Poftnlna platana v gotovini	^	^
venski
dna Din 1*-
Štev. 266.
V	Ljubljani, sreda 23. novembra 1938.
Leto II
Predsednik angleške vlade Chamberlain in zunanji minister Halifax bosta nocoj dospela v Francijo
Važni francosko-angleški posveti v Parizu
Pariz, 23. nov. o. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister loril Ha-]ifax bosta z ženama danes dospela v Pariz. Ministra spremljata uradnika zunanjega ministrstva ,William Strang in Aleksander Cadogan ter voditelj tiskovnega oddelka v angleškem zunanjem zunanjem ministrstvu Peakc. Angleška državnika bosta dopotovala nocoj ob 17 na pariški severni kolodvor, kjer jih bodo sprejeli predsednik francoske vlade Daladier, zunanji minister Bonnet, angleški poslanik v Parizu Pliips. Angleška ministra se bosta takoj odpeljala v angleško poslaništvo, kjer bosta prebivala med svojim obiskom. Nocoj jima bosta Daladier in Bonnet priredila slovesno .večerjo, pri kateri bodo izrekli nekaj važnih napitnic.
Jutri opoldne jima bo priredil kosilo predsednik republike v Elizejski palači. V petek bosta oh 10.30 angleška državnika odpotovala nazaj v London.
Prvi politični razgovori med francoskimi in angleškimi ministri bodo jutri dopoldne.
Francoska in angleška vlada sta včeraj imeli Beje, na katerih so izdelali natančen spored vseh razgovorov, ki jih bodo imeli ob tein obisku v Parizu. Razgovori se bodo nanašali na naslednja vprašanja:
1. Francoska vlada bo angleška ministra obvestila, da bo kmalu objavljena važna nem-ško-francoska izjava, s katero se Nemčija in Francija obvezujeta, da ne bosta odslej nikdar več svojih sporov reševali z orožjem.
2. Obravnavali bodo novi položaj v Srednji Evropi po podatkih, ki jih je angleška vlada dobila ob obisku romunskega kralja Karla, Komunski kralj je Angliji sporočil, da je sedanje razmerje Romunije do Nemčije tako, kakor ga narekujejo skušnje, ki si jih je Romunija nabrala ob češko-slovaškem primeru. Češkoslovaška se je zanašala na pomoč Francije, Anglije in Rusije, toda te pomoči ni dobila. Bodoče razmerje Romunije do Nemčije je odvisno od tega, ali sta Anglija in 1* ranči ja pripravljeni novi češkoslovaški državi jamčiti meje in s tern jamčiti za samostojnost in nedotakljivost vseh srednjeevropskih držav.
3. Razpravljali bodo o španskem vprašanj«, ki je po sporazumu med Anglijo in Italijo stopilo v novo dobo. Verjetno je, da bodo načeli vprašanje, ali bi priznali generalu Francu pravico vojskujoče se stranko in bodo postavili pogoje, ki jih mora Franco pred tem izpolniti.	......
4. Obravnavali bodo tozkoce, ki jih ima Francija pri urejanju svojega razmerja z Italijo ter se posvetovali, kako bi te tezkoce od-
8*ra^il ■pretreSii bodo francosko-angleški položaj na Daljnom Vzhodu, kakor ga je izoblikovalo nadaljevanje vojne med Kitajci in Japonci in kakor se kaže po zadnjih japonskih uradnih izjavah, da Japonska ne inisli_ pustiti evropskim državam na Kitajskem tistih pravic, kakor so jih imele do zdaj.
6. Razpravljali bodo o bodočem razmerju med Francijo in Nemčijo ter o morebitni sklenitvi letalskega sporazuma, za katerega si prizadeva veliko Nemčija.
7. Najvažnejši del razgovorov pa bo veljal francosko-angleškemu vojaškemu sodelovanju in organizaciji skupne obrainbc; čeprav ne spremljajo angleških ministrov pri obisku v Parizu vojaški strokovnjaki, bodo vendar načeli dve vprašanji, ki sta pri francosko-angleški obrambi kočljivi. Prvo vprašanje je slabo in nezadovoljivo stanje francoskega^ letalstva, ki je skoraj brez modernih in hitrih letal, drugo pa slabo in nezadostno stanje
angleške kopne vojske. Če je Anglija zadnje čase svoje letalstvo zelo izpopolnila, se ni njena kopna vojska nič ojačila. Ker je po okrnitvi Češkoslovaške Francija izgubila pomoč najmanj 30 češkoslovaških divizij, je to vprašanje pehote za francosko-angleško obrambo zelo važno.
8. Poba vili se bodo nedvomno z vprašanjem kolonij, in
9. Razpravljali bodo o preganjanju Judov v Nemčiji in o naseljevanju judovskih beguncev.
Razgovori med ministri se bodo nadaljevali jutri popoldne.
Knez namestnik Pavle bo ostal deset dni v Londonu
London, 23. nov. Obisk Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu bo trajal kakih 10 dni. Kneginja Olga želi počakati zaključek šolskega tromesečja, da bi se v Jugoslavijo vrnila s sinovoma, ki bosta božične praznike preživela doma.
Vsi londonski listi prinašajo obširna poročila o sprejemu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Londonu. »Times« v uvodnem članku pod naslovom »Jugoslovanski kr. obisk« pravi: Čeprav je obisk Nj. Vie. kneza namestnika zasebnega značaja, vendar pričakujejo, da bo prišlo do prijateljske izmenjave misli glede vaznih vprašanj za obe državi. Knez namestnik Pavle je zelo zainteresiran na mednarodni delavnosti Velike Britanije tudi zato, keir Jugoslavija želi sodelovati z Anglijo, da vzpostavi še tesnejše gospodarske odnosa je. Velika Britanija ima v Jugoslaviji veliko naložbe, višje, kot v katerikoli drugi državi. Tr-govina Velike Britanije na jugoslovanskem Irgu prihaja na drugo mesto za Nemčijo.
»Daily Telegraph« pod naslovom »Razgovori kneza namestnika Pavla v Londonu prinaša dalj-
ši članek, v katerem piše: Za obiska kneza namestnika Pavla v Londonu bodo razpravljali o vprašanjih, ki so mednarodnega pomena. Ta obisk jo padel v primeren čas z ozirom na vodilno vlogo, ki jo Jugoslavija danes igra v jugovzhodni Evropi. Velika Britanija je spremljala s simpatijami prizadevanja Jugoslavije pod vodstvom kneza namestnika Pavla, da se država na znotraj uredi. Jugoslavija je vzpostavila odnošaje z Italijo v duhu, ki ga odobravajo vsi oni, kateri si žele sporazumevanja med narodi. Njen pakt prijateljstva z Bolgarijo je zaključil delo, ki se je začelo z Balkanskim paktom. Tudi ta izpopolnjena edinost na Balkanu je postala važna za mir v tem delu sveta. V istem duhu Jugoslavija stremi za tem, da zboljša svoje odnošaje z Madžarsko. Jugoslavija je srečno prestala težko gospodarsko krizo. Jugoslavija je mogla začeti z ogromnimi javnimi deli. Storila je mnogo za razvoj industrije, za katero ima dovolj surovin. Prijateljski odnošaji Velike Britanije in Jugoslavije so okrepljeni z gospodarskim sodelovanjem. Naložbe Velike Britanije v Jugoslaviji so znatno večje od investicij Francijc^ aji JNejnčijc,..
Hitlerjeva zagotovila glede francoskih meja
ki |ih fe dal včeral novemu francoskemu poslaniku pri sprejemu v Berchtesgadenu
Berchtesgaden, 23. novembra. Hitler je vžeraj sprejel v Berchtesgadenu novega francoskega poslanika v Berlinu Coulondrea. Na postaji je poslanika sprejel minister Meissner, v družbi šefa protokola v. Dermberga, ter ga spremil do Hitlerja. Pri izročitvi svojih poverilnic je poslanik Cou-londre poudaril, da sta se Francija in Nemčija mnogokrat srečali na bojišču, pa sedaj vesta, da so njune borbe in končni rezultati ostali brezplod-
Votivni razglas Živkoviča in dr. Kramerja ter dejanja, ki govore zanj
Predsednik načelno dosledne in jugoslovenske nepomirljive JNS, bivši diktator in razrejevalec naših notranjih političnih razmer Peter Živkovič, je v nedeljo na zboru v Sarajevu prebral svoj volivni proglas, kakor poroča »Slovenski narode Ta volivni proglas zopet potrjuje vse tiste ugotovitve, ki smo jih glede najnovejSe politične prelevitve te stranke z Živkovicem in dr. Kramerjem na čelu zapisali mi. Razglas dokazuje, da se JNS v bistvu ni spremenila ne po svojih načelih, ne po svojih načinih, s katerimi bi rada ta načela tudi v bodoče uveljavila. Ta slovesni volivni razglas najvis-iega organa in največjega organista te stranke postavlja na laž vso volivno agitacijo slovenske JNS. Ta bi rada begala ljudi s tem, da je_ postala federalistična in se z Mačkovo stranko na življenje in smrt zvezala. Tako govore okrožnice te stranke, ki jih kazinsko' vodstvo izdaja za volitve. Razglas potrjuje dejstvo, da je JNS šla na Mačkovo listo ne zaradi kakega morebitnega bodo-Sega »medsebojnega spoštovanja«, marveč zato, da bi njen slovenski voditelj dr. Krainer primešetaril poslanski mandat in potem lahko še naprej delal proti slovenskemu narodu in njegovim pravicam s pomočjo vseh slovenskih mačkovih glasov: s pomočjo pravih Mačkovcev, ki jih je JNS »spoštovala« zlasti leta 1935 pred petomajskimi volitvami; s pomočjo socialistov, ki jih je Orjuna, v kateri so bili leta 1924 včlanjeni vsi sedanji voditelji JNS, streljala v Trbovljah in drugod po Sloveniji; s pomočjo drugih delavskih skupin, ki jim je JNS dokazovala svojo ljubezen od leta 1931 do 1935 z neštetimi »komunističnimi« procesi in z zakonom o zaščiti države; s pomočjo »načelnega« dela ljubljanske inteligence, ki ji je JNS omogočila kulturni razmah z onemogočenjem kulturnega in književnega dela in s preganjanjem slovenske tiskane in pisane besede. Vse to potrjuje razglas nekdaj pravega, danes političnega generala Petra Živkoviča in njegovega nič manj političnega posil-nega dr. Kramerja.
V	tem razglasu pravi Cika Pera med drugim, da vse JNS-arske rodoljube »napolnjuje strastna težnja, da se naši očetnjavi povrne in osigura trajen notranji mir.«
To »strastno težnjo« je JNS v dejanju uveljavljala od 1931—1935 z dvojnimi krvavimi in strastnimi volitvami, z zakonom o zaščiti države. Izpričala jo je s tem, da je ob begu z državne oblasti pustila v jugoslovanskih ječah 20.000 političnih kaznencev, ki so bili zaprti zalo, ker niso hoteli pri njenem »notranjem urejevanju« države
feodelovati«
ni. Skupne meje in gospodarstvo ju navajata k temu, da živita v slogi. V svojem odgovoru je Hitler izrazil prepričanje, da imata Nemčija in Francija zadosti razlogov, da se medsebojno spoštujeta, gojila dobre sosedne odnose, ter se na gospodarskem polju medsebojno dopolnjujeta in pošteno sodelujeta. Nemčija je že večkrat povedala svojo voljo,_ da bo spoštovala meje do Francije. Takoj nato je izročil svoje poverilnice tudi novi letonski poslanik. Oba poslanika sta ostala nato pri kosilu, ki ga je priredil minister Meissner. Kasneje pa sta poslanika z avtomobili zapustila Berchtesgaden.
Razglas Petra Živkoviča pravi dalje, da je »zdaj nastopil zgodovinski trenutek, da se_ vsa vprašanja našega notranjega življenja in državne ureditve rešujejo naglo, odločno in širokogrudno«.
Pera Zivkovič in dr. Kramer sla imela Štiri lela vso moč, vso oblast in vse zakonite in vse nezakonite možnosti, da ta lepi cilj dosežeta. V resnici sta pa državo pripeljala skoraj do revolucije in državljanske vojne, ubila sta v državljanih vso vero v pravico, demokracijo in enakopravnost ter s takim zločinskim »urejevanjem« našega notranjega vprašanja kompromitirala državo na zunaj tako, da ni nihče verjel več v njen obstanek in smo na mejah imeli same sovražnike!
Živkovič-Kramerjev razglas izpoveduje dalje:
»Neomajno verujemo v moč ideje jugosloven-skega narodnega edinstva, ld je tudi osnovna misel programa JNS. Nikake pogreške in zablode minulih političnih razprtij ne morejo oslabiti te vere.«
Ta stavek jasno in nedvoumno priča, da se JNS tistim načelom in načinom, ki so Jugoslaviji prizadele toliko gorja, toliko nepotrebnih bojev in stisk, kljub vse.n spoznanjem, kljub Volji državljanov in kljub zvezi z Mačkom ne namerava nikdar odpovedati. Tej njeni volji slovensko ljudstvo rado verjame in bo z njo računalo tudi 11. decembra.
Razglas generala in njegovega posilnega govori dalje;
»JNS... je pripravljena, da tudi sama za-slavi vso svojo moč in vso svojo odgovornost za notranjo pomirjenje naroda in za ureditev države v duhu medsebojnega zaupanja in razumevanja vseh upravičenih teženj.«
V	štirih letih svoje oblasti je JNS to svojo pripravljenost dokazala z znanim »upoštevanjem« slovenskih in hrvatskih političnih, kulturnih in gospodarskih teženj. To upoštevanje je dokazala s procesi in konfinacijami slovenskih in hrvatskih političnih voditeljev z dr. Korošcem in dr. Mačkom na čelu, s preganjanjem slovenskega jezika, z uni- . ,„K ooisnaia voi čevanjem slovenske kulture in vseh njenih oblik | Berchtesgadenu. ter s sežiganjem slovenske pisane besede!
S	Jem smo podali obračun in sodbo glede prvega dela tega lepega razglasa Vsak razglas in vsak program morajo podpirati dejanja. Živ-kovič in njegov posilni naj k temu razglasu navedeta svoja dejanja iz let 1931—1935. Dr. Kramer naj še navede zanimive podrobnosti iz orjunskega leta 1924. Ce ne, jima 1 torno v nadaljnjem obravnavanju s tem postregli mi.
Nemški voditelj! napovedujejo boj Judom do konca
Dunaj, 23. novembra. AA. (DNB.) Vodja nemške delovne organizacije Ley je imel včeraj govor, v katerem je med drugim rekel:
»Naš boj proti Judom moramo izvesti brez kompromisa, dokler ne dosežemo cilja, ki si ga je postavil Ftihrer. Ce bi v tej borbi zmagali Judje, tedaj bi se izkazalo, da je bila versajska mirovna pogodba nekaj otročjega napram tistemu, kar je bila judovska politika. Zato ne bomo nikomur dopustili, da bi to borbo proti Judom speljal na napačni tir. Nimamo nikakih razlogov za to, da bi to dopustili in to tem manj, ker smo dokazali, kakšna je velikodušnost, če jo kdo napačno tolmači. Naj nam tuji besedniki ne govoričijo o ljubezni do bližnjega. Vsa naša skrb je posvečena samo temu, kako bi zboljšali usodo vseh Nemcev. Do sedaj smo klicali »Nemčija, zbudi se!« — sedaj bomo pa klicali »Svet zbudi se, dokler ne bo prepozno!«
Angleži za nemške Jude
London. 23. nov. o. Bivši predsednik angleške vlade Baldwin je snoči imel po radiu govor, v katerem je povabil vso angleško javnost, naj pomaga judovskim beguncem iz Nemčije. Dejal je, da je na prošnjo zastopnikov vseh angleških cerkva sprejel nalogo, da organizira poseben sklad, ki se bo imenoval Bald\vinov sklad za judovske begunce iz Nemčije. Odbor zastopnikov vseh ver bo v ta namen priredi 3. decembra veliko zborovanje v dvorani AUerthalu, katerega se bodo udeležili voditelji vseh angleških političnih strank in cerkveni zastopniki vseh ver.
Notranji minister Samuel Hoare .je zastopnikom tiska izjavil, da bo Anglija najstrožje omejila doseljevanje Judov na svoje ozemlje, ker ji to narekujejo važni politični razlogi.
Romunski krali pri Hitlerju
Berlin, 23. nov. AA. Reuter poroča, da bosta kralj Karel in prestolonaslednik Mihael v četrtek obiskala vodjo in kanclerja Adolfa Hitlerja v
Velike stavke so izzvali francoski komunisti v industrijskem središču Lilleu, ker je vlada spremenila uredbo o štirideseturnem delovniku.
Češkega industrijca Jana Bata so Nemci aretirali, ker je hotel iz nekega svojega podjetja, ki je zdaj na nemškem ozemlju, prenesti na Češkoslovaško 164.000 funtov šterlingov,
Vesti 23. novembra
Guverner belgijskega Konga. Rcjkinans, je
dopotoval v Bruselj in bo obema zbornicama poročal o položaju belgijskih kolonij v Afriki. Njegovo potovanje je v zvezi z govorjenjem, da mislijo velesile dati Nemčiji nekaj belgijskega ozemlja v Afriki.
Danska policija je prijela v prestolnici Ko-penhagenu več ljudi, ki so v pristaniščih vohunili za Nemčijo.
Osrednji odbor ruske komunistične stranke je
sklenil, da združi svoja oddelka za agitacijo in za tisk v en oddelek za propagando in agitacijo.
Ameriška vlada je sporočila japonski vladi, da je njen odgovor glede bodočega vpliva Amerike na Kitajskem nezadovoljiv.
Japonsko vojaško poveljstvo je poslalo 30.000 novih vojakov pred Kanton, ki ga ograža preurejena kitajska vojska.
150 ljudi je našlo smrt pod plazovi zemlje na otoku St. Lucia, ki spada k angleškim Antilom. Plazovi so se začeli udirati zaradi deževja, ki je trajalo tri tedne.
Nemški poslanik v Združ. državah DieckoFf se je včeraj poslovil od ameriškega zunanjega ministra Hulla in bo v petek odpotoval v Evropo.
Italija in Nemčija bosta prihodnji teden sklenili kulturni sporazum.
Judovska občina v Londonu predlaga v svojem razglasu, naj bi 100.000 Judov iz Nemčije naselili v Palestini, ki je edina dežela, sposobna sprejeti toliko Judov.
italijanski stalni odbor za vrnitev izseljencev v domovino je včeraj imel prvo sejo, na kateri so sprejeli več važnih sklepov.
Vlada Podkarpatske Rusije odločno zavrača zlagane madžarske vesti o tem, da bi katerikoli del njenega ozemlja hotel pod Madžarsko.
Iz madžarske vladne stranke je izstopilo 50 poslancev, ker pripravlja vlada izrazito desničarski politični red.
Novi predsednik turške republike je včeraj sprejel zastopnike tujega tiska in se jim zahvalil za sočutje ob smrti pokojnega Ataturka. Dejal je, da bo Turčija oslala zvesta vsem svojim dosedanjim zaveznikom.
Finančni odbor francoske zbornice je včeraj odobril vladne ukrepe za obnovitev gospodarstva s 25 :16 glasovom.
Nemški propagandni minister dr. Gobbels je imel včeraj govor pred 2000 hitlerjevskimi propagandisti v Berlinu in dejal, da pri zadnjih nastopih proti Judom hitlerjevci niso ropali judovskih trgovin.
Veljavnost nemških zakonov proti Judom bodo danes raztegnili tudi na svobodno mesto Gdansk.
12.000 novih letal bodo izdelale ameriške letalske tovarne za armado v dveh letih.
Vojni minister Južnoafriške republike bo
jutri obiskal Hitlerja. Pri obisku bo navzoč tudi zunanji minister Ribbentrop.
Zakon o zaščiti države bo v kratkem razglasila poljska vlada. Zakon je naperjen predvsem proti Ukrajincem.
Slovaška avtonomna vlada je prepovedala delovanje socialistične stranke, ker so češkoslovaški socialisti v poslanski zbornici glasovali proti slovaški in ukrajinski avtonomiji. Slovenski socialisti pa v družbi z jugoslovanskimi fašisti agitirajo, da so celo za federacijo.
Število radijskih naročnikov v Nemčiji je dne 1. novembra znašalo 10,753.000. Nemška vlada zanikuje vesli, da bi bil nemški poslanik v Londonu že odpoklican
Vojaško obveznost je razširila Švica, in sicer bodo morali biti vojaki vsi Švicarji od 18 do 60 leta.
V	Tokiu se je včeraj začela gospodarska konferenca za Kitajsko. Udeležuje se je 250 zastopnikov začasne kitajske vlade v Pekingu, mandžur-ske ter japonske vojske.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel nemškega poslanika v Parizu in se z njim razgovarjal o, skupni francosko-nemški izjavi o prijateljstvu.
Zunanji minister barcelonske vlade del Vayo je včeraj obiskal francoskega zunanjega ministra Bonneta in ga skušal pridojbiti za to, da bi Francija ne priznala generalu Francu vojnih pravic.
Volivna abstinenca somišljenikov dr. Puca v Ljubljani
Ljubljana, 23. novembra. Pretekli leden smo poročali, da so voditelji politične skupine, ki se zbira okrog bivšega bana dr. Puca, sklenili svoje somišljenike povabiti, naj se volitev ne udeleže. K temu poročilu dodajamo še naslednje podrobnosti:
Skupina dr. Puca, ki je v Ljubljani vsai tako močna kakor skupina dr. Kramerja, je -imela s kramerjevci več posvetov glede morebitnega skupnega volivnega nastopa v Ljubljani. Kramerjevci so pri teh posvetih zahtevali, da dr. Puc sam v Ljubljani ne sme kandidirati in so svojo zahtevo podpirali s trditvijo, »da je dr. Puc politično preveč kompromitiran.«
Skupina dr. Puca pa je bila mnenja, da je navsezadnje, če naj bo za kandidaturo v Ljubljani merilo večja ali manjša politična kompromitira-nost, še precej bolj kompromitiran 'voditelj slovenske JNS dr. Kramer, ki je tako imenovano napredno in nacionalno misel po političnem sporazumu z dr. Mačkom izdal. Zato so somišljeniki dr. Puca zahtevali, naj se kandidaturi odpove tudi dr. Kramer. Ker kramerjevci niso sprejeli predloga, da bi v Ljubljani ne kandidiral noben voditelj obeh skupin in 60 vztrajali pri kandidaturi dr. Kramerja, so se pogajanja razbila. Skupina dr Puca je po daljših posvetovanjih prišla do sklepa, da ji notranje- niti zunanjepolitični položaj ne dovoljujeta, da bi nastopila s samostojno kandidaturo na listi dr. Mačka. Zaradi tega je sklenila povabiti vse svoje somišljenike, naj se volitev 11. decembra ne udeleže. Pri posvetih s kramerjevci so to skupino zastopali dr. Puc, dr, Korun, dr. Jug in dr. Kfotl.
Najprej obsojeni na smrt - sedaj pa 300.000 din odškodnine, ker so po nedolžnem trpeli
Maribor, 22. novembra.
O	tragični zgodbi bratov Jožefa m Ivana Markucija, Josipove žene Ane Markuci ter Mihaela Zemljiča iz Drvanje pri Sv. Benediktu, sc je v našem časopisju že velikokrat pisalo in njihova bridka u«oda je vzbujala pred leti vseo-bče zanimanje. Na podlagi krivega pričevanja so bili vei štirje obsojeni, o.ba Markucija in Zemljič na smrt, Ana Markuci pa na dolgoletno ječo. Sele potem, ko 60 skoraj 10 let presedali v ječi, se je izkazala njihova nedolžnost ter so bili izpuščeni na svo-bodo.
Začetek te žalostne zgodbe sega v burne prevratne čase, ko so hodili po naših krajih nepoznani ljudje ter so sc pečali z raznimi temnimi kupčijami. V tedanjih časih se je pri nas na severni meji zgodilo vse polno zločinov, Tu in lam so našli mrtvega človeka, ki ga nihče ni poznal in tudi njegovih morilcev niso nikoli našli. Tak zločin so odkrili tudi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. V benediškem gozdu je našla mlada deklica pri nabiranju gob v grmovju golo truplo neznanca. Glavo je imel presekano 6 sekiro. Nihče ga ni prepoznal, nihče se ni oglasil ter povprašal za njim, dasi so oblasti leta in leta iskale njegove svojce, da bi ugotovile identiteto pokojnika, ki je pokopan na pokopališču pri Sv. Benediktu. Sumili 60 takrat tega in onega, da je imel svoje prste pri zločinu, najbolj pa so ljudje obdolževali družino »Talijanov« — kakor so nazivali Markucije, katerih oče 6e je priselil iz Italije. Markuciji so imeli v Drvanji posetvo, žgali so opeko, vmes pa so 60 bavili s tihotapstvom ter so veljali za premožne. Pri njih so se večkrat oglašali nepoznani ljudje, pa je imel zaradi tega sum 60sedov neko podlago. Brata Jožef in Ivan Markuci in Jožefova žeha Ana so bili leta 1921. prepeljani v preiskovalni zapor v Maribor, čez nekaj mesecev pa so bili vsi trije zaradi pomanjkanja dokazov izpuščeni. Preiskava je bila ustavljena in polagoma je že vse pozabilo na ta zločin, ko 60 se leta 1926. nenadoma pojavile neke priče, ki so prišle na dan a hudimi obdolžitvami.
Te priče so vedele povedati, da so videle do-tičnega tujca, ki so ga našli ubitega v benediškem gozdu, nekaj dni pred zločinom pri Markucijevih in da je imel pri sebi veliko denarja. Ena izmed prič — kovač Geček je izjavil, da je šel v noči, ko je bil izvršen zločin, mimo Markucijeve hiše, pa je videl, kako 60 brata Markuci in Zemljič prinesli iz kleti človeško truplo ter so ga naložili na dvorišču na voz. Ana Markuci jim je pri tem poslu svetila s hlevsko svetilko. Ko so truplo naložili, eo možje skočili na voz ter so se v naglem diru odpeljali proti benediškemu gozdu. Te priče so svoje izpovedbe potrdile dne 19. 6eptembra 1926. pred mariborsko poroto s prisego. Zaman 60 se vpi obtoženci branili, da so nedolžni, da so v dotični noči nalagali na voz zaklanega prašiča, ki so ga peljali v Maribor. Obsojeni so bili brata Jožef in Ivan Markuci in Mihael Zemljič na smrt na vešalih, Ana Markuci pa na tri leta težke ječe. Malo je manjkalo, da vseh treh obsojencev niso obesili, ker 60 V6e instance potrdile obsodbo, šele 6 kraljevsko amnestijo jim je bila spremenjena kazen v dosmrtno ječo, ki 60 jo prestajali za zidovi mariborske kaznilnice. Ana Markuci je leta 1929 odsedela svojo kazen ter je prišla na svobodo.
Pa tudi v ječi so vsi trije obsojenci «vojo nedolžnost neprenehoma zatrjevali. Seveda bi bilo V6e to zaman. Še danes bi sedeli v ječi, da ni bil njihov branilec, mariborski odvetnik dr. Komavli, prepričan o nedolžnosti svojih klientov, pa je začel sam na Svojo roko z vso energijo in veliko spretnostjo preiskovati ves slučaj. Pri tem so prišle na dan presenetljive stvari, ki so zadostovale, da je eodiče dovolilo leta 1935 obnovo celega postopanja. Izkazalo se jc namreč, da eo vse obremenilne priče v obravnavi pred porotnim sodiščem leta 1926. izpovedale iz sovraštva do Markucija in Zemljiča ter da so bile vse'te obremenitve izmišljene. Pokazalo 6e je, da bi bilo treba iskati prave krivce zločina najbrže drugje, da so pa dotične osebe že mrtve in da so tiste ccsebe imele velik vpliv na priče, ki so nastopile proti Markucijem.
Na podlagi teh neizpodbitnih dokazov so dobili potem vsi obsojenci pri ponovni obravnavi dne 22. julija 1935. leta popolno zadoščenje. Ivan in Jožef Markuci, Ana Maikuci ter Mihael Zemljič so bili popolnoma oproščeni ter prvi trije takoj tudi izpuščeni iz ječe. Zasijala jim je zopet zlata svoboda, ki pa za te reveže ni bila preveč »zlata«. Stroški sodnega postopanja so jim pobrali vse premoženje, tako da so bili sedaj berači, dolgoletna ječa pa jim je uničila zdravje ter »o prišli iz nje telesno in duševno strti. Po svojem odvetniku dr. Komavliju so potem zahtevali od države za svoje trpljenje primerno odškodnino. Obravnavanje o tej zahtevi se je vleklo skozi vse
potrebne instance tri leta, sedaj pa jc vendarle ugodno rešeno. Te dni so dobili V6i prizadeti od steda sedmorice v Zagrebu obvestila, da jim je priznana cfHškodnina v skupni vsoti okrog 300.000 din. Jo6ip Markuci dobi 56.000 din, zakonca Ivan in Ana Markuci dobita skupaj 69.669 din in Ivan Markuci še posebej 66.000 din, Mihael Zemljič pa dobi 46.766 din. Ni to sicer veliko za vse duševne in telesne muke, ki so jih morali prestati kot nedolžno obsojeni, ko so skoraj letet dni preživeli pod senco vešal, potem eo skoraj deset let preživeli v ječi brez vsakega upanja, da jim še enkrat zasije eo,lnce svobode, vendar pa bo to dovolj, da bodo 6voje stare dni — saj 60 vsi že stari in betežni, preživeli lažje in brez prevelikih skrbi. Ljudje, ki so z njihovo grenko usodo tako sočustvovali, jim bodo sedaj privoščili to odškodnino.
Drzen vlom pri mariborskem zdravniku
Maribor, 23. novembra.
Med tem ko se je včeraj mariborski zdravnik dr. Zirngart, ki stanuje na Kralja Petra trgu, mudil po opravkih v mestu, je bilo med 16 in 20 vlomljeno v njegovo stanovanje. Vlomilec mu je odnesel 2500 din gotovine, precej denarja v tuji valuti ter nekaj drugih boljših reči. Škode, ki jo trpi dr. Zirngart, še niso natančno ugotovili, cenijo jo pa na okoli 10 do 15 tisoč dinarjev.
Mariborski daktilograf g. Grobin, ki so ga takoj poklicali v vlomljeno stanovanje, je našel nekaj prstnih odtisov. Najbrž bo policija vlomilca kmalu izsledila. Ker je stanovanje omenjenega zdravnika na najbolj prometnem kraju, je moral biti vlomilec od sile drzen, da se je ravno tam lolil svojega tatinskega poslu.
Jesenske povodnji razdirajo
Tržič, 23. novembra. Tržiika Bistrica je včeraj močno narasla, tako da je razdrla v Tržiču jez pri mostu sv. Janeza. Izpodjedala pa je tudi že zid pri Anianovi mizarski
tovarni. Pretrgana jo telefonska zveza s Puter-hofom. Po vodi je priplavala cela žaga. V Dolino je možno priti ie do slapu. Narasel pa je tudi Mošenik, ki je ponekod že vdrl v hiše ter zalil kleti. Zalil pa je tudi turbine v Polakovi elektrarni. Le malo jo manjkalo, pa bi bila voda vdrla celo v strojnico. Trziški in niošoniški gasilci so takoj organizirali obrambno akcijo pri mostovih in jezovih. Popoldne je'voda začela upadati, vreme pa so je do davi sprevedrilo.
Celje, 23. novembra.
V	gornjegrajskem okraju so povsod s hribov pridrveli hudourniki, ki so po zadnjem deževju močno narasli. Savinja se je dvignila ter že začelu izpodkopavntl ceste. Deset minut od Luč vstran Je stal 40-metrski leseni most, ki ga je voda porušila in odplavila. V hipu je bila pretrgana zveza med Lučami in Solčavo. Cesta je na več krajih zalila in močno poškodovanu. Povodenj za zdaj še ni napravila velike škode. Upanje je. da bodo vode docela uplahnile, ker se je začelo vedriti. Zjutraj je bilo v gornjem delu Savinjske doline že jasno ,pn razmeroma toplo.
Pri obrezovanju korenja ga je zabodel z nožem
Celje,, 22. novembra. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča se je zagovarjal 42-letni posestnik Zupančič Jožef iz Cerovca pri Šmarju pri Jelšah. V «odni dvorani se je zbralo precej ljudi iz Cerovca, ki so prišli poslušat razpravo, prišli so tudi tisti, ki eo bili priče groznega dejanja 22. oktobra zvečer, ko se je jired Kranerjevo hišo v Cerovcu dogodili razburljiv dogodek, ki jo zahteval življenje mladega Kovačiča Mariina. Zupančič je bil popolnoma bled. Težko so padale besede državnega tožiicn g. Jereba, ki jo obtožil Zupančiča,
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 28. novembra.
Kdo bi 6i bil mislil, da bo tale navidez pohlevni jesenski dež že nalahko zagrozil s poplavami? Pa jel Na Gorenjskem so bili precejšnji nalivi, tako da je Sava včeraj prav pridno naraščala; pri Tacnu je bila v večernih uran že štiri metre nad normala Pri Sv. Jakobu je Sava že preplavila stranski leseni most, tako da kolesarji že niso mogli več čezenj. V stisko je zašla tudi neka banovinska komisija, ki se je z dvema avtomobiloma vračala proti mestu. Ponoči se je vreme k sreči začelo vedriti in Sava je začela kmalu upadati. Vprašanje pa je, če bo lepše vreme trajalo kaj dalj časa. Zdi se, da imajo na jugozahodu pripravljenih še dober kup oblakov, ki bodo v naše kraje spet prinesli mokroto. Sicer je pa zdaj itak čas za dež, saj nam je vremenar letos ž njim zares do,Igo prizanašal. Vesel ga pa seveda ne more biti nihče.
V bolnišnici nič posebnega
V bolnišnico so dobili nekaj pacientov z raznimi notranjimi boleznimi. Hujše ponesrečenih
včerajšnji dan ni bilo. Pripeljali so šestletnega Kopača Toneta iz Loke pri Zagorju ob Savi. Deček ei je bil zlomil roko. Iz Starega trga so pripeljali 36 letnega Franca Šumrada, ki je bil padei s skale ter si poškodval nogo v kolenu.
Veliko zanimanje za simfonični koncert
V ponedeljek, 28. t. m., bomo imeli v Ljubljani spet simfonični koncert, na katerem bodo prišla na vrsto tudi dela mladega slovenskega komponista Blaža Arniča. Za ta koncert vlada prav veliko zanimanje, saj je Arnič že s svojimi prvenci dokazal, da je sposoben za velike stvari. Večer bo na pomembnosti le še pridobil, saj se je prirediteljem posrečilo, da so pridobili znamenitega dirigenta Lovra Matačiča, kt je z velikim uspehom dirigiral tudi že v tujini.
Tudi novinarska prireditev ni več daleč
Komaj dober teden nas še loči od vsakoletne imenitne družabne prireditve. Na tem koncertu se redno zbere ljubljanska najelitnejša družba. Po dobrem glasbenem sporedu «e razvije tradicionalno neprisiljeno razpoloženje, ki zajame slednjega obiskovalca. Tudi letos so novinarji poskrbeli, da bo dolgoletno izročilo ohranjeno. Za koncertni del večera so si pridobili sodelovanje naših najodličnejših glasbenih korifej, za poznejšo zabavo pa so se oskrbeli kar z dvema godbama, ki bosta dobre-
mu razpoloženju dajali še ritem. 2e danes opozarjamo na to vsakoletno družabno prireditev, ki vselej pomenja skoraj nekakšen oficielni uvod v sezono podobnih prireditev. Ni dvoma, da bo letos obisk 6pct tako dober kot že vsa leta.
Gradbena živahnost
Z zunanje strani eo bila letos skoraj žc opravljena vsa dela pri novi stavbi univerzitetne knjižnice, Pretekli teden so delavci že začeli podirati stari zid pred knjižnico. Mali park pred poslopjem Glasbene Matice in banke »Siavije« bo zdaj podaljšan v isti smeri in višini tudi pred poslopjem nove knjižnice. Novi park bo omejeval zid, ki bo prav tak, kakršen je pred Glasbeno Matico. Za parkom bodo napravili tudi še pot za pešce. Topole, ki so stali pred poslopjem, so že podrli. Zdaj tudi že pridno raste iz tal novo mogočno poslopje tvrdke »Bata« v Šelenburgovi ulici. Skraja so se šc precej mučili 6 temelji, ker so v zemljišču naleteli na neugodnosti, ko pa so to uredili, se je začelo poslopje naglo dvigati. Pravkar so v delu železobetonski nosilni stebri za prvo nadstropje.
V	novem, impozantnem poslopju hotela »Slon« zdaj opravljajo razne tvrdke še notranja dela. Tvrdka »Julio Meinl« pa 6e je že preselila iz starega lokala v Šelenburgovi ulici v nove prostore v pritličju hotela. Ljubljana bo torej že v kratkem bogatejša za tri nova, Jepa in sodobna poslopja, ki bodo našemu mestu v okras in v ponos. Več lepih poslopij pa grade tudi še v drugih koncih mesta, posebno zadaj za sodnijo.
da je s Štirikratnim vbodom z nožem v levo prsna stran, nad levim kolkom, v levo podlaket in v levi hrbet telesno tako težko poškodoval 27-let-nega Kovačiča Mariina, da je zaradi težkih poškodb naslednji dan v celjski bolnišnici umrl.
Zupančič je dejanje ‘priznal, v svoj zagovor pa je navajal, da je to grozno dejanje storil v veliki vinjenosti in razburjenosti, ker ga je Kovačič nekaj razdražil In ga ozmerjal s smrkavcem. Pred hišo, kjer so moški in ženske obrezovale korenje, jo nastal pretep. Kovačič in Zupančič sta so f>|K>pnijela, začela udrihati drug drugega po glavi, dokler ni Zupančič potegnil iz notranjega žepa suknjiča dolg kuhinjski nož In z njim večkrat sunil Kovačiča Martina, ne da bi videl, kam ga je zadel. Mariin je šel še celo domov in povedal svoji materi, kaj se je zgodilo. Sosedje so še ponoči peljali težko ranjenega Kovačiča v St. Jurij k zdravniku g. dr. Svetini, ta pa je odredil takojšen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer jc Kovačič med operacijo umrl.
Sodišče ga je obsodilo na tri leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, na stroške kazenskega postopanja, na 300 din stroškov za preskrbo Kovačiča v bolnišnici in na pogrebne stroške. Zupančič je kazen sprejel.
Vsem vojnim invalidom vdovam in sirotam našega območja
Zmagali smo v naši borbi. Dobili smo krono socialnih zakonov današnje vlade, nov invalidski zakon po uredbi, ki priznava vse pravice vojnim žrtvam. Uredba je stopila v veljavo dne 20. novembra 1938, finančno moč pa imu s 1. IV. 1939. Zato bomo začeli s pripravami po novi uredbi takoj, ko dobimo nje besedilo in jo detajlno proučimo gledo izvajanja in uporabo pri posamezniku. Ko dospejo nadaljnja navodila iz Bclgrada in Ljubljane, boste pozvani vsi potom občin, da se prijavite pri nas zaradi sestave prošenj za priznanje pruvic.
Invalidi, vdove in sirote! Nobena vlada v Jugoslaviji — razen današnje — ui pokuzala toliko razumevanja za naše zaslužene pravice, zato so je odločil tovariš Božidar Nedič, brat vojnega ministra, kot dober državljan, iz hvaležnosti za priznane pravice vojnim žrtvam, kandidirati v Belgradu na državni listi g. predsednika kraljevske vlade dr. Stojadinoviča, na kateri kandidirajo pri nas v novomeškem okraju ugledni, priznani in zaslužni javni, kulturni delavci g. senator in minister v p. dr. Kulovec z namestnikom ban. svetn. Veblefom, v krškem okraju pa g. minister dr. Krek. Zato je naša dolžnost ne glede na politično prepričanje posameznika, da strnjeno, vsi do zadnjega volimo dne 11. decembra 1938 državno listo dr. Milana Stojadinoviča.
Vojne vdove! Vplivajte v tem pogledu na svoje polnoletne sinove. Vsi skupaj pa od ust do ust na ostale državljane, ker hočemo vsem dobro v naši Jugoslaviji.
Za Krajevni odbor U. V. I., Novo mesto: Tajnik: Jurak, 1. r. Preds. slepi Lukman. I. r.
Izza naših meja
'* .tu) ssot
Smrtna nesreča V bližini Zgonika na Kr„,u se
je smrtno ponesrečil Franc Švara iz Nabrežine. Imenovani se je v nedeljo vračal s svojo zaročenko z' motorjem v Trst. Na poti je nenadoma zgubil oblast nad vozilom in s precejšnjo hitrostjo sta oba treščila v obcestni zid. Mladenič, ki si je pri padcu razbil lobanjo, je v bolnišnici kmalu nato umrl, medtem ko je stanje njegove zaročenke zelo nevarno.
V bolnišnico sta bila prepeljana Peter Juričič in Anton Jurinčič, ki sta dobila precej težke poškodbe jjri ^napadu. Poškodovanca sta doma iz Marezig pri
V Prvačini je nastal v hiši Bernarda Šuligoja nevaren požar. Pri gašenju je lastnik dobil nevarne poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Veliki šahovski boj na Holandskem
Drugič premaganega Finea Je dohitel mladi Estonec Keres
Stanje po desetem kolu, ki eo ga šahovski velemojstri odigrali v nedeljo, se je v ponedeljek, ko 60 bile odigrane do tega .kola prekinjene partije, precej spremenilo. Prej je Fine še vedno sam vodil, zdaj pa se mu je pridružil njegov najnevarnejši tekmec Estonec Keres, ki je iz desetih kol nabral enako Število točk — 6 in pol. Fine je v prekinjeni partiji doživel svoj drugi poraz na tem turnirju. To jo bila največja senzacija za ponedeljek. Keres pa do zdaj še ni nobene partije izgubil. Le on od vseh osmih igralcev tega turnirja ec lahko s tem ponaša. Nekakšno drugo presenečenje pa je za ponedeljek pripravil dr. Aljehin. Prezgodaj smo poročuli, da ae je Aljehin vdal v partiji z Reehevekim iz osmega kola. Stal je ob prekinitvi res zelo slabo in nihče ni pričakoval, da bi bilo za dr. Aljehina še kaj po-
moči. Toda Aljehin Se Je rešil tudi iz te stiske in Je proti pričakovanju vseh tudi iz te partije izvjI pol točke. Odigrana j« bila do konca tudi partija med Botvinikom fn Koresom, ki ee je končala z remieom. Od prekinjenih partij ni končana samo že partija Resbovski—Botvinik.
Stanje je zdaj tole: Fine in Keres 6 in pol, Botvinik 5 (1), Aljehin. Capablanca 5, Reehevskl 4 in pol (1), dr. Euwe 3 in pol, Flohr 3.
V	štirih kolih, kolikor jih še bo na tem turnirju, ee lahko še marsikaj zgodi in lahko še doseže prvo mesto kdo, ki mu do zdaj nismo tega niti v mislih pripisovali. Zdi se, da Fine le nekoliko peša in eo bo najbrž zelo težko še dalje držal na čelu tabele, posebno zdaj, ko jo dobil že družbo.
Warren Dulf — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
38
»General, kolika čast za naš dom, da ste izvolili priti na to našo skromno zabavo.«
General se je prijazno, skoraj prijateljsko pozdravil z Ralphom Ferrisom in z Kosanno, kateri je kavalirsko iK>ljubil roko. Zntem je sprejel pozdrave drugih odličnejših gostov, nakar se je veselje začelo šele s pravim razmahom in živahnostjo.
Dvorana se je zazibala v opojnih zvokih godbe in plesa, obrazi so žareli in dragulji na ženskah so ee iskrili še ži-veje, kakor ognjene oči mladih ljudi... Vse ee je radovalo in v prešernih požirkih uživalo lepi, razkošni večer, ki ga je najodličnejši družbi iz mesta priredil zlatokop Ralph Ferris.
Ko je bila zabava na vrhuncu, je pritekel v dvorano postaren možak. Obstal je vrh etopnic in z nemirnim pogledom nekoga iskal. Toda najti koga v veselem vrvenju jo bilo težko.
Isknjoči gospod vrh stopnic je bil dr. Croucb, pravni svetovalec in odbornik Goldn Moona.
Ustuvil jo prvega človeka, ki mu jo prišel nasproti in dejal ves zasopel:
>Mornm do Ferrisa. Moram dobiti Ralpha Ferrisa. Ali veste, kje bi bil? Ali ste ga kaj videli?«
6e preden je dobil odgovor, je že planil po stopnicah. Zagledal je v dvorani
Ralpha v generalovi družbi ter se mu oprezno približal. Stopil mu je za hrbet ter ga previdno potegnil za rokav.
Ralph jc videl njegov zuskrbljeni obraz ter se takoj oprostil iz družbe.
Ko je Ralph zagledal odvetnika, se je razveselil:
»To je pa lepo, da ste prišli!«
Ta trenutek pa je opazil njegovo resno lice. Takoj je vedel, da se je moralo dogoditi nekaj resnega. Brž je vprašal:
»Kaj se je kaj primerilo?«
Odvetnik mu je na kratko povedal vse: »Zadeva med rudnikom Golden Moonom in med kmeti iz doline Sacramenta bo prišla pred zvezno sodišče.«
Ta vest jc vzela Ralphu vso dobro voljo. Skoraj bi se bil razjezil na odvetnika, da je moral priti prav zdaj sredi zabave, da mu je pokvaril razpoloženje. Bil je malo zmeden. Začel je z očmi naglo krožiti po dvorani.
Dr. Crouch ga ie vprašal:
»Koga iščete?«
Ralph ni odgovoril, marveč jc iskal dalje. Čez čas je zagledal inženirja Whitneya. Naročil je Lanceiu, ki je stal poleg njega: »Pokliči Walsha in Whitneya, naj prideta takoj za mano v knjižnico. Gre za važno zadevo.«
Preden je odšel, je dejal še odvetniku: »Pridite tudi vi, zdi se mi, da vas bomo potrebovali.«
Na vratih v knjižnico ga je ustavila Se
rena, ki vse do zdaj še ni bila našla prilike, da bi bila spregovorila s stricem kako besedo. In vendar je bila prišla 6em v mesto zaradi tega, da bo dobila pri njem sveta in pomoči. Toda srečanje z Jaredom in tetine spletke so jo bile vrgle čisto iz tira.
Stopila je k njemu in mu dejala:
»Oh, striček, vedno imaš toliko posla. Jaz bi pa morala 6 tabo govoriti o važni stvari, pa ne pridem do prilike.«
Ralph se jc malo nejevoljno ustavil:
»Kaj je tako nujno?«
»Da. Oče je ves obupan. Če ne boš pomagal kako ti, bomo izgubili vse. Vse pojde po zlu. Še ob hišo bomo.«
Na strica ni njena prošnja pčsebno učinkovala, mislil je na lastne reči in težave. Zamahnil je z roko, kakor da se ga vse skupaj ne tiče in hladno vprašal:
»Tvoj trmasti oče je tak, da bi nam utegnil pognati k vragu vse milijone, ki nam pripadajo.«
Serena se je vznemirila:
»Stric, saj oče niti ne ve, da sem prišla sem.«
Ralph ji ni hotel verjeli, toda dekle ga je rotilo z žalostnim in obupanim glasom: »Stric, vsaj poslušaj me. Moram ti razložiti. Saj menda nisi še pozabil, da si tudi ti prav za prav doma pri nas.«
Toda Ralph se ji je izmaknil ter odšel v knjižnico.
Dekle je hotelo za njim in je prosilo naprej, toda Ralph ie zamahnil z roko, ne da bi jo bil še pogledal, ter dejal:
»Zdaj ne utegnem. Morda kdaj drugič. Saj ne boš nocoj odšla domov.«
Sereno je posilil jok. Vsa obupana in razočarana se je vrgla na zofo, ki je stala ob vratih v knjižnico. Črne misli so jo oble-
tavale. Prehod iz veselja na zabavi v to žalost jc prišel tako naglo in nepričakovano, da mu ni bila kos. Stisnila se je v kot na sedežu in strmela predse.
y knjižnici ao se med tem zbrali vsi tisti, ki jih je bil naročil Ralph sklicati tja. Nihče ni v splošnem veselju zapazil, kdaj in kako so odšli iz dvorane.
Ralph je nemirno in nepotrpežljivo vprašal dr. Croucha:
»Torej kaj je?«
Odvetnik je videl, kakšen je stari zlatokop, pa si ni upal takoj z besedo na dan. Ralph pa je udaril po mizi, da so vsi začudeno pogledali in vzkliknil:
»Tak govorite že, strela božjal Jaz moram nazaj v dvorano.«
Dr. Crouch je dejal mimo:
»Zvezno sodišče bo v sredo zaslišalo zastopnike kmetov iz Sacramenta...«
Walah je pripomnil:
»Torej je ie štiri dni časa, da se na to pripravimo...«
Odvetnik je nadaljeval po kratkem premolku, ko j« videl, da Ralph ne reče besede:
»Kmetje so pripravljeni na vse in se bodo branili z vsemi silami. Prepričani so, da bodo pred sodiščem uspeli...«
Ralph so je vgriznil v ustnico:
»In kaj menite vi, doktor?«
Doktor ie pomišljal. Čez čas je pogledal Ralpha in dejal na kratko:
»Mislim, da bodo uspeli...«
»Ne smejo uspeti!« je zavpil Ralph.
»Če ne, bodo pa šli nad rudnik s silo,« je .dopolnil njegove besede odvetnik.
Ralph jc zdaj planil pokoncu, kakor da mu je pred oči stopila vsa resnost stanja: »Crouch, pojdite takoj v Sacramento.
Takoj, vam pravim. Storile, kar morete, d kmete odvrnete od tega načrta. Ne štedit denarja, ki vi Whitney, pojdite takoj v rud nik. Pripravite vse, kar je potrebno. Odpc tujte še nocoj z vlakom ob 11.40. Zabariks dirali bomo rudnik, če bi ga kmete res na padli. Pripravljeni morate biti tudi na ti Toda nas ne bodo ugnali, pa naj »odišč odloči tako ali tako. Kaj so nam sodniji Uničili jih bomo vse, če ne bodo da miru.«
Nihče ni po teh njegovih poveljih, ki ji je izrekel z grozečim glasem, pripomnil ni česar. Poznali so ga, da ne razume šah Treba je bilo iti takoj na pot, brez opravi čevanja ali izmikanja.
Ralph se je obrnil, da pojde. Pri vrati se je ustavil in jim dejal:
»Takoj bom o vsem obvestil Harrisom On Bo potrdil vse, kar nem zapovedal,« Walsh, inženir in odvetnik, so se sam molče spogledali, potem so drug za drugii odšli iz sobe.
Ko je Whitney prišel iz knjižnice nazi v dvorano, je bil ples v najlepšem zamah: Nihče od gostov ni slutil, kako pomembn sklepe 60 v teh kratkih trenutkih spreje v sosedni sobi. Saj je šlo pri njih venaar z bodočo usodo največje zlatokopne družbe San Franciscu in za usodo kmetov v dolii Sacramenta.
Whitney jc moral najprej poiskati Sere no, da bi se poslovil od nje. Zagledal jo ji ko je vprav plesala z Lancejem. Stopil je njima ter rekel:
»Lance, ali mi dovoliš, da govorim neki s Sereno?«
Lance se je takoj ustavil in mu prepust dekle:
»Lahko.«
Od tu in tam
, Vsedržavne kandidatne Ust* bodo sačcli no-Mici dostavljati že dane« kaaaciiakemu sodišču v Belgradu. Najavljajo, da bo JRZ izročila svojo listo danes, združena opozicija p« jutri. Ljotič je svojo listo že vložil. Zadnji dan zn vlaganje je petek. Kasaoijsko eodišče mora v 24 urah listo ali potrditi ali zavrniti. Dr. Sutej, ki je ponesel listo Mačkovih in Vilderjevih kandidatov v Bel-grad, jo prejel tudi še sezname kandidatov srbi-janske opozicijo ter JNS. Ta stranka je postavila lastne kaudidato v 200 okrajih, a v 30 okrajih ima z opozicijo skupne kandidate. Kjer pa nima svojih kandidatov, bo svojini pristašem naročila, naj volijo ostale opozicijske ljudi Številke izpričujejo, da je zlagano vso opravičevanje JNS, da jo z opozicijo sklenila le »tehnično sodelovanje«. Kako je mogočo opravičiti e »tehničnim sodelovanjem« postavljanje skupnega opozicijskega kandidata v 30 okrajih, da bodo vneti živkovičevci strumno glasovali za dr. Mačka in ostale opozicijske voditelje, katere sta Zivkovič in oproda Kramer najbolj zvorineko preganjala.
V	krogih razdrobljene slovenske opozicije vseh barv in odtenkov je nastopila precejšnja potrtost. Čim bolj se bliža 11. december, toliko manjši so upi opozicije na njen dostojen volivni rezultat. Veliko število skupin in razni programi, ki so skrivajo pod Mačkovim klobukom, ne morejo nuditi volivcem niti najbolj preprostega pregleda nad ljudmi, ki hočejo od slovenskega naroda izsiliti zuupanje v obliki mandatov. Vse pa druži en sam cilj, da bt namreč zrušili dr. Korošca. Vsaj tako izjavljajo kandidati na orjunsko socialdemokratski listi, v prvi vrsti g. Jurij Stanko. Ljudje, ki so včasih zavzemali v socialistični stranki vodilna mesta in se borili tudi za njeno idejno zmago, so silno nejevoljni nad volivnim kompromisom, ki sta ga sklenili JNS in socialistična stranka. Prvi odmev tega razočaranja se je pojavil med socialističnim delavstvom v rudarskih revirjih, zlasti pa v Trbovljah, kjer delavci izjavljajo, da bi jih bilo preveč sram, če hi volili ljudi, ki so dajali potuho orjunskim razbojnikom In še ne kaznovanim morilcem rudarja Fakina in tovarišev. Ze to kričeče dejstvo kaže, da si je socialistična stranka s fuzijo z JNS zadrgnila vrat.
Okrog 600 vagonov oljčnega olja je pridobila letos primorska banovina. Za mnoge kraje je oljka največji in skoraj edini vir dohodkov. Poleg tega so pridobili še okrog 2000 vagonov oljčnih koščic, iz katerih spet pridelujejo fino olje, katerega uporabljajo potem za izdelavo mila in za strojenje. Seduj se je pokazala tudi nujna potreba, da se ustanovi v Dalmaciji večja tovarna olja in zgradc skladišča za fino olje, ker bi le v tem primeru mogli organizirati prodajo v tujino in nuditi ne samo dobro blago, temveč tudi večje količine.
Okrog 45 milijonov dinarjev prihrankov so
poslali svojcem v domovino letos prekmurski in medjimurski delavci, ki v sezonah delajo v Franciji, Nemčiji in v Vojvodini. V Francijo jih je šlo letos iz omenjenih pokrajin nekaj nad 2500, v Nemčijo okrog 4350, n v Vojvodino 3500. Najbolje zaslužijo delavci v Franciji in Nemčiji, ki zaradi tega tudi največ pošljejo domov. Nemčija je dovolila, da smejo delavci poslati vsak teden domov do 10 mark, seveda po kliringu. Od tam so letos poslali okrog 20 milijonov dinarjev, iz Francije **•' M* Vojvodine pa le 5. Dejstvo je, da bogata Vojvodina silno slabo plačuje svoje sezonske delavce. Med tem, ko morejo delavci v tujini prihraniti tudi po petsto dinarjev mesečno, morejo v Vojvodini prihraniti le kakih 100 dinarjev.
Velik proces bodo spot imeli v Bjelovarju.
Državni tožilec je obložil 36 kmetov za mučenje človeka, katerega so obdolžili pogostili tatvin na polju in v hišah. Pod vodstvom Gjure Prilika se je zbralo čez petdeset kmetov, oboroženih s sekirami, ki so eredi noči poiskali Vendela Palšo, ga mučili, mu nataknili vrv okrog vratu, nato ga pa »uradno« izpraševali o njegovih grehih. Palši jo v strahu priznal mnogo tatvin, ki jih je eden izmed kmetov vse dal na zapisnik. Palšo so potem izpustili, a z zadevo ae je potem začelo baviti sodišč«. Kmetje ao namreč hoteli sami narediti konec neštevilnim tatvinam, ki so se v kraju množile iz dneva v dan. 36 udeležencev »kazenskega postopanja« so oblasti iztaknile, kakih dvajset pa se jih še veseli svobode.
Svojega sorodnika, v čigar Ženo jo ldl zabubljen, je ubil z lovsko puško Uka Alilovič iz Gradiče pri Kosovski Mitroviči. Zaim JuBufovič je imel lepo ženo, v katero se je zagledal tudi njegov sorodnik Uka. Pogostokrat je zahajal v Zaimovo hišo tn zapeljeval ženo. ko je Zaim opazil ženino nezvestobo, je Uku prepovedal dostop v hišo. Ko se Jo pa Zaim pozno zvečer vrnil domov n le! pokladat živini, ga je Uka ustrelil. Orožniki so morilca takoj izsledili in ga oddali sodišču.
Na zverinski način je ubil svoje dekle Ratko Jelikič iz Kosovske Mitroviče. Mileva Jevdtčeva, hčerka bogatega trgovca, je nasedla sladkim besedam zgovornega Ratka in pobegnila z njim od doma. Očetovih svaril ni hotela poslušati. Ko pa Je prišla v vas ,kjer je bil Jelikič doma, je izvedela, da je Ratko oženjen in da ima dvoje otrok. Razočarana je pobegnila proti domu, toda Jelikič jo je med potjo dohitel, zaklal in položil na železniški tir, da bi ljudje mislili, da se je sama ubila. Toda komisija je kljub strašno razmesarjenemu truplu spoznala, da je bil izvršen zločin ter dala zločinca takoj prijeti.
Pred ninoiico jetičnih bolnikov je morala pobegniti Vera JovnnoviČ iz DJevdjelijo, ki je HHu baje iznašla učinkovito zdravilo zoper jetiko. Cim je bilo v časopisu objavljeno, da Je njeno zdravilo Imelo pri vseh bolnikih zares uspeh, so začele prihajati na njen dom trunie bolnih, ki so hoteli preizkusiti na sebi še zadnje zdravilo. Jovanovičeva ni mogla vseh sprejeti, poleg tega pa jih kot nezdravnlca tudi ne sme. Zato ni moglB drugega storiti, kakor pobegniti v neznano smer. — Časnikarjem Je še povedala, da je zdaj izročila svoje zdravilo v preiskavo zdravnikom Specijali-stom, ki bodo ugotovili, v koliko je zdravilo učinkovito, šele potom bo skušala pomagati bolnikom. Jovanovičeva tudi noče, da bi jo proglasili za ma-začko in ji sploh onemogočiti, da bi svoja zdravilo mogla dati človeštvu v izrabo.
Človek, ki so je še enujskrnt oženil, živi v Gornjem Lajkovcu v Srbiji. Pavle Jovanovič jo premenjal pri svojih 70 letih že enajsto ženo. Z vsako se je bil preveč propiral, dokler ni prišlo do ločitvo zakona. Med njegovimi ženami je bilo sedoni vdov in štiri dekleta. Zadnja je imela samo 23 let, on sain pa že 70. Letos je dobil tudi sina. Dravi pa, da ni izključeno, če se ne bo poročil Se dvanajstič. Kajti — ženske so vse enake...
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Obrazi naših stanov ...
Kako žive, in kako bi morali živeli v bodoče
Vremensko porotno
»Slovenskega doma«
Slovenske Konjice, 23. novembra,
Spodnji sestavek smo napisali z namenom, da ponovno osvetlimo razmere, v katerih žive naši ljudje, kako žive in kakšne težnje jih navdajajo z ozirom na prihodnjost.
Kmečki stan
Kmečki stan je pri nas najšlovilnejai; blizu 80% vsega prebivalstva je kmočkega, kar je za naš okraj zelo značilno. V potu svojega obraza obdeluje naš kmet svojo slovensko zemljo dedno, resnično vredno žuljev, boja in velike ljubezni. Na njej je vzrastel in z njo živi. Pri vsakem delu je kakor veliki njen ljubljenec, ki jo neguje in varuje ter se pogovarja z njo kot sin z materjo: za vse sladkosti živlenja, ki mu jih daje, ji vrača nepmajno zvestobo in hvaležnost.
Gospodarske razmere na našem podeželju so sedaj že toliko urejene, da se naš kmet čuti poživljenega, okrepljenega in stalnega ter se ne boji več udarcev, ki bi grozili pretrgati najdražjo vez med njim in njegovo zemljo ali ki bi mu otežko-čali njegovo gospodarsko in stanovsko delovanje. Sploh naše kmečke hiše preveva nov duh, ki osvežuje in daje novih smernic za zgradnjo trdne kmečke hiše tudi od kmetove strani same. Dal Bog, da bi se edina njegova želja — naj bi se sedaj vse lopo razvijalo naprej — izpolnila!
Delavski
stan je ^za kmečkim pri na6 prvi, ki oblikuje splošno življenje. Kot član naše narodne skupnosti si prizadeva, da bi prispeval k narodovi bodočnosti čim več pozitivnega, klenih kamnov, na katerih bo stal ves narod trdno. Čeprav truden od vsakdanjega napornega dela, naš delavec ne pozna marksističnih razrednih utopij, ampak dela in misli stvarno.
Našim delavcem, ki žive zelo preprosto, včasih borno, je treba zvišanja plač brez izjeme, ureditve dela in zdravih stanovauj. Treba je tudi
večje zaščito. Za vse kmečke posle in sezonske delavce sploh pa je treba vpeljati zavarovanje za starost in onemoglost. Z zboljšanjem splošnega gospodarskega stanja pa so 1k> polagoma tudi v gmotnem oziru obrnilo na boljo. Skrbeti je treba še predvsem za zdravje v delavskih vrstah.
Trgovski in obrtniški
ljudje so vsikdar ponosni na svoj stan, saj so že mnogo doprinesli k razvoju splošnih prilik na vseh področjih. Trgovski in obrtniški stan sta pri nas spoštovana, saj si to tudi zaslužita. Te splošne simpatije pa so najlepši dokaz in jamstvo, da bosta v svoji samozavesti in notranji moči dosegla še velike uspehe.
Trgovec in obrtnik sta davčno zelo obremenjena. Drve pritiskajo veleblagovnice, druge pa veleobrti, ki prehajajo v industrijo s svojo konkurenčno močjo. Zato je treba razi'"on,°niti --h in zaščititi njihove pravice.
Uradniški
stan mnogi gledajo kot nekaj najlažjega in najlepšega, češ: »V pisarni bo pa žo ja sedel in pri lem imel lepo plačo!« ne pomislijo pa, dn uradnikom vseh vrst ne cvetejo ravno najlepše rožice, ampak se marsikateri s težavo prebijajo skozi življonje. Saj jo tudi med uradniškimi vrstami zavela čisto drugačna sapa kot nekdaj in gro njihovo življenje vzporedno z drugimi stanovi.
Naš uradnik si želi čim več neodvisnosti od vsakodnevnih življenjskih tokov in večje gospodarske moči, da so bo mogol še lužo poglobiti v izvrševanje svojih nalog.
Upokolenci in Invalidi
so prav tako v očeh naših preprostih ljudi Osebe, ki ne poznajo ničesar hudega. Mnogim še tistih borih dinarjev ne privoščijo. Obojim je treba posvečati skrb kot ljudem, ki so se žrtvovali. Naj bi so vremena tudi njim v polni meri zjasnila!
Novinarski koncert
Sodelovali bodo:
ge. Bravničarjeva, Hejbalnva, Jerajeva, Kogejev«, Majdičev«, g. Šimenc, vojaška godba in povski ibor Grafike
Po koncertu družabni veter z dvema godbama
1. decembra ob 8 na Taboru
Za novinarski koncert, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje še poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med ofielelne prireditve v proslavo 20-fetnice našega narodnega oevobojenja in zedinjenja, so prireditelji pripravili naslednji
Spored:
Driavva himna.
I. Emil Hockreitrr: Gosposvetski tvon; Pater Je-rob: V )utro pomladno; Anton Foerster: Spak. — Pojo pevski zbor »Grafika« pod vodstvom pevovodjo g. Danila Cerarja.
II. MiloJeviS: Sarptanlnska uspavanka; Dvoriak: Arija Marine ta opere •Dimitrijt; Lajovic: Kaj bi le gledal. — Poje operna povka sUO. Vera Majdi
6	c v a.
III. Tri slovenske pesmi. — Poje operni pevec g. Marij Šimenc (Zagreb).
IV. Sibeliuo: Valse triste. — Pleše soloplcealka Narodnega irledallkCa ga. Glzola Bravničarje v a. — Janko in Metka, plesni duet ra Parmovo 'Triglavske rože« — Izvajata dve učenki ge. Bravničarjev«.
Odmor
V. Poeharin: Drugi stavek is koncerta ta Mo. Popper: Tarantella. — Izvaja čelistka gdč. 011 Jo-ra jeva, pri klavirju g. prof. Karel Jeraj.
VI. Štritof: Mnne pa glava boli Bizet: Arija it opere »Corntcn«. Poje operna pevka ga. Mila Ko-gej-Staglerjeva.
VII. Smetana: Arija is »Prodan« nevesta. Dev: Kanglica. Poje operna pevka gdč. Valerija Hey-b a l o v a.
VIII. Jan Pošta: Jugoslavija, alavnoatna uvertura. - Igra vojaiki orkester M. pelpolka Triglavskega pod vodstvom kapelnika goaj>. podpolkovnika Forda Herzoga.
Vao povcc-sollate tn oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dlrigeut opere Narodnega gledališča g. A. N ef f at.
Po koncertu bo v vseh prostorih Tabora dru-iabni Tečer, pri katerem bosta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 40. pešpolka.
»Umetniško propagando" sta ogoliufala
Maribor, 23. novembra. Danes dopoldne sta se prod sodnikom poedin-com mariborskega okrožnega sodišča zagovarjala dva »ljubitelja« knjig Umetniške propagande, ki ima svoje upravnišlvo v Loki pri Zidanem mostu.
Mizarski pomočnik Franc Bezjak iz Senika je 18. decembra lani pri Umetniški propagandi naročil več knjig v vrednosti 146 din, nnkazal pa je le 46 din, drugo je ostal dolžan. Kmalu potem pa je začel na izmišljene naslove naročati knjigo, ki jih je Umetniška propaganda tudi pošiljala. Za tako nabavljanje knjig Jo pridobil tudi Jožefa Majcni iz Malo vasi, ki jo pod izmišljenim imenom Janeza Majcna izvabil od Umetniške propagande več knjig, prevara se mji pa ni več posrečila, ko je hotel dobiti knjige nu ime dr. Mariniča in Marije Marin. Uprava Umotniške propagande je namreč sama opazila, da gro za izmišljene naročnike in zato knjig ni več odposlala.
Obtoženca sta svoje mahinacije mogla izvršiti le na ta način, da sta poštarici na pošti Sv. Tomaž pri Ormožu natvezila, da naročata knjige pod izmišljenimi Imeni zato, da njihovi domači ne bi vedeli, da kupujeta knjige. Umetniško propagando sta obtoženca oškodovala skupno za 2800 din. Oba obtoženca svojo krivdo priznavata. Knjige sta obdržala zase in jih nista poskušala prodajati naprej. Obsojena sta bila: Franc Bezjak na 8 mesece zapora, 800 din denarne kazni ali nadaljnjih 6 dni, pogojno na 3 leta, Jožef Majcen pa na 2 meseca zapora, 300 din ali 4 dni, pogojno na 2 leti.
Smrt gluhega uboica pod avtomobilom
Maribor, 28. novembra. Dne 25. aprila t 1. se je peljal po banovinski cesti iz Maribora v Ptuj trgovski potnik Drago Kučar iz Ljubljane s svojim avtomobilom. Dan je bil meglen in deževen. Popoldne se je Kačar peljal skozi St. Janž na Dravskem polju, kjer mu ie prišel po cesti nasproti 72 letni ubožec Anton Ertl.
I	« revež je bil popolnoma gluh, povrh pa Je imel nad seboj razpet dežnik, ki ga je držal nizko nad glavo, tako da ni videl pred seboj na cesto. Kakor J« Kačar pozneje sam izjavil, je zagledal Ertla na 100 m daljave. Videl je, da gre mož po sredini ceste ter ie začel dajati znake s hupo, ki jih pa Ertl seveda ni slišni, ker je bil gluh. Kačar Je hupal naprej, dokler ni privozil na 20 m do Ertla ter šele takrat začel ustavljati vozilo. Bilo pa je *e prepozno, avto je Ertla podrl ter ga vlekel nekaj metrov po tleh. Kačar je potem ponesrečenca takoj naložil na voz ter gn zapeljal v mariborsko bolnišnico. Tu so ugotovili hude poškodbe na glavi, na prsnem košu in na jetrih. Ertl je čez nekaj dni umrl. Kačar pa je zaradi svoje neprevidne vožnje prišel danes pred okrožno sodišče v Mariboru. Razprava ob času poročila še traja.
Nov mestni zavod za reveže v Ljubljani
2e ob vsesvotski akciji smo zvedeli, da mestna občina pripravlja nov zavod, ki naj predvsem'pomaga nujbednejiim revežem v našem mestu. Beračenje so je namreč tako rnzpaslo, da je postalo že velika nadloga najrazličnejših slojev, in že dolgo je mestna občina razpravljala s karitativnimi organizacijami, kako bi bilo mogoče beračenje popolnoma odpraviti ali vsaj skrajno omejiti. Zamisel se je kaj naglo posrečila in zahvaliti se moramo predvsem uvidevnosti in dobroti Šefa znane manufakturne tvrdke Feliks Urbanc gospoda Fra ica Urbanca, da je mestna občina dobila zelo velike prostore v nekdanji stari cukrarnl na Poljanskem nasipu. G. Franc Urbanc Je dobrohotno znižal najemnino tako nizko, da ga moramo prišteti med naše resnične človekoljube. Samo z zelo nizko najemnino je bilo mestni občini mogoče vzeti trakt ob Poljanskem nasipu in 2ivinozdravski ulici v najem za nov zavod, ki naj postune velika podpora najrevnejšim občunom in sploh revnemu ljud «tvu našega mesta.
V pritličju stare cukrarne na Poljanskem nasipu št 40 bo nameščenn sob« za vratarja zavoda in 8 m široka ter 12 m dolga kuhinja za prehrano brezposelnega delavstva in rcoeicv. Poleg kuhinje je v pritličju tudi še shramba za jedila In shramba za drva ter stranišč«, kakor v vseh nadstropjih.
V I. nadstropju jo 19 m dolg« in 14 m široka dvorana, namenjena za obednico, kjer bodo reveži brezplačno dobivali kosilo in tudi druge obroke, vedno pa samo po eno tečno in dobro pripravljeno jed. V tem nadstropju je tudi prostorna soba za služinčad in pa nizka dvorana, dolga 32 m ter
12 m široka, ki jo pa mestni urad zamenja za drugo tako veliko dvorano v II. nadstropju, kjer bo spalnica za druiine. V II. nadstropju bo tudi tako velika dnevna ogrevalnica ter posebna spalnica za moike, dolga 13 m in toliko široka, ter tudi tako velika posebna spalnica ta ienske. V* tem zavodu pa ne bo stalnih stanovanj, temveč samo začasna stanovanja za najhujšo silo. Mestni socialni urad prevzame vse te velike prostore že 1. decem bra, ko prične obratovati tudi javna pomoina kuhinja v veliko korist vseh ljubljanskih revežev.
V	jedilnici bo lahko dobivalo brezplačno hrano do •150 revežev, seveda pa tudi suino začasno, da zavod morebiti ne bi dajal potuhe postopačem. Iz kuhinje bodo pa nosili reveži lahko hrano tudi družinam domov
Ker je mestni socialni urad poiskal ter porabil 1’recej staro hišne opremo in postelj iz drugih mestnih ustanov, zlasti pa Iz hoteln Tivoli In iz nekdanje ogrevalnlce, bodo adaptacije veljale samo nekaj nad 100.000 din. Tako je mestna občina ljubljanska kar na tihem in brez reklnme v Javnosti prav naglo pripravila ta zelo važni novt socialni zavod, ki bo neposredno koristil najrevnejšim slojem, posredno pa vsemu prebivalstvu, ker bo beračenje skrčeno do skrajnih meja.
Za vzdrževanje tega velikegH humanitarnega zavoda bo porabljen denar, ki ga je zbrala rse-svetska akcija tn je tako rodila nnjlepšl uspeh — gotovo v popolno zadovoljstvo vseh, ki so se odkupili prevelikega razkošja na grobovih in so tako svoje rajne res počastili z dobrimi deli
Kraj	Barometer- j sko stanje;	Temperatur« v O		>: s i a u	i a ©	Veter (smer, inkoHt)	Pada- vine	
		-fvu	.3 77 B3				j: E	vrsta
Ljubljana	755-5	15-5	5-2	97	8	NE,	15-5	dež
Maribor	7548	13 9	3-0	80	10	0	4-0	dež
Zagreb	744-9	18-0	90	70	8	NE,	—	—
Beigrad	755 1	15-0	50	80	7	S,	—	—
Sarajevo	754-2	12-0	3-0	90	10	S,	—	—
Vis	753-9	16-0	80	90	10	SF.	—	—-
Split	754 0	13-0	80	90	10	SSE,	_	—
Kumbor	757 2	14-0	110	80	10	SE,	—	—-
Rab	750-č	170	110	90	10	SSE,		
OubropnlB	756 1	17-0	12-0	80	3	sw7	—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo vreme, po nekod dež v presledkih.
Splošne pripombe o poteka vremen« v Ljubljani od včeraj	do	danes: Iz noči do 5.15	je	neprestano rahlo,	nato pa do 15 v presledkih	zmer-
no deževulo. Deževalo Je tudi ves ostali čas dneva s kratkimi nalivi v večjih presledkih. Popoldne med 13.50 jn 10.10 se je nekoliko pokazalo sonce, ostalo po je oblačno ves dan; med 14 in 18 je pihal močan južni veter. Po polnoči ni deževalo.
Koledar
Danes, sreda, 23. novembra: Klemen.
Četrtek, 24. novembra Janez od Kr.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčii Sv. Jakoba trg	9;	mr. Ramor, Miklošičeva	c.	20;
mr. Murmayer,	Sv.	Petra c. 78.
Skrb velikih narodov za svojo kri v tujini je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel g. dr. Alojzij Kuhar v petek, dne 25. nov. v beli dvorani hotela Union. Nu to prcduvanjc še posebno vabimo vse one, ki jim je na srcu skrb naših izseljencev.^ ki žive izven rneju naše domovine, pa tudi oni, ki žive v nuši državi izven naše banovine. — Predprodaja vstopnic: Prosvetna^ zveza, Miklošičeva cesta 7.
Ljubljanska občinska lovišča bodo 16. decembra na dražbi dana v zakup za dobo 12 let, kakor zahteva zakon. Za barjansko lovišče, ki meri okoli 2030 ha, je določena izklicna ccun 2000 din. Za viško lovišče v izmeri ca. 2010 ha je izklicna cena 2000 din in za gorenjsko lovišče, ki meri okoli 2500 ha, pa je zaradi zaščite izvzet .šišenski hrib z Rožnikom in mestni park v Tivoliju, pa za izklicno ceno 2000 din. Vsa tri mestna lovišču bodo dunn v zakup /a dobo od 1. aprila 1939 do 31. murca 1931. Posebno ugoden odmev je imel v javnosti sklep mestnegu sveta, da ni več dovoljen lov na .šišenskem hribu. Rožniku in Tivoliju prav do Večne poti, da iuko Ljubljana dobi pravi narodni park, kjer se bo živulstvo nemoteno ruz-množilo v varnem zavetju.
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi bo predaval nrof. Lucijnn M. Škerjanec o razvoju slovenske glasbe. Predavanje je brezplučno in se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničncgu društva (Kino Matica). Pričetek ob 20.
»Moderna obramba proti plinskemu napadu v besedi in sliki« je naslov preduvanju, ki ga bo imel dr. Marjan Ahčin drevi ob 8 na četrtem prosvetnem večeru Prosvetnega društvu Trnovo v društveni dvorani v Kurunovi ulici 14. Vabimo Trnovčane, dn se t#gu zaniinivegu in poučnega predavanja udeleže v obilnem številu.
Beiigrad — prosvetno društvo — Ima svoj četrti prosvetni večer v četrtek 24. novembra 1938 ob 8 v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: Izseljensko vprašanje — za naš narodni obstoj.
Iz Legije koroških borcev. Krajevna organizacija Legijo koroških borcev v Ljubljani priredi v soboto 26. novembra t. 1. ob 20 Članski sestanek in sicer v restvracijskih prostorih pri »flestici«, Tyrševa cesta Pozivamo vse ovoje članstvo, da se sestanka udeleži v polnem številu in privedo s seboj še neorganizirane tovariše. — Sestanek je važen I
Ljubljansko gledališč«
Drama. — Začetek ob 20.
Sreda, 23. novembra; »Potopljeni svet«. Rod Sred«.
Četrtek. 24. novembra: »Luhodka«. Red Četrtek. 1’elek, 25. novembra: Zaprto.
Sobota, 26. novembra: »Trideset sekund ljubezni
Red A.
Opera. — Začetek ob 20 Sreda, 23. novembra: »Manonc. Gostovanje ge.
Zlate GJungjeuac. Izven.
Četrtek, 24 .novembra: Zaprto.
Petek, 25 .novembra: »Aida«. Gostuje gdč. Vera
Majdičeva. Izven.
Dete umrlo zaradi stradanja in zanemarjenosti
Pred mariborskim okrožnim sodiščem se zu-govurja danes 36 letna viničarka Ana Cvetko iz Krčovine pri Vurbergu. Na zatožno klop jo Jo spravila nesrečnu smrt njenega 4 mesečnega sinčka Evstahija. Osumljenka je poročena ter ima štiri zakonske otroke, ki so vsi zdravi in čvrsti. Kot peli pa se jo rodil Evatahij, ki pa je imel drugega očeta. Mož obtoženke je svoje očetovstvo zanikal ter je žena priznula, da je imelu razmerje s sinom nekega soseda. Tn nezakonski nebogljenček ni bil dobrodošel nikomur, ne materi, ne njenemu možu in uiti svojemu nezakonskemu očetu. Evstahij je živel samo štiri mesece, pa še ta krutek čas jo bil zanj dobu neprestanega trpljenja. Ko jo namreč oirok dno 14. januarja t. 1. umrl, je ugotovil mrtvooglednik, da je dete silno zanemarjeno in shujšano. Bilo je vse v krastah sama kost in koža, v obrazek pa ves starikav. Prijavil jo svoja opažanja oblastem, ki so odredile zdravniško obdukcijo. Zdravnik jo ugotovil, du je dete umrlo zaradi strudunjn in zanemarjenosti. Tehtalo je jedva 3 kg, dasi bi moral imeti otrok v tej starosti najmunj 6 kg. Očitno je bil otrok vsem v nudlogo ter so si vsi želeli njegove smrti, ki ga jo rešila strahovitega nezasluženega trpljenja. Osumljenka se pred sodniki zagovarja, da je za otroka lepo skrbela, dH pa ni mogel jesti, kor jo bil bolan na prebavilih ter je »proti vse izbruhal, kar mu je dala zaužiti. Obloženkn je bila dne 12. maja ohsojen« na 4 mesece zaporu. Njen branilec je vložil proti sodbi priziv ter je apela-cijsko sodišče sodbo razveljavilo ter odredilo ponovno razpravo pred istim sodiščem. Razpruva ob •asu našega poročila še traja
Izredno zaslužni nadškof iz Chicaga
Mož, ki je v dvajsetih letih svojega delovanja zgradil 60 cerkva
V	nedeljo, dne 13. novembra je bila na slovesen način proglašena za blaženo mati (abrini. To je prva Amerikanka, ki jo je doletela ta čast. Pri takih slovesnih prilikah papež navadno sam bere sv. mašo v cerkvi Sv. Petra, tokrat pa je to čast prepustil nadškofu iz Chicaga. Chicaški nadškof Mundelein velja za najhujšega nasprotnika	».	..
paganizma in so ga v Rimu sprejeli s kraljevskimi častmi.
To je zelo energičen mož in v pravem pomenu besede vodja ljudstva. Rodil se je pred 67. leti v Newyorku. Po svojih prvih študijah pri bratih v zavodu de lu Salle bi moral vstopiti v pomorsko vojno akademijo v Združenih državah. Toda on se je odločil drugače in šel v bogoslovje. Ker je bil še premlad, da bi ga mogli posvetiti za duhovnika, so ga poslali v Rim, kjer je preživel dve leti v misijonskem semenišču v zavodu za propagando. »To so bila moja najsrečnejša leta,* je večkrat rekel.
Ko se je vrnil v Ameriko, je postal škofijski kancler, potem pomožni škof v Brook-Ivngu in končno leta 1915 nadškof v Chicagu, kjer so ga navdušeno sprejeli. To je bila zelo težka naloga, kajti naval izseljencev je rastel iz dneva v dan. Na srečo je poznal različne narode in jezike, zlasti pa je imel dar, da je znal izvesti to, kar si je zamislil. V teku svojega dvajsetletnega plodnega delovanja je oskrbel sleherno chicaško četrt z župnijo in šolo in postavil nič. manj kakor 600 cerkvenih poslopij, od katerih je 60 cerkva. Samo francoski kardinal Verdier ga je prekosil s 103 cerkvami.
Zgradil je tudi več semenišč. Eno leži ob michiganskem jezeru in je ena najlepših ameriških zgradb, zgrajena v francosko-gotskem slogu; drugo semenišče stoji v majhnem mestu, ki se imenuje po ustanovitelju: »Mundelein«. Toda zdi se, da je največ storil za zaščito in vzgojo žene. Poleg 39 ljudskih šol, ki jih je ustanovil, je zgradil tudi veliko kliniko Lewis, kjer se je v treh letih rodilo 10.000 krepkih otrok. In ko je prišel desettisoči novorojenček, ga je kardinal sum krstil.
Kaj je tu ,mož še storil izrednega? Ustanovil je ogromno karitativno organizacijo, v Lock-portu pa letulskt) šolo /it mlade ameriške ubožce in jim dal tako priliko, da gojijo zdrav duh v zdravem telesu.
Njegovi rojaki, brez ozira na veroizpoved, so mu za to iz srca hvaležni.
Predno je odšel v Rim, je bil odlikovun / najvišjim odlikovanjem Združenih držav, z medaljo Polisch Studentes and Alumni Associa-tion of Amerika, katero so lansko leto podelili
tudi predsedniku Rooseveltu. V Ameriki pravijo, da je ta prihod poslanika k papežu v soglasju s politiko Roosevelta, ki sc v Združenih državah ne opira na pleme in manjšino, ampak predvsem na katolike. Kaj je treba boljše zveze, kakor je ta veliki kardinal, sicer sin Nemčije, toda državljan svobodne Amerike, ki je razkrinkal in obsodil pugunski .V -	pred
vsem svetom v ruzpravi, ki je našla odmev povsod.
Vsi oni pa — verni in neverni — ki so odobravali njegov neustrašeni govor, ne vedo, da se bo kardinal Mundelein — ko bo zapuščal, obsut z vsemi častmi, Večno mesto — vkrcal na ladjo, ki ga bo prepeljala v 'Ameriko, ne da Iti smel obiskati bregove reke Spre, da bi tam objel tiste, ki so mu dragi in pomolil na grobovih svojih prednikov...
Tudi z judovskimi pesmimi proč!
Nemški boj proti Judom je neizprosen in ne pozna nobene milosti in usmiljenja. Nemci, hočejo biti očiščeno germansko plcine, brez vsake tuje primesi, posebno pa ne judovske. Po atentatu na tajnika nemškega poslaništva v Parizu von Ratha, ki so ga kot velikega nemškega narodnega mučenika pokopali šele te dni v Diisseldorfu z izrednimi svečanostmi, se je začelo še hujše preganjanje Judov. Atentator je bil namreč Jud Grynszpan. Nemčija sicer želi, da Judje čimprei zapuste rajh, toda ne da bi nesli čez mejo tudi svoje premoženje, ki so si ga nabrali v Nemčiji ali pa že prej kje drugod. Morali bodo prej drago plačati svoj atentat na nemškega diplomata v Parizu, predno bodo smeli zapustiti nemško ozemlje.
Začelo pa se je v Nemčiji še drugačno »očiščevanje«. Nemški čdsopisi sami poročujo, da je v tamkajšnjih šolskih knjigah še vse polno takšnih pesmi, ki so jih napisali ali celo uglasbili Judje. Med njimi so celo takšne, ki so dozdaj veljale celo za nemške narodne pesmi. Časopisi pišejo, kako velika sramota bi bila, da bi morala nemška mladina peti te judovske pesmi. Ne le Judje sami. tudi vse tisto, kar so Judje v Nemčiji ustvarili, mora izginiti odtod. Od pesmi, ki jih bodo iztrgali iz nemških knjig in src je tudi slovita Ileinejeva: »Ich vveiss nicbt, was soli es bedeuten...«. Zdaj vsi vedo, posebno pa Judjo. kaj naj to pomeni...
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
San Francisco je največje kitajsko središče v USA. Tam je pred kratkim umrl 80-letni kitajski mi* Njonar Kin Kvnng. Njegovega pogreba se je n‘<-»ležila velikanska množica Kitajcev, ki je sredi civiliziranega mesta v pogrebnem sprevodu pok.tzala vse obredne običaje stare Kitajske. Pogrobni sprevod jo bil dolg skoraj 4 km, v njem so norakali pisano oblečeni plesalci, godci in igralci, ki so vsi s svojimi igrami odganjali hude duhovo od trupla, ki ga peljejo na prav po kitajsko
okrašenem vozu
Takole angleška vojska »pomirja« Palestino.
Jedilni list na nagrobnem spomeniku
Na Tiewywškem pokopališču imajo svojevrsten grob in ob njem tudi spomenik, kakršnega ni nikjer drugod. V tem grobu počiva general Ge-rald Wilkims, daljnji sorodnik slovitega polarnega raziskovalca Wilkinsa. Na spomeniku so vklesani najvažnejši življenjski podatki omenjenega generala. V spomenik je vdelana tudi manjša steklena omarica, v kateri visi kos papira. Kdor pogleda ta ikos pairja malo bližje, vidi, da to ni nič drugega kot — jedilni list. Ta jedilni list je vsaik dan nov.
Na smrtni postelji je general Witkins izrazil poslednjo želja, da bi mogli vsi tisti, ki bi prišli na njegov grob, napisati na kos papirja v stekleni omarici nagrobnega spomenika kako beležko in »bi imeli gotovo korist od tega«. V svoji oporoki je tudi določil veliko zapuščino za tistega, ki bo skrbel za njegov grob in pisal v stekleno omarico v spomeniku vsak dan nov jedilni list.
Vse mogoče stvari si izmislijo Amerikanci in o vsem mogočem ipišejo vsakodnevni njihovi časopisi, tega pa si vendar ne upajo povedati, koliko koristi ima na drugem svetu pokojnik Wilkins od tega, če na njegovem spomeniku visi vsak dan novi jedilni list z vsemi mogočimi dobrotami tega ^veta.
Roka v trebuhu morskega volka
Na meji zaliva Strcam v aKnadi in širokega morja, kjer je mnogo rib, so ujeli zanimivo morsko zverino: morskega psa, ki je izredno velik in spada med najnevarnejšo vrsto morskih psov. Imenuje se morski volk — leopard.
Teh zverin pa ne lovijo samo zato, ker delajo med ribami veliko škodo v krajih, kjer je ribolov obilen, ampak tudi zaradi olja, ki ga pridobivajo iz njihove maščobe. To olje pa v zdzravilstvu močno cenijo.
Ko so to ujeto zverino razkosali in ji odprli želodec, so bili zelo presenečeni. Notri so namreč našli celo človeško roko. Ugotovili so tudi, da je ta morska pošast svoj zločin pred kratkim izvršila. Kajti roka je bila prav malo načeta od želodčne kisline.
Za stvar se je začela zanimati policija in na podlagi najdbe groznih ostankov poskušala ugotoviti, kaj je na stvari. Okrog zapestja ima roka še vrv in to vzbuja domnevo za zločin. Po drugi strani pa domnevajo, da so na kakem parniku morali komu v sili odrezati roko in jo vrgli v morje in je priletela ravno temu požeruhu v goltanec.
Toda naj bo že tako ali tako, dejstvo je, da trupla, kamor je roka »spadala« še niso našli.
Opice in šport
Napredek zdravilstva bolj in bolj sili učenjake, da delajo poskuse z opicami, katerih žleze so baje podobne človeškim. Ni dolgo tega, ko so nekemu Georgeu Poiquyu rešili življenje tako, da eo si »izposodili« žlezo od nekega šimpanza.
Na neki opičji larmi blizu Pariza imajo trideset opičjih »gojencev«, ki se zelo dolgočasijo. In iz samega dolgočasja so začele uganjati šport. S tem pa seveda še ni rečeno, da je šport zato, da si z njim preganjaš dolgčas. Čuvaji te farme so presenečeni
ugotovili, da se opice z vso vnemo vadijo v skakanju. Priredile so tekmovanje in najboljšega proglasile za zmagovalca, tako kakor mi kakšnega državnega ali svetovnega prvaka. Enemu takih tekmovanj so prisostvovali športni sodniki in ugotovili, da so najboljši skakalci postavili nove rekorde in da je bila konkurenca za prvaka huda.
Kakor se zdi, take tekme na opice nad vse ugodno vplivajo in jim je športni duh edina uteha, ki jim lajša neprijetnosti ujetništva.
Ameriške
•sLe čemu se morate ve ženske vedno šminkati!«
»No, zaradi vas moških, ki ne morete prenesti čiste resnice!«
»Evelyn,« je vprašala mati, »ali je mister Summer že omenil, da misli resno na ženitev?«
»Ze, mama,« je rekla hčerka, »vprašal me je, če je naša hiša brez hipoteke.«
Dama: »Ali me dobro razumete, rada bi imela promenadne čevlje, prostorne, toda elegantne!«
»Razumem, gospa. Znotraj prav velike in nazunaj prav majhne.«
sTi, zdaj pa vem, kje je moj mož vsak
večer.«
>Res? Sem močno radovedna!«
»Pomisli, vsak večer je doma. Včeraj Čisto slučajno nisem šla nikamor.«
Programi Radio Ljubljana
5»)
''VVVJOCIC*'
Sreda, 23. novembra: 11 Valčki, polke in koračnice (plošče) — 12.4j Poročila — 13 Napovedi — 13 2» Uverture ia fantazije (plošče) — Napovfcdi — IS Mladinska “!>• a) Prvo potovanje okoli sveta (g. dr. Valter Bo-ninec), h) Pomoč otrokom v obmejnih krajih (ca. P. Kočevar) - 18.30 Udovlčeva in Lovčetova (ploščo) —
18.40	Vzgojne težave (g. dr. Stanko Gogala) — 13 Na-povedi, poročila - 19.30 Nac. ura: Meštrovičove Madone (Branko MašiS, Zgb) — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof Pengov) — M Samospevi g. Ladislava Rakovca, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 20.45 Salonski kvartet — 21.30 Angleške skladbe (ploSče) _ 22 Napovedi, poročila — 22.13 Prenos plesne glasbe iz restav-racije «Lmona«,
Orugl programi
Sreda, 23. novembra: Belprad: 20 Uumor, 21 Duet in kitara, 21.45 Ploščo — Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Plošče, 21 Ljubljana, 22.20 Plosna glasba — Sofiia:
10.40	Puccinijeva opera »Madamo Buterfly« — Var-iava: 19 Pisan koncert. 21 Klavir, 22 Plošče — Trst-Milan: 21 Vokalni ia pianinski kouccrt, 21.50 Jaaz — Ttim-Bari: 21 Igra — Dunaj: 20.10 Pisan program, 22.30 Orkestralni koncert — Berlin-Konigsbcrg.- 20.10 Orkestralni koncert — Frankfurt: 20.15 Velik konoert — Mnnakova; 20.10 Koncert po žoljali v korist zimske pomoči — Beromilnster: 30.10 Vokalni koneerl, 21.30 Komorna glasba — Strasbourg: 20.30 Simfonični koncert.
Začetek šole. Torej, kako ti je ugajalo v šoli, Mihec? — Ne bilo bi napačno, samo če bi ne bilo učitelja.
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Po enournem razgovoru, pri čemer sla se pogovarjala o vseh podrobnostih potovanja in je Amah ponudil Antoniu številno spremstvo za pot, je Antonio dal svojo besedo, da bo obiskal Amaha v Futa Jalunu, brž ko bo nastopila prihodnja suha doba. Vos srečen zaradi tega pristanka na svoj najljubši načrt in zaradi dobička, ki mu ga je obetal dragoceni lovor »Fortune«, se je Amah umaknil v svoj šator na dvorišču. Ta ločeni krov mu je prihranil nevšečnost, da mu ne bi bilo treba stanovati pod isto strelio s sužnji in krščanskimi psi. Pokrepčal se je s svojo hrano in se zabaval v vsem miru pri svojih ženah. Mali vrt je bil poln oprave, živali in slug, da se je Neleta kar bala za svoje rože.
Ob pol treh je odrezan strel naznanil, da je sejem odprl. Antonio, don Ruiz in Amah so odšli navzdol proti obali.
lzklicevalci so hodili okrog ognjev in šatorišč ter naznanjali dogovorjeno ceno. Ferdinando je odprl malo okence v svojem blagovnem skladišču, medtem ko sta se Amah in Antonio s tehtnico pri Sebi spuščala navzdol. Nekaj Fullaliov je z bičem zadrževalo mrzlično razburjeno množico. Amahova oblast je namreč obstojala v tem, da je pazil, da ne bi nihče iz njegovega spremstva prejel slabo težo ali mero, toda istočasno je izrabil priliko, da je takoj na mestu od vsakega izkupička trgovcev pobral karavanski davek. Skladišče se je začelo naglo prazniti in spet polniti. Kože, čebeltii vosek, palmovo olje; slonova kost v obliki mogočnih okel, kepe in malo zobovje; zlati prah ter košare z rižem; vse so tehtali in merili, nakar je izginilo skozi Ferdinandovo okence, med tem ko so izklf-cevalci razdeljevali blagove iz bombaža, tobak in šibike, smodnik, sol, rum in srebrne dolarje, povrhu še velike množico bakrene žice, ki se bo kasneje na rokah in nogah pragozdnih lepotic pokazala v debelih Spiralah in ornamentih. Istočasno pa je bila okrog ognjev prodaja in nakup volov, krav, ovac, koz in perutnine.
Čeprav je bila ta trgovina z robo obilna, je bila kljub temu prav majhna v primeri s trgovino z ljudmi, ki se ima šele začeti. Rilo je kmalu vse urejeno, nakar se je začelo pregledovanje in ocenjevanje sužnjev.
Pod nadzidkom v obliki nekakšne veže so se spravili skupaj manjši trgovci s sužnji — kot pomembni in imoviti možje so se na videz držali zelo dostojanstveno — na zanje določeno klop kot vrsta črnih Budh z visečimi očesnimi vekami. Pijačo, narejeno iz kozjega mleka, jajc, sladkorja in ruma so v velikih množinah delili naokrog. Kljub prepovedi svoje vere pa so Mohainedanci to pijačo posebno ljubili in jo imenovali mlečno zmes. Zadonel je gong in pozval vse tisto, ki so stali okrog, a Ferdinando je odprl svoje skladišče vzorcev, v katerem so bili razprostrti najlepši predmeti v zares zapeljivi razstavi. Tropa trgovcev se je zlila v prostor, da bi videla, kaj je tam, in da bi sprejela običajni otvoritveni dar. Velika bala londonskih visokih klobukov, ki je pomotoma ali pa za poizkus zašla med tovor Fortune«, se je izkazala kot nepričakovano priljubljena. Večina trgovcev se je vrnila na svoje prostore s temi visokimi cilindri na glavah.
Amah je nato določil vrstni red za trgovce. Kakor so jih že poklicali, so oni svoje blago pustili korakati mimo in ga nato postavili preti kameniti blok. Sužnje so povrsti njihovi spremljevalci odvezali, da so stopili na visok kvadratni kamen. Preiskovala in ocenjevala sta dva prebrisana Fullaha ob prisotnosti Antonia in Amaha.
Ocenjevanje je šlo naglo naprej, vendar pa za las natančno. Sužnji so bili popolnoma goli ter so jih ocenjevali od zatilnika na glavi pa prav do nohtov na prstih noge. Morali so počepniti, vstati, se pripogniti, plesati in hoditi okrog. Takoj nato jim je bilo stavljenih nekaj vprašanj, nakar so ocenili vsebino in spretnost odgovorov. Odprli so jim še usta ter pregledali zobe. Zatem pa še očesa, utrip in kožno tkivo.
Oba Fullaha sta si za tako proceduro pridobila že stalno ia temeljito, pa vendar prikladno izvežbanost. Stikala sta zvijačno za vsakim količkaj vidnim znakom bolezni. Na kratko rečeno, takoj sla omenila vsako oteklino, rano ali kako tvorbo na telesu. Posebno sta pazila na take sužnje, ki so bili zglajeni in pomazani prav /a ta dan. Pri roki sta imela tisoč zvijačnih prevar za to črno umetnost.
Število zavrženih je bilo malenkostno. Bilo je znano, da prebarvanih »konj« v Gallegovini ne kupujejo. Trgovci so na poseben način uživali pri tem, če so med njimi razkrinkali kakega starega premetenega zvijačneža ali pa kakega novinca.
Usoda zavrženih sužnjev je bila na vsak način grozna. Besnost in razočaranje njihovih nesrečnih lastnikov je bilo največkrat brezmejno, ko je bila njihova lastnina javno označena kot brez vrednosti. Zato so v Gallegovini našli poseben način, da so v takih primerih postopali po svoje ter se s tem izognili grozotnim tragedijam. Na nesrečo pa so tako postopali le v Gallegovini.
Dejansko je bilo to najhujše, ker se je moglo zgoditi sužnju, če
so ga zavrgli.-Ce ga je enkrat zadela velika nesreča, da so ga ujeli in prodali — potem je bilo to zanj še vedno boljše, če je našel do-padajenje v očeh svojega starega in potem novega lastnika, kajti bil je zares mnogo vreden. Zaradi tega so skoraj vsi poskušali, kolikor so pač poznali svoje lastne vrednosti, da so, slopivši na kamen, naredili, kar je moči, ugoden vtis.
Za brata Francoisa, ki je prodajo gledal skozi špranjo med Ferdinandovimi vrati v skladišče — njegova navzočnost v kupo-valnem prostoru bi do smrti užalila pobožne mohamedance — je bilo to zamenjavanje človeških teles za blago, ki je bilo za njim razpostavljeno v skladišču vzorcev, doživetje nedopovedljive bolesti.
Ne le 'zato, ker je veroval, da je Gospod daroval svoje sveto telo tudi za te črne otroke pragozda, ki so bili prav za prav tudi ovce v Njegovi čredi, temveč' zato, ker je imela beseda svoboda v času in kraju njegovega rojstva poseben prijemljiv pomen. To je bila vendar najbolj priljubljena beseda njegovega rodu. In prav zaradi toga je bil vsak tak prizor zanj pravo mučenje. Pot mu je v curkih tekel v rokav. Od časa do časa si je obrisal dlani ob svojo že skoraj prozorno kuto. Ce ne bi imel tudi te vere, da je vsaka sila nepravična in minljiva, bi kakor nekoč njegovi predniki skočil ven v sredo tega poganskega sveta ter v borbi umrl. Toda ta vera in pogled na določeni obraz pred njim sta ga zadržala, da ni poskočil: pogled na Antoniev obraz. Za večino drugih prisotnih, vštevši sužnje, je pomenila prodaja le neke vrste redko senzacijo. Strasti vseh vrst so se sprostile, predvsem pa, strast in poželjenje po imetju. Vsakdo se je v neki meri nezavedno udeleževal dramatičnega poteka okoliščin. Kajti tudi usoda sužnjev je usoda moža ali žene, in zaradi tega do neke mere tudi dramatična. Celo del trgovcev je imel sicer mlačen toda določen občutek tragedije. Drug proti drugemu so potrjevali, kako strašno šaljivo je bilo to in ono v vedenju sužnjev. Kako se morejo le smejati, si je mislil bral Francois: ta trgovski nasmeh — kaj se da vse kupiti na tein žalostnem, pokvarjenem in prebrisanem svetu! Smejte se! Bratje, smejte se! Kajti smehljanje kaže, kako pošteni smo pri vsem tem. Kdo nam more kaj očitati, če smo si taki drug do drugega? Kdo more kaj proti nam? Saj so trgovina in navade ter sploh usoda nespremenljive!
Kako naj tem razložim svoj cilj, tem, ki mislijo, da ima menjavanje ljudi za blago prednost? In kljub temu imajo ti divji trgovci neke vrste rahli občutek za to, da pri vsem tem nekaj ni v redu. Smejejo se, da bi rešili svoje notranje ravnovesje. Kaj ni tukaj nikogar, ki bi ga mogel poklicati? Ta mladi mož z resnim obrazom — Antonio?... — Tako je sedel brat Francois na svojem stolu in se kopal v znoju.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica ®-
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; K. Ceč, Iidajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jole Kogiček.