Posamezna številka 6 vinarjev. iiev. 34. Izvcn Ljubljane 8 vin. v Ljubljani, v ponedeljek, 12. februarja 1912. Leto XL. s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 23-— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'-za Četrt leta „ za en meseo • a • a 2- V upravi prejeman Mesečno K 1*70 Inseratl:: Enostolpna petltvrsta (72 mm): . . po 15 v za dvakrat za trikrat 13 10 za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ilzhaja:= vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. Ks" Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen Elst za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8. tu Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. ■-- Zanimivosti iz preteklega ledna. V mnogem oziru znači izvolitev predsedstva novega, nemškega državnega zbora najzanimivejši politični dogodek zadnjih dni. Kakor znano, nc razpolaga sedanji nemški državni zbor z nobeno izrazito večino. To pa zaradi tega, ker nacionalni liberalci ne pokažejo prave barve, so li za sodelovanje monarhičnih strank na podlagi obstoječega državnega reda ali pa so za ta-Jkozvani levičarski blok, v katerem bi tvorila jedro socialna demokracija, ki negira sedanji državni ustroj. Vsled te jnegotovosti se stranke dolgo časa niso {mogle zjediniti za državnozborsko predsedstvo. Vlada je strankam, ki računajo na večino, s prestolnim govo-jfom dala možnost, da se odločijo: ali so za to, da se reši nova vojaška predloga, ki pomnožuje armado za dva ar-madna zbora, da se sklene v to svrho novi davek in obnovijo trgovinske pogodbe z inozemskimi državami na podlagi varstvene carine, ali pa se postavijo na nasprotno stališče, s čimer bi bila seveda usoda novega parlamenta zapečatena. Liberalci pa so pri tej priliki zopet pokazali, da ne vedo, kako in kaj. Tu-Idi nacionalni liberalci, ki se označu-Ijejo za zmerno stranko, so popolnoma jagubili glavo. Na eni strani vedo, da je" s socialno demokracijo vlade zmožna večina izključena, na drugi strani pa se branijo stopiti s centrom in konservativci skupaj, ker jih preganja strah pred »farškim in junkerskim regimentom«. Kaj bi rekli oni volilci, ki so bili tako naivni, da so volili liberalce in socialiste, ko bi videli, da se morajo liberalci vsesti skupaj s »čr-nuhi«, ako hočejo vladati in kaj pametnega sklepati? In tako sedi zdaj nemški liberalizem med dvema stoloma, centrum in socialna demokracija se mu vpravičeno smejeta. Vsa klavrnost liberalizma se je pokazala pri volitvi predsedstva, ki ni zahtevala nič manj kakor dve ožji volitvi. Šlo je za to, katera stranka da predsednika. Liberalci so bili izprva za to, da se izvoli Bebel, voditelj nemške socialne demokracije. Centrum, ki je tudi topot nastopal z uprav sijajno parlamentarično taktiko, jc dejal, da je s tem zadovoljen, samo če bo Bebel šel konstituiranje državnega zbora nazna- nit cesarju. Zdaj so bili gospodje revolucionarji in njihovi zavezniki scvccla v največjih škripcih. Značilno je, da je precejšen del socialnoclemokraške delegacije bil za to, da se gre Bebel Vil jemu predstavit, vendar jo zmagala radikalna struja. Končno sc je* en del nacionalnih liberalcev odločil za to, da da svoje glasove članu centra dr. Spahnu. Dr. Spahn je bil izvoljen in tako se je očitno pokazalo, da je treba v Nemčiji v prvi vrsti računati s centrom, ki jc najmočnejša in najsolidnejša stranka s pozitivnim programom. Kakor hitro je bil dr. Spahn izvoljen, bi bilo pričakovati, da ravno tisti nacionalni liberalci, zavedajoč se odgovornosti, ki jo ima parlament, kateri hoče delati, izvolijo v podpredsed-stvo tudi konservativca, ker jc delovna večina mogoča le iz centra, konservativcev in dela nacionalnih liberalcev. A liberalci so seveda morali napraviti neumnost. Volili so namreč za prvega podpredsednika socialnega demokrata Scheidemanna, ki je 10. oktobra 1909 vrgel Ilohencolercem v obraz, da »spada bcsedolomstvo med najvzvišenejše tradicije te vladarske hiše«. Za drugega podpredsednika jc bil izvoljen nacionalni liberalec dr. Paasche. Svobo-domiselci so volili kompaktno Bebla, Scheidemanna in Paascheja. Zdaj pa je centrum napravil krasno taktično potezo. Volitev predsedstva sc mora namreč čez teden dni ponoviti. Zdaj pa j c d r. S p a h n p r e d sodstvo odložil. Liberalci so zdaj v taki zadregi, da si večje ni mogoče misliti. Centrum je bil, kakor smo že povedali, za to, da se izvoli za predsednika socialni demokrat, celo za nacionalnega liberalca kot predsednika bi bil glasoval, pa le pod pogojem, da se predsednik postavi na konstitucional-no stališče, s čimer bi bila delavnost parlamenta kolikor toliko zajamčena. Socialni demokrati parlamenta, kateremu bi bil njihov sodrug predsedoval, ne bi mogli obstruirati in bi morali ugrizniti v kislo jabolko novih davkov in vojakov. Ker pa jc socialna demokracija sklenila, cla ostane na svojem negativnem stališču, in so vsi liberalci kljub temu izvolili za prvega podpredsednika sodruga, se je centrum predsedstvu odpovedal. Centrum vendar ni tako neumen, da bi nosil odgovornost, ako bi se taka čudna večina razbila. Zdaj stoje liberalci pred naravnost gigantsko nalogo. Morali se bodo, hočeš nočeš, odločiti za to, ali volijo cen- trumaša, konservativca ter nacionalnega liberalca v predsedstvo in tako zasigurajo delovno večino ali pa sestavijo predsedstvo zgolj iz levičarskih strank, nacionalnih liberalcev, svobodomđslccev in socialistov. Če socialisti ostanejo pri svojem sklepu, ki pomenja toliko, da ne priznavajo sedanje konslitucije in držav, ustroja, bo to liberalno predsedstvo seveda zopet v zagati. Centrum je vrgel liberalcem v obraz rokavico: Zdaj pa pokažite, ali sle zmožni kaj narediti! Bomo videli, kako se bo ta šepavi liberalizem zdaj postavil. X Ч/1 ✓4 X Ker smo ravno pri Nemčiji, moramo omeniti tudi neko drugo vprašanje, ki sicer ni političnega, a zelo velikega gospodarskega pomena. V seji pruskega »deželnozborskega kolegija« 8. t. m. je namreč poljedelski minister baron Schorlemer naznanil rezultat štetja živine na Pruskem 1. decembra 1911. Število goveje živine se je po tem štetju nasproti 1. 1910 pomnožilo za 76.696, število prašičev pa za celih 731.115! Število prašičev je narastlo kljub temu, da se jih je leta 1911 veliko več poklalo, kakor leta 1910, namreč 1,358.000. Minister je dejal, da ni ne suša ne kuga števila živine veliko zmanjšala in da sc zato spomladi in poleti ni bati draginje, saj nc upravičene. — To je krasen rezultat, in kaže, koliko sc da za kmetijstvo narediti, ako se ga tako smotreno pospešuje, kakor sc to godi v Nemčiji. — Nemčija pa napreduje tudi v svojih kolonijah. Leta 1910 izkazuje trgovinska statistika nemških kolonij sledeče številke: Uvoz 129,500.000 M, izvoz 101.000.000 M, skupni promet 230,500.000 M. Nasproti 1. 1909 je prirastek sledeči: Uvoz 22,250.000 mark (20-7%), izvoz 31,250.000 M (44'9%), skupni promet 53,500.000 M (30-2%). Pri skupni trgovini v kolonijah je Nemčija sama udeležena pri uvozu s 83 500.000 M (64-5%), pri izvozu s 70 000.000 M (69-3%), pri vsem torej s 153,500.000 M (66-3%). Napredovale so vse kolonije, Kamerun, Vzhodna Afrika, Togo, Sa-moa, Nova Guineja, Jugozahodna Afrika. Finance kolonij so ugodne, veliko sc jc zgradilo železnic. V V Ni čuda, da se Anglija Nemčije boji in njen razvoj z veliko skrbjo opazuje. Lansko poletje je le silno malo manjkalo, da ni prišlo med obema državama do vojske. Anglija bi se vojske seveda ne bala, če bi Francozi nc bili tako silno za nič in če bi bila gotova, da ji Rusija tudi v slučaju vojske proti Nemčiji pomaga. Zazdaj se zdi Angležem veliko bolj pametno, če se z Nemčijo saj glede glavnih spor. točk pobotajo. Zato je angleški vojni minister lord Haldane tc dni odpotoval v Berolin se pogajat. Od dobro informirane strani se je izvedelo, da se je pri teli pogovorih šlo za sledeče točke: 1. Odprava medsebojnega vojaškega vohunstva. 2. Ohranitev status quo na Kitajskem in v Perziji. 3. Dogovor glede bag-dadske železnice. 4. Obmejna regulacija med nemško jugozahodno in por-tugiško zahodno Afriko. 5. Omejitev oboroževanja na morju. Glede zadnje točke niso prišli do nobenega sporazuma, ker Anglija zahteva na morju tako premoč, da je Nemci nc morejo priznati, ali so glede ostalih točk kaj pozitivnega sklenili, pa še ni znano. XXX Našim sosedom Lahom sc v Tripolisu neizrečeno slabo godi. Danes niti sami tega več nc taje. Imajo skoraj 150 tisoč vojakov doli, a sc iz obrežnih mest niso šc gonili. V Barki, to je v mestih Benghasi, Derna, Homs in To-bruk jih Turki in Arabci naravnost oblegajo, okoli Tripolisa pa ni dosti boljše, ker se Lahi par kilometrov od mesta stran niti ne upajo, odkar so bili pri Bir Tobrasu tako usodno tepeni. Najhujše je, da Lahi ne morejo zastra-žiti tuneške meje, odkoder dohajajo Turkom nove čete, živila in municija. »Stampa« poroča, da jc zadnje dni pet tisoč Arabcev prekoračilo tuneško mejo in sc pridružilo Tripoličanom. Lahi so poizkusili zasesti Zuaro, ki leži na meji, a so morali to namero opustiti. Francozi meje ne morejo zadostno za-stražiti, sicer pa ni dvoma, da Lahom tudi nalašč nagajajo. »Bratstvo« med »latinskima posestrimama« se jc zaradi Tripolisa sploh zelo ohladilo. »Echo de Pariš« je zapisal, da Lah ne pozna nobene sentimentalnosti, ampak samo lastno korist. Zato se Italijani zdaj zopet nekaj k trozvezi nagibajo. To store vedno takrat, kadar se jim slabo godi. To »latinsko« pasmo je treba, poznati. Kar se vojske v Tripolisu tiče — da se povrnemo k pravemu predmetu — vali laška javnost vso krivdo na generala Canevo. Cancva se zdaj nahaja v Rimu in se z vlado posvetuje. Kaj bodo merodajni faktorji ukrenili, je tajnost. Govori se, cla Lahi sploh ne bodo pro- LISTEK. Ivan Mazovec: iz тш i№ (Dalje.) Naša. Avstrija bi lahko med vsemi temi narodi v orijentu imela velik ugled, a med balkanskimi Slovani bi lahko kot pravična narodnostna država igrala prvo ulogo, lahko bi postala skupna mati vseh naših bratov. Toda trebalo bi sc poglobiti v našo psihologijo, prikleniti narode z ljubeznijo in predvsem pravičnostjo nase, ne pa odrivati jih od starih pravic, žaliti jih v njihovem nacijonalnem ponosu, izigravati enega proti drugemu, kolonizirati med avtohtlionim prebivalstvom tuje govoreče ljudstvo, domače ljudstvo p.a tako iz preobljudenih krajev siliti v Ameriko ... Pa kaj —, našim diplomatom šc vedno gnezdi v glavi misel, da nc zastopajo Avstrije, ampak »das hcilige romisehe Rcich dcutschcr Na-tion«. Nevzdržno gre balkanska zgodovina mimo nas, naši diplomatje pa smrče na slavnih tradicijah, da se jim smehlja — cela Evropa. Pa moja kozerija nima ne konca ne kraja in utegnili bi vsi skupaj pozabiti, o čem sem sc namenil pisati. A je že tako: samo da se spomnim na Ori-jent, pa se mi razveže jezik, v duši vstaja spomin za spomiinom in vse, prav vse hoče na dan. Sicer je pa tudi Bosna, in deloma tudi druge .hrvatske zemlje kos Orijenta: tu si baš orijent in okcident podajala roke. 2e dolgo časa me je vleklo, da bi si ogledal Bosno. Hotel sem si izpopolniti tudi svoje jezikovno znanje hrvaščine in to, kar sem se prt svojem profesorju Rc-šetarju na. Dunaju učil v teoriji, prenesti in opazovati tudi nekoliko v praksi. Letos sem premagal tudi financijalni problem, dasiravno je to bolj — Pirova zmaga, in sem komaj — komaj čakal, da lii že bil v Bosni. I, Boga mi, več sam postao potpuni Bosanac! sjedim Vama na. sečiji,*) ruke si grijem nad dagarom,**) pijem tursku kavu, a pu- XXX *) Sećija, dolga klop ob steni v bosanskem salonu, pokrita s pisano preprogo — čilimom. **) Dagara, je železna plošča, stoječa na treh nogah. Na to ploščo se dene gorečega oglja in to nadomestil je Bosancu peč; nad dagaro si greje roke. sini najfinijog busum,kog duhana . . . 1. Proti Zagrebu. Refleksije iz Banovine. Na praznik Brezmadežne, dn'e 9. decembra 1911. sem se odpeljal z južno železnico iz Ljubljane proti Zagrebu. Sprevodniki v brzovlakili, ki vozijo iz Trsta do Št. Ilja cel čas po slovenskih tleli, ne znajo ali pa nočejo govoriti slovensko. Pripetilo sc mi jc že drugič, da mi jc sprevodnik, ko sem ga nagovoril po slovensko, odgovoril po nemško. V istem vlaku sc je peljalo tudi mnogo kmečkega ljudstva, ki sigurno ne razume nemško. Kako sprevodnik tem ljudem more dati eventualne potrebne informacije, sam večni Bog ve. Ker iz mojih ust le ni bilo nemške besede, se obrne sprevodnik h kmetu iz Zagorja, ki je slučajno znal nemško in ta jc bil potem za tolmača med menoj in med njim ... In tako sem po ovinkih skoro v sredini vojvodine Kranjske vendarle zvedel, da se bom že čez pol ure lahko iz Zidanega mostu odpeljal proti Zagrebu. Pogovarjal sem so z dotičnim kmetom o politiki; 011 me je menda imel za liberalca, ker se je kolikortoliko oprezno izražal, dokler nisem jaz začel brezobzirno udrihati po nekaterih izrastkih liberalnega časopisja, nakar tudi on ni štedii z besedami. Tako sva spoznala, da sva oba precej zagrizena pristaša krščansko-socialnega gibanja in njegove nositeljice S. L. S. — Medsebojno zaupanje jc bilo s tem per-fektno, škoda le, da sva se v Zagorju že morala ločiti. Vožnja iz Zidanega mostu mimo Brežic mi je obujala staro spomine, kako sem kot vicematurant s svojim prijateljem potoval peš po teh krajih brez mantilje in brez dežnika in kako naju je na -Hrvatskem vsak dan najmanj enkrat dež premočil. Imel sem Začetkom potovanja 20 K v žepu in moj prijatelj ne dosti več — pa sva s tem denarjem šla peš od Kamnika skozi Vransko na Celje, odtod na Zidan most, Samobor—Zagreb, odtod na Kar-lovac (z železnico), odtod zopet peš v Metliko in Novo mesto, odtod z železnico v Ljubljano! Pri Figabirtu na Dunajski cesti sem za zadnje krajcerje pojedel še guljaš in odšel nato peš iz Ljubljane v Kamnik. Obleka mi jc bila jiosebno ob krajih vsa v franžah, da sem izgledal kot kak indijanski glavar; ... v žepu ni bilo nobenega beliča več, a med potjo v Kamnik je dosti žlahte raztresene in pa Bog Kranjca nikdar ne zapusti. Lepi so bili tisti dnevi, kar toži sc mi po njih. 2e v Zidanem mostu se more spoznati par značilnih strani hrvatskega življenja. Medtem ko ua£ kmet počasi dlrali. Kaj jim bo to neki hasnilo? Pro-din1'' bodo morali. S'sovražnikom v hrtu,. nima mesto Tripolis za Lahe nobenega pomena. Stvar jih bo milijone in milijone stala, koristi pa ne bodo imeli nobene. Sicer pa se Lahi tudi zelo motijo, če delajo Canevo odgovornega za svojo neuspehe. Celo »NCue Freie Presse«, ki je goreča prijateljica Lahov, je te dni izrekla mnenje, da je laški vojak slab material. Mi smo to že zpočetka naglasa li. Ce so bili Lahi v Abcsiniji poraženi, zakaj bi jih v Tri-polisu ne na tepli? Saj so Turki izboren material, izučeni od nemških generalov in skrajno predrzni. Pravtako Arabci, ki so čudovito vztrajni. Jusuf bej opisuje Arabce v listu »Vita«. Pravi, da .--o arabski rodovi občudovanja vredni. Brez denarja, brez pravili potov, brez pošte in telegrafa, brez vsako organizacije prehodijo sto in sto kilometrov, da se postavijo tujemo osvajo-valcu nasproti. Kako težavno se je proti teui ljudem boriti, to vedo zlasti Francozi in Španci, in ti so vse drugačni vojaki kakor Lahi. Značilno je, da se laška vlada boji sklicati parlament. Bi res ne bilo prijetno poslušati socialiste, kako bi grmeli zoper laško vlado, ki je mislila, da se bodo Turki in Arabci kar v zemljo skrili, kakor hitro bodo zagledali savojsko triko-loro. v /• v /\ /ч Л Angleški minister Curchill je te clni v Belfastu na javnem shodu naznanil, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu postavo o samoupravi Irske, takozvani homerule. Irska dobi lastni parlament, spodnjo zbornico in senat, obsežno kontrolo nad financami in zadosti denarja za lastne zadeve. Vrhovno kontrolo bo izvrševal kralj, oziroma tudi angleški parlament. Cur-r hitl je izjavil, da je samouprava Irske tudi v interesu cele Anglije in njene svetovne pozicije. Dal Bog, da Irci po stoletnih bojih vendarle pridejo do svojih pravic! Naši liberalci zabavljajo venomer zoper kriianskosocialno gospodarstvo na Dunaju in v Nižji Avstriji. Zamaknjeni v »Neue Freie Presse«, vidijo v svojem duhu bližnji propad tega gospodarstva. Številke pa govore drugače. Leta 1896, ko jc prišla v nižjeav-strijfekeni deželnem zboru na krmilo krščanskosocialna stranka, je znašal deficit :.!,500.000 K. Danes pa ima dožela i,750.000 K proficita! Leta 1904 je zna-čalo deželno premoženje 15 milijona K, danes znaša 5 milijonov. Deficita bud-u;et v teh letili nikoli ni izkazoval. Od prejšnjih posojil (1890 in 1890) v skupnem znesku 13o milijona je nad 3 milijone že poplačanili. Danes ima dežela kredita 6'5 milijona kron. In to kljub temu, da potrebe ogromno naraščajo. Leta 1890 so aktiva dežele znašala nekaj okoli 9 milijonov, leta 1909 pa so cnašala že črez 32 milijonov! In ravno ia šolstvo, humanitarne in kulturne namene izdaje jo krščanski socialci največ. Pribiti je tudi treba, da deželi ravno njena podjetja največ nesejo. Šte- vilke pobijajo laži judov, socijev in liberalcev. Politični shodi no Spodnjem Štajerskem. Danes jc govorila mariborska okolica in mesto Maribor po svojih slovenskih možeh. Vršili so sc štiri pomembni shodi. V št. Petru niže 'Maribora, v Kamilici, v Št. IIju in v mestu Mariboru samem, so se zbrali njožje, da izrazijo svoje mnenje o postopanju poslancev S. K. Z. in obenem tudi o postopanju nemških nacionaicev in slovenskih (1?^ liberalcev. Shod v Št. Petru se jc vršil po ranem cerkvenem opravilu. V ninogo-brojneni Številu so došli šent.peterski možje* ki stojijo nčomahljivo in zvesto v Vsakem volilnem boju pod zastavo Slovenske Kmečke Zveze. Shodu jc; predsedoval župan g. Lorber. Govor drž. in dež. poslanca dr. K o r o š C a o deželnem zboru, o postopanju naših poslancev, je bil sprejet z velikanskim navdušenjem. Ko je g. poslance omenjal krivice, ki se godijo nam Slovencem od strani ohole nemško-naeional-ne večine, so kmečki možje in mladeniči ogorčeno obsojali tako početje. Ljudstvo je obsodilo tudi izdajsko početje liberalcev, ki v teh resnih časih, naravnost izdajajo slovenstvo s tem, da zahtevajo, da bi naj naši poslanci šli brezpogojno v deželni zbor. Enako lep shod je bil v Kamnici, slabo uro hoda zahodno od Maribora. Kraj je veljal dozdaj kot izključno nemčursko gnezdo. Liberalcem, ki samo pri polnih litrih v mariborskem Narodnem domu rešujejo slovenstvo mariborske okolice, še dozdaj ni prišlo na um, da bi zanesli med slovenske posestnike, viničarje in delavce mariborske okoiice narodno zavest. Naša stranka orje s shodi že več let zamrz-lo ledino v Kamnici in današnji shod je pokazal, da naše delo ni bilo zastonj. Shod se je vršil popolnoma mirno, udeležba je bila naravnost lepa. Sliodu je predsedoval veleposestnik g. C.i ček Lovro. Govorila sta urednik L. K e m -peric in Fr. Ž e b o t. Ko so možje slišali o vseli tistih milijonih, ki jih zapravlja nemška večina, o novih dokla-dah, o postopanju Wastianovem in o drugih krivicah, ki sc gode nam spod-nještajerskim slovenskim kmetom in delavcem so dali ti možje z glasno besedo duška svojemu prepričanju. Odobrilo se je postopanje naših poslancev in se jim jc izreklo popolno zaupanje. Tudi shod v Št. Ilju se je dobro ob-nesol. Tudi tukaj je obmejno ljudstvo se ponovno izreklo, da stoji za svojimi poslanci-voditelji, naj pride kar lioče. Pomembno in velevažno je bilo tudi zborovanje slovenskih volilcev v Mariboru. Sami čvrsti možje, zastopniki vseh delov mesta Maribor, iz predmestij in okolice so prišli. Govoru našega voditelja dr. K o r o Š c a smo sledili s pazljivostjo. Tudi na tem shodu je bilo razpoloženje naših mož izvan-redno navdušeno. Videlo sc je, da se priprosto ljudstvo ve boljše in zvestej-še postaviti za svoje koristi, kot liberalni frakarji. V resoluciji sc je shod navdušeno izrekel za slovenske poslance ter odobril obstrukcijo, dokler se no ugodi pravičnim zahtevam našega ljudstva. Ogorčeno sc je obsojalo postopanje VVasliana in — slovenskih liberalcev. Shodu je predsedoval mariborski meščan g. DruzoviČ. Mariborska okolica sc je na teh shodih jasno in odločno izrekla zoper krivično postopanje nemško večino, zoper Wastiana in zoper izdajalce-liberalce. Veseli smo tega preporoda mariborske okolice. Naše delo rodi sadove. Nočemo več tla-čaniti ne Nemcem, ne slediti tzdajskim liberalcem. Na shodu v Mariboru 11. t. m. se je sprejela mod viharninfnavdušenjem sledeča resolucija: »Volilci mesta Maribor in okolice, zbrani na shodu S. L. S. 11. februarja v Mariboru izrekajo poslanccm S. L. S. popolno zaupanje. Ogorčeno obsojajo nasilno ravnanje Wastiana in drugov in poživljajo poslance S. L. S., da vstrajajo v boju za enakopravnost in slovenske pravico!« BUREN PROTESTEN SROD HRVAŠKIH DIJAKOV V PRAGI. Sežgana ogrska zastava. — Spopadi s policijo. Praga, 12. februarja. Včeraj dopoldne se je vršil na Zofijskem otoku javen protestni shod hrvaških in srbskih dijakov proti sedanjim razmeram na Hrvaškem. Shodu jc predsedoval vladni svetnik poslanec Metelka in se ga je udeležilo okoli 800 oseb večinoma dijakov. Govoril je poslanec Klo-faČ, ki je opisoval zadnje dogodke na Hrvaškem in protestiral proti absolutizmu, ki se uveljavlja na Hrvaškem. Zagotavljal je Hrvatom simpatije Cehov. V imenu poljskega dijaštva je govoril dijak Czatovski, v imenu srbskega dijak Ostojić. V soglasno sprejeti resoluciji sc izražajo simpatije Hrvatom in protestira proti Cuvajevemu režimu. V resoluciji se poživlja češke poslance, naj želje Hrvatov podpirajo na odločilnih mestih. Po govorih raznih zastopnikov dijaštva so se zboro-valci formirali v demonstracijski sprevod ter korakali hrv. pesnti pojoč čez Ferdinandovo cesto na Graben. Klicalo sc je »abcug« ministrskemu predsedniku Khuenu IIedervaryju in banu Čuvaju. Na Grabnu jc skušala policija razkropiti demonstrante. Spopadi s policijo. Ker sc ni posrečilo, razkropiti množice, prišlo je do spopada s policijo. Del demonstrantov, okoli 300 oseb, jc korakal preko Vaclavovega trga k muzeju in se postavil pred rampo. Ko so odpeli neko hrvatsko narodno pesem, so zažgali med burnim odobravanjem naenkrat narastle množice ogrsko zastavo. Pretep s policijo. Ko je policija zagledala gorečo zastavo, so udrli policijski komisarji med množico ter skušali aretirati nosilca zastave, kar sc pa ni posrečilo. Policisti so gorečo zastavo pogasili ter se. polastil! njenih ostankov. Med policaji in množico je nastal hipno nepopisen pretep. Velik del zbranega občinstva se jc zavzel za dijake. S kamenjem proti policiji. Kmalu so začeli leteti številni kamni proti policiji. Situacija jc postajala vedno bolj kritična. Ko jc bil eden demonstrantov aretovan, so ga skušali <5&tali dijaki osvoboditi. S sabljami. Policaji so bili prisiljeni, potegniti sablje ter so demonstrante razkropili. Nekaj dijakov jc bilo pri tem ranjenih, ki pa so jih njihovi tovariši hitro spravili domov, da jih varujejo pred policijo. Medtem jc bilo aretovanih še več oseb. Demonstranti so sledili aretovan-ceni do policijske stražnice v Vodni ulici. Novi spopadi pred policijsko stražnico. Tu jc prišlo do novili burnih prizorov. Množica jc obmetavala policijsko stražnico s kamni, tako da jc bilo potrebnih 10 policistov, da so množico razkropili. Aretovancl. Aretovanih je bilo vseh skupaj šest oseb, tned temi mediciner Gjuro Osto-jic, medicinec Dragotin Klepac, bančni uradnik Ladislav Harinach, jurist Dušan Dajicic, trg. akademik Anton Bc-dclov in trg. akademik Miloš Dupaja-nik, vsi večinoma zaradi razžaljenja straže. GROF AEHRENTHATi. »Vossischo Zeitung« poroča z Dunaja. da se je bolezen zunanjega ministra erota Aelirentbalu poslrbštlla. Bolnik se brani, uživati hrano. Grof Aehrenthal leži čez dali popolnoma apatičen na zofi ter ne kaže nobenega zanimanja za kake dogodke. Njegovo stanje jc zelo opasno. BAN ČUVAJ NE BO DEMISIJONIRAL. V zagrebških političnih krogih sodijo, da je ban Čuvaj potoval na Dunaj, ker namerava baje podati demisijo. Kot pa poročajo z Dunaja, so to lc kombinacijo. Ogrski vladni krogi sodijo, da ni nobenega vzroka, ki bi mogel vzbuditi novo hrvatsko krizo. Hrvaški ban bo ob priliki svojega sedanjega bivanja na Dunaju izvršil le po-sete kot novoirnenovani ban pri onih članih cesarske hiše, pri katerih se po svojem zapriseženju pri cesarju ni mogel pokloniti. GROF KHUEN NA DUNAJU. Ogrski ministrski predsednik gro? Khuen Hedervary je imel včeraj dopoldne daljšo konferenco z avstrijskim ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, v kateri se je nadaljevala v sobbto prekinjena razprava o bramb-ni reformi. V najvažnejšem vprašanju glede službenega jezika v vojaškosod-neni postopanju vztraja avstrijska vlada na absolutno odklonljivcm stališču napram ogrskim zahtevam, tako da tudi včerajšnja konferenca ni imela uspeha. Konferenco obeh ministrskih predsednikov jc prekinil ravnatelj cesarjeve kabinetne pisarne bar. Schiettl, ki je prinesel grofu Khuenu povabilo k avdijenci pri cesarju. Grof Khuen jo kmalu nato odšel v Schonbrunn ter poročal vladarju približno v cnourni avdijenci o pogajanjih z avstrijskim ministrskim predsednikom, kakor tudi o predlogih ogrske opozicije. Odločitev ccsarja tudi v tej avdijenci ni padla. NADOMESTNE VOLITVE V BOSEN-SKI SABOR. Pri sobotnih volitvah v tretjem iz-lamitskem okraju druge kurije (herce-govinska mesta) je bil izvoljen kandidat. združenih mohamedanskih organizacij Ademaga Mcšič, veleposestnik v Tesan ju, s 1193 glasovi proti 146. — Pri volitvi v 18. srbsko-pravoslavnem volilnem okraju druge kurijo (Krajina) jc bil izvoljen radikalec dr. Vojeslav Besarovic, tajnik trgovske zbornice v Sarajevu, z 842 glasovi brez protikan-ditata. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Pravaši zahtevajo, kakor pišejo-listi, razpust deželnega zbora ter pričakujejo od novih volitev več mandatov. V novem deželnem zboru upajo doseči drugačno razdelitev volilnih okrajev, ki bi povečala njihovo moč. — Finančni odsek predlaga, da se za pokritje 320.000 K, ki bi se imele porabiti za zboljšanje učiteljskih plač, povišajo doklade. Pravaši odklanjajo predlog in izjavljajo, da deželni zbor ne bo mirno deloval, dokler sc ne sprejmejo njihovi predlogi o razdelitvi volilnih okrajev. DEMENTI O PAPEŽEVEM MOTU« PROPRIO GLEDE ŽIVLJENJA DUHOVŠČINE. »Pol. Korr.« poroča iz Rima, da pa-* pcž Pij X. nc namerava izdati nikake-ga motupropria glede privatnega življenja duhovščine. Vse tozadevne vesti so izmišljene. NOVO BAVARSKO MINISTRSTVO. Novo bavarsko ministrstvo rc je sledeče sestavilo: Baron Hertling, predsednik in zunanje zadeve, Thelc-len justica; von Soden, notranje zadeve, voii Knilling, nauk; von Brenning, finance; von Seidlin, promet; von Ilorn, vojska. DruSiva. -f Kmečka zveza za ljubljansko okolico je imela včeraj v Ilrušici svoje zborovanje. Razpravljala sta o delovanju S. L. S. v deželnem zboru poslanca P o v š o in D i m n i k, o pomenu kmečke zveze dr. Boži č. lj Občni zbor Društva državnih uslužbencev (skupina Ljubljana) se je vršil včeraj popoldne v gostilni »Pri novem svetu«. Otvoril ga je predsednik g. Zorko, ki je pozdravil navzoče, v prvi vrsti z dežele došle zborovalce ter kratko oČrtal delovanje ljubljanske skupine. Tajnik Hiib-scher je prebral zapisnik lanskega občnega zbora, ki se je odobril, na kar je poročal o delovanju odbora v preteklem letu. Društvo jc bilo v živahnem stiku s sorodnimi organizacijami ter je prejelo 75 dopisov, imelo pa je 1 občni zbor, 2 javna shoda, 10 mesečnih sestankov. Odbor je imel 9 sej. Društvo je poslalo tudi spomenico vsem državnim poslancem glede zahtev državnih uslužbencev. Na Dunaju jc bilo pri zborovanju delegatov državnih uslužbencev zastopano po svojem predsedniku. Blagajnik g. Strnad je poročal o gmotnem stanju ljubljanske skupine. Društvo jc imelo kon-I cem leta 1910. 191 Članov, v letu 1911. jih iu važno kot gospoda stopa na vlak, se hrvatsko ljudstvo, delavci in soljaki lrenjajo na kupih in gručah kot drobnica. Pa ti pride sprevodnik: »Hajd, hajd, brzo, brzo . . ;« pa se vsuje vse v teku in velikem neredu kot čreda avca v kupejo. Že sprevodnik kot da bi se igral z ljudstvom, s to neizdelano maso, kjer se vse podreja skupnosti in skoro ni opaziti poedinca, posameznih jseb. In to se z malimi izjemami splošno opaža pri občevanju hrvatske inteligence s »pukoni«. To mojo misel mi je potrdil nek dober Hrvat sam, ko mi je nekako sledeče označil položaj: »Mi Hrvatje zato nikamor ne pridemo, ker naše ljudstvo še ni dosti zavedno in izobraženo. Inteligenca je pa. skoro vsa egoistična; masa naroda ji jc zato tu, da jo izkorišča, da se potoni nje dokoplje do svojega lastnega profila. Da so ta masa slučajno Hrvatje, Srbi . . . to jc njim vseeno; mogli bi biti i&to-tako Nemci, Zid je, Madjari, samo da bi sc dali izkoriščati. V inteligenci tudi ni nobenega teženja po skupnosti; vsak arleda na svoje, da se kolikor mogoče dobro okoristi. Svoje lastne interese podrediti skupnim, narodnim, to je pri nas skoro neznana in silno redka stvar. Dokler nc uvedemo v našo inteligenco altruističnega duha — in to se ne bo zgodilo šc tako kmalu — toliko časa nc bo bolje pri nas. Kaj ljudstvo, ono je neuko, njemu nc moremo zameriti, če ne pregleda mahinacij svojih učenih voditeljev, oziroma jih časih zopet nepravilno pregleda, tako da ni pri nas nobene konštantnosti, v našem političnem barometru nobene stabilnosti, ampak padamo iz krize v krizo . . .« Kar zazeblo rne ie v duSo pri tej temni prognozi, ko sem se zmislil obenem na močne disciplinirane brutalne ljudi, ki iztegajo svoje polipske roke po teh lepih, žalibog tako razrova-nih zemljah. Dež je padal v dolgih tenkih curkih, ko sem prispel v Zagreb in moral videti, kako je nek železničar ua zagrebškem kolodvoru nekega seljaka, ki se je najbržc zaradi dežja zatekel v čakalnico, tiral ven, ne baš preljubeznivo. - Napotil sCm se v mesto. Ne veni, ali sem svoje zagrebške vtise, ki sem jih dobil nekako pred petimi leti, iotalno pozabil, ali pa se je l-cs Zagreb medtem dokaj spremenil: faktum je, da sem se zelo težko Orijentiral. Post vafia d i se rim in a re-i nni sem le našel svojega prijatelja dr. M.; hotel sem z njim samo malo porazgovoriti in z desetim vlakom zve-čer nadaljevati svojo vožnjo proti Bosni. Pa moja malenkost obrača , moj prijatelj doktor in njegova ljubezniva gospa pa obrne. Ostal scn'i pri njih Čez noč in šc cel drug dan v gosteli. Dr. M. jt eden izmed tistih, ki so izšli iz naših katol. akademskih društev, ki je pa šc vedno, vkljub temu da je žc dalje časa slarejšina, v najožjem stiku z našim visokošolskim dijaštvom, še vedno enako navdušen za ideale, medtem pa od dne do dne bogatejši na praktičnem znanju in skušnjah; on jc eden izmed tistih, ki gledamo nanje z zaupanjem, da bodo v stanu postati kvas nove katoliške inteligence na Hrvatskem, ki bo, sama polna altruističnega duha, preporodila tudi hrvatsko javnost v znamenju prave krščanske civilizacije. Naša katoliška akademska društva — naš up in naša radost! (Daljo.) je pristopilo 17, umrlo, izstopilo, oziroma črtalo se je pa 36 članov, tako da Je bilo koncem leta 1911. 172 članov. Dohodkov je imela skupina 1199 K 50 vin., izdatkov pa 1125 K 62 vin. ter znaša denarni preostanek 73 K 88 vin. Podporni sklad skupine je imel 215 K 30 vin. prejemkov ter se je izplačalo 8 potrebnim članom 145 K podpore ter znaša blagajniški preostanek podpornega sklada 70 K 30 vin, Računski preglednik g. Marinko je predlagal absolu-torij in zahvalo blagajniku in odboru ter sc je predlog soglasno sprejel. Pri volitvi odbora je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Zorko, ki pa je izvolitev odklonil, nakar je bil skoro soglasno izvoljen za predsednika g. Marinko, občinski svetnik S. L. S. Nadalje so bili izvoljeni v odbor: za predsednikovega namestnika g. Bostele, za blagajnika g. Strnad, za bla-gajnikovega namestnika g. Jerman, za tajnika g. Skobe, za tajnikovega namestnika g. Jeglič, za knjižničarja g. Zupančič, za knjiž. namestnika g. Muhič, za odbornike gg. Rupnik, Malovrh, Lenasi in Lenče. Za računske preglednike so bili izvoljeni gg. Zablatnik, Stucin in Mikuš. Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih društvenih zadevah ter se je poudarjala potreba organizacije, ki je zlasti koristila državnim cestarjem. Novo izvoljeni predsednik g. Marinko jc poživljal člane k slogi in skupnemu delu za zboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev ter jc zaključil dobro obiskano zborovanje s trikratnim slava-klicem cesarju. Društvo »Abstinent« naznanja Vsem izobraževalnim društvom, da je pripravljen njega odbornik Lavoslav Puhar, prirejati protialkoliolna predavanja, oziroma reorganizirati, poživljati in ustanavljati nova abstinenčna društva. Predavanja se p o j a s -nujejo s skioptičnimi slikami. Več pove društvo »Abstinent« ali njega odbornik Lavoslav Puhar, linotypist, Ljubljana. Društvo zdravnikov na Kranjskem ima izvanredni občni zbor v sredo, dne 28. februarja ob 8. uri zvečer v hotelu »Tratnik«. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Razdelitev dr. Locsh-ner-Maderjeve ustanove. 3. Stanovske izadeve. 4. Samostalni predlogi članov. Skupina »Jugoslovanske strokov-ne zveze« na Vrhniki je imela v nedeljo, dne 11. t. m., občni zbor, na katerem je o potrebi in pomenu delavske organizacijo govoril poslanec Gostin-ear. Dnevne novice. 'Ar Kranjski deželni zbor. Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega, dne 13. februarja 1912, ob pol 10. uri dopoldne: Naznanila dcželnozbor-skega predsedstva. — Poročilo deželnega odbora o nekaterih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. — Poročilo fin. odseka o deželnem proračunu za leto 1912. — Poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Jakliča, Bartola, dr. Pegana in tovarišev zaradi otvoritve novih postaj in postajališč na dolenjskih železnicah. ^— Poročilo kmetijskega odseka: o uravnavi Kamniške Bistricc; o načrtu zakona glede dolžnosti za vzdrževanje ograj; glede načrta zakona o izboljšavi pašnikov. — Poročilo fin. odseka: o prošnjah vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtenthurnove v Ljubljani za draginjsko doklado in za podporo v odplačilo dolga za šolsko poslopje; o prošnji oskrbnika Jeranove dijaške mize v Ljubljani za podporo; o prošnji avstro-ogrskega pomočnega društva v Aachen za podporo; o pobiranju 149% doklade po davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni; o pobiranju natl 100c/o doklade v občini Sv. Križ pri Kostanjevici. —- Poročilo personalnega odseka: o prošnji Mihaela Podbevška, bivšega hišnika kmetijske šole na Grmu, za vsprejem v službo; o prošnji dr. Derganca, primarija v deželni bolnici, za brezobrestno posojilo v znesku 10.000 K; o prošnji vpokojenih deželnih uradnikov za draginjske doklade; o prošnji ravnatelja prisilne delavnico Alojzija Poljanca za vštevanje delovršbene provizije v plačo; o prošnji adjunkta prisilne delavnico Mulačka za pomaknitev v VII. plačilni razred; o prošnji ordinarija voditelja blaznicc na Studencu dr. Divjaka za pomaknitev v III. plačilni razred; o prošnji uslužbencev pri nadzorništvu deželnih naklad Viljema Ilrovata, Ivana Femca in Antona Zajca za defim-iivno nameščen je; o prošnji Marije Kreč, vdove po deželnem tajniku, za povišanje vdovske pokojnine; o prošnjah Barbare Siard, Marije Vrančič, Ane Oblak, M. Ahčan, M. Pcčnik in U. Kristan, vdov po paznikih deželne prisilne delavnice, za. zvišanje pokojnine; o poročilu deželnega odbora, zadevajoč dve osebni zadevi pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani; o prošnji Usždlucga, knjigovodstva za razpis šti- rih mest računskih praktikantov; o prošnji deželnega knjigovodstva za po-množitev osobja; o poročilu vodstva dežel, dobrodelnih zavodov glede stalne namestitve nekaterih uslužbencev; o prošnji vrtnarskega pomočnika v bolnici Antona Jerlija za stalno namestitev; o prošnji pisarniškega adjunkta kmetijske šole na Grmu A. Lapajneta za pomaknitev v višji plačilni razred; o prošnji paznika deželne prisilne delavnice Antona Ogrinca za vštevanje 30 službenih let. -f- Liška železnica. Hrvaški vladni listi poročajo: Z ozirom na vesti, da se liška železnica sploh ne zgradi, da bo imela samo značaj vacinalne železnice, smo pooblaščeni izjaviti, da se liška železnica zgradi na vsak način in da bo imela značaj državne železnice. + Shod se je vrši včeraj v Kamni-gorici. Govoril je F. Terseglav. -f Sijajni shod S. L. S. pri Sv, Trojici nad Cirknico, ki ga je sklicalo ondotno kat. izobraževalno društvo, se je vršil včeraj po popoldanski službi božji v društveni sobani; bila je topot za toliko število do-šlega občinstva premajhna. Več ljudi niti ni dobilo prostora in morali so zunaj — to pa celo v dežju — ostali pri vratih in oknih. Jasen dokaz, kako jc naše ljudstvo željno poslušati svoje zastopnike o njihovem delovanju v deželnem zboru! — Shodu je predsedoval g. Andrej Pirman, Poročala pa sta o delovanju deželnega zbora gg. poslanca Fr. Drobnič in J. Ravnikar. Prvi je razpravljal o občinskih in gospodarskih zadevah; drugi pa o ostalih vprašanjih — zlasti o deželnem gospodarstvu zadnjih treh let, t. j. za dobo, odkar ima večino v deželnem zboru in deželnem odboru S. L. S. Pri tej priliki je ožigosal krivične napade o slabem deželnem gospodarstvu naših nasprotnikov. — Domači gospod župnik je končno navzoče navduševal k vztrajnosti pri delu za našo dobro stvar. Ako stori vsak naš somišljenik svojo dolžnost, bode naša zmaga tudi pri prihodnjih občinskih volitvah gotova! — Ljudstvo je sledilo izvajanjem gg. govornikov z največjo pazljivostjo ter izreklo ob koncu shoda neoma-jano zaupanje poslancem S. L. S. — Polom pivovarne v Lescah. Pivovarna v Lescah, ki so jo ustanovili koroški nemški gostilničarji ter so tudi nekaj slovenskih za sodelovanje omamili, je prišla v konkurz. Dolga je pol miljona kron. V Ljubljani izgubi neki gostilničar 40.000 K. — Promoviral je v soboto za doktorja prava na graškem vseučilišču g. Vladimir G o 1 j a iz Novega Mesta. Čestitamo! — Prestolonaslednik na Brionskih otokih. Koncem tega meseca pride prestolonaslednik Franc Ferdinand na Brione, kjer bo ostal s svojo družino bržkone cel mesec. — Drugi avstrijski dreadnought bodo spustili, kot, smo žc poročali, dne 21. marca t. 1. v Trstu v morje. Slavno-sti bo prisostvoval prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo voj-vodinjo Hohenberg. Drugi dreadnought dobi ime »Tcgctthoff«. — Pešpolk štev. 32, ki jc sedaj v garniziji na Dunaju, pride v Trst. — Hidroelektrično centralo na Dravi poleg medjumurskega mesta Preloga namerava zgraditi peštanska komcrc. banka. Proti tej nameri pa so sc pritožili interesenti v Hrvaški in ima sedaj rešitev v rokah kralj, žu-panijska oblast v Varaždinu. — Prešičje meso je postalo cenejše v Zagrebu. Došla je namreč večja pošiljatev zaklanih prešičev iz Srbije ter sc prodaja meso v obeh mestnih mesnicah po 1 K 40 vin. do 1 K 76 vin. kg. •— Vič. Sebe vrednega dopisnika ima »Dan« na Viču. V zadnjem dopisu sc je ta izdal, da zna za silo tudi latinski. Dasi smo že prej vedeli, kedo da je ta naš »prijatelj«, smo sc v tem mnenju zdaj še bolj utrdi. Za, enkrat javnosti še zamolčimo njegovo milodoneče ime in pomenljiv priimek, saj po občini ga tako vsi poznamo. Pravijo, da je tam daleč na severu študiral, zdaj pa ugibljemo ali jc šolo na kol obesil iz samega strahu za svoje rojake, da bi jih frančiškani preveč nc »poklerikali-li«. Pa naj ve, da je žc prepozno. Premalo nas pozna, ako misli svojo liberalno politiko pri nas nemoten uganjati. Tič pa jc ta fant. Silno vsiljiv jc. Vse bi rad komandiral: občino, šolo in cerkev. V občinskem uradu imajo ves rešpekt. pred njim. V šoli kar med poukom sili v učno sobo. Posebno drzen jc napram cerkvi. Nedavno od tega je nek pater »čez njega pridigal«. Tako je namreč slišal, ne da bi bil v cerkvi. Nc boš, si misli. Palri pa nc bodo »čez mene« pridigali in je šel v župnišče, da bo patre opozoril kaj in kako naj pridigajo. Seveda so mu tam povedali tako, da v tem oziru ne bo več patrom dajal inst.rukcij. Tudi oznanila o raznih društvenih prireditvah v cerkvi mu niso po volji. Pravi, da zato vero peša. Posebno nervozen jc pa, odkar jc slišal, da palri v cerkvi molijo za izpre-obrnenje nekega trdovratnega grešnika. Nc vemo, čemu si tolikanj k srcu jemlje to molitev. Ali se boji, da 1« tudi za njega ne molili, ker sc tako ostudno norčuje i/, vsega, kar jc cerkvenega. V ponedeljkovem dopisu sc jc spravil nad deželni odbor, češ, da se za ljudsko šolstvo nič ne briga, ker je za tu-, kajšnjo »na d krasno« novo šolo prispeval lc 100 K. Ali jc res tako kratkoviden, da ne vidi, da jc temu kriv on in njegov liberalni konsorcij, ki vedno, bodisi v »Narodu«, bodisi v »Danu« po Ribnikarjevi manii-i zabavlja čez deželni odbor in čez S. L. S. Kar na debelo se pa laže, ko trdi, da je deželni odbor dal tukajšnjemu Društvenemu domu celih 000 K. Resnica ie pa, da niti fdeka nismo dobili v (a namen. Paič pa je deželni odbor prispeval za otroško zavetišče 200 K, za katere se mu tem potom najprisrčnejc zahvalimo. Dr. Pegan jc na shodu tukaj pred občinskimi volitvami izjavil liberalcem in demokratom: Ako sc hočete bost i z deželnim odborom, se pa poskusite. In res! Naši naprednjaki so tako otročji, da to poskušajo. In potem pa podpore prosijo. Vodi jih pa v tej nerodni politiki mladič, kleremu smo posvetili pričujoči dopis. Škodo pri tem ima pa občina in dobra stvar. Zato pa vsi pametni Vičani temu fantu damo tale edino pravi in resni nasvet: Fant, pusti politiko in poprimi sc knjig, pa pridno študiraj, da ne boš s svojo nerodno politiko škodil sebi in občini. — Uboj. V soboto zvečer so v Kiju, župnije Šempeter pri Novem mestu, ponočevali fantje, med njimi tudi 181clni fant, posestnikov sin Alojzij Bcvc. Tega in druge mlade ponočnjake je starejši fant in prijatelj Alojzija Bcvca napodil z besedami: »Pojdite spat, taki-le pobje nc bodo še vasova-li . . . .« Pri teh besedah je zagnal poleno, s katerim je zadel Alojzija Bevca v čelo mu prebil glavo in možgane pretresel. Pripeljali so ga nezavednega v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer jc v nedeljo popoldne umrl. Uso-depolni udarec mu jc prizadel 201etni Tratnikov sin iz Žerovega sela, kakor se govori, nc z namenom, ampak po nesrečnem slučaju, ker sta bila preje dobra znanca. Tratnik sc jc sam zglasil pri novomeškem sodišču. — Umrla jc v Radovljici ga. Lujiza Schaffer roj. Schubert, soprdga c. kr. okrajnega tajnika. — Pobegnil je iz Gorice po izvršeni slepariji četovodja dragonskega polka štev. 5 B. M a r o v š c k. Glasbo. Koračnico za naše Orle je zložil skladatelj Anton Jaki po besedah Frana Kristana. — Klavirski izvleček te koračnice, ki se je zelo posrečila in se bo takoj udomačila, je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K. Nova Gerbičeva skladba. Ravnokar je izšla krasna zbirka lepih in lahkih Marijinih pesmi za mešan zbor, soli in orgle pod naslovom: »Slava nebeške kraljice«. Zbirko je zložil naš odlični in prezaslužni skladatelj profesor Gerbič. Glasbeni mojster, kakor je Gerbič, ki temeljito pozna ne le iz šole, temveč tudi iz cerkvenih ko-rov, potrebo in moči naših cerkvenih zborov, jim je podal s tem zbirko, ki je pri vsej svoji krasoti razmeram popolnoma primerna. Upamo, da bodo naši strokovni listi vedeli ceniti zaslužno delo in trud našega glasbenika in bodo z obširno oceno vzbudili zanimanje za to lepo in praktično vpo-rabno zbirko. Partitura velja 3 K, posamezni glasovi pa po 30 vinarjev. Zbirko je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Nove skladbe za tamburaše! Koncem marca izide skladba: »Na vasi«. Koračnica po narodnih pesmih, ki jo jc priredil znani skladatelj g. Marko B a j u k. S tem zvezkom začne vrsta skladb, ki bo obsegala okoli deset zvezkov, ki bodo izhajali približno vsakih šest tednov. Cena je zvezku le 1 K 20 v, posamezni glasovi so 20 v za društva, ki sc naznanijo saj do konca februarja. Oblika bo 4" in izdaja zelo pregledna. Društva si tako za mal denar nabavijo pripravne skladbe. Upati je, da sc vsa tamburaška društva brez izjeme poslu-žijo te ugodnosti. Naročila sprejema Ivan Vrečko, Ivatol. tiskarna v Ljubljani. Štajerske novice. š Nezaslišana predrznost železniškega uradnika. Dne 8. svečana t. 1. ob tričetrt na 9 zjutraj sem sc pripeljal na postajo Št. Lovrenc nad Mariborom ob koroški železnici. 6 minut pred dohodom osebnega vlaka pristopim k odprti blagajni in zahtevam mirno, glsano in razločno v slovenskem jeziku — kakor dosedaj skozi 7 let. vedno — vozni listek v Maribor, glavni kolodvor, tre,tji razred. Poslujoči mladi uradnik Henrik Gasser, ki mc jc prej večkrat razumel, mc tokrat nc razume in me odpravi, rekoč: »Ich verstehe nicht«. Zahtevam tudi v slovenskem jeziku gospoda postajenačelnika. Me razume, a mesto da bi šel po njega, mi pokaže z roko v smeri, kjer bi imel po-stajenačelnik biti. Sam ga moram iti iskat, ldoč sc snidem z gospodom c. kr. stotnikom-avditorjem iz Maribora, dobrini znancem in z zdravnikovo gospo dr. Krautner, ju pozdravim in zgo-vorim par vljudnih stavkov. Tukaj blizu najdem g. postajenačelnika in mu rečem: »Jaz danes pri blagajni ne dobim voznega listka.« Postajcnačel-nih gre takoj v biro, stopi k blagajni in reče zraven stoječemu poslujočemu uradniku: »Geben Sie dem Passagicr die Fahrkarte, die er vvunscht. Das Verzeichnis der slovenischen und dcutschen Stationsnamcn liangt ja da«, mu pokaže. A Henrik Gasser se ustavi tudi svojemu šefa. Z besedami: »Ich kenne nur ein Marburg, aber kein Maribor, auBerdem hat der Passagier 5 Minuten vor Einfahrt des Zuges keinen Anspruch auf die Fahrkarte«, hiti uradnik Gasser pri vratih ven. Gospod postajenačelnik sam mi da vljudno v slovenskem jeziku zahtevani vozni listek. Za nekaj minut pridrdra vlak. Vrnivši se iz Maribora zahtevam pritožno knjigo, v kateri zabilježim cel dogodljaj vestno, natančno in resnično ter navedem v čakalnici istočasno se nahajajoče priče: g. Jožefa Schatz, učiteljica, g. Tomissa, krojaškega mojstra, gospo Viktorijo Engcl, vsi iz Št. Lovrenca nad Mariborom ter g. Fr. Horvat, slikarskega mojstra iz Maribora. V pojasnilo še te-le opombe: 1. 2o 7 let sc vozim večkrat v letu iz te postaje v Maribor in druge kraje, zahtevam vedno na slovenski zemlji v slovenskem jeziku vozni listek, dosedaj sem ga vedno od vsakega uradnika dobil, danes pa ne. 2. Pred nekaj tedni jc poslal inšpektorat od železniške direkcije vsem železniškim postajam od Maribora do Celovca seznamek imen železniških postaj v nemškem in slovenskem jezjku z naročilom, da se potnikom gotovo na slovensko zahtevo izroči vozni listek. 3. Kako-li je mogoče, da se še na slovenski zemlji nahajajo železniški uradniki, ki prezirajo pravice večine ljudstva, se ustavljajo svojim šefom in inšpektoratu? Kje je disciplina? — F. H. š Iz šolske službe. Imenovan jo provizorični učitelj Franc Hausmann v Studencih pri Mariboru, stalnim učiteljem istotam. — Učiteljici Ida Wud-lcr v Grižah pri Celju in Rozina Vidali v Libojah pri Celju, zamenjate svoji mesti. š Siidmarkine prireditve. Od mejo sc nam piše: Siidmarkini in šulferajn-ski obmejni shodi, obmejna zborovanja, plesi in druge prireditve se nič kaj dobro ne obnesejo, kajti lačni krč-marji in drugi dobičkaželjneži baje ne skupijo toliko, da bi mogli plačati razne večje in manjše dolgove. Vprašate sc, ali jc to mogoče pri tako bahatih in košatih krčmarjih - gostilničarjih? Ne samo mogoče, ampak resnično, ker se ti menda zanašajo, da bosta od go-slilničarskih prispevkov Siidmarka in Schulfcrein plačala tudi njihove dolgove. Dvomimo, da bi bilo kaj takega v pravilih sudmarkinih in šulferanj-skih. š Samomor. V petek ponoči se jc ustrelil v Studencih pri Mariboru bivši pomožni kovač pri južni železnici Ste-pich. Ustrelil se je v svojem stanovanju s krogljo iz revolverja. Zapušča ženo in nepreskrbljene otroke. š Smrtna kosa. V Trbovljah jO umrl g. Franc Gobec, rudniški paznik in odbornik Društvenega doma. š Prememba posesti. Predilnico v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini je kupil konzorcij, ki oskrbuje tudi predilnice v Litiji in Tržiču (Monfal-cone) na Primorskem. š K samoumorn sodnega kanclista Borča v Ptuju. Pred par dnevi smo poročali, da se je v Ptuju ustrelil sodni kanclist Borč. Dosedanja, preiskava ie dognala, da je Borč poneveril okroglo 10.000 K denarja varovancev in da jc ponaredil več mcnic. Ljudje so se začudili, ker je Borč živel vedno bolj skromno. A to lastnost je kazal samo pred ljudmi, doma pa je živel zelo potratno in njegovi dohodki mu niso do-našali toliko. Pri hišni preiskavi so našli 1000 K denarja ter drugih dragocenosti v vrednosti 1200 K. Ker je skoraj gotovo, da. je tudi njegova soproga za ta poneverjenja vedela, so jo zaprli. š Iz vojaško - duhovniške službe. Za c. in kr. vojaškega kurata v Maribor pride Ljudevit Lacina. š Nemški Usti proti Wastiann. Skoro vsi Nemci se zdaj jezijo na Wa-stiana, ker jc s svojo ncmškonacional-no nadutostjo preprečil sporazum med Slovenci in Nemci in zakrivil, da de- \ *.elni zbor ni prišel do prepotrobnega .lola. Celo tetka »Tagespost« se je razjezila in bere Wastianu lovite. Ko piše svoje pripombe in našteva razne momente tako-le ošteva VVastianov separatizem: »Das bosesle aber war die Spaltung, die sicli im eigenen Lager der Dcutsehfroiheillichen ergab.« Daljo: bat koinen Zwprk, die offone VVnndo noch mehr zu wcitcn; aber die Hand sol 1 man darauf legon und da-vor Avarnen, gegenubor clon gemeinsa-mon Feinden nationaler und kulturel-ler Ari sioh don Lu\us der Eigenbro-dolei zu gonnon, \vo es sioli im End-ziole doeh um Existenzfragcn der Deutschen tiberlmiipt handclt.« Hud liopor za uospravljivega Wastiana! -Razun »Tagespošte« je tudi celjska Deutsche Wacht vsa vznevoljena. š Nova bolnišnica na Sp. štajerskem. Poročali smo prod kratkim, da so kupili grad Novo Celje pri Žalcu usmiljeni bratje i/, Gradca. Kakor jo naš dopisnik v Celju izvedel, mislijo v gradu usmiljeni bratje ustanoviti bolnišnico. Ako bi se to uresničilo, bi bila naprava za, Savinjsko dolini veltikega pomena, ker razun Celja ni v Savinjski dolini daleč, naokrog nobene bolnišnice. s V silobranu. Iz Dolenjevasš pri Brežicah se nam poroča: Prod par Inevi je šel kočarski sin Franc Gobec iz Dolcnjevasi v Starovas. Mod potjo lo prišel skupaj s posestniškim sinom Ignacom Novakom iz Zverinjaka. Med obema je nastal prepir in kmalu nato pretep z noži. Ko si Gobec ni vedel drugače pomagati, jc ustrelil iz revolverja na nasprotnika ter ga smrtno-nevarno ranil. • š Zastrupiti so jo hotel s fosforoin v Mariboru v svojem stanovanju fotografski pomočnik Franc Žgane. Vendar so ga še pravočasno rešili ter ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. š Vozova trčila skupaj. Blizu Kapele sta trčila skupaj vozova posestnikov Andreja Koruna in Luke Štobarja. štobarjov konj je dobil tako poškodbo, da je takoj poginil. Štobar ima 1000 K škode. š Aretirana tatica hranilnih knjižic. 10. t. m. zjutraj jo v neki gostilni v Gradcu 181ctno vlačugarico Heleno Kober prijel nek detektiv. Nedavno jo namreč ukradla nekemu potniku, s katerim je stanovala v gostilni, tri hranilno knjižice v znesku 1400 kron ter večjo svoto denarja. Ker knjižic, ki so bilo izstavljeno od ogrske poštne hranilnice. ni mogla izkoristiti, jih jc anonimno poslala na policijo. Izročili so jo sodniji. š Poroka štajerskega rojaka v Avstraliji. Pred nekaj loti jo zapustil mlad mož Alojz Hodi iz Radgone s ctt-liro na hrbtu svoj rojstni kraj. Bil je izučen usnjar ter si je šel iskat v svet ?reče. Po večih letih je prišel v Tasnia-nijo in Sydnej v Avstraliji ter se tam poročil z neko avstralsko damo Mis Lffie Dengale de Chotswood pod imenom Louis do Hodi. V zadnjih dvanajstih letih jo prepotoval vseh pet delov sveta. Ta pogumen Štajerc iz Apač pri Hadgoni uživa zdaj svojo srečo v »modrih gorah« v Avstraliji. š Razpisano je mesto pisarniškega uradnika 10. ali 11. plačilnega razreda v Ptuju ali pri katerem drugem sodišču v okrožju graškega nadsodišča. Prošnje do 10. marca. š Pretep, Kakor poročajo iz Ptuja, sp i. februarja, stcpli v Svetincih domači in dragatuški fantje do krvavc-ara. Za orožje so služili koli, lato in noži. Kmečkemu fantu Rudolfu Firstu iz Svetine jc nekdo razrezal z nožem eol obraz do vratu. Rana je zelo nevarna. Osem pretepačev so žo zaprli. Sodišča naj bi v takih slučajih posebno v ptujskem okraju postopala nekoliko strožjo, da bi bilo takih »zabav« enkrat konec. š Ustrelil se je na Ptujski gori nekdanji ptujski gostilničar in mesar Weissen^tein. Vzrok je konkurz. Ljubljanske novice. Ij Predpustnica »Ljubljane« bo prihodnjo soboto ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani j-Uniona«. Ij Javno predavanje, .lutri predava v mali dvorani »Ljudskega Doma«, II. nadstropje na galeriji g. dr. Martin Malnerič: »Vzgoja čuta za pravico in pravna izobrazba ljudstva.« Začetek točno ob 8. uri zvečer. Opozarjamo na to predavanje posebno naše lzobražen-stvo posebno vzgojevatelje in voditelje organizacij. Ij Ljudski oder. V nedeljo, 11. 1. m. se jc ponovila burka Pri belem konjičku' z gostom g. Verovškom v ulogi Oroslava Bučka. K poročilu o premijeri nimamo bogvekaj novega pristaviti. Omenim naj, da se jc vobče šc vse bolje igralo, kot pri nremijori, samo dr. Kovač' ie bil veliko 2. podpred. dr. Paasche (nacionalen liberalec) Predsednik dr. Spahn (centrum) 1. podpreds. Schiedemann (socijalni demokrat) PREDSEDSTVO NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. slabši. Njegove ge&tc so bile afektiranc, upogibanje v kolenih naravnost smešno; čemu \cdno mežika? Gost Verovšek jc bil živahno aklamiran in jc zopet dvignil ves personal k sebi. Občinstvo jc bilo prav zadovoljno s predstavo, ki je res v vsakem oziru uspela. — Gledišče je bilo srednje dobro obiskano. — Prihodnja predstava bo drugo nedeljo, dne 25. februarja. Ij Seja kluba občinskih svetnikov S. L. S. sc vrši v navadnih prostorih v torek, dne 13. februarja, ob pol 8. uri zvečer. 1 j Občni zbor Slov. kat, del. društva. Včeraj so jo vršil v Ljudskem domu občili zbor Slov. katol. delavskega društva v Ljubljani. Poslanec Gostinčar jo govoril o potrebi delavskega političnega društva. Končno sc je sprejela sledeča resolucija: »Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani« izraža visokemu deželnemu zboru priznanje i u zahvalo za sklop, ustanovitve deželne klavnice.« Občni zbor jo bil dobro obiskan. Ij Deželni zbor napadajo nekateri gospodje v »Jutru«, ker ni dal 20.000 K za Jakopičev paviljon. »Jutro« jc po mnenju teh gospodov pravi kraj, da se naše poslance pridobi. Ij Predpustnica delavstva c. kr. tobačne tovarne je uspela v soboto v vsakem oziru sijajno. Občinstva jc bilo letos mnogo več kot lani, vsa priredba je bila res odlična po nastopu in uspehu. Ij Električno železnico nameravajo, kakor so čuje, razširiti do tobačne tovarne oz. do Viča. Ji Poroka. Poročil se je danes ot>-fespoštnvani trgovec z usnjem na Sv. Petra cesti g. Karel A. Kregar, nečak blag. gospo Fran j o Sirnik, velepo-sestnice, z gdč. Mlmi Tre o iz ugledne rodbine nedavno umrlega, hišnega posestnika in podjetnika g. Simona Treo. Srečni dvojici so prijatelji poslali iz raznih krajev 55 brzojavnih čestitk. Tudi m'i so. jima pridružujemo s srčno željo: Bog daj največ sreče! Ij Poročil se jc te dni pveparator g. Albin Schweitzer z gospo Adelo Schuster, rojeno Šustersič, hišno posestnico v Kapiteljski ulici. Ij Kolo ie bilo ukradeno iz Ton-halle poslovodju g. Hugonu Langerju. Kolo je črno pleskano, je tvrdke »Regent,«, ima na desni balanci vtisek, kolesi imata znotraj rdeče črte, na zvoncu pa je vtisnjena tvrdka Ča-mernik, sedlo ima eno pero zlomljeno in je vredno 80 K. Pred nakupom sc svari. I j Umrli so v Ljubljani: Berglcz Zofija, posestnikova hči, 17 dni. — Rudolf Zajec, posestnikov sin, 36 let. — Ivan Jeglič, dninar, 4-7 let. — Gregor Grošelj, zasebnik, 27 let. — Metod Rosolnik, reienoc, 3 dni. — Marija Woelfling, hči mizarjeva, dva meseca. — Ivan Požencl, užitkar, 66 lot. — Franc Berlan,.hlapce, 53 let. — Stanko Zalar, delavčev sin, 3 mesece. — Ferdinand Jerančič, sin tapetniškega pomočnika, 11 mesecev. Ij Poročil so jc v soboto g. Ferdo Vovko z gdč. Minko Burja. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. .Jutri, v torek, Viktorja Parme izvirna opereta »Caričine Amaconke« (za par-abo-nente). — V četrtek Dvofakova velika opera Rusalka* (za nepar-abonente). — V soboto Henrika Ibsena veseloigra Zveza mladine« (za par-abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. uri F. S. Finžgarjeva ljudska igra >Divji lovec (za lože par), zvečer prvič Irancoska burleska .1.000,000-(za nepar-abonente). — Pripravljata se Ncumannova opera > Ljubimkanje in Mil-lockcrjeva opereta > Dijak prosjak«. Ij Opozarjamo na inserat tvrdke S c h w e i t z e r , prodajalne čevljev v Prešernovi ulici. . Gospodarstvo. Kletarski in vinarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi od i.—6. marca kletarski tečaj, dne 7. in 8. marca pa vinarski tečaj. Vspored tečajev bo sledeči: V pon d e-I j e k, dno 4. marca popoldne od 2. do i. uro. Ravnanje z vinom. Voliv tr- gatve in kiponja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 5.—0. ure. Prciskavanje vina. V torek, dne 5. marca dopoldne od 8.—10. uro. Ravnanje z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Ovinjcnje sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 10. do 12. ure. Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. Popoldne od 2. do I. uro. Pretakanje vina. čiščenje vitla. Filtriranje vina. Od 4. do 6. ure. Praktične vaje v vinski kleti. V sredo, dno 0. marca dopoldne od 8. do 10. ure. Lastnosti dobro vinsko kleti. Odprava vinsko kleti. Napaka vina. Od 10. do 12. ure. Praktične vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure. Napake in bolezni vina. V četrtek, dne 7. marca od S. do 10. ure. Cepljenje trt. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehah in drugih prostorih. Razkazovanje s co.p-lienkami v trtniri. Od 10. do 12. tire. Razkazovanje silnico in copilnili strojev. Vajo v cepljenju. Popoldne od 2. do i. uro. Saditev novih vinogradov. Ravnanje z mladimi trtami v vinogradu. Od i do 5. ure. Vaje v cepljenju li t. V pete k, dne 8. m a r c a od 8. do II. ure. Pomladanska dela v vinograde. Zgoja in obrezovanje trt. Gnojenje trt, osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5. ure. Praktične vaje v obrezovanje trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. Ker je udeležba osobito pri kletar-skeni tečaju omejena, je dovoljen pristop lc tistim, katere ravnateljstvo izrecno sprejme. Priglasila se sprejemajo (po dopisnici) do 25. februarja pri ravnateljstvu kmetijske na Grmu, pošta Kandija pri Novem mestu. Odaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potno stroške do Novega mosta in tudi podpore 2 K na dan za prehrano. Za to podporo jc treba v prigiasilu izrecno prositi. AMERIKA UTRJUJE PANAMSKI PREKOP. Iz Washingtona poročajo, da se zgradi na otoku Flaminco v Tihem Occanu pri vhodu v panamski prekop velika trdnjava. Rožne stvori. Velika zapuščina češkim narodnim druš.vom. Ružona Pražakova, vdova po pokojnem višjem uradniku banke Slavijo Lad. Pražaku, jc vse svoje premoženje v enakih delih zapustila češkim šolskim in obrambnim društvom. Premoženje znaša. 260.000 K in bodo društva po odbitku lcgaiov v znesku 46.000 K dobila po 40.000 K. Za ojačenje Rusije na morju je inter-ministerielna komisija sklenila zahtevati od državne dume pol miljarde izrednega kredita. Groi Liitzovv v Ameriki. Predsednik Taft jc v posebni avdijcnci sprejel grofa Liitzowa in mu častital na uspehu njegovega govora o zgodovini in ciljih češkega naroda v kongresu, kakor tudi na zanimanju, s katerim se na ameriških vseučiliščih pričakujejo njegova predavanja o istem predmetu. Socialna statistika učiteljstva v Nemčiji. Glasom lista >Zeitschrift fvir padago-disehe Psychologie« pohaja nemško možko učiteljstvo vednobolj iz vrst premožnejših slojev, nasprotno pa jc učiteljic vodno več iz revnejših ljudskih plasti. Krepak odgovor. Gojenke neke višjo dekliške šob- so dobile novega, mladega profesorja. Sklonile so v svoji častilakomnosti in starosti, da novega profesorja no bodo kot navadno pozdravljale z vstajanjem s sedežev. Kakor rečeno, tako tudi storjeno. Posmehljivi obrazi uČCnk so se. pa precej podaljšali, ko jim jo rekel profesor smehljaje: »Želel bi vam, gospodične, da bi no obsedele za vedno!« -— Solnograški deželni zbnr jc soglasno sprejel preglog o ustanovitvi zdravilišča za bolno na pljučih v Sol-nogradu. Roparski napad na Zgornjem Avstrijskem. Iz Linca poročajo: V Zellu I ob Prumi je vlomil neznan ropnr v hišo j Fli'/alK'te Hanzinirer, nanadel SHotno 1 starko, zvezal ii roko ter oplenil hišo. V Rithanu sc jc ropar splazil v neko hišo ter napadel spečega kmeta Neu-hoferja, kateremu pa se jc posrečilo zapoditi roparja v beg. Nečloveški oče. Porotno sodišče v Ratiboru je obsodilo 441etnoga zidarja Aog. Winklerja, ki je s svojo ženo in otroki žo lota barbarsko ravnal ter sunil svojo ženo z nogo od stola v trebuh, tako da ie umrla od poškodb. Sedel bo 15 lot v ječi. Cel polk zaprt. V Stanislavu so so zadnji čas množili vojaški izgredi, katerih so se zlasti udeleževali vojaki 14. dragonskega polka. Divizijski poveljnik jo sedaj eol polk do stražmojstrov obsodil v OOdnovon zapor v vojašnici. Tovarnar podaril svoje podjetje delavcem. Veliko senzacijo vzbuja na Francoskem nenavadno dejstvo, da je v Cherniont-Ferrandu tovarnar čevljev do la Tour podaril svojim delavcem celo svojo tovarno v vrednosti 1 \t> milijona frankov. Trije dečki utonili pri drsanju. V Vra-lislavj so trije dečki, ki so sc drsali na zamrznjeni Odri, zašli v neko ledeno razpoko in utonili. Neki mlad človek, ki jih je hotel rešiti, bi kmalu sam utonil. Strah pred hvalo v časopisju je pri ruskih uradnikih tako velik, da zavzema reč groteskno obliko. Vsakega uradnika, ki se ga omenja, v časopisju zaradi njegove nepodkupljivosti in pravičnosti, uprava brez usmiljenja odstavi. V takem slučaju jo uradnik sumljiv. Nek list v Vovonešu jc nedavno priobčil pismo nekega orožniškega ril mojstra, ki jo za razmero na Ruskem zelo značilno. V Voronešu je namreč nastal grozen požar, pri katerem je bilo več oseb v smrtni nevarnosti. Vsled posredovanj,!. tamošnjega orožniškega ritmojstra, pa so bili vsi ljudje rešeni gotove smrti. Ker jo ritmojster pri tej priliki veliko več storil, kol je bila njegova dolžnost, ga jo voroneški list omenil s pohvalnimi besedami in omenil, da moro lc resnično plemenit človek pokazati toliko požrtvovalnosti in poguma To prav za prav ni bilo nič ve?! kot, resnično. Prihodnjega dne pa je prejel urednik lista pismo, ki mu jc zbudilo nemalo začudenje .Pismo sc je glasilo: »Vi omenjate, da som se pri včerajšnjem požaru izkazal kot pleme-nit človek. Meni ni o tem ničesar znanega. Jaz sc nisem v tem oziru prav nič odlikoval, tudi nisem mod požarom pokazal kake posebne enpržijo, temveč sem samo toliko pomagal, kolikor mora pomagati orožniški ritmojster. Tudi posebne premišljenosti nisem pokazal pri vodstvu gašenja. Prosim, da ta izraz resnico in popravka, vašega napačnega poročila v prihodnji številki vašega lista objavite. Orožniški ritmoj-sler GlOtov.« Na ril mojstrovo željo jc poročal drugi dan urednik, da se rit-mojster ni izkazal kot plemenit človek in da so tozadevna poročila, napačna Urednik pa je zraven pripomnil, da j< ritmojster rešil 16 ljudem življenje ir pri tem pokazal, da se ne boji smrti Da bi urednik zadostno osvetlil razmere v podobnih slučajih, je pristavil k omenjenemu sledečo dogodbico: Nek urednik jc bil od policije obsojen пв 100 rubljev globo. V policijskem uradu je zaradi te zadeve nastal sledeči razgovor: Urednik: »Spreglejte kazen, čc ne se bom grozno maščeval!« Policijski glavar: »S č-ni? Kako so moreto maščevati nad menoj?« Urednik: -»Priobčil bom članek o vaši osebi, da sfe naj-plemenitejši človek v guberniji, da vaš ljudje obožujejo in da ste nepodkupljivega značaja.« Policijski glavar (ki jc pri teh besedah obledel): »Usmiljenje! Moja družina in moji. otroci! Ako tc storite, izgubim službo! Odpustim vam kazen, samo ne hvalite iiic!« Naraščanje prebivalstva v ogrskil mes'ik zadnjih 10 let znaša v Dobreci-nu in Nagyvaradu 57, Ternešvaru 50 Aradu M in pol, Požunu 39 in pol, Se-gcdiuu 35 in pol, Kecskemetu 347 Szabadki 26 in Hodmezovasarhels 12 3 odstotke. Opuščena češka šola na Dnnaju. Češki Komenskyjevi šoli v 5. okraju lle Dunaju so bili odpovedani šolski prostori. Kor Komenskyjevo društvo ni dobilo nikjer drugod primernih prostorov za to šolo, ki obstoji v 5. dunajskem okraju žo od lota 1898., so jo de-Pmitivno opustili. Šolo je obiskovalo 70 otrok. Ogrsko sadje v Mnnakovem. O priliki otvoritve nove tržnicc v Monako-vem dne 14. t. m. prirede ondi ogrsk: sadjerejci razstavo ogrskega, sadja. Ogri sc sploh rosno trudijo, da v južnih nemških deželah s svojimi pridelki izpodrinejo italijansko konkurenco 14 let po krivem v blaznici. Zagreb, fkc Novosti poročajo, da živi v Zagrebv že nad ieot dni nek Srijemec, ki je bil U let po krivem zaprt v blaznici. Pred 15 let! mu je umrl oče in zapustil pol milijon: premoženja. Razun njega jc še cn brat. Tega slednjega jako ljubi njegova mati, medtem ko njega, ki je bil ljubljenec očetov, mati ne mara. Da bi tedaj, Če mogoče, Firemoženje prišlo v roke le njenemu ljub-jencu, je z zvijačo in podkupovanjem spravila drugega sina v neko ogrsko blaz-nico, od koder je bil pa kot hrvaški državljan oddan v Stenjevac pri Zagrebu. Tako je nesrečnež preživel 14 let v blaznici. Zatrjeval je sicer vedno, da je zdrav in da ga mati iz zlobnega namena drži zaprtega v blaznici, — toda kdo posluša uorca! Končno je le našel ljudi, ki so postali nanj pozorni in se prepričali o resničnosti njegovih trditev. Takoj so izposlovali njegovo odpuščenje iz blaznice in sedaj teče pravda proti materi, ki se je od svoje strani pritožila proti odpustitvi sina iz blaznice. Vzdrževati ga morajo dobri ljudje; ona noče zanj ničesar plačati. Varuh pa, ki mu ga je postavila, je seveda slepo orodje v njenih rokah. * št raj ki na srednjih šolah. Na več srednjih šolah v Galiciji je došlo vsled slabih klasifikacij ob izidu I. tečaja do dijaških štrajkoV, tako v Sanoku, Ko-lomeji in Wadowicah. V Kolomeji so zagrozili dijaki nekemu profesorju s smrtjo. Deželni šolski svet je bil pri-moran več razredov razpustiti. V Wa-dowicah je prišlo do velikih izgredov štrajkujočih dijakov. — Inomoški poštni ropar izsleden. Dne 24. januarja je na neko podružnično pošto v Inomostu prišel v uniformi poštnega sluge oblečen človek ter prevzel tamošnjo službeno poštno vrečo, v kateri je bilo tudi 17.180 kron denarja. Ta človek je bil slepar, ki jc z denarjem pobegnil in ki so ga sedaj tudi izsledili. Nahaja se ila potu v Ameriko ter bo aretovan, predno sc bo izkrcal v New Yorku. Slepar je brat neke bivše poštne oficijantinje Volde-auer v Inomostu, pri kateri so pri hišni preiskavi našli večjo svoto ukradenega denarja. Njo in mater so aretovali. POZOri Jutri v torek, dne 13. iebruarja se vrše volitve za obrtno in trgovinsko zbornico za srednjo in malo trgovinsko kategorijo (rdeče in plave glasovnice). Trgovci in trgovke, ki imajo te listke še v svoji roki, naj jih nemudoma in zanesljivo pošljejo takoj na tajništvo S. L. S. v Ljubljani, Miklošičeva cesta Štev 6. Volitev se zaključi ob 1. uri popoldne. V četrtek se vrše volitve za srednjo obrt (bele glasovnice) in za malo obrt (zelene glasovnice). Pošljite nemudoma glasovnice tajništva S. L. S. v Ljubljano, Miklošičeva cesta štev. 6. KANDIDATI S. L. S. ZA TRGOVSKO IN OBRTNO ZBORNICO: Trgovska kategorija: II. razred. (Rdeče glasovnice.) 1. Ivan Lavrič, trgovec in župan v Cerknici. 2. Rajko Marenčič, trgovec v Kranju. 3. Pavel Velkavrh, trgovec z moko v Ljub- ljani. III. razred. (Modre glasovnice.) 1. Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani. 2. Horvat Urban, knjigar v Novem mestu. 3. Ivan Podlesnik ml., trgovec v Ljubljani. Obrtna kategorija. II. razred. (Bele glasovnice.) 1. Julij Weibl, mizarski mojster v Kam- niku. 2. Franc Pust, mestni tesarski mojster v Ljubljani. 3. Anton Čebulj, krojaški mojster na Jese- nicah. 1. Jakob Dimnik, gostilničar, mesar in župan, D. M. v Polju. III. razred. (Zelene glasovnice.) Ogrin Ivan, stavbni mojster v Ljubljani. V AMERIKI PONESREČENI SLOVENCI. V Gary, Ind., je pri lovu na veverico padel z drevesa Slovenec Ivan Lahkar in se ubil. Pokojnik je bil rojen v Ža-lini na Dolenjskem. Zapušča ženo s tremi nedorastlimi otroci, od katerih najstareji je šest let. Star je bil 31 let. — V Robbinsu, Sta., Pa., je utonil v ta-mošnji reki pod ledom, ki se mu je vdrl, Slovenec Franc šušteršič. Ranjki je doma iz Drškovč pri Št. Petru na Notranjskem. V Clevelandu jo ubilo v tovarni Slovenca Ivana Peruška. Pokojnik je bil doma od Velikega Vrha pri Rakeku. V Ameriko je prišel pred 11 leti. Bil je neoženjen. — V Ivansas City, Kans., je podel po stopnicah in se ubil Slovenec Peter Muhor. Pokojni je bil doma iz vasi Predgrad pri Črnomlju in je bil v Ameriki 20 let. — V E. Helena—Great Falls, Mont. se je v tamoAnji topilnici ponesrečil Slovenec Viktor Mavrinac. Bil je doma nekje iz Primorskega in star okoli 38 let; v domovini zapušča, vdovo z otroci. GRUBERJEVO NABREŽJE V NEVARNOSTI. Lovo in desno nabrežje Gruberjevega kanala sta se pri zadnjem nalivu zdatno nagnili in se je bati, da se po-grezne celo konec ceste Gruberjevo nabrežje. Vso levo nabrežje, segajoče do ceste, je že voda izpodnesla in se je zelo bati, da provzroči zdatno škodo nekaterim posestnikom. Na desnem bregu, na takozvanem Šušteršičevem posestvu, se je pogreznil velik del sveta s krasnimi velikimi sadnimi drevesi. Umestno bi bilo, da vsi tamkaj se nahajajoči posestniki še pravočasno potrkajo na merotlajno mesto, da se obrežji ne bosti samo provizorično s kamni dekoriralo, temveč temeljito betoniralo. - Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je Še slovenskih Ms, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročena na „Slovenca". Agitirajte za nove naročnike ! Telefonska in brzojavna porodila. POGAJANJA Z OGRI. Dunaj, 12. februarja. Semkaj je dospel ogrski finančni minister Lu-kacs. — Grof Stiirgkh je glede ogrskih zahtev konferiral z vojnim ministrom Auffenbcrgom. POVIŠANJE GENERALA. Dunaj, 12. februarja. Cesar je poveljnika VI. praškega armadnega zbora generala Kollerja povišal v baron-ski stan. DR. KRAMAft OBOLEL. Praga, 12. februarja. Dr. Kramar, ki bi moral včeraj govoriti na nekem shodu o zunanjem položaju, je obolel na neki vratni bolezni. Zaradi tega je bil shod preložen. NOVI ŠEFREDAKTER »GRAZER TAGBLATTA«. Gradec, 12. februarja. Bivši držav-nozborski poslanec nemški nacionalec Weidenhoffer je prevzel glavno uredništvo »Grazer Tagblatta«. STAVKARSKO GIBANJE PRAŠKIH CESTNIH ŽELEZNIČARJEV IN SO-KOLSKI ZLET. Praga, 12. februarja. Uslužbenci električne železnice so sklenili, da no vstopijo v stavko, ker je upravni svet odklonil njihove zahteve, pač pa nameravajo ob priliki sokolskega zleta stavkati, s čemur bi izvršili večji pritisk na podjetje, da jim ugodi. SMRTNA KOSA. Dunaj, 12. februarja. Tu je umrl dvorni igralec Konrad Loewe. ITALIJANSKA VOJNA AKCIJA OB TURŠKI OBALI. Rim, 12. februarja. V tukajšnjih parlamentarnih krogih se vzdržuje vest, da bo Italija pričela z akcijo svojega brodovja ob evropski obali Turške. V kratkem bodo razposlali povelja potom brezžičnega brzo-java za pričetek te akcije italijanskega brodovja. Italijanska bojna mornarica je zbrana popolnoma pripravljena v pristanišču Tarenta. NEUSPEHI ITALIJANOV. Tripolis, 12. februarja. V zadnjem času so Italijani v Tripolisu, posebno pri Tobruku, imeli velike izgube. Turki so baje celo zavzeli nekaj pozicij Italijanov. FRANCOSKO - NEMŠKA POGODBA. Pariz, 12. februarja. Senat je sprejel francosko - nemško pogodbo glede Maroka z 249 proti 16 glasovom. IZUMITELJ ANTISEPTIKE UMRL. London, 12, februarja. Tu je umrl izumitelj antiseptike lord Lister. GRŠKA ZBORNICA RAZPUŠČENA. Atene, 12. februarja. Grška zbornica je razpuščena. Nove volitve so razpisane na 24. marca. KRALJ NIKOLAJ. Peterburg, 12, februarja. V zimski palači se je vršil na čast črnogorskemu kralju Nikolaju diner. na katerem sta car Nikolaj in kralj Nikolaj drug drugemu napila. VLOM V CERKEV BOŽJEGA GROBA V JERUZALEMU. Beyruth, 12. februarja. Ključavnica cerkve Božjega groba v Jeruzalemu je bila vlomljena, ne da bi bile kake relikvije ukradene. Prebivalstvo je zelo razburjeno, tako da so morali posredovati konzuli in patriarh. Struženje cerkve je neki mohamedanski rodbini poverjeno kol dedna pravica. Oblasti, konzulat in patriarh so pustili zapreti vse dohode k cerkvi, da se prepreči vsaka tatvina, VOJVODINJA ZBEŽALA. London, 12. februarja. Neka vojvo-dinja, ki pripada eni najslavnejših rodbin Anglije, je s svojim maserjem zbežala na Francosko. KNJIGOTRŽTVO. Krajuim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. Ustrezaje naročilom in potrebam ljudskih šol je Katoliška Bukvarna« založila sledeča učila iz pri-rodoslovja: Steklene in smolnate palice, magnete, steklenice za kuhanje s plutovim zamaškom in z zakrivljeno cevjo, trinoge kožice, svetilke za špirit, tlačilni in sesalni smrk, razne vrste natege, občujoče posode, steklenice za brizganje, liji itd. — Ta učila mora po zakonu imeti vsaka enoraz-redna ljudska šola, ker so neobhodno potrebna za poznavanje najvažnejših fizikalnih in kemijskih pojavov z ozirom na pri-rodne prikaze in na najnujnejše potrebščine v navadnem življenju. Glavni dobitek 200.000 kron, 15. svečana t. 1. bo na Dunaju žrebanje 41. državne loterije za civilne dobrodelne namene. Vseh dobitkov je 21.146 v skupnem znesku 625.000 kron. Srečke se dobijo v trafikah, menjalnicah, davkarijah, na poštah itd. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 12. februarja 1912. Pšenica za april 1912 .... 1192 Pšenica za oktober 1912 . . . 11*11 Rž za april 1912.......11*66 Oves za april 1912......10*3'J Koruza za maj 1912.....90(j Zahvala. Vsem prijateljem in znancem se zahvaljujemo za soCutje in tolažila v bolezni ter za časteče spremstvo pri pogrebu naše nepozabljive gospodične Leopoldine Klun trgovske sotrudnice. Ljubljana-Skofjaloka, dne 12.febr.1912. fr. P. Žalec, Ljubljana, Stari trfi 9 priporoča kot prvi slovanski izprašani in oblastveno kon-eesloniranl optik in itrskovnjat svoj ^ ^^ kotščipalni-ke, očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrako-mere, dalno-glede i. t. d. S- Vsa popravila izvrSu-jem točno in solidno v svoji, po najnovejšem sistemu z elek-tričnim obratom urejeno delavnico. Ceniki brezplačno. Ceniki brezplačno. 418 Žalujoči ostali. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se bode vršil tekom poletnega semestra 1.1., in sicer od 15. aprila do 15. julija 'ečaj je namenjen takim absolventom stavbno-obrtne šole, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra in žele še posebej pripravljati se za to skušnjo. Kurz sc vrši samo tedaj, ako se javi primerno število udeležencev. Zgla-siti sc je do 15. marca. Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo. V Ljubljani, dne 9. februaja 1912. ^ C. kr. ravnateljstvo 403 državne obrtne šole. Sprejmem takoj krepkega in zdravega učenca v trgovino špecerije. Josip Polak, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. 408 OGLAS. Vsled sklepov c. k_. okrajnega sodišča v Cerknici z dne 17. januarja 1912 opr.štv. E 4/12/2, E 7/12, 2, E 8/12/2, E 13/12/2 prodajalo se bode dne 19. t. m. in naslednje dneve od 8. zjutraj v Cerknici hiš. št. 3 na «di- ščem pod predsedstvom so vet- nika dr. Papeža razprava o io/Лп Antona Kovšea iz Planine pri Rakeku proti likvidacijskemu odboru »Glavne posojilnice« radi članstva. Kovšea je dobil dne 26. avgusta 1901 v »Glavni posojilnici« posojila 800 K. trdi pa, da ni nikdar podpisal pristopnice in da (udi ni bil v nobeni seji upravnega sveta sprejet kot član. Dr. Furlan, zastopnik Kovšee, izvaja med drugim sledeče: Deleži se pri »Glavni posojilnici« niso pravilno vpisovali in zato sc ie v kazenski stvari tudi poizvedovalo, kam je izginil denar za vplačane deleže. Iz tega sc sklepa, da se je deležnikom nalašč prikrivalo, da se jim je pri izplačilu posojil odtegnil poleg obresti tudi delež. Kako se je postopalo pri sprejemu podpisov na pristopnice, kaže pravni slučaj Ivana Robežnika zoper »Glavno posojilnico«, kjer se je dognalo, da se je pristopnica dala podpisati Ivanu Robežniku, dasi on ni prejel posojila, ampak je bil 'e porok. Zapisniki o odobritvah posojil so se tako-le sestavljali: Dalo se je navadno posojilo kar po dr. Hudniku brez vsacega sejnega sklepa in ko je bilo na ta način danih več posojil, je sklical dr. Hudnik sejo upravnega sveta in si je dal odobriti izplačana posojila. O tem, da sc posojilojemalci sprejmejo kot člani, se niti omenilo ni, pač pa se je večkrat dogodilo, da so se v sejnem zapisniku navedli kot navzoči upravni svetniki, ki niso bili navzoči. Tudi je dr. Hudnik dal posojila osebam, ki niso sploh nikdar podpisali pristopnic. Predlaga, da se izvrši dokaz 0 pristnosti podpisa Antona Kovšea na pristopnici po dveh izvedencih in ugovarja zaslišanju priče Leona Rogla, ker je ta skrajno osumljen z ozirom na njegovo nepravilno postopanje, priznano v tozadevnem kazenskem spisu. Dr. Švigelj, kot zastopnik likvidacijskega odbora »Glavne posojilnice«, poudarja, da se je posojilo v znesku 800 K odobrilo v seji upravnega sveta dne 17. avgusta 1901. Ta seja je bila pravilno sklicana, pravilno obiskana in zapisnik pravilno podpisan. Ni pa izključeno, da se je ta seja vršila po 26. avgustu in da jc datum 17. avgusta napačen. Da je tožnik bil sprejet kot. član, ne izhaja samo iz registra zadružnikov. marveč tudi iz tega, da se je pri občnem zboru, ki se je vršil dne 19. junija 1902 za leto 1901 poročalo o številu zadružnikov, ki se je označilo s številom 210 in je med temi štet tudi tožnik. Glede priče Rogla povdarja, da jc res nekaj pristopnic podpisal, ker je pozabil zahtevati lastnoročnih podpisov od članov; napram revizorju se je pa moral izkazati, da ima od vseh članov podpisane pristopnice. Priznal je, da jih je tekom let na ta način podpisal 21 in zato ni vzroka dvomiti o njegovi verodostojnosti. Dr. Furlan konstatira, da je datum eapisnika z dne 17. avgusta 1901 na vsak način napačen, ker so se po vsebini tega zapisnika odobrila po dr. Hudniku že dana posojila, tožnik pa je posojilo prejel še-le 26. avgusfa 1901 takoj, ne da. bi preje prosil posojila. Ta zapisnik tudi ni podpisan od vseh navzočih, manjka Elija Predovič, ki sicer ne zna pisati, pa bi moral podkrižati in tudi ni podpisan istočasno Maček. Iz tega sledi, da se ta seja ni vršila v tej obliki in v navzočnosti vseh podpisanih upravnih svetnikov. Ta zapisnik se je podpisal istočasno z zapisniki vseh sej iz leta 1901, katerih je bilo 6. (V zapisnikih vseh teh sej sta navedena kot navzoča upravna svetnika tudi Za- 1 a z n i k i n Predovič, čeprav sta bila izvoljena v upravni svet. še-le 1 6. a p r i 1 a 1903 i n v zadružni register vpisana 6. m a j a 19 0 4. Op. poroč.) Iz originalne pristopnice Antona Kovšea se konstatira, da sta številka deleža 199 in datum 26. avgusta 1901 pisana s svinčnikom. Anton Kovšea je pisan z drugim črnilom kot besede »župan v Planini pri Rakeku«. Pri podpisu Kovšea je črka a zapisana za manu-proprijem. Iz knjige članov se konstatira, da je velikokrat datum vstopa oziroma odpovedi radiran in popravljen. Iz predloženega originalnega zapisnika sej »Glavne posojilnice« konstatira sodišče, da. so se seje vršile dne 5. februarja, 4. aprila, 15. junija, 17. avgusta, 26. oktobra in 31. decembra 1901. Kot navzoči so navedeni v seji dne 5. februarja: dr. Hudnik. Putrih, čad, Maček, Tulk, Zalaznik — vsi podpisani z Različnimi črnili. \ seji i. aprila so navedeni kot navzoči: Hudnik, Putrih, Čad, Maček, Turk — vsi podpisani z raznimi črnili in poleg teh tudi Zalaznik. V ostalih zapisnikih je naveden med vsemi T.o omenjenimi kot navzoč tudi Predovič. Na vseh teh zapisnikih so podpisani vsi označeni razven Pre-doviča. Podpisani so v enem in istem redu. Konstatira se tudi, da. so, izvzem-ši morebiti podpisa dr. Iludnika in Turka, ki kažeta isto barvo črnila, podpisani vsi drugi z raznimi črnili, vsak zase pa na vseh zapisnikih z istim črnilom. Dr. Švigelj prizna, da se do seje upravnega sveta, dne 18. maja 1910 ni noben prosilec za posojilo ali kdorkoli v register zadružnikov vpisanih članov izrecno sprejel za člana, tako da bi se bilo sklepalo o tem. da se ga sprejme za zadružnika »Glavne - posojilnice«, ker se je sklepalo le o tem, ali se mu dovoli posojilo ali ne in se je dotičnik, komur se je dovolilo ali odobrilo že izplačano posojilo, vpisal a člana v register zadružnikov. Pri seji dne 15. maja 1910 pa so se prosilci, ki se je o njih prošnjah za posojilo sklepalo, sprejeli izrecno za člane in se je o tem sestavil tudi zapisnik. Teh članov je okoli 45, med njimi tožnika ni. Izvedenec Franke izjavi, da je podpis na predloženi mu pristopnici čisto gotovo od roke Antona Kovšea. Priča Kandare Fran izpove: Doti čni čas sem imel jaz pri »Glavni posojilnici« delež 200 K. Moj svak, tožnik je rabil denar. Prišel je k meni in jaz sem ga peljal v pisarno »Glavne posojilnice«. Tam je uradoval Rogl, kateremu sem rekel, naj da tožniku pod mojim poroštvom, kolikor zahteva. Rogl je denar takoj pri tej priliki izplačal. Ne spominjam se, da bi bil tožnik podpisal tudi pristopnico. Večkrat sem podpisal pri Glavni kako menico kot, porok, pa ni nikdar nobeden podpisal pristopnice. Priča Knific izpove, da. je prosilcem izplačeval posojila običajno dr. Hudnik, manjše zneske tudi Rogl, takoj brez vsake seje. NavacPno se je pri izplačilu zahteval podpis pristopnice. Bili so pa tudi slučaji, da posojilojemalec. ni podpisal pristopnice. Te je pred neko revizijo v zadnjih treh letih podpisal Rogl sam. — Seje so se vršile, vendar ne redno. Pri sejah priča ni bil navzoč, ampak Rogl. Priča ve, da ta ni sproti sestavljal sejnih zapisnikov in se je tako zgodilo, da jih je pozneje sestavil kar več skupaj, posebno pred kako revizijo in so se potem zapisniki jioslali upravnim svetnikom na dom v podpis. Prilča Leo Rogl, sedaj uradnik Živnostenske banke v Trstu, izpove: Lahko povem le toliko, da je bil tožnik naša stranka in da smo imeli v rokah pristopnico z njegovim podpisom, ke-daj in kako smo jo dobili, pa ne morem povedati. S sigurnostjo trdim, da. podpis na pristopnici ni od moje roke. — Seje so se vršile po potrebi. Zapisnik sem sestavljal jaz, pa ne sproti pri sejah, ampak pozneje. Upravni svetniki so prihajali k sejam, ker so dobili za vsako sejo po 6 K. O članstvu posebej se pri sejah ni govorilo do 18. maja 1910. ko nas je revizor opozoril, da se mora sklepati tudi o sprejemu. V začetku poslovanja so se dala nekaterim gospodom posojila, dasi niso pristo-li kot člani. Zgodilo se je, da so nekateri posojilojemalci ostali brez pristopnic, posebno iz prvega časa, ko se ni toliko pazilo na to. Posojila so se navadno naknadno odobrila. S tem je bila razprava končana in je predsednik naznanil sklep, da je stvar godna za razsojo in da se bo sodba naznanila pismenim potom. Po svelo. Dva vojaka ponesrečila v gorah. Iz Tridcnta poročajo, da sta na Monte Rovere zašla dva alpinca vsled visokega snega. Ker se nista vrnila v vojašnico, so poslali oddelek cesarskih iov-cev, da ju poišče. Po dolgem iskanju so ju našli v snegu nezavestna in napol zmrzla. Prenesli so ju v vojašnico in upajo, da ju ohranijo pri življenju. Ferrerjev največji častilec, kazensko zasledovan. Pariški list, »Malin« prinaša zanimivo vest o Gouzdlesu, največjem učencu in častilcu Ferrer-ja, o direktorju moderne šole v Barceloni. Tega možakarja zasleduje francoska sodnija zaradi dvoženstva. Gouz-dels ima dve ženi in je drugo pod napačnim imenom v zakon zvabil. Vrh tega ga je nadzorstvo družbe za pro-, pagando »Moderne šole« naznanilo sodniji, ker jim je vočje vsote poneve-ril. Go uzd les jo je baje v .Tužno Ameriko popihal. In za te ljudi se liberalci in soc. demokrati vlečejo! 2upan — deiravdant. V Bonnu je sodišče obsodilo župana Lorsonneura iz Nemikirchna radi poneverjenjti uradnega denarja na tri mcsece ječe. Papež in zvonovi sv. Marka. V Benetkah bodo v kratkem zopet zvonili zvonovi s stol psi sv. Marka, kakor hitro bo stolp posvečen. Papež, ki so se kot. nekdanjemu beneškemu patriarhu Benetke zelo priljubile, se za zgradbo novega stolpa sv. Marka zelo zanima, kot poročajo iz Rima. Ko so polagali temeljne kamne novemu Markovemu stolpu, je bil še v Benetkah in jc sani blagoslovil prvi temeljni kamen. Slovesnosti posvečenja stolpa seveda no more prisostvovati. Vsled tega je baje odredil, naj zvonenje Markovih zvonov posnamejo s fonografi in mu pošljejo posnetek v Rim. »Nočem prej umreti,« je baje rekel, kot, poročajo listi, »ne da bi prej slišal zvonove svetega Marka. Pustil jih boni zvoniti v svojih sobah; zatisnil bom potem oči in njihov glas mi bo zbujal popolno iluzijo, da sem še vedno v mojih Benetkah.« Umetnik na pisalnem stroju. »Čas je zlato!« V izpolnjevanju tega pregovora, so Amerikanci daleč pred nami. Dokaz te trditve je nedavno doprinesel neki Amerikanec. Pokazal je, do kolike virluoznosti se more priučiti pisanje na stroju. Okoli 300 zbranim ženskim in moškim interesentom, ki so prišli k predstavi in ki so bili vsi strokovnjaki v pisanju na stroj, se je zdelo vseeno preveč »amerikansko«, da je omenjeni Amerikanec spisal 226 besed v eni minuli s pisalnim strojem. No, gotovo zadoščenje so dobili za svoje dvome, kajti 226 besed je spisal pisec po tekstu, ki ga je znal na pamet, a z zavezanimi očmi. Toda kljub temu je zelo mnogo, napisati tri in pol besede v sekundi, in brez napake. Celo 123 besed, ki jih je Amerikanec prepisal v eni minuti s poljubnega teksta, pri čemur je stavil še par vprašanj na gledalce, je izredno mnogo. Dobri pisači napišejo namreč do 50 besed v minuti. Kot skrivnost svoje umetnosti je povedal omenjeni brzopisec, da uporablja pri pisanju vseh deset prstov kot pri klavirju, pri čemur skrbi, da udarja s lipkami enakomerno. Dvomno pa je, da. bi ta umetnik, o katerem poračajo časopisi, da kaže svojo umetnost za denar po svetu, mogel pisati na pisalni stroj pet ut na dan z vedno enako najvišjo brzino, 2)obro vino je naprodaj kmetskih kleteh; posreduje Posojilnica v Ka-štelu pošta Buje v Istri 36JS in enega pomočnika za mesarsko obrt sprejme takoj Jan, Košenina, mesar, Kolodvorska ulica, obstoječe iz treh sob, kopalne sobe in pri-tiklin se odda s 1. marcem ali pa za majev termin v 3. nadstropju na Bleiweisovi cesti 16. Vpraša naj se v pisarni Filip Supančič, Šubičeva ulica št. 5. 40G Vsleil nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 30 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, iter 31et-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju prusko - šlezijska izvozna tvrdka ICpakote 340. Za neugajajoče denar nazaj. 3734 Borzni in bančni biteresenlfe! Sedanji borzni položaj kaže na to, da sc bodo vsled splošnega preobrata v doglednem Času pojavile na efektnem trgu gotove premembe. — Manj pomembni efekti utegnejo znatno oživeti, medtem ko je pričakovati pri drugih efektih, po kateri!) se raje povprašuje,-z vso gotovostjo neka mlačnost. Resni borzni interesentje dobe na željo proti povračilu poštnine strogo zanesljivo in zaupno pojasnilo o teh, kakor tudi o vseh mednarodnih efektih. Banka Gelles ђ Comp«, Dunaj L, Ifollzeile 25. Naslov za brzojavke: (tudi med borzno dobo) Gellesbank Wien((f telefon 22.883 (interurb). DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 IMASTS! ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski rcdilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v. П1 imП1 i a t Г Piti JI llrez табСо&с> lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UliUipiJa &1 Bllld sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimnijo miri m* rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Uiillipijd puitcl polt, in je popolnoma neškodljiv. Skafulja 1 K 50 v. Pomada za rast las krepi lasišče in zabranjujo izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OSipalO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin. Mazilo zoper ozebline. ^%с0аГ8гк0гв1,Ппе' ~ Lončck z navof,om 0 rabi OtrOŠkO IliaZilO za otl?ke z ožulienimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizknšeno lekarniško blago Drogerljske ceno. — MasUm za živinorejce. — Telefon 190. 3481 2 ДШДШД Pozor! Slavnemu občinstvu sc vljudno naznanja, cla se odslej naprej v restavraciji pri „Lipi" točijo najfinejša vina iz Zajčeve kleti in sicer: cviček iz Gadove peči, rudeči Sromeljčan, goriški rizling, Hrvaško rumeno, Blatno-jezersko ter petletni dolenjski rizling, kakor tudi izborni istrski Refoškat. Toči se tudi priznano najboljše Reininghansovo marčno pivo. Topla in mrzla Jedila so vedno na razpolago. Za blagonaklonjcnost sc najtopleje priporoča restavracija pri „Lipi" 372 Ljubljana, Židovska ulica 5. Ki \ ♦ H ♦ D ♦ S Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »KatoliSke Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.