&t. 112. V Gorici, v sredo dne 29. oktobra 1902. Tečaj XXXIt • i-"UliaJa trikrat na teden t šestih irdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje Iz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pro-jemana ali v Gorioi na dom poslliana: Vso leto...... . 13 K 20 h, ali gld. «0'i pol leta........6 „ 60 , „ , 3-30 čotrt leta.......3 „ 40 . „ , j 70 Posamične številke stanejo 10 «rin. Od 23. julija 1902/do preklica izhaja ob ''sredah • '•*»• in sobotah ob 11 uri dopoludne. JJaroctuno sprejema upravuištvo v Gosposki ulici 4tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek vsak dan od S. are zjutraj do t>. zvečer; ob nedeljah pa oc » 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlan« naročnine ne ne oziramo. Oglasi I« poslanica se raounijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 3 kr.,2-krat 7 kr., 3-krat o-fefc-vsaka— vrsta. VoCfcrat po pogodbi. — Večje Srke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. ~ Za obliko in ženino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. lilfif^vob robodo in napredek!« Dr, K. Lavrii. UicdniStvo se nahaja v Gosposki tdici St, 7 v Gorioi v I. nadstr. 2 urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. llpravnižtvo *e nahaja v Gosposki ulici Si. 11. Naročnino In ©glase Je "plačat! ioce Gorico, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reBi, kaiere ne spadajo v delokrog urednigtva, naj se pošiljajo le uoravnlStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soa^in^PniBO^^^ro^ip^^^l^ v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi 5n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenCiC na trga della Caserma in Pipan v ulioi Fonte della Fabbra. »Gor. Tiskarnac A. aabrSžek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. po „i Klerikalna stranka se je bila vrgla z vso silo na delo, da si podjarmi učiteljstvo goriškega okraja z nadzornikom vred tako, da bi vsi plesali po taktu iz »Narodne tiskarne" v ulici Vetturini. Obrekovanj in denunci-ranj ni bilo ne konca ne kraja, pritožbe proti »neposlušnim* učiteljem so romale okoli šolskih oblastij dan za dnevom, in ni ga bilo skoro s svojo glavo mislečega učitelja, ki bi ne bil napaden ali denuneiran; »Gorica* in »Prim. List* sta bevskala v Številki za številko sedaj nad tem sedaj nad onim učiteljem ter klicala nad nje vso grozoto disciplinarnih preiskav in kaznij, in da bi bil vspeh gotovejši, so letale ob jednem strele nad okr. Sol. nadzornika, vse, kar so Je mogli spraviti na dan, so porabili, celo privatne pogovore v goriški Čitalnici.*) Klerikalci so računali z vso gotovostjo na to, da se jim nakane posrečijo: da si pripokore učiteljstvo in nadzornika ali pa slednjega strmoglavijo, na kar bi si priborili na to mesto moža s klerikalno šibo, katera bi pela novo mašo po hrbtih vseh on h učiteljev, ki bi se ne hot-li uklon U posvečenemu gospod-stvu. Ali prišlo je vse drugače nego so oni mislili, Denunciranja so se pokazala kot skrajno podlost, in glede napadov po katoliških list'Ii so bili na merodajnem mestu kmalu na čistem, da slonijo isti na lažeh najnižje vrste. Vse klerikalne nakane so se razbile ob možatost, zavednost in korektnost našega učikljstva. Zadnja učiteljska konferenca pa je bila slovesna manifestacija solidarnega učiteljstva, katero se Um tesneje oklepa svojega nadzornika, čim bolj so ga neopravičeno napadali. Konferenca je pokazala, da uCiteljstvo goriškega okraja je trdnjava, katere klerikalci nikdar ne vzamejo. *) Oj ta Čitalnica! Človeku ni varno, ziniti v njenih prostorih besedico, ki je ^kavčem* neljuba ali ki se da zasnkniti tako, da jo klerikalna zloba porabi proti neljubi osebi. — Pred t rep-' leti so infamno zlorabi11 pogovore dr. T um o v čitalnični bralnici, sukali so uesede in polagali dr. T. na jezik reči, katerih nikdar ni mislil. — Za dr. Turno je prišel na vrsto e. kr. okr. Šolski nadzornik, ki je — kakor ču-jenio, iz Čitalnice izstopil. Tako daleč sega nesramnost raznih kaveev, ki» so vsi v javnih službah!! Klerikalci so si tega v svesti, jcato pa so zdaj obrnili ostudno stran svojega zavrat-nega boja ter jo pokrili z - versko Šolo. Zadnji »Prim. List" je priobčil Članek, v katerem priznava, da je zaupnica, izrečena na omenjeni konferenci, odgovor na napade od njihove strani. S tem torej priznava, »Prim. List" čisto in odkrito, da je napadal učiteljstvo in okrajnega šolskega nadzornika. Ali par vrst dalje pa začn<% peli tisto staro že obrabljeno pesem o verski šoli in daje razumeti, kakor da so se proti učiteljstvu goriškega okraja bojevali radi verske šole. »Mi pa zahtevamo in bomo zahtevali versko šolo" — tako pravi »Prim. List* sedaj, ko se je pokazala v?a ostudnost klerikalno stranke v boju, kateri jej je prinesel tolik por.iz. Napadali so, ali le zato, ker je šel boj za versko šolo!!! Verska šola hi torej potrebovala lažij, obrekovanj in podi h denuncijacij v svrho svojega oživolvorenja! To bi bila lepa taka verska šola, lepa taka vera! Ali ta vera je le pretveza, za katero skrivajo svoje skomine po »verski šoli", lose pravi: po gospodstvu v Soli. Učitelj bodi pokoren duhovniku v Soli in izvmi šolo, ubogaj njega v vsem, kar on reče, in voli ž njim — potem pa boš krščanski mož, in šola bo verska šola. To je tisto, kar zahtevajo, in to so hoteli doseči tudi v goriškem okraju. Vse tisto, kar govori »Prim. List" o dolžnostih starišev, učiteljev, o božjih naukih, o vzgoji itd., govori le za to, da slepari. Vsak pameten Človek ve, da je naša ljudska šola postavljena na versko-nravno vzgojo, in je šolska postava v tem pogledu popolnoma jasna. Ta postava pa se tudi strogo izpolnuje — ali »Prim. Listu" je to še vse premalo; on pravi, da je res postava taka, ali mrtva črka ne zadostuje. Duh je, ki oživlja... O poznamo tistega »duha, ki oživlja". Tisti duh živi po farovžih, in sedaj hočejo, da bi se preselit tudi v šolo, da bi tam zagospodoval, da bi bil učitelj le slepo orodje tega duha, s katerim bi delal, kar bi hotel. Vsak miečnozobi kaplan, ki se jo komaj izvalil iz goriškega osrednjega semenišča, naj bi komandiral v šeli ter kar-nifhl učitelje — o potem pa bi bila šola verska in duh bi jo oživljat S S , V,boju", Juteri je bila klerikalna stranka doš&j/protf'lučiteljstvu goriškega okraja, se je pokazavalo prav jasno, da je namen le ta; podjarmili si učiteljstvo, da bo pokorno farovžu ter se upiše v Slomškarijo, zategadel pa je pisava »Prim. Lista* z vso versko zabelo le čisto navaden švindel in nič drugega. Ali s tem švindlom hočejo nadaljevati boj proti učiteljstvu, in dočim so doslej manj pov-darjali »versko* stran tega boja ter več udrihali, v slučajih najnesramnejše in na najbolj neotesan način, hočejo švindlariti odslej bolj z versko šolo. Za vero gre! Vera je v nevarnosti. »Prim. List" je že začel v takem tonu, in da ho pridno nadaljeval, o tem ni dvoma.... Ali prepričani smo, da se pokaže tudi pri novem načinu boja vsa ostudnost in laž v pravi luči ter da se odbijejo naskoki klerikalne stranke, kakor so se sedaj, ob zavednost in korektnost našega učiteljstva. V stanovski zavednosti in korektnosti stoji skala, oh katero se zaganjajo zaman valovi klerikalno poplavi; ako so se izročili tem valovom kak Rustja ali Cončič, Bog ž njimi J — značajno in zavedno učiteljstvo ne pojde za njimi, ker noče, da bi jih ti valovi sprali v — mežnarjel * * Naša ljudska šola je že zadosti verska, in tozadevna postava se izpolnjuje v polnem obsegu. Klerikalni boj za versko šolo pomeni le "skomine po gospodstvu nur.oev v šoli. Zato svarimo stariše, naj se nikar ne dajo zapeljevati iz farovža proti učiteljem, kajti ako bi prišla šola nazaj v farovške roke, potem kmalu ne bodo znali ljudje niti za silo več pisati in brati, kaj pa šele, da bi se učili tam vsega onega, česar se učijo pro-svitljenejši narodi, katerim služi v svrho napredka baš ljudska šola. »Verska šola" hoče poneumniti našega kmeta da bi le molil in delal ter v firovž nosil pridelek in težko zasluženi denar, zato pa moramo napovedati tej »šoli* boj na celi črti. Proč ž njo in proč s farovško roko iz šole ! Gospodje nunci naj ostanejo v farovž h ter se brigajo za svojo svečeniško službo; imajo dela dovolj. Z^lo kličemo: Farovž duhovniku, šok pa učitelju! DomaČe in razne novice. Promocija. — Cand. juris Janko D e-belak, c. kr. poštni oflcijal v konceptni službi v Trstu, je bil promoviran včeraj 28. t. m. na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava, Avskultuutl so imenovani pravni vež-benci gg. Fran Posega, Vladimir Pertot in Amedeo Mussafia. Umrl Je v soboto dne 25. t m. v Velesovem na Gorenjskem Josip H ne in, pred par leti uradnik tukajšnje »Trgovsko-obrtne zadruge« ter izvrsten prodtelovadec v našem »Goriškem Sokolu*. Bodi blag spomin vrlemu mladeniču! Kranjski župnik tožil »Sočo* In pogorel. — »Soča* 8. julija je objavila po »Slov. Narodu" članek »Vele z a ni miva pravda", v katerem jo razloženo, kako je župnik Salehar v Dolenji vasi fuSnuuil s testamentom neke Marije Toka ve c, ali dediči so ga tožili, župnik je pravdo zgubil v vseh treh instancah ter imel treskov nad 630 gld, — Ko je bilo treba Iroško plačati, je hotel izsliti iz jedne dediče vsaj del stroškov, grozeč ubogi ženi z večnim pogubljenjem. Piaal jej je med drugim: »Kaj bo pa enkrat po smrti, ko bo treba vse krivično poravnati, pa več mogoče ne bo. Povem Vam, da zarad te dedščine svojo dušo vekomaj nesresčno storite". — Tako predrzno je pisal katoliški župnik po končani pravdi v vseh treh instancah. Ali ni bilo to izsiljevanje najne-sramniše vrste?! — Umevno je, da sta »Narod* in »Soča* pošteno okrcala tega predrzneža! Župnik Šaiehar je poslal »Soči* obširen popravek, katerega pa urednik ni sprejel. Zato je župnik tožil urednika. Na prvi obravnavi pri okrajni sodni ji je bil urednik obsojen na 30 K globe in stroške s pristav-kom, d i mora popravek takoj priobčiti, čeprav se pritoži proti obsodbi. Katoliškega župnika je zastopal odvetnik — dr. Rajmondo Luz-zatlo. Urednik se je pritožil na drugo instanco. Popravka ni priobčil in pritožil se še posebe tudi proti onemu delu razsodbe. Dne 25. t. m. se je vršila prizivna obravnava na okrožni sodniji. Predsedoval Zgodovinski roman v štirih delih. Poljsk" sjiisal H. Sicnkio^riez. "—• Vosi. 1'odrarski. (Dalje.) Pa tudi o Spihovu so pripovedovali ljudje grozne reči, namreč da čez močvirje skozi kolmež in trsičje drži k njemu tako ozka pot, da dva človeka ne moreta na vštric jezditi po njej, da na obeh straneh pota leže nemške kosti, po noči pa da se ondi sprehajajo na nogah kakor iz pajčevine stkanih, glave utopljencev, jokajoče in tuleče, ki vlačijo ljudi s konji vred v globino. Govorili so celo, da je vse obzidje okrog gradiča okrašeno s človeškimi lobanjami. Resnice vsega tega pa je bilo le toliko, da je v spihovskih ječah tarnalo zmerom dokaj sužnjev in da je Jurandovo ime radi one govorice bilo še strašnejše. Ko je Zbišek čul o njegovem prihodu, je šel takoj k njemu, toda kot k Danušinemu očetu je šel vendar-le z neka^.m nemirom v svojem srcu. Da si je Danušo izbral za vladarico svojega srca, da jej je napravil obljubo, toga mu nihče ni mogel braniti, toda zapreka je tičala v tem, da ga je kneginja pozneje ž njo zaročila. Ali kaj poreče na to Jurand? Ali privoli v to ali ne ? Ali kaj bo takrat, ako pa oče zakriči, da v to r.;„akor ne privoli? To vprašanje je napolnjevalo z grozo Zbiškovo dušo, ker mu je bilo za Danušo dokaj več nego za vse drugo na svetit. Samota misel ga je tolažila, da mu prišteje Jurand v zaslugo, nikakor pa j ne v greh to, da je napadel Lichtenstoina, ker je to storil le radi tega, da se maščuje za Danušino mater in ker je le malo manjkalo, da pri tem ni izgubil glavo. Sedaj torej vpraša dvornika, ki je bil prišel ponj k Amileju: »Kam me peljete? Ali v kraljevi grad?« »Da, v grad. Jurand je ondi pri kneginji.« »Povejte mi, kak jo ta človek, da bom vedel, kako imam govoriti ž njim.« »Kaj naj vam povem ? To je povsem drugačnejši človek nego so drugi ljudje. Pravijo, da je bil nekdaj veseljak, dokler se mu kri ni zastrupila.« »Ali je pameten?« »Zvit je, ker guli druge, sam pa se, ne d& guliti. Ej, on ima samo jedno oko, ker so drugo Nemci s pušico izstrelili, toda s tem j edinim očesom prešinja človeka do dna duše. Nihče ne more obstati pred njim. Samo kneginjo, našo gospo, ima j ako rad, ker si je njeno dvornico vzel za ženo, in se sedaj njegova hči izreja pri nas.« Zbišek si oddahne. »Vi pravite, da kneginjini volji ne bo nasprotoval.« »Vem, kaj bi vi želeli izvedeti, zato pa vam tudi povem vse, kar vem. Kneginja je že govorila ž njim o vaši zaroki, ker se to ni moglo zatajiti, toda ne vem, kaj je on rekel na to?« Tako. "se razgovarjiijo sta dospela k vratom. Poveljnik kraljevih strelcev, oni, ki je vodil Zbiška na smrt, mu je sedaj pokimal prijazno z glavo; ona dva pa sta korakala mimo straže na dvorišče in potem stopila na desno v poslopje, kjer je prebivala kneginja. Dvornik, zagiedavši služabnika pred durmi, ga vpraša: »Kje je Jurand iz Spihova?« »V veliki sobani s hčerko.« »To je ondi,« reče dvornik ter pokaže vrata. Zbišek se prekriža, na to pa dvigne zagrinjalo odprtih vrat ter vstopi z vtripajočim srcem v sobo. Toda tu ni takoj zagledal Juranda z Danušo, kajti sobana ni bila le velika, marveč tudi mračna. Še le čez nekaj časa zagleda jasno glavo deklice, ki je sedela na očetovem krilu. Ona tudi nista slišala, ko je vstopil, za to je obstal pri zagrinjalu in dejal: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« - »Na veke vekov!« odvrne Jurand ter vstane. V tem hipu skoči Danuša k mlademu vitezu, ga prime za roko in žakliče; »Zbišek! Oče je prišel.« Zbišek jej poljubi roko, potem vstane, se približa ž njo k Jurandu ter reče: »Prišel sem, da se vam poklonim. Ali veste, kdo sem ?« Na to se jo globoko priklonil ter razprostrl roke, kakor bi mu hotel objeti noge. Toda Jurand ga prime za roko, obrne ga k luči ter ga jame ogledovati. Zbišek se je bil že nekoliko spametoval. Radoveden je dvignil oči ter zagledal pred seboj moža orjaške rasti s plavimi lasmi in s takisto plavimi brkami, z licem razoranim od koz ter jednim samim je svetnik Schmarda, prisedniki pa so bili svetnik Zčrrer, Rutarin Kuhačevič. Urednika je nadomestoval A. Gabršček, župnika Šaleherja pa — dr. Rajmondo Luz-zatto. — Obravnava je trajala precej dolgo Časa, ker je urednikov namestnik obširneje pobijal popravek in cLznega popravkarja Šaleharja. Na govor dr. R. Luzzatta se je zopet oglasil. Dasi je slučaj jako zanimiv, nimamo prostora, da bi obširneje poročali o tej obravnavi. — Povemo le še, da je dr. R. Luzzatto zahteval i za to obravnavo 40 K ekspenzarja. — Sodni dvor je po daljšem posvetovanju razveljavil prvo razsodbo in oprostil .Sočinega* urednika. .Obrambno društvo« se je bahalo v svojem poročilu na občnem zbore, da ,Sočo' toži radi nekega popravka. Sobotna obravnava mu je d*'a zasluzeni odgovor. Smrtna kos«. — Popoludne ob 4. uri pokopljejo gospo Marijo Komae; pogreb pojde iz hiše št, 6. v ulici Riva Gorno. Mir njeni duši, preostalim naše sožalje! Umrl je v Gorici c. kr. konzul v pokoju Anton Neumann v starosti 70 let. V Gorico je bil prišel iskat zdravja bolezni na srcu. Skušnje učiteljske usposobljenosti se bodo vršile pred izpraševalno komisijo v Kopru od dne 4. novembra naprej. Za slovensko poroto v Trst« je vložila prošnjo na pravosodno ministerstvo tudi občina Zgonik na Krasu. Naj se oglasijo vsi prizadeti! Proti jetlki. — Deželni odbor je razposlal vsem občinskim zastopom v deželi tako-k okrožnico: Z namestništvecim naznanilom 8. avgusta 1902. št 20163 deželn. zakonika št. SI. so se objavili natančni predpisi, ki merijo na to, da se prepreči raz-iirjevanje tuberkuloze. Deželni odbor je prepričan, da, ako se bode strogo ravnalo po teh predpisih, se lahko izdatno zabratii to hudo v naši deželi razsajajočo bolezen, in da se ozdravi po njej okužene bolnike, ako se ž njimi primerno ravna in jih oskrbuje, Radi tega priporoča deželni odbor županstvu najtopleje, da se strogo drži objavljenih določil. V svrho pa, da se bode v posameznih občinah po teh predpisih ravnalo, ima se za to županstvo prizadevati po svojih organih: razun tega naj se naprosijo zdravniki, ki lečijo v famošnji občini, posebno pa oni, ki so stalno v službi tamošne občine ali občinarjev, da naj podučujejo pri priložnostih ljudstvo o obveznih in priporočljivih naredfaah, navedenih v namestništvenem razglasu, po kojih se da vspešno zabraniti tuberkulozo in nje razširjenje. »Coirlerove* prlsmodarije. — „Cor-riere Friulano" dokazuje, kako težko je pozabljati, čeprav neumnosti. »Corriere di Gorizia* je veliko lajal proti Slovencem. Taki časi so prešli, ali .Corriere Friulano* od časa do časa zalaja kako prismojenost, menda le bolj »radi lepšega« zastran raznih brateov zunaj dežele. — V št. 127. je priobčil članek .0 niente o male", ki ropota proti neki postavki v državnem proračunu, od katere pade drobtinica tudi .Šolskemu Domu" za posebne usluge, ki jih skazuje državi. In ta velelibe-ralni »Gorriere« meni, da država ne bi smela nič dati zavodu, ki ni italijanski, kakor da Slovenci nismo državljani. Pravi, da ,Š. d/ je zavod za pošlovenjevanje laške Gorice itd. Tisti bedak, ki je napisal oni članek, naj pove, koliko italijanskih otrok zahaja v tS. D/ ? Ako nič, ako zahajajo le Slovenci, kaj potem? Ali ne odpade ves članek med prazno slamo? — No, mi »Gorrierovega" brcanja ne jemljemo preveč resno. Vemo, da v svoji obnemoglosti včasih brcne zaradi...... ..dobrega imena" pri odrešenih in neodre-šenih bratcih, ki živijo bolj neodvisni od Slo* vencev nego naši gorski someščanje laškega jezika in srca, ki so na Slovence tako grozno navezani, da bi se morali izseliti, ako jim vsi naši ljudje obrnejo svoje hrbte. In'tega se boje! L. 1897. jim je še preživo v spominu. Naj le zopet začnejo in izzovejo drugo izdajo 1. 1897. — in potem „so bili v Gorici*. Mi si le želimo od laške strani zopet malo več napetosti, to izmodri marsikaterega Slovenca! — »Corriere% em ti hvaležne naloge! NIcolo Tommaseo na Placuti. — Ta mesec je preteklo 100 let, odkar se je rodil v Šibeniku v Dalmaciji Nikolaj Tommaseo, velik pisatelj in pesnik. Tommaseo je bil rodom Hrvat in se je tudi vedno zavedal svoje slovanske narodnosti, ali ker mu je postala Italija druga domovina, je pisal v laškem je2iku. Lahi so hoteli napraviti sedaj iz stoletnice tega veleuma veliko narodno demonstracijo ter pokazati, kako Jaška daje Dalmacija, toda šibeniška občina, ki je umevno v hrvatskih rokah, je prepovedala vsako tako slavlje, ki diši po demonstraciji in po irredenti..... Nismo imeli namena, pisati o tem, ali nekaj se je zgodilo, kar nas sili, da spregovorimo par besed. Ko je šibeniška občina preprečila laške nakane, se je čutil menda užaljenega tudi tukajšnji »Gabinetlo di letlura*, kateri je brzojavil v šibenik za Hrvate razžaljivo, trdeč tudi, da Tommaseo ostane Lah itd. Šibeniški župan pa je tem, gospodom hrvatsko odbrzojavil: Zahvaljujemo. Tommaseo je posvetil mestu Trstu brošuro, podpisavši se: neki Slovan. In kot tak je napisal mnogo, da izobrazi Ita-lijance. Tommaseu kot Hrvatu smo mi Hrvatje postavili v Šibeniku na svoje troške spomenik. Svečanosti povodom stok; niče smo zabranili, ker je neki odstotek rene-gatskih Slovanov, takozvanih Italijanov, hitel, da profanuje njegovo veliko ime. Tommaeo je napisal: Naj Bog obvaruje našo slovansko narodnost, in mi velimo: Tako bodi !* — Goriški mestni svet je tudi hitel počastiti Tommasea in sicer je prekrstil staro Placuto v »Piazza Tommaseo." Placutarji torej sedaj vedo, da nosi odslej njihov kraj ime po velikem Slovanu, ki je učil Italijane v njih jeziku marsikaj lepega. Bohinjska železnica. — Včeraj je pregledovala komisija, sestavljena iz zastopnikov notranjega in železniškega ministerstva, tržaškega namestništva ter cestnega odbora tolminskega, kako bi se napravila nova zvezna pot med Modrejco, Bačo in Knežo; načrt predložijo železniškemu ministerstvu v pregled in odobrenje. Podrobni načrti ra novo železnico med Podbrdom in Gorico so bili dodelani že koncem meseca septembra t. 1. Do konca novembra skonča bržčas politiška komisija svoje delo glede na razlastitve zemljišč. Vipavska železnica. — Pišejo nam: „Včeraj se je ustavil vlak na potu iz Ajdovščine v Goricoi pri kmr 5*3 terstal tam 16 minut. Vzrok: slabo oglje, kakoršno rabijo na tej železnici, ki ne služi ne prometu pa tudi ne zdravju vozečega se občinstva in uslužbencev, — Tudi je premalo uslužbencev nastavljenih na vlaku, ko je promet vedno velik. Naj se poskrbi v tem pogledu, da bo prav za vse, pa tudi za to, da se bodo vlaki snažiti, predno odhajajo iz Gorice." ? VrhpolJI na Vipavskem je zmagala pri občinskih volitvah v vseh treh razredih narodno-napredna stranka. Ustje, Planina, Slap, Col in sedaj Vrhpolje! Klerikalce je strah. Z;veli Vrhpoljcil Kurat Štrancar v Štanjelu nam piše potom .Obrambnega društva": Ni res, da sem jaz očeta okoli gonil s pismi do volilcev; res je pa, da je nesel samo pismo o rih. volitvah mojemu bratrancu v Rihemberk, katerega je že 1000 korakov od Štanje'a srečal, in se potem vrnil. Ni res, da sem vabil volice iz Lukovca in tudi drugod v farovž, da bi volili katoliške može, razun enega. Ni res, da sem pisal pisma do volilcev razen enega. Priobčujemo, ker v tem pismu priznava kurat, da je res agitiral pri rihemberških volitvah, kar se mu je v glavnem očitalo. Na dlakocepljenje se ni ozirati pri taki reči, marveč na zrno; v tem slučaju na to, da je kurat res agitiral. Koliko jih je obdeloval, ali več ali manj, je postranska stvar, glavna je ta, da je agitiral; pisal je pismo, preganjal svojega bratranca po farovžu, in vabil je nekega moža iz Lukovca v farovž, in to vse radi volitev. AH se to ne pravi: agitirati za rihemberške volitve?! Kako pa je bil ta nune razžaljen, ko se mu je to očitalo, in piskal je po farovških listih, da niti ganil ni za rihemberške volitve. Ali sedaj pa sam priznava, da je agitiral. S tem priznavanjem pa smo zadovoljni, ker nam je potrdil nehote sam g. .kurat resničnost naše pisave v jedru. In s tem konec. Izpred sodnfje. — Dne 24. t. m. se je vršila pred najvišjim kasacijskim sodnim dvorom na Dunaju razprava na pritožbo ničnosti, katero je podal odvetnik dr. Turna kot zastopnik Valentina Mišigoja, ki je bil, kakor se čitatelji spominjajo, pred tukajšnjo poroto radi hudodelstva ropa obsojen na tri leta težke ječe. Visoki kasacijski sodni dvor je pritožbi ničnosti, katero je zagovornik dr. Turna osebno zastopal, ugodil v popolnem obsegu ter odredil, da se dopuste vse pri prvi obravnavi ponujane priče in dokazi ter se na podlagi teh stvari vrši nova razprava. Drobiž. — v ulici Mandria stanuje rodnina Rijavec. Žena Cecilija je položila nedavno na ognjišče svojega 13 mesecev strarega Francka, menda da bi se grel. Ko se je nekoliko odstranila, je dete prišlo k ognju, kjer se je zvrnil nanj lonce vrele vode. Dete se je vse opeklo in te dni je izdihnilo. — L^ško šolo »Lege« v Neblem otvorijo-li novembra letos. — V Škocijanu v Furlaniji so udrli nedavno tatovi v stanovanje Domenika Gradnika ter so pokradli 4520 K in vrednosti, zlatnine itd, K 360. Gradnikovi so se nahajali v Trstu pri pogrebu očeta. Zaprli so dva sumljiva človeka; slutijo pa, da je bilo več udeleženih na tej tatvini. — V Vrtojbi je padla deklica Emica Marušičeva v gnojišče. Igrala se je na vrtu, pri čemur je prišla do gnojišča ter padla. Potegnili so ven še živo ali za nekaj ur je umrla, — V Krminu bi bili v neki družini trije umrli kmalu za zastrupljenjem z gobami. K sreči je prišla pravočasno zdravniška pomoč. — Josipa Simoniča iz Gabrij je poškodovalo v kamnolomu na desni nogi tako nesrečno, da je moral v Gorico v bolnišnico. — Neki trgovec, ki je hotel prodajati gnjil »pršut", je bil kaznovan na 30 K globe, drugi, ki je hotel prodajati pokvarjene salami, je pa dobil kazni 20 K. Nekdo pasejezoper-stavljal, ko so mu konflscirali nezrelo sadje, in radi tega je dobil 7 dnij zapora, Zgubljeno — najdeno. — Na teka-lišču Josipa Verdija se je našla zlata ženska ovratna verižica; kdor jo je izgubil, naj se oglasi na policijskem uradu. Službe Išče urnirovljen orožniški podčastnik. Zmožen je slovenskega, hrvatskega in italijanskega jezika. Žsli nastopili službo kot pomožni uradnik v kaki pisarni. — Ponudbe na naslov: K. L. na upravništvo ,Soče" v Gorici. Vsakdo Ima takošen želodec, ka~ koršnega sam hoče, t. j. kakor ga čuva. Delovanje prebavnih organov se mora redno opazovati ter paziti, da se istih ne loti kaka težka, kronična bolezen. Da se želodec obvaruje ter ohrani zdrav, služi najbolje že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalngatelja v Pragi. Ta balzam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 4 Razgled po svetu. Iz državnega zbora. — Iz seje v petek omenjamo še govor poslanca Roman-czuka, ki je napadal prav v rezkih besedah poljsko šlahto, ki ravna nečloveško z Malo-rusi. O priliki zadnjih volitev v Galiciji je sivim očesom. Zdelo se mu je, da ga hoče to oko pre-{ šiniti skozi in skozi, kar ga je spravljalo očitno v zadrego; ni vedel, kaj ima reči, ali hotel jo vsekako pretrgati ta nepovoijni molk in zato vprašal: »Vi ste torej Jurand iz Spihova, Danušm oče?« Toda Jurand mu pokaže hrastovo klop, na kateri je sedel poprej, in ne spregovorivši besedice, ga ogleduje dalje. Zbišek se oglasi nestrpno čez nekaj časa: »Vedite, da mi je neugodno tako sedeti kakor pred sodnijo.* Šele sedaj spregovori Jurand: »Ti si torej napadel Lichtensteina?« »DS:!« odvrne Zbišek. V očesu gospoda iz Spihova zabliska nekaka čudna svetloba in grozno njegovo lice se nekoliko zjasni. Čez trenutek pogleda Danušo ter vpraša znovič: I »AH to radi nje?« j »Da, radi koga neki drugega? Nemara vam je že povuil stric, kako sem jej obljubil, da odtrgam tri par ^ve šapelje z nemških čelad. Ne mislim pa že več le na tri, marveč jih pobijem toliko, kolikor imam prstov na rokah. Vrhu tega hočem še vam pomagati v osveti, saj velja to za Danušino mater.« »Gorje" njim!« zakliče Jurand. Zopet nastane molčanje. Zbišek, vide, da segajo njegove besede Jurandu v srce, razliva še nadalje svojo mržnjo nad Nemce ter reče: »Jaz jim tega ne dopustim, ker sem radi njih malone izgubil glavo.« Na to se obrne k Danuši ter doda: »Ali ona me ie rešila.« »Vem,« reče Jurand. »In ne hudujete se radi tega?« »Ker si jej napravil obljubo, torej jej služi, kajti tak je vitežki običaj.« Zbišek nekoliko omahuje, čez trenutek pa jame govoriti z očitim nemirom: »Pomislite, s svojim ogrinjalom mi je pokrila glavo. Culi so vsi vitezi, čul je tudi frančiškan, ki je bil pri meni z razpelom, ko je rekla: »Ti si moj !« In resnica, do svoje smrti nočem biti katere druge, tako mi pomagaj Bog!« Po teh besedah je zopet pokleknil in hote pokazati, da pozna vitežki običaj, je z velikim spoštovanjem poljubil oba Danušina čreveljca; na to se je obrnil k Jurandu ter vprašal: »Ali ste že videli na svetu drugo tako? Kaj?« Ali Jurand se prime z obema rokama za glavo, zapre oči ter reče potihoma: »Videl sem jo, toda Nemci so mi jo ubili.« »Torej Čujte,« reče Zbišek vneto. »Jedna se nama je zgodila krivica in jedna naju čaka osveta. Tudi naše ljudi iz Bogdanca, ko so se jim pogreznili konji v močvirje, so ti psi postreljali s svojimi pušicami. Vi ne najdete nikogar boljšega za svoj posel nego mene. To ni za-me nič novega. Vprašajte strica. Naj že pozovem sovražnika na boj s kopjem, s sekiro, ali kratkim mečem, meni je to vsejedno. Ali je vam stric že povedal o onih frigijrkih vitezih ? ? Nakoljem vam Nemcev kakor ovnov; ker pa se tiče vaše deklice, pa vam tu klečč obljubujem, da se hočem za njo boriti celo s samim peklenščekom, da ne odstopim od nje niti za posvetno bogastvo, niti za čredo, niti za dra-gotine, ko bi mi ponujali tudi najlepši gradič s steklenimi okni brez nje, nočem ga vzeti, za njo pa pojdem bodisi tudi na konee sveta.« Jurand je sedel nekaj časa, objemaje si glavo z obema rokama, toda čez trenutek se je zdramil iz za-mišljenosti, ter dejal otožno: »Všeč si mi. dečko, toda ne dam ti je, kajti ni odločena tebi, revež?« Ko Zbišek začtije te besede, postane nakrat nem ter gleda z izbuljenimi očmi Juranda, nezmožen niti besedice spraviti iz sebe. Toda Danuša mu priskoči na pomoč. Zbišek jej je bil zelo drag in vrhu tega jej je jako ugajalo, da je ni imel več za »punčko,« marveč za odrastlo deklico. Všeč jej je bilo, da je zaročena ž njim, rada je sprejemala slaščice, s katerimi je Zbišek vsaki dan prihajal k njej, in ko je sedaj spoznala, kaj jej ima biti odvzeto, je urno skočila s klopi, skrila glavo med kolena svojega očeta ter zaklicala: »Oče, oče, jaz se bom jokala.« Jurand jo je ljubil nad vse na svetu, torej je položil svoje roke na njeno jasno glavico. Na licu mu ni bilo opaziti niti jeze, niti mržnje, marveč se je ondi zrkalila sama tuga. Zbišek se je zavedel ter dejal: »Kako to? Vi hočete nasprotovati volji božji?« Toda Jurand mu odvrne mirno: »Ako bo to volja božja, pa je tudi dobiš, toda jaz ti ne morem dati dovoljenja. Kaj rad bi ti ga dal, toda ne morem...« Po teh besedah dvigne Danušo ter gre ž njo proti vratom. Ko mu hoče Zbišek zastopiti pot, obstane za trenutek, na to pa reče: »Ne bom te oviral v tvoji vitežki službi, toda ne povprašuj me po ničemur, ker ti ne morem reči ničesar.« In odšel je iz sobe. (Dalje pride.) bile zaprtih okoli 1000 volilcev; godile so se razne sleparije. Poljedelski delavci dobivajo poprečno 28 do 50 stotink dnine; s tem morajo skrbeti tadi za hrano. Pred sodniki je bilo po šlrajku že 521 kmetov. Veleposestniki postopajo naravnost nečloveško s svojimi kmeti. V seji 28. je odgovoril Kčrber na Spin-CiCevo interpelacijo glede na dostavljanje laških povabil na nabor mladeničem v občini' Dolina od strani okr. glavarstva v Kopr k. Rekel je, da se je zgodil pogrcšek, kateri pa se je takoj popravil. Kdrber je odgovoril še na več interpelacij. Daszvnski je utemeljeval svoj nujni predlog glede štrajka.,v Galiciji. Prertolonasledi^ dapester Abendblatt*, ki je ob svojem Času prvi prinesel vest, da se omoži Štefanija vdrugiC ter je sporočil prvi, da se poroči nadvojvod« jranc Ferdinand, je sedaj objavil senzacijoni-mo vest, da se hoče nadvojvoda Franc Ferdinand odpovedat* prestolona3led-ništvu na korist svojemu nečaku, nadvojvodi Karlu Francu Jožefu. Ta sklep je že star, a povedal ga je nadvojvoda šele pred kratkim našemu cesarju. Žito se nadvojvoda vedno manje udeležuje javnih prilik ter živi le za svojo rodbino. — Vest se sicer dementuje, ali navzlic temu utegne biti resnična! Tržaške vesti. — Poročali smo, da se je znani mestni svetovalec Rascovich odpovedal svoji časti mestnega svetovalca. Ali ko so prečitali njegovo odpoved v mestnem svetu, so sklenili, naprositi ga prav'lepe, naj ostane. In Rascovich, kateri je bil poprej prav odločen, da ostane pri odpovedi, se je sladkim besedam župana in drugov udal ter preklical odpoved. .Ruski k r u ž o k* je imel te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen predsednikom dr. Cerne, tajnica je gospa Bartolova. Poučuje se ( vsak ponedeljek in četrtek. Kružok ima dva tečaja: učence od lani ter letošnje nove. V nedeljo so imeli shod v Barkovljah, na katerem se je govorilo o odprctju otroškega vrtca na Greti, Minoli teden so bili morali zaustaviti za nekaj časa promet na openski železnici radi burje. „So!e* poroča, da bi se bila zgodila v burji zopet kmalu nova nesreča, ker je skočil spajal ni drog s tira in je bilo mogoče ustaviti voz šele v Štorklji, Nekatere gospe so se bile na tej vožnji onesvestile. Širajk Llovdovih kunlcev je končan, ker se je ugodilo zahtevi, da se je pri najemanju knrilcev in mornarjev posluževati v prvi vrsti posredovalnega urada društva ku-rilcev in mornarjev. V Trstu so zborovali 19. t. m. davčni uradniki Primorja. Med drugim so sprejeli predlog, da se zasnuje podporna oziroma bolniška blagajna za davčne uradnike. Označili so novo instrukcijo o zaračunanju direktnih davkov kot težko izvedljivo v nekaterih točkah. V tem pogledu izroče minister-stvu prošnjo. V Trstu so našteli po zadnjem ljudskem štetju le 24.679 Slovencev. Potemtakem bi bilo padlo slovensko prebivalsf.vo v odstotkih od 204 na 163. Toda vemo, kako so šteli! Poslauec SpinČIč s tovariši je stavil v državni zbornici nujni predlog v pomoč bedi. Predlog slove: G. kr. vlada se poživlja: 1. Naj podpore iz državnih sredstev v olajšanje, oziroma odpravljanje bede in za izvajanje malih splošnokoristnih javnih del za kmečko prebivalstvo Istre, ki je v resnici sploh v potrebi, najhitreje dovoli; 2, Naj v proračanu za leto 1903. postavi zneske kakor naknadne kredite za po-vzdigo izlasti poljedelstva mej kmečkim prebivalstvom imenovane dežele, in za izvajanje javnih del — osuševanj močvirij, uravnav potokov, del na cestah, v pristaniščih, pri vodnjakih — o katerih se je v zadnjih letih v zbornici poslancev govorilo med drugim >rt glede katerih so bile vsprejete resolucije. Dalje je interpeloval gledtl znane porotne razprave proti Škrku v Trstu, glede ha postopanje državnega pt-avdništva, predsednika na isti razpravi, deželnosotlnega svetnika Henrika Pederzolli-ja, in sodnega dvora. V istej izvaja interpelant, da je državno pravdništvo na podlagi izključno slovenskih pravdnih spisov (samo zdravniško mnenje je bilo nemško) vložilo italijansko obtožnico, da sodni dvor ni hotel predložiti višemu sodišču prošnje za delegacijo druge porote, pred katero bi se bilo lahko razpravljalo v sloven- skem jezika, dočim je v drugih dveh analognih slučajih v istem porotnem zasedanju isti predsednik takoj predložil prošnje za delegacijo druge porote, ter odložil razpravo do više rešitve. Nadalje žigosa interpelant postopanje predsednika razprave, ki da je skušal pregovoriti na razpravi obtoženca, naj izjavi, da se ne strinja s predlogom branitelja za delegacijo,, s.čemer bi bft4«,Mttl^j^.sjta^^ navaja tudi, da je.predsednik Pederzolli pred razpravo in po istej govoril z obtožencem ter ga izpraševai za hrbtom branitelja, razume-li italijanski, ter naglasa, da je razpravljanje jia tržaškem dfželnem sodišču, kjer je slovenski jezik sodni jezik, nezakonito, ker kazenski pravdni red pozna tolmače le za tiste jezike, ki Liso lodhi jelikiT Ozirom na vse to vprašujejo interpe-lantje voditelja pravosodnega ministerstva, da-li hoče, v interesu pravosodstva in ugleda brambe, ukreniti potrebne korake, strogo naložiti državnim pravdništvom v Trstu in Rovinju, naj proti slovanskim obtožencem ulagajd obtožnice v slovanskem jeziku ter da na takih razpravah govore v istem jeziku ter istotako strogo naložiti c. kr. deželnemu sodišču v Trstu in okrožnemu sodišču v Rovinju, da skrbita za to, da se v teh mestih sestavi porota tako, da bo enako število italijanskih in slovenskih porotnikov, s čemer bi se omogočila po potrebi v vsakem slučaju sestava slovanske ali pa italijanske porote. Napredna slovanska skupina. — Z Dunaja pišejo, da se dela na to, da bi se v parlamentu zasnovala »napredna slovanska skupina*, v katero bi se združili vsi napredni slovanski poslanci. Tak klub bi lahko štel kakih 15 do 20 poslancev, in zastopal bi pred vsem z odločnostjo napredna načela v javnem življbnju. Po našem mnenju bi kaj takega ne bilo napačno. Enkrat se morajo tudi v parlamentu pričeti družiti vsi slovanski elementi, ki so v resnici svobodomiselni! Za Idrijo nič! — Konec.) --Za zboljšanje zdravstvenih razmer v mestu se ni storilo od strani vlado ničesar. Poslali so nam različne gospode, kateri so konstatirali nedostatke, a ko smo prosili za podporo, ni bilo nobenega odgovora. Asanačne komisije, statistična poročila o boleznih, razne druge sitnosti se nalagajo občini, kedar se pa zahteva podpore, umolkne vse. Drug odlaša na drugega tako dolgo, da stvar zaspi. Prometne zveze so take, da se hodijo ljudje k nam učit, kake zveze so imeli ljudje v 14. stoletju. Ako se ne preskrbiš pred zimo z vsem potrebnim, si v nevarnosti, da lahko zmrzneš ali pa cd lakote pogineš. In to v Idriji, ki je dala državi že tisoč milijonov goldinarjev dobička! Kaj bi storilo to viadi, ako bi dala za nas dva milijona nazaj, da se napravi železnica? Ali ne! za Idrijo se ne sme ničesar storiti, Idrija daj, dokler imaš kaj. Niti do tega se ne moremo povspeti, da bi država prevzela jedino cesto, ki nas veže z železnico, v svojo oskrb. In kdo je temu kriv? Mi sami! Naši poslanci, in sicer brez izjeme, se zadovole, ako vzdignejo vsakih šest let enkrat svoj glas, da povedo kake raz mere vladajo pri nas, da bi pa od vlade zahtevali, da se to korenito odpomore, jim še m misel ne pride. Kako je ropotal ur. Šusteršič, kaj vse stori za Idrijo, ako bode izvoljen! In sedaj, možiček lepo tiho sedi v svojem klubu in se na Idrijo niti ne spomni. Klerikalci imajo tam na Dunaju svoj lepi klub, v katerem jih sedi precejšnje število, s katerim se tudi radi pobahajo, ali da bi tile gospodje temeljito zahtevah, kar Idriji gre, to jim še v sanjah ne pride na um. Naš poslanec Arko, kateremu bi morale biti razmere dobro znane, hodi v Ljubljano razgrajat, namesto delat. Kaj vse ima mesto Pfibram! Ljudske Šole, meščanske šolo, srednje šole, akademijo, Železnico na vse strani, in vendar nima država od tega rudnika niti vinarja dobička! Nam pa niti toliko ne dajo, da bi dobili potrebne moči za ljudsko šolo, kaj šele za druge reči! Ako premišljujemo vse te krivice, ki se nam gode, se nam usiljuje misel v glavo, da bode treba res drugače nastopiti, da nam bode treba z vso odločnostjo zahtevati, da se nam da to, kar nam gre. Zahtevati bodemo morali od svojih poslancev, da vrše svojo dolžnost, da povedo na pristojnem mestu to, kar bi se moralo že zdavno zgoditi, da ne bodemo vedno in vedno brali: za kanone toliko, za Idrijo nič! Milijonska defravdacija v Pragi. — Defravdacija v svetovaclavski posojilnici je razvnela vse sloje praškega prebivalstva, takisto tudi učence tamkajšnjih učnih zavodov. Razposajena mladina prepeva satirične pesmi, ki se nanašajo na to, velikansko..d&fcavdAejio,. ter kriči nad duhovniki po cestah radi tega. Deželni šolski svet je izdal zategadel strog nalog, da se mladina svari pred takimi manifestacijami ter kaznuje vse one, ki grešijo proti tej določbi. Ogerski državni proračun izkazuje izdatkov K-1,090.462 670, dohodkovpa K 1,090.936.474, torej prebitka K 473.804. Kanal od Kolpe do Jadranskega morja. — Ministerstvo poljedelstva v Budimpešti je naročilo tehničnemu svetniku Ernestu Izsaki, naj .napravi načrt kanala, ki bo vezal Kolpo z Jadranskim morjem, Različno vero. — Iz Pletrovč na Štajerskem pišejo: Kako se imajo božji služabniki med seboj, evo sledeče: Ko je bila hmeljska trg&tev, dovolil je naš žalski župnik Koren, da smemo hmelj obirati tudi v nedeljo — gotoveljski župnik Zupančič pa je ravno nasprotno zabičil na prižnici, da kra^comalo ne smejo gotoveljski župljani obirati hmelja v nedeljo, ker bi jih drugače zadela božja ,štrafenga*. Je pač vera tu drugačna, tam pa zopet drugačna, kakor so tudi božji služabniki tu taki, drugje pa zopet taki. PohuJSljlvl stotakl. - Pred nekaj dnevi so prišli v promet novi stotaki. Reči se mora, da so lični, ali slike so take, da ao ljubljanskega škofa silno razburile. Pomislite, ljudje božji, na ogrski strani stota-kov je naslikan čisto nag fant, pa tudi na avstrijski strani je prav obilo nagote, toliko, da mora pohujšati celo kakega starega dra-gonca in tudi kaplana, dasi je »Presvetli" s hvalo vredno hitrostjo takoj ukrenil, kar je v njegovih močeh, da stotaki ne bodo razširjali pohujšanja in mesenosti. V ta namen je .Presvetli* izdal tajno pastirsko pismo, v katerem je pojasnjena nevarnost teh stotakov in so dana navodila, kako to nevarnost odstraniti. Gosp. škof je mnenja, da so stotaki že sami na sebi stvar, v katero se človek lahko zamakne, kaj Šele v te nove stotakc, polne nagot. Posebno za device katerekoli starosti ni to nič. In z ozirom na to zaukazuje škof, naj se vsak tak stotak takoj nese v farovž, da so tako onemogoči vsako pohujšanje. Res, ljubljanski gospod škof skrbi z očetovsko ljubeznijo, da se ljudstvo ne pohujša po novih stotakih. Narodno gospodarstvo. Goriški kmetje, zdramite se! V celjski »Domovini* smo čitali iz peresa veščaka in kmetijskega učitelja članek, ' ki je sicer posvečen štajarskim kmetovalcem, ! ali je pisan tako, da mutatis mutandis prav | S pritiče tudi na naše razmere. Nekaj tega priob- i ' čujemo, tla slišimo glas veščaka, kateri nas je 1 opozoril na ta svoj članek, ker pozna dobro J tudi naše razmere, in da iz tega članka uvi-I dimo, kaj nam nedostaje v deželi v marsi-i kakem pogledu, ter si izerpimo iz njega kak ! neuk. — Članek slove: Ni nam poznat do današnjega dne \ strokovno šolsko izobražen kmetovalec, ka-1 teri bi se bil potrudil današnje kmetijske razmere tako temeljito proučiti ter prava rešilna sredstva nasvetovati, kakor je to storil ' Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe i kranjske, v svoji pred kratkim izdani brošuri ci: .Kmetijske razmere na Kranjskem*. Ker so v tej bro?urici popisane kranjske kmetijske razmere prav fotografično ednafce našim goriškim, so ludi rešilna sredstva, katera odlični strokovnjak g. Pire v njej navaja, ' za naše kmetiške razmere ednako vredna. In to je, kar nam 'daje povod, v brošuri na-| vedena rešilna sredstva ludi v našem listu skrajšano roproducirati ter naše kmetovalce I poživljati, da se zdramijo ter da se jih i oni oklenejo. ] V odstavku 1 i. na strani 59. brošurice 1 piša mož pod napisom „Kako je na Kranjskem uvesti umnejše kmetovanje* tako-le: ] .Unino kmnetovanje je najtežavnejša obrt j na svetu; umni kmetovalec mora biti dandanes v svoji stroki teoretiško in praktiško naobražen, a poleg tega mora njegovo obrto-vanje prevajati pravi trgovski duh. Naše kmetijstvo povzdigniti je naloga in dolžnost kmetovalcev samih, a k tej nameri jih zbuditi in usposobiti ter jih v tem prevažnem delu podpirati in iti jim na pomoč z vsemi mogočimi sredstvi na roke, je pa sveta dolžnost vseh poklicanih činiteljev. Privedimo kmetijski stan do spoznanja, da si edino le on sam more izdatno in trajno pomagati ter da naj zaman pričakuje rešitve od kje drugje. Samopomoč naj postane geslo naših kmetovalcev, a poklicani krogi naj kmetovalca podpirajo in ga za samopomoč vzgoje. V ljutem gospodarskem boju premaga dandanes le močnejši, in sicer gmotno, a še bolj duševno močnejši; zato pa mora biti kmetovalec za •'" svoj lepi poklic tudi izučen. Vzgoja in pouk edina moreta naš kmetiški narod rešiti. Enako kakor se dandanes skrbi po mestih za strokovno izobrazbo slednjega rokodelca, tako se še v veliko večji meri mora skrbeti za strokovno izobrazbo kmetovalčevo. Tisti rokodelec, obrtnik ali tvorničar, ki dandanes no pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojega trgovskega položaja, mora propasti. Zato propada tudi nai kmetovalec, ker ne pozna svoje zemlje, ker ne ve, kaj je rodovitost, ne pozna svojih sirovin, ne pozna živJjenskih pogojev in notranjega življenja in nima pojma o tržnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Nai kmetovalec vidi, da v kmetovanju delujejo njemu neznane naravne sile, in ker jih ne ume, jih spaja z vražami in udan v svojo usodo pričakuje vse le od slučaja, t. j, od dobre letine. — Naše ljudske šole so potrebne korenito izpremembe; v njih mora kmetovalcev otrok dobiti podlago za bodoči poklic, in nadaljevalne šolo morajo biti ednake obrtnim nadaljevalnim šolam po mestih, t. j. skrbeti morajo za tisto strokovno kmetijsko izobrazbo, ki je vsakemu kmetovalcu neobhodno potrebna. Vrhu te splošne vzgoje in izobrazbe s posebnim ozirom na kmetijstvo, ki bodi v nadaljevalni šoli skoraj že popolnoma strokovna, naj se z vsemi silami skrbi za dobro strokovno izobrazbo s kmetijskimi šolami, ki naj bodo za naše razmere prav in dobro urejene". Tako pis § odlični strokovnjak g. G, Pire. Zadnj vek je tisti, ki nas spodbuja in primoruje, da danes, kakor že v prošlih letih, naše napredno-kmetiške gospodarje, katerim je ležeče na rešitvi našega kmetiškega naroda, na kmetiško šolo opozarjamo, katera je gotovo za naše slovenske razmere danes najboljše urejena, in ta je deželna kranjska kraeiiška šola na Grmu pri Novemmestu. Šola je popolnoma slovenska. Pouk je na Grmu le dveleten in prične se koj v prvem letu s strokovnimi, v slovenščini predavanirai predmeti. Da je pa kme-tiška šola na Grmu za naše slovenske razmere dandanes najboljše urejena kmetiška šola, dokaz temu je pač to, ker je urejena po predpisih c. kr. poljedelskega ministerstva. Nato sledi popis znane kmetijske šole na Grmu, kako je upravljana in kaj vse se uči na tej" šoli. Šola je res priporočljiva, aH nimamo tu tega namena, delati za njo propagando, marveč opozoriti hočemo na našo domačo kmetijsko šolo v Gorici. Tukaj bi želeli, da se strnejo vsi poklicani faktorji ter postavijo to šolo na tisto visoko stopinjo, na kateri bi morala stati glede na kmetijski značaj naše dežele. Interesa za to pa ni potreba le od strani poklicanih faktorjev marveč tudi od strani kmetov, kateri naj bi v vedno višji meri upoštevali važdost temeljitega poduka v kmetijski stroki, kar bi tudi pripomoglo, da bi prišla naša kmet. šola na tisti nivd, na katerem jo hočemo videti. -— Kmetje naj torej ne zamujajo prilike, katera se jim nudi v temeljitejši nauk v kmetijstvu. Zdramite se, iz Vaših vrst mora iti pravo stremljenje po napredku v kmetijstvu, drugi poklicani činitelji menda potem že storijo svoje, tako da bi prišli do prav dobre kmet. šole v deželi. To želimo vsestransko! Sprejme se takoj • • • • m učenca za modno trgovino. Da se hrano in stanovanje oziroma nekaj plače. Zahteva se najmanj ljudsko šolo. Ponudbe sprejema J. Zornik, trgovina z modnim blagom v Gorici,-Gosposka ulica. . .* Proda se po jako ugodni ceni in sicer zato, ker je lastnik odšel v Ameriko sledeče: 1 Bandsag«, samo eno zimo rab« ljena, ki se zamore rabiti na vodo, kakor tudi samotež, pripravna za mizarje, kakor tudi za kolarje. 1 Clrkular in 1 turbina za 3 konjske modi, vse v dobrem stanu. Natančneje se izve" pri g. Fran Ta? čar, Selca pri Skofjiloki.___________ Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem ve3cakom lastnikom poštnim, železniškim in redarskira uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne v. genfeke 14-karatne remont, ure zlatega-dektro-pla-que, „sesta? * glas-hiitte*. Te ure imajo protimagnetienc pre-ciziski urni stroj, so najnatanCneje regulirane in preskuiene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo i iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s -14-karat zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vešcaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki vejja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan inoš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice} po 3-— o-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Faročbe je pošiljati na Razpošiljanja ar »Chranos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stoi, na dopisnice 10 stot. Zahvala. Ginjenim srcem se najiskreneje zahvaljujemo vsem onim blagim dušam* ki so med boleznijo in povodom smrti nepozabnega sina, oziroma soproga, odeta, brata, umika Viktorja Žnidarčič izražali svoje sočutje, oziroma spremili blagega pokojnika k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. župniku Valentinčič-u za ponovno tolažbo; dalje čislanim rodbinam Bajč-evi, Faganel-ovi, Gvaič-evi, Hebat-ovi, Pavletie-evi, Vižintin-ovi za podarjene krasne vence; gospodom pevcem za ginljivo petje; potem vsem onim milim prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da pokojnemu izkažejo poslednjo čast; sosebno smo hvaležni dragim sovašeanom, ki so tako mnogobrojno počastili spomin pokojnika, nam pa dajali s tem naj-izdatnejšo tolažbo v teh težkih urah. Bog poplačaj vsem stotero ! I Z.ela 1881 v Gorici ustanovlfcna tvrdka V RENČAH, dne 26. oktobra 1002. Žalujoči ostali. , • « HUM1U HUVl W, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in sl?,v. občinstvu svojo lastno izdeiovalmoo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje toCno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiska-no črk na perilo. Anton Pečenko ulica 8 GORICA - Via Giardinu 8 priporoča briških, dalmatinskih in Islorsklh vinogradov. --------.j„ — dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstro - ogorske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cane zmarna. Postrežba poltena Karol prašaK, ! E. LEBHERZ pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Gorica jtovarna užigalie j priporoča prebivalcem Primor- Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birrnance, torte i. t. d. priporoča se slavnemu občinstvu za j skega svoje izdelke raznih vrst, nmogobrojna naroČila ter obljublja solidno j ** postrežbo po jako zmernih cenah. . posebno izvrstne in Zanesljive [••<•»-<«> M9*•>«¦»><<¦><»»> tm «¦><«»< ! užigalice W Apollo Božjast. Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schvvannen-Apcteke, Frank* furt a. M. Kranjski laneno oljnati firnež, pristen čisto kranjsko laneno olje sladko jedilno laneno olje priporoča Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja v Ljubljani. Or. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo za želodec ta ~-- je splošno, že 30 let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačuje prebavne organe in drži t pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9-28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. je staro, najprej v Pragi uporahljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje ciste rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vro<*ino ter bolečine. V škatljah po 35 (n 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Za naprej poslanv znesek gld. 1-58 se poSlje % škatlja ali gld. 1-68 % škatlja, ali gld. 2-30 % škatlja, sli gld. 148 •/, škatlja, poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deK zaboja Glavna zalaga: Lekarna 0. FRAGNER-ja, e. kr. dvornega zalagatelja „nri amen orlu" v Pragi, Mala strana 203, na voglu Spornerove ulice, I potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. .......w. Up- Dnevno razpošiljanja po pošti. — Zaloga t vseh lekarnah Avstro-Ogerske. —%fl| |^j~ Najceneji izvir dobrih stvom Hanns Konrad, izm ur lir ilitilic - Most it. 249. (Češko). Lastne delavnice ur fn fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5-25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz niklja . . . 1-75 1 vrdkaje odlikovana s e. kr. orlom; ima zla'e in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče nršznalnh pi?em. - Ilnstrovan cenik zastonj I Čistilna voda > > > 0 0 „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina j Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli. katero ima v sebi ter s svojim ? hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. L Tr^o^ko-obrtna re^ijtroVaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. i Hranilna vloga obrestuje po 4'/,%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5*. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posoiila daje na poroštvo aH zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. avg. 19021 Delati: a) poupisani.........K 1.231.200-- b) vplačam.........» 590.171-61 Dana posoiila..........» 1.358.212-28 Dopolnilni zaklad......» 203.863-46 Vloga................» 568.867-99 __________________^---------------------------^