v Ptuju in okoUci leta 1680—1683 Nik- dar prej in ne pozneje, razen morda v letih 1348—1350. ni go- spodarila črna smrt tako brez- obzirno in pahnila v skupni grob toliko žrtev kakor v teh letih Tedanji zvezdogledi so že iz neobičajnih nebesnih pojavov prerokovalo samo slabo. Mnogo strahu je povzroči] lumn mrk 15 aprila 1679. še več pa zna- men'ti Hallvev komet iz leta 1680 Vremen.ske neprilike so sledile druga za drugo" zdaj neznosna vročina, zda1 povod- nji. zdaj strupene megle Ptice pevke So poginiale. pojavile pa so se velike nrmožine krastač in podobne golazni Spomlad-: 1680 se je pojavila kusa nenadoma v mestu in usmrtila od 29 aprila do 16. lunina 69 mP'5č=-r!0"'' Mf^fca iu- lija je spet prenehala in iz- bruhnila nekaj tednov pozneje j na Bregu, kjer je divjala z ne- popisno besnostjo do srede de- cembra. Konec novembra je bi- lo v Ptuju zaprtih že 54 hiš, iz! katerih je pobrala 274 ljudi. Od začetka avgusta do 16 decem- bra je zbolelo po uradnih po- datkih 313 oseb. Od teh jih je umrlo 220. m sicer 53 moških, 77 žensk in 90 otrok. Povpreč- na umrljivost je znašala torej 70 odstotkov Najhujše žrtve je zahtevala med otroki, k, so umrli brez izjeme vsi. kar jih je bilo okuženih Okuženih žensk je umrlo 75, okuženih moških pa le 50 odstotkov. Žrtve so bile skoraj izključno med preprostimi ljudmi, dasi sta bili okužem tud' dve ple- miški hiši Premožnejši mešča- ni 90 imeli lastne vinograde in pristave, kamor so se zatekli takoj, ko se je začelo veliko umiranje. Pa tudi manj imo- viti So zapustili mesto, hodili po okolici sem in tja. pa se spet vračali v mesto, dasi je bilo gibanie prebivalstva srtrogo pre- povedano. Postavili so tos+ran j brvi. ki je vodila če^, Studenč- nioo. na Breeu s puško oboro- ženo stražo k; naj bi br=?nila ljudem v«rtop v mesto Go_ ska na ptujskem gradu pa se za te odredbe ni zmenila in po- zvala svoje podložnike iz ne- okuženih krajev na tlako v mesto. Ko je o tem zvedel kužni komisar za Spodnjo Šta- jersko Karel Žiga grof Gais- ruck, je gosposko ostro posva- ril in j i prepovedal pod globo 100 cekinov klicati podložnike v mesto. Razen tega je ukazal podreti del dravskega mos^tu, tako da je bil Ptuj popolnoma odrezan od Dravskega polja in Haloz. Na ta način je hotel preprečiti, da bi se kuga ne razširila ro okolici. A bilo je že prepozno, zaJ^aj meš.čani in okoličani, ki so prihajali v me- sto, So zanesli bolezen v bliž- nje in dalinje va.si. Najhujše je divjala okrog Sv. Trojice v Halozah. Prepoved, da ne sme nihče v okuženo mesto, je imela za po- sledico pomanjka