282. štev. V Ljubljani, torek 23. novembra 1920. ****»**»»'*"*• m. teta ™ '* ___ mimiMI—■-ir-n-T-ni • - •• • -i imu* n«rrri Tr- — —i Velja v Ljubljani iji po pošti: leto leto . pel leta četn leta p mesce . K M»~ „ 180 — * »- Za inozemstvo: tele leto pet lete. i*trt iti* M nesee • • • tt K 400'*« „ 200'— 100 — 35— |MI—fWltTTl | Ure 11 Za Ameriko: celoletno . polletno . četrtletno. 8 delaš 4 dolar]« 7 doi»«|« Kov* naročnik* saj eoslnnjO »aročntao »o na karnisi. Oglasi *e zaračuna;« p« porabljenem prostoru to ste« t min visok ter 55 mm širok a* ost*, sa tekrsi 2 K H vetkrat ne?unt. Uredništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinera trgu štev. 8. Telelon štev. 44. r • ............................ . fzhaja vsak dan zjutraj, Fcsemezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj prtloži sa odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Iranktrato. ■............... ‘ Rokopisi se ne vračajo. — ............——^ Italijani izpraznijo naše ozemlje v decembru. Zagreb, 22. nov. (Izvirno poročita) »Jufarril list« poroča Iz Beograda: Itall« lanska vlada le naši vladi sagetovlla. ds p bo ie prihodnji mesec mogoče sačetl a izvršitvijo rapailshe pogodbe. D’Anmin-stjevo delovanje bo z ozirom na to po* stalo brezpomembna Italflansk! vojaški oddelki bodo ie tekem meseca decembra Izpraznili Jugoslovansko ozemlje la se umakniti na črto, ki Jo določa UalUianaktK Jugoslovanski sporazum. Rapallska pogodba ratificirana z regentovim ukazom. — Dr. Trumbič odstopil. Beograd, 21. nov. Ozrimo poročilo.) Sinoči le regent Aleksander podpisal ukas O ratHtkndJI Jugoslovansko • Italijanskega sporazuma v Rapallo, ki le bil sklenlen tl. I. m. Beograd, 22. nov. (Izvirno poročilo.) Včeraj popoldne Je dr. Trnmblč podal ostavko kot zunanji minister In kot delegat na mirovni konferenci v Pariza. Svoj odstop utemeljuje dr. Trnmblč s tem, da le fevršll svojo nalogo. LDU Beograd, 22. nov. »Pravda, Jav-Ua: Regent Je ratificiral rapallskl sporazum. Besedilo le pogodi š Je vlada včeral 'objavila. S tem le ta stvar rešena. Dr. Trumbič, minister za zunanje stvari, le P©-tioS ostavko, lllčmeljoje io s tem, da k Jadranski spor končan In da le s tem dovršena njegovo misija kot ministra zo zunanjo stvari Kot član mirovne delegacije le dr. TruiabH neprenehoma deloval te « do-vršHvijo vseh mirovnih pogodb la tterritt tudi svojo sloibcno Innkclja. LDU Zagreb. 22. nov. Današnja »RHc*N* InvOa ta Oeoaradn, cta |a vCeraJ zuuanfl minister dr. Tromb« v podpis rapaMsko pogodbo. Ko |a regent podpisal pogodbo, le dr. Trumbič Izjavil, da Je s tem trenotkom odpadel vzrok, radi katerega Je bil dosedaj minister sa zunanje posle. Regent J« bil vsled demlsUe dr. Trumblča zelo Iznenaden In Ja vprašal ml-ntstra, ali le to njegov trden sklep. Ko le te dr. Trumbič potrdil, se m« Je regent prisrčno zahvalil za njegovo dosedanje delovanje. Po avdljenoi Je odšel dr, Trnmblč no kolodvor, da sporoči svojo domisli« tudi ministrskemu predsednika dr. Vesniču, bi se |e ravno hotel odpeljati v Banjaluko Dr. Vesnlč Je bO le na kolodvoru In dr. Trumbič mu le sporočil svojo ostavko. Ostavka zananiega ministra dr. Trumblča tata svoj vzrok v Izjavi dr. Trumblča pred dvema latoma, da želi ostati na mesta z*-nanJega ministra, dokler se ne reši Jadransko vprašanje. Sedal le dr. Trnmblč Izvajal posledica. Demlstfa Ima] bale samo termalen značaj. Mislijo, da bo dr. Trumbič omahnil svoj ski«*, k«f se mora rešiti *o mnogo vprašani v naših edootajih do D* ANNUNBO ZASEDEL NA NOVO DVA OTOKA. Berlin, 22. nov.. (Izvirno poročilo) »Vosische Zeltung« poroča la Rima: »Epo. c« Javila, da le D’ Aununzio zasedel otoka Sllbo la Ollb. Med neesvobojenim Italijan-fjjtfa prebivalstvom v Dalmaciji vre. (Kje po Je tisto Italijansko prebivalstvo? Ur.), ker ne mara priti pod brvatsko vlado. Generala Garibaldi in Marconi, k! sta se mudila na Reki, nista odobravala D’ Amiun-zljeveg« početja Hi sta morala rslcd groženj od strani D* Atinunzljcvih pristašev ponoči maskirana zapustiti mesto. MADŽARSKA TAJNA MOBILIZACIJ Dunaj. 22. novembra. (Izvirno poročilo.) sDaiTv tierald« od 18. t-m. ooroča. da Francita talno ood-v orožiem in municilo madžarsko voisko. Madžarska le vnoklica-ta pftdaflne Jetnike. Oborože^anie »0 naoerleno seveda oroti nasledstvenim državam. Kakor nadalte poročalo se vlakovni osebni oro- met na Madžarskem ni ometn radi DomanJkania rremova. temveč radi nrevožatria niuntoHe in vojaštva. Dunal. 22. nov. (Izvirno Dotočilo.) Kakor doznava naš dtmaiski domsnfV iz Bratislave, le bito v smeji »roti OroszvAru drrlvlraitib več madžarskih naoadatnih čet. ki so si takol izkooale strelne Janke, lu so dosoele na svola mesta. Trumbičev odstop. Dr. Trumbič Je podal demlslio. Take j vsaj 'nam poroča beograjska »Politika«. Uradnih vesti Itak ne dobimo preje, kakor pa pariški listi Gospod Vesnlč Je še poskrbel za to, da Je razdalja med Beogradom In Ljubljano večja kakor pa med Knez MUiallovo ulico in pa Ouai ročilih litvanske brzoJav-j n*» a^encito komai nobocnll. PovelV-alk v Grodau to bil srn*!«* DEMONSTRACIJE PROTI ČEŠKIM VlSOw KOŠOLCEM NA DUNAJU. Dunaj, 22. nov. (Izvirne pprečite.) Proi dunajskim vseučiliščem s* demonstriral! včeral nemški visokošokl te zahtevati, M se vsi češki vtecftoiolcl izkRučlJo od pran dav ant Demonstrantov, med katerimi Ji bito poleg poleg vlaokošricev tudi Pofc«» drugega občinstva. Je Ml« okrog 8 to »*l tJsoč. Solo v nebu zopet POPRAVLJAJO. Prava. 19. nov. (Izvirno ooroČIlo.T Demolirano šoto v Heb« so začel! z poet Dcoravliatl Do nemirov ni r.rišio več. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 22. novembra. Valute in devize. Zagreb: Devize: Berita 151—183, Italija 518-520, London 445—450, Nem York 133A0—124.50, Pariz 815-83«, Praga 155—158, Švica 2180—2200, Dunal 2S-25. Valute: Dolarji 134-135, avstrijsko krone 27—28, I evl 145-0, rublji 65-0, češkoslovaške krone 150—155, angleški hmti 460—49«, francoski Iranki 825-84% napoteondorl 457—160, nemške mark« 190—193. romunski leji «—212, HaUJantk* lire 500—515, švicarski Iranki «—2150. Beograd: lenti I »5-120, francoski Iranki 214—215, dolarji 334»—33.80, Jlril 128—132, lel 51-82, levi 41—42, marke 4745—47.75, češkoslovaške kron« 40—43, avstrijske krone 640—740, napoleondori 115-118. Curlh: Devize: Berila 040, Nete. Vork 635. London 22.30, Pariz 3940, Milan 24.50, Praga 7.70 Zagreb 440, Budimpešta 1.35, Dunaj 1.95, avstrijska žigosane krott« 140. Dunaj: Devize: Ca rib 79.75, Mila# 19.18, Zagreb 379, Budimpešta 0, Praga 527. Valute: Nemške marke 71940, Itall* lanske lire 190«. madžarske žigosane krone 125, češkoslovaške kron« 597, dinarji 1495—1545. Praga: Devize: Beograd 254, 2!a* greh 63.26, Dunaj 1645. Valute: Dinarji 248, avstrijske krone 1645, Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1200-4- 1275, Jadranska 1850—1900, Jugoslovanska 630—635, Ljubljanska kreditna 900—95% I Prva hrvateka 9300-^40«. RUečk« pnčk« | Stran z, »JUGOSLAVIJA* dhe 23.nov emBra 1920. Naše pridobitve na bolgarski meji. Pretekle dni so našo oblasti zasedle ono ozemlie. ki nam le bilo Prisojeno v mirovni ooeodbi z Boltrar-fcko. Površina, vseva ozemlia. ki Btno ca pridobili ko obmeino korekturo znaša le 2447 km*, to te torej slaba Četrtina površine nekdante Kranjske. t)a bomo te terltoriialno pridobitev. ki nam zasictira nemoteno vdo-rabo železnic ob Timoku k Donavi, na Skonlle ori Vraniem in na Solun ori Valandovu. pravilno Dresolali tudi z narodnostnega stališča, tc potrebno. da sorevrovorimo o njem »ar besed. PričLoblieno ožemite Drl Caribro-du ’n nri Bosiiieradu (skuDai 1405 km*) leži v območiu šopskega Drebl-valstva. S o d j oredstavliaio kakor znano, liudsko skupino med oravtrn! Bokrari *n pravimi Srbi, ki sc tazli-kule tako oo narečiu. kot do noši ta op običalih od oboiih. Druco ime sa bone le še naziv Torlaki; tvorite torei orehodni Das med oberna luž-no-slovanskima skupinama. Soosko ozemJic se razprostira ftd Donave na do Ovčeva ooiia in d*» Strumiške kotline in od Vidina. Bele Palanke (med Nišem In Pirotom) tor vznožia eorovia ob desni Starani »užnomoravske doline na vzhod čez dolenii Isker in do Izvorl-Sča Marice. Med liloloei. etnografi to politik; te vladal do danes velik razonr o problemu, kam te orište-vati Sope. ali k Srbom ali k Bolgarom. Nekateri avtorfi tih prištevalo k Srbom, naelašatoč one značilnosti, kf so boli sorodne srbstvo, drugi ata računate mer! Bolgare, stavliatoč v osoredle one Doiave. ki so Niž« bol-sarskim. Dognano te. da imate Šopi note« bolgarskih znakov (v ieziku toate fleksfi člen) tioične srbske zna-fflnnsti. tako na or. šobsko »slavo«, rodnico itd. Sicer Da so bili sami do lota 1878.. to te d« niih osvoboditve »rodno Dooolnoma nevtralni Soosko ozemlie te bilo pri raz-iroiitvi leta 1878. prideHeno do ve-4iai Bolcariii v manišem delu Sr-bm. Leta 1913. le dobila Srbite šop-*ko ožemite v oorečiu Breealnice ta Krivo rek«. Tu vidimo, da te dritvnt pripadnost odločila o narodni or uradnosti. kalti danes so Piročanci tako Sr% kakor so Sopi ob gorentem Iskro hi ob gorenji Strtimi Bolgari. Seveda na te narodna zavednost Strelstvo izobraženelše rtasti prebivalstva. dočhn fe orenrosto Hud-dvo v tem Miru mani prizadeto, "no. dve generaciji skupnega iiv-Itante s Srbi v eni državi lahko že ustvari krertteiše tradicife novega Mtožaia. Pri naših obmeinih pridobitvah torei ne gre za nrikliučitev tuierod-neea ozemlia. marveč prebivalstva, v katerem obstoiate še vsi predoo-«•# da se pridružite bocUsi srbski kakor bolgarski strani. . Slično velia o Strmniški kotlini (875 km*), katere prebivalstvo spnite k Makedonskim Slovanom, o katerih se danes smatra v bistvu isto. kar smo zaoral navedli o Šopih. Potrebna lekcija. Praški »Narodni Listv« od 19, t, m. rtšeto: Med tem. k« te srbsko-bohrarsko raamcrie vsled nainovelšita dogodkov zonet skrateo naneto si romunska vlada oo besedah ministra Da-skaiova prizadeva da bi odstranila dosedanfe zapreke boltrarsko-ro-menskeva zbl:žanla. V natnoveiši dobi ie Romuniia dovolila, da se fsdnro v Dobrudži in Besarabiii bolgarske šole. (Srbi Da so dali v cari- 282. iiev. Diogenes Škrba. (Pripoveduie Aleš Hrček.) T Resniku ori Borovliah so postopava!} v nedelio Jugoslaviio. Bil te cel snrevod no vasi. Krsta te bila tarfo-modro-rdefiB oobarvapa. Sprevod se ie aranžiral kot nri oogrebu. Prišel ie do nalašč za to izkopane lame. Govorili so ori vrohu trite go-tmrrtki. Zasramovali so Jugoslaviio bi uašo kraflevo vladarsko hišo. — Prt pogrebu so peli nemčurii tudi Slovensko nesem. Zadnii verz te Pesmi se vfasi: »Tam onstran potoka se Jugoslavifa toka.« Ko so •pravita vsff ceremoniie. so vreli bete modro rdečo krsto v rrob in praven še tekali in tulili. — Oh. zaslonite no. ookvarteno liudstvot Ravno tako ali slično so pokopavati Jugoslaviio v Rož eku v Lo-ravasi. v št. Utat ta v št. Jakobu rt brodsfcem ozemliu takoi vse bolgarske šole zapreti.) Tudi ie Romuniia odredila vse potrebno, da bi se mogli v svole rodne kraie vrniti vsi Bolgari, ki so se Dred romunsko oknnacilo in no oknoacita izselili Iz Dobrudže v BoivarHo. Ti ukreni bnkareške vlade so napravili dgv-sod do Bolvarili zelo dober vtis. -Tudi poročilo da se romunska vla da do grškem primeru odreka zahtevi soditi bolgarske državne Dri-oadmlce. te na Bolgare vnlivalo zelo oovolino. Obenem na se le s tem povečalo razoofoženie nanram Ju-eslavili ker Beograd še vedno energično zahteva, da se izjoče vsi v tem seznamu navedeni bolgarski voini krivci. Ni treba oovdariati. da le taka srbska neoooustliivost nanram Bolgarom v teh okolnostih silno škodliiva snlošnim slovanskim zadevam na Balkanu. Zato bi bil že skraien čas da bi beogralski državniki sledili atenskemu in bukareške-tna zgledu, ter se odpovedali zahtevi no izročitvi bolgarskih voinih kr:vcev. NaibolfŠa obramba državnih me? te z dobroto pridobiten orMateH. fle rm k tlom orifisnieni sovražnik.* Mi te vrste samo podpisujemo. Vprašanje presumptiv-nega prestolonaslednika. Beograd. 21. nov, »Politika« noroča iz Londona: Fte vesteh, ki so došla iz Beograda, te za oresumnJavReea prestolonaslednika kralievine Srbov. Hrvatov In Slovencev določen za primer da bi ne imel prestolonaslednik Aleksander otrok, princ Svevlad. sin prmcezinie Jelene, Na ta način bi bile na nrestota v Beogradu združene tri dinastite — Karaeloretevičev. Romanov in Nlegušev. Princ Pavel ki «e nahaia v AneHii kier študira in ki ie bil drugi kandidat, si ie rale izbral mirno živlienie in se bo bržkone oženil v neki tukafšraii ogledni družini, ki te zelo znana v finančnem svetu. Svevlad (Vsevo-lod) ie naistareiši sta oriucezinie Jelene in kneza Ivana Konstantlnovi-ča ter te roien v Petrogradu. Sedal te star 9 let. Po tragični smrti kneza Konstantimoviča. ki sn v a ubiti brttševikl v Agonatevsku istočasno kakor earla ta drjige člane ruskega dvora se fe končno posrečilo Drin-cezink Jeleni, rešiti se Iz RusHe. Sedal se nahaiate hči kraiia Petra m nievovi vnuki v Beograd«, odkoder v kratkem ednotuieio v lužno Ftanctio. kier hoče princezirta skunno s otroci ostati preko zime. Pred novimi nemiri na Grškem. Iz Aten poročalo: Po uradnih podatkih o volitvah te končnovellavm rezultat volitev na Grškem nastopni ? 255 rojalistov. (08 venizelistav tat 10 neopredeljenih. Akoravno se nreeaniante Vejuzelistov še n:so pričela v veliki meri. se vendar maniši soonadi nonavliaio neprestano. Ona??*'' se že znaki, da se bodo vršili veliki nemiri. Demonstra-cile v Atenah tralaio neprestano. Množice oohaiaio oo ulicah (n zahtevate vrnitev kraiia Konst3nfma. Angleško brodovie. ki ie orišlo v Direisko pristanišče krta nalogo, da pobila neofire in onemogoči, da bi se razvili neredi. Trdi sc. da bo An-fliia kot sila zaščitnlca Grške sto-r:U ttidU druge korake ako bi bili potrebni za vzdrževani© reda na Grškem. glasovanje glede vrnitve kralla Konstantina dne 28. t. m. Krali Konstantin te iavil vladi, da čaka izida elasovanfa. Francoski ministrski predsednik dosoe tekom tedna v London, da se z angleškim ministrskim predsednikom oorazeovori o Doložgju. nastalem no volitvenih zmagah kralfeve stranke in da se Dosvetuie o odredbah. ki bi onemogočile povratek bivšega kraiia Konstantina. Rusko-poljska mirovna pogajanja razbita. Pariz. 21. nov. Po poročilu iz Riee so se noliska-ruska Dogafania Drckinila. Joffe ie v soboto ooslal ooliski delcgaciii noto v kateri se navaia da Se nogaianfa orekinho vsled tejra.ker Poliska ni izvedla dodatne klavzule k zaoisniku z dne 14. t. m., ki določa, da mora Poliska umakniti svoie čete do meie. Poga-laoia se prekinite za toliko časa dokler PoJlska ne izvede omenjene klavzule. • Riga 19. nov. V prvf sel? predsednik v obeh mirovnih delegaci! te Joffe mnoeo govoril o voiaški stranki v Rusiil. ki vedno išče novih oo-vodov. da bf nrekinila nogalarta s Polisko. Joffe ?e iziavil * da ne more Jamčiti za to da kaka bateriia rdeče armade ne bi hotela obnoviti stro-bnnii. Poliska delgaciia ?e izrazila svoie začudenie. da boliševiško oo-veliništvo nima toliko moči in le izjavila. da se Poliska vedno zanaša na disciplino svoiih topničarjev. _ Joffe le nato omenil, da bodo sov-tetske čete v svolem boki zooer Balakoviča in Petliuro polagoma B^šfc na oolisko oziemlfe. poliska vlada na tc okolnosti ne sine stna-trati kot kršitev Dremiria. ^ Listi favfiaio iz Aten: Po sklepu ministrskega sveta so vrši liudsko Pogoji za spredem držav v zvezo narodov* Ženeva 21. nov. Peta komisfia. ki Je imela včeraf svoJo nrvo neiavno sete ie sklenila, trem nodkomisiiam razdelki v razpravo nrošnie za snreiem raznih dr-ža,v v zvezo narodov. Vsaka oodko- tnJsiMi sedert Članov. PreMco- valna komisiia im a nalogo da vsako kandidaturo nremofri z naslednjega vidika: Ali se ie orošnia za sore-tem Drediožila v »>ravilni obliki? Ali ie dotlčna vlada oriznana de iurl ali de faeto in oo kateri državi? Al’ tvori nriiavlieno državo narod s stalno vlado tn določnimi meiaini? Ali se vlada Drostovolino? Kako te bilo nieno stališče, nična deiama in izjave glede svrrib mednarodnih obvez- * nostl In nredmsov zveze narodov o razorožitvi? — V razpravi Je nagla-šal Fisher (AnglUa). da se mora'0 Drošnle za snreiem oresofeti na ood-člena 10. pakta in glede oosa-meznih pogoicv vsake države. Mil-le« (Avst^ina) fe noudartel. da morate nodkomisite uvažčvati ne samo interese zveze marveč tudi intere-se nnsameznih držav. Beležke. Ata so dmali ori »štruklju« da sfovenski komurtsti — bes tih Dlentai! — nimate velikega Llenlna. Krotki so ratafi naš ata. Pa Drav radovedni zrno kam postavljate akcent ori ve-l!k«n Lfcninu. Ra Drvi e ali na i. — Gh. da nam samo le-ta žuoauil ue bi? Grofica berač?ca ali nedeliski roman o klerikalni mo- j ra!: izhnia v tiskarni na Miklošičevi I cest! V rtem se opisute. kako te bil Janez Zore radi laic Dri Soldatih brez dopusta. Stane ooleg nainovel-sih vesti krono. Bilo bi zelo umestno ta teden, če bi nam oodietni list Dodal kratek orecled o tisoč in eni noo Kamne TJieimer. »Večerni list« oriuravlla novo izdalo o rodbinskih zvezah med Vodiško Johanco In Imblianskimi mesaril. »Naorei« bo Doročal o Fabiančičevih miliionih. »Narodu« se bo začeto svitati o demokratski zmagi v Trboviiah in na Kočevskem, Res. priietna lektlra se obeta še ta teden slovenskim bravcem! Dr. L a ra oe Ima naslednik«. Med politične eolence DokpJne-« ,T: Evsrena Lamneta in dr. Šu-šjepsfča ie ooleg drugih uglednih . Dolitikov zašel tudi dr. Vladimir Knaflič ki ie začel našega odgovornega urednika obsinati s oo-Dravki kakor Je to delal Dred volitvami leta 1913. dr. Lamoe ki fe do-sial Dosameznfm uredništvom cele koše oooravkov. da bi lim vzel Dnostor za Doročila o volnlnem gibamo. ua napravimo fantu veselie či-tateiieni m malo zabava, prinašamo te ooDravke. Temeliem S 19. tiskovnega zakona tn z ozirom na notico Dod naslovom »Beležke« v številki 278. Vašega cente"*"« lista z dne 18. no-vembra 1920 zahtevam, da obiavlte v zakonitem roku na Istem mestu n z istimi črkami sledeči Dooravek: res da sem na protestnem shodu kot ofJciJelen zastonnlk JDS skušal crav 0» fotrovsko feeruJFti za »da« n za Res oa fe da sem se do-šteno tete vil v imenu JDS proti na- I črtu zakona o redu in radiu in res te da sem iziavil. da fe zastopnik JDS v ministrskem svetu. dr. Kukovec, vložil Droti temu zakonskemu na« črtu svoi orptest. Ni res. da sem moral govoriti »ne« in ni res. da so mi pomagali zborovalci da sem se Droti »Jutru«. Res Da ie da sem gr-n.if kakor zgorai navedeno fn res fe. da so mi zborovalci Doma-valj priti zonet do hesede. ki ml te a od oredsednika shoda nroti-Dravno odvzeta in res fe da se ni-sem iziavil oroti »Jutru«. Z odIKS« KrSflič0 V*nfem: dr‘ Vlad?fnfr Velecenjeni Antoa Pesek, odn S«vern| urednik .Jugoslavije, v Ljubljani ‘ Temeliem 8 19 Hskov„ega zakona In s ozk rom na porodilo pod naslovom .Shod f Mestnem domu«, objavljeno v 278. Stcvllkj Vašega cenjenega lista z dne 18. novembri t. L zahtevam, da objavite v zakonitem rokn na Istem mestu In z Istimi črkam! slede« popravek: NI res. da le nastal ve« likaitski hrup, ko sem začel razlagati, kd« le zakon predlagal, res pa je. da so napra-vlil trije laittje nekaj medklicev, pred no se* začel govoriti. NI res, da mi Je pred, sednlk po viharnih medklic« vzel besed* Petem, ko sem Izjavil, da Je »Parlamenta]-. ■a aajednica« stavila zakon o redo In rad® kot pogoj vladne koalicije ta da Je dr. Ktu kovec v ministrskemu svetu vložB svoj ▼eto proti temu načrtu. Res Je, da ni bilo »krat, ko ml Je predsednik vzel besed* nobenih medklicev |n res J* da so šota na to nastali viharni medklici zborovalcev. Z odlični* spoštovanje*: dr. VlaJhnU Knaaič, Iz Dopravkor naj ČitatelJl sami Drcsndifo. če te Imenovani gosood »legubil« rti ne. V A trn iimfo ostane n Reki j LDU Beoarad, 21. nov. Milanski do- ' Pisnik »Dafly Maila« javlja, da le D’A«imw- ’ zlo izjavil napra* generalu Cavlgft, k! nw fe sporoči! določbe ra po lisk ega spora-sama, da ne bo evaJndral Reke. Zdf se, da računa D* Amtnnzio s zaposlenostjo naše vfade prt volitvah. Jugoslovansko poslaništvo * Kodanfe so «kta^ LDU Beograd. 21. nov. V nuantn mm mmm* «*v»f« m htl skico, da se ukine naše poslaništvo v Kodanju. Ta- , »nšniemu oašemn poslaniku je bilo šaro- ' Jugoslavija. 5«io,- naj ob tej priliki Izjavi daitskt vi*« hvaležnost naše vlade za usluge, ki nam jih I« storila pri vzpostavitvi zvoz s okupt, rano Srbijo ta našimi begune! za časa voj« ae, ko ie Wlo to poslaništvo otvorjeno, Laglaj« o razmerah na drvarskem. LDU Beograd, 21. nov. »Pravda« pe» roča, da Je ban dr. Laginja postat vladi optimistično poročBo o razmerah na Kr. vatskem, Ban dr. Laginja trd!, da so sa separatistične strele malo mi .o. da moš lludstvom prevladuje Meja narodnega te državnega edtastva ter zadovoJjncst, da so nefe države končno določeno. Razna poročila. Wrangal e svojem poloma. LDU Umdog, 21. nov. V razgovoru a Carigrajski* dopisnikom Usta »Evening Ne*s« Je IzJavB general WrangeL da ie ajegova vojska ostala Se dovolj nedotaknjena, tako da bo lahko sestavu novo armado. Pripravljen Je upirati se boUSevi-kom na drugi fronti. Zal Je bfl primoran aapustit! !S.OOO ranjenih vojakov. posrečHo se mn )e Pa vzeti a soh* 6.000 ranjenih častnikov. Prot ep te streljanje v botoniskm ob* sveta. LDU Bologna, 21. nov. V otvoritveni seji tukajšnjega občinskega svete Je prišle d« pretepa med sociiailsU ta njihovimi na« sprotniki. Obe stranki sta se obstreljeval BUo ie sede« mrtvih ta do 30 ranjeni* Policija le vzpostavita red teke, da Je bi!« zvečer zopet vse mirno. Švedska ne b* predlagala se rejena Nem. čile v aveco neredov. LDU Ženeva, 20. novembra, švicarska brzojavna agentura poroča: Načelnik »vedske deiogacije Branting izjavlja v do. p!»n v »Jonraal de Oencve«, da se marajo zavrniti vesti v francoskem časopisi*. Cel da švedska delegacija namerava predlagati, da bi so Nemčija sprejela ▼ zrem narodov. Kurz Ure. LDU Beograd, 22. novembra. Uradno Je določen kun Ure napra* reškl in avstrijski valuti. Po te* kurzu velja lira 4.95 refkih nil M JO avstrijskih kron. + Pučka Stedlmtlca in Založni zavod v Osijeku bosta začetkom prihodnjega teta likvidirata rad! slabih poslov. -f Madžarska vlada Je na našo pred-stavko v Budimpešti sklenila, da se sme brez posebnega dovoljenja aa petevaidu Gospodarstvo. vzeti s seboj do 2000 madžarskih kron, v dinarjih ati frankih pa vsota, ki odgovarja vrednosti 2000 madžarskih krm po dnav-nem kurza. + Narijenaiizacija gozdno . Industrij-bitega podjetja v Za vldovlčlb v Bosni se le Izvršila pred kratkim. Podjetje Ima ve-iiko strugamo ta stroj 3000 konjskih stl* velik vozni park ta gozdno železnico ter more obdelati aa leto 450.000 kubičnih metrov lesa. Rožu. Krsto — Jmroslavito so na-zAdnte zanesli le Dravi in to vrvli v nto. Pogrebci so ualaHč nosili krsto mbnn slovenskih hfS. Zdai si lahko predstavljate tuvo. hrt in žalost na- se nreiskane ori carinarnicah v SkooU«. Beocradu in Zaerebu odkrile velike zlorabe in tatvine. Tesni 'mamo še dostaviti, da bi bile nreiskave — seveda nepristranske — muhio notrebne tudi nrt druzih eartnarnicah. Razkošno živlienie razn:h bnliših carinarfev in izložbe v trvovnah nanolniene z vsakovrstnim za nvoz Drenovedanim (D hlastala. vse to vzbuia v nas ooraviče-f»e sttmnie. Marsikai se ooazuie zlasti v Zavrebu. Osiieku. Karlovcu Iti Koruntnl elementi pri carinarnicah o katerih se tudi v Slovenili Hitovo šeneče. in ki uvonabllato vsako zauoanie v reelno in Dravilno •cslovante se moraio eksemnlanč-mm kaznovati. Vrabci na itrehai. že SrVfriilo. da se te teti») hitro in dobro teJtala s carinarnicami ajco se dobro (!) maže. Temu staniu. ki le v mnogih ozirih krivo današni:m desolat-Rtm razmeram mor* biti konec! — KmnisMe. na nove in očistite smrad oo naših carinarnicah! — Prokietstvo nesloge. Iz du-fcevniških krovov v obmeinem •gemlra nam nišeto: Kdor «e živt sshmo tiavendan. temveč vsal neko-Bka misli mora uvideti, da le vseh mereč na meiab Slovenile kriva v ervi vrsti naša domača neslotra. Medtem, ko se doma preDiraio stranke za oslovo senco, te naš sovražnik nazltfv in Prahi naše ob-»K*Tne kraie. Ako bomo v bodoče še lake delali bo šla cela Slovenita rakom žvižsrat. Z a kat nismo ostali vstal v takšnih zadevah, ki se tičete usode naše domovine složni? Vsa! toliko časa ne bi smel! začeti DOSfUb-gera strankarskega boia. dokler ntso naše meie definitivno določene. Slopa lač; nesloga tlači! Ako bi bil slovenski narod složen bi pa Beograd druvače rešnektiral in inozemstvo to« Radi svofe slovenske nesloge oa smo le btovo s katerim tulci ne-Sinirano kunčuieio. Vem. da ie kMc k slovi Plas vpijočega v nuščavt zato nas bo Da tudi teolo orokletstvo ueslope dokler nas ne bo ubilo — Slovenski favn^tl! I. de cembra ol #aia naš narod drueo obletnico svoieva uledinienla. Ob tel orBiki se ho srotovo vsak orlsten Jugoslovan spotmrtlal težke usode bratov, ki se te oroslave ne moreio '«teie2’ti. ker »m ie konec svetovne vtafne nrinesel še večio sužnost. ka-kar so v n« fiveH Doorel. — Zato ne Dozabliamo na te zasužote m* brate Jhkiec. koder bodo odme vali veseli khet našega slavla Nal bo I. december dan zbiranja on-noevkov za nodooro Drimprski in koroški raii. Nai ne bo društva, niti skupne Hudi. niti posameznika ki ne bi ta dan nekai žrtvoval za neo-»voboieno domovino! — Uredba, da se noteeneio nor-Bmrco oo 1. 2 ht 10 kron iz Prometa SrmM v veliaro do volitvah v kon-ttituantn. — 70 letalca padkersh« Solo v LJublja-JL »Slovenila« 1« prinesla d»c 8. Januarja tUlL leta sledečo rest: »Z današnjim ie viba Sloveuci* v blager »n zasijale. Ta dan s« aaera s atatind «*l v. bekrv ve*dje »pisati, 4» eeH Slovenil vedno v spornimi ostane. Vshn Je snano, da le tukajšnja c. k. kmetijska družba živinozdravniško In kovaško šolo napravila. Ta šola je bila danes pervokrat odporta«. — Vodja 5o!e je bil dr. Bielwe!s, poleg njega je poučeval tudi dr. Strupi Veselje pa ni bilo trajno. Danes po 70 le- j tih Imamo namesto živinozdravnlške šole lo perijodiSne tečaje za podkovstvo. — Jugoslovanska Matica le poslala vtS Jemo šolskemu svetu za Slovenijo v Ljubljani vlogo, v kateri ga opozarja, da bi bil 1. december najprimernejša prilika, da se vzbudi v mladini zanimanje za strašno usodo zasužnienilr bratov. V to svrho prosi Jugoslovanska Matica, naj višji šolski svet odredi, da se tega dne šolski mladtnl na primeren način razloži v kakšnih raa-merah žfve Heodrešenl Jugoslovani. Obenem naj bi se mladini primerno razložil pomen t. decembra, čemur M sledile zbirke za Jugoslovansko Matico. — Nov gospodarski Ust. V soboto le pričel v Mariboru Izhajati nov Hst: »Splošni prometni vestnik«. List Je strokovno glasilo za gospodarstvo, trgovino In obrt la bo Izhajal dvakrat na mesec. —Točenje alkoholnih pijač ua dan volitev prepovedane. V smislu člena 70. volilnega zakona Je prepovedano točenje alkoholnih pijač v vseh Javnih lokalih ob času volitev m sicer v soboto 27, v nedeljo 28. In v ponedeljek 29. t m. Kdor krši to naredbo, bo občutno kaznovan. — Za upokojence dri. ioleznlc. Železniški upokojenci, oziroma upokoienke dobijo od 1. oktobra t. L dalje nove, zvišane dragfnjskc doklade. Da se Hm morejo te doklade Izplačati, morajo vsi železniški upokojenci, oziroma železniške upokojenke poslati do 15. decembra t L ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu zase bi za svolc družinske člane predpisane prijave. Upokojenci la upokojenke naj si obrazec teh prijav prepišejo prt aajbtižaje« državno železniškem uradu. — Upokojenci lužne želozalcs se opozarjajo, da se radi proieugacije svojih legitimacij obmeio na gosp. postajenačelnik* njim aajbtižje inžnoželemlške postaje, oziroma, če ne stanujejo ob progi Južne železnice, naravnost na obratno ravnateljstvo lužno železnice, U. odd. v Ljubljani. 2a rodbinske elane ie priložiti vedno občinska potrdilo, da žtve i upokojencem v skupnem gospodarstvu In da so od njega popolnoma in trajno vzdrževani. — Odda se devet mest fetnišklh paznikov ari ofcrotoeoi sodlSCu V Celin ati pri drugem ibornonr sodiSČa. CHe* uradni Ust štev. 132. — Za nesrečno rodbine Alchhdzer v tožnem Korotana so nabrali učenci III. a razr. deške ljudske šole v Novemmesta 4738 K In znesek poslali aaši upravi. Da M naša mali darovalci mnogo poaaemalcevl — Pogreša se od 31. m. m. Pr. Raka-iček, eficiant pri okraj, sodniji v St. Lenarta v Slov. gor. Pogrešani Je 39 let star, doma Iz Dreznio« pri Kobaridu, samec, vešč ▼ besedi la pisavi slovenščine, Italijanščine in nemščine. Isti Je srednje velikosti, gladko obrit, podolgastega obraza, nosi aa stran počesane lase. Je precej rejen in Ima zgoraj 3 ali 4 pokvarjene sobe. Oblečen Je bil v dobro sivo stikamo obleka — Na lepem le padla. Ana Gregorin, hči kafžarja Iz Trzina, ie doma v sobi tako ■orodno stopila, da je padla aa jtta In si zlomita levo roko, — Vloni na Bledu, bne 18. t m. Je bito vlomljeno v vilo »Zdenko« na Bledu (last Vlaka Sirce is Kranja) ter pokradeno perila in posode za 15.000 K. Razun tega je naprava vlomilec .maogo škode na vratih, skrinjah hi omarah, katere je s silo odpiral. -> Tatovi koles. Zvečer 19. «. m. je nekdo odpeljal Iz veže gostilne Jak. Jesiha v Rudniku it precej rabljene rdeče ple* skano kolo znamke »Klnta«, vredno 2000 kron. Kolo Je Mo last Pr. Viranta tz Ilovice. — Dne 11. t. m. je v Ormožu tz veže Horvatove gostilne ukradel pekovski pomočnik Pr. Kuhar .kolo AL Domajnka tz Borecev. Kolo je tvrdke »Britanlka«, pre cej rabljeno, črno pleskano, prednji plašč nosi napis »Bdelburg«, zadnji pa »Dflr-kopp«. Tat Kuhar je od takrat Izginil. Isti je 31 let star, doma Iz Ragoznlce pri Ptuju In le večkrat kaznovan. — Pri Sv. Barbari v Halozah je bilo Izpred Mesaričeve gostilne trgovce Pr. Urhu is Butove prt Ptuju ukradeno 3000 K vredno kolo. Kolo je samotek znamke »Gouverner«, črno pleskano, v sredini s rdečo progo. Lmblfana. — V Ljubljano dospe danes jugoslo. vanska plebiscitna delegacija Iz Celovca, kčr Je zaključila svoje poslovanje. Pride * večernim jeseniškim vlakom ob 19. — Pozabljen del mesta. Tik pred Rožno dolino Je čedna nova naselbina, U šteje 15 hiš. Za to naselbino ve tne-tna uprava le tedaj, kadar pobira razne pristojbine, sicer pa se naselbina ne toči «d kmetskih va sle. O kaki razsvetljavi ni govora. Ko je nemška mladina napravila ob Poti v Rožno* dolino svoje drsališče, je mestna občina kri lapeJjaia da tia električno raaavedjavo. Ko pa se Je drsališče opir alo, podrli so zopet drogove. In vendar bi imeli prebivalci omenjenih 15 hiš vsaj toliko pravice do razsvetljave, kakor nemški drsalci. Vsa dolga cesta od Pirkove vile naprej hi vso naselbina Je v temi. Sele nedavno se Je zgodilo, da so ob tej temni cesti razposajen, pobalini prestrašili neko deklico tako, da Ji prišla ob govorico. — Ruski kružok se prične te dni. Kdor se hoče vdeleževat! tečaja, naj se prijavi • I ustno ali pismeno v društveni pisarni Jur-| čičev trg 3-11. 25. t. m. Pouk je brezplačen. — Napad lz strankarske utrinja. Hinko Valenčič, nameščenec Južne železnice, stanujoč na Poljanski cesti 15.,.se Je v soboto zvečer vračal od volilnega shoda pri Draščku. V temi so ga neznani ljudje — menda tz strankarske zagrizenosti — napadli In pretepli. Prepeljati so ga morali z rešilnim vozom v bolnico. — V Ljubljani £iv| znana zagrizena Nemčurka, ki ie bila parkrat kaznovana radi veriženja. Prej Je imela trafiko, sedal Ima pa trgovino. Priverižtla si Je tako ogromno premoženje, da sl Je kupila hišo aa Štajerskem. V Ljubljani ima luksurl-ozno opremljeno stanovanje, ki sestoji Is 4 sob, od katerih pa rabi za sebe samo en<\ 1 drugimi pa verlžl, oddaja Jih namreč po 400 kron mesečna Ta ženska ima vedno na tczlkn tudi »wlndische Hunde«, »das ordinSre serbische Volk« itd. Takšnih oseb Je Še mnogo v Ljubljani, ki bi zaslužile, da Jih oblasti poženejo preko meje in njihova stanovanja nakažejo našim delavnim ljudem, ki zmrzujejo in se gnetelo po več skupaj v kakšnih kumikih. — »čedne« razmere v tobačni tovarnL Pišejo nam: Pred nekaj dnevi ie bila »eka delavka od delavke K. J. pregledana na tako sramoten način, da bi človek mlslU, da je kaj takega nemogoče pri nas. K. I. je prijemala omenjeno delavko, ki le Imela ravno menstruacijo, s golo roko po spodnjem delu telesa. To Jc že sramotno početje. Vse delavstvo odločno eahteva takojšnjo odstranitev delavke K. J. s podeljenega Ji mesta. Nadalje zahteva, da skrene ravnateljstvo vse potrebna da se enaki slučaji ne bodo ponavljali. — Pijavke, ki se ie niso napite ljudske krvi Pri neki ljubljanski tvrdki se ie učfla neka učenka. Ko je po treh letih postala trgovska potrudnica, so H dejale, da pri tvrdki še lahko ostane pod pogojem, da ne bo dobivala plače Hi da bo vrhu tega plačevala dnevno za hrano hi stanovanie ie 20 kron. Plačo bo dobivala šele spomladi. — Pri neki tvrdki, ki dela i milijonskimi dobički, tanijo ie pol leta uslutbeno strojepisko, ki ie prav uporahaa, a H navzlic tema ptoCaJeJa na mesec komaj 300 kroti. — V Ljubljani je »elo mnogo tvrdk, ki imajo uslužbene odrasle moške, katerih plače pa ne presegajo 500 kron. — Komentarja k tako kričečim slučajem til treba. Ako se kdo od teh revežev postavi na noge hi zahteva za svoje delo primerno plača se mn satansko zasmejite v obraz. Tako je danes na stotine privatnih uradnikov in uslužbencev Izpostaviieno milosti ali nemilosti nikdar sitih krvosesov. Na dan volitev bo prišel tudi s pijavkami obračun. — Policijska »trošarina«. V petih dneh, 1 I. od 15. do 20. t m, je 1 jubt). policijsko ravnateljstvo kaznovalo 53 prestopkov, 10 slučajev pijančevanja to razgrajanja 4 slučaje zaradi kaljenja nočnega miru ta 2 slučaja trpinčenia žlvaM. — Idrijske čipke so najbolj primerna darila za Miklavža ta Božič. Prodaja jih O^redaH zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg, »t. g vsak dna razum sobote popoldan. — Mesečno »oho Uče skromen, soliden gospod, Id Je ve* da“ odsoten. Cenjene ponudbe »a uredništvo »Jugoslavijo«. (Frančiškanska ul.) pod Soba 25. Maribor. Odbor L mnotnlške razstav« v Mart. bor« poziva vse on« umetnike, ki vsled kakoršnlhkoil zaprek še niso vposlaH *vo-Jlb del za razstavo, naj jih zanesljivo do-pošljejo do 25. t m. na naslov profesorja Viktorja Cotiča Maistrova ulica 17/11. Maribor. Seja mestnega sosveta se vrti danes 23. L m. Razpravljalo se bo o domovinskih, obrtnih ta stavbenih, osebnih ta upravnih zadevah ter o slučajnostih. Protestne zborovanj« trgovcev I« obrtnikov. Trgovci lp obrtniki sklicujejo na 24. t. m. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Maribor« protestno zborovanje proti postopanja verižniškega urada napram trgovcem, proti zopetnemu povišanju carine za 100«. Itd. Beda mariborskih trallkantov. Mariborski traflkantje, ki pač niso nikain! bogataši, se pritožujejo nad tem, da morajo dobavo tobaka naprej plačevati, kar Jim je mogoče le, da sl Izposojajo denar proti visokim obrestim, vsled česar pri prodajanju tobaka nimajo prav nikakega dobička. Čudno Je res, zakaj Je ravno Maribor izjema Na se to plačevanje v naprej od* pravL saj tudi v drugih mestih ni običajno. Sneg |e zapadel v Mariboru v noči od sobote na nodeljo. 35 tisoč kron le Izgubil v soboto popoldne neki uradnik Ekspodae družbe na i poti nrott kolodvora Nesreča Bivšemu strežaju škofa ' dr. Napotnika Karlu Robu Je v nedeljo zjutraj ua povratku iz cerkve Izpodrsnilo, da je padel ta se težko poškodoval. Prepeljal so ga z rešilnim vozom na njegovo stanovanje. Hlod ga Je poškodovat Pri stavbtii tvrdki Kisaaaou uslužbenemu tesarju R Paheriaku je med nalaganjem lesa padel hlod na noge In ga težko poškodoval, C&he. Iz politične službe. K okrajnem glavarstvu v Celju Je dodeljen dosedanji okrajni glavar v Borovljah Maks Wrlscher. — Kot kanclist je k celjskemu okrajnemu glavarstvu prideljen Ivan Gombač. Zdravnik dr. Karl Pečnik, špecljaJIst za pljučne bolezni, kateri je 18 zim deloval v slmovališču za bolne na pljučih v Kairu ▼ Egipta ordtalra začasno, dokler ne dobi v Celju stanovanja v St. J ur ju ob Južni železnici — Kakor znano namerava omenjeni zdravnik v Celju otvorltl v doglednem času vrtno zdravilišču sa tedne na pljučih. Čitalnica v Celim Pred vojno smo Imeli v celjskem Narodnem domu lepo urejen« čitalnico. Med vojno Je zasedlo t« prostor« vojaštvo. Po vojni se je Čitalnica zopet otvorlla, toda uredila se še žali-bog nL Na razpolago Ima samo nekaj časopisov, ki pa ležijo razmetani okrog, kakor M Hb raznesel veter. Ce ne prideš takoj zjutraj v Cltalntoo, časopisov sploh več ne dobil, ker Jta razni nepoklicaacl sproti odneseja Napravite redi Novo poslopje za skladišč« stavijo sa oeUskem kolodvora Koroško« NemSta looovgtva. Ir Preval! Doročafo. da te v Sinčivesi uosest-nici MariH Kieler od 15. do 31. oktobra oo vrsti Dovinilo 37 svitki in vol v or bližni skunnj vrednosti 20000 kron. Pnjrinufo živino te preiskal živinozdravnik Kufterer iz Velikovca Id te sedat aa So. štajerskem 'ti k! te uirotovil. da te živina novinita vsled zastruoliene hrano K tel er fn nievova družina so se izkazati kot zavedni Slovenci, radi česar se trdno sumi da so se Nemci trmSčevali nad družino s tem. da so zastrupili živino. Primorje. Na dete! »Edinost« pile pod gorenjim naslovom sledeče: Kocka Je padla naša bodoča državna pripadnost J« ugotovljena Nesmiselno m te bila ato te m sedaj ttdalaH obupu, kakor bi bilo nesmiseln« In aaravuost škodljivo izseljevanje b naših krajev, Is našega ljubljenega Primorja. Z Izseljevanjem bi j« pokazati, kako malo čutimo za svojo domovino. Ne Izseljevati,. ostati ta delati v prespeh tvojega prodanega naroda v povzdlgo tvoje kulture, svojega gospodarstva; to je tedaj naša vrtina dolžnost. -- Predvsem le dolžnost naše Inteligence, dt popravi to, kar je zakrivila tekom dveh tet okupacija da te ta naša inteligenca povrne k svojemu .naroda da gre med svoj narod in da dela aa narod med narodom I Potrebna nam (e koncentracija vseh narodnih sli, potrebno nam Je vodstva ki na) sporazumno s vsem narodom vodi politične, kulturne ta gospodarske organizacija Odstraniti moramo predvsem, ali vsaj ublažiti strankarski bol med nami samimi. Nastopati moramo složno za svaje pravice. Na drugi strani je dolžnost naroda da podpira Inteligenco pri njenem delovanju In da odstraat vsakogar, ki noče po poti, začrtani )i od naroda — Oprijeti se moramo zadružništva, zvezat! moram« vse te obstoječe, zadruge v močno organizacijo, to kjer takih zadrug ie ni. jih moramo ustanoviti. Ne smemo pa dopuščati. da M zadruge vodili ljudje, ki Iščete povsod le svoje osebne koristi Naš narod je proletarski narod ta se mora kot tak tudi organizirati. Obudili moramo vsa uaša kulturna to politična društva ter jih koncentrirati. Naše središče, kulturno ta gospodarska mora biti Trst, k! le tudi naše naravno središče. — Na dela preko vseh ovir ne glede na žrtve! Brez žrtev ni nspeha! Ne zapirajmo se v »obe, ne zbirajmo se v tesnem krogu, ne kritizirajmo brezmiselno po časopisih I Na delol Ven med narod! Na deželo med naše ljudstvo! V boj za zmago, v boj za svobodo tlačenih ta teptanih! nedeljo 46 shodov Hrom Slovenije, kj gg vsi dobro uspeli. Velik kmetski tabor, ki ga Je sklica^ SKS, se Je vršil 19. L m. v Sloveuleal Gradcu. Na tabor Je prišJo okrog 2KKJ kmetov. Govorili so kandidatje gg. Irši^ Drofenik, lu~ dr. Bogomil Vožnjah. Kraetlf so izvajanjem govornikov z zanimanjem sled IIL Veličasten shod Je imela SLS v n« deljo v Unionu v Ljubljani, tako poroči obširno »Večerai Ust«. Resnici ua ljub® pa konštatiramo, da so bili v dvora«! se« dež! in da so bile cele vrste sedežev praz« ne. Za sedež! Je bilo tretjino dvorane ob« činstva vseh strank ta radovednežev. Kež so se med govori slišali medklici, Je pred« sodnik takoj zaključS shod, da niso mugU priti nasprotniki do besede. Ce so tud! drugi shodi SLS tako veličastni, kakor !< bil ta kakor poročajo njih Usti, blagor Hm! Volilni shod SLS s« je vr5d v sobota v celjskem Narodnem domu. Dvorana it bila polna poslušalcev, med katerimi je pg bila skoro polovica pristašev drugth strank, Oovorill so dr. Korošec, dr. Hohaiec ta dr, Ogrizek. Vsak govornik sl Je izbral eno. ali dve aasprotniški stranki, po katerih so potem udrihali vsak po svoje. Kakor s« je videlo, SLS v celjskem okraju t,c stoji trdna JSDS j« huda v soboto v hotelu Unf« onu v Ccliu srednje obiskan volilni shod, na katerem so govorSU celjski acdjalno« demokratični vodja Gledališče in glasba. Mestna gledališče v Celin. V sobot d ob 30. uri m ja Prt skoro praznem gleda« Hšču, v drugič predstavljala štiridejansk* Cankarjeva komedija »Za narodov blagote. Koncert pevskega društva »Slavec« ti proslavo narodnega praznika v »Unionu«* Pri koncerta sodeluje popolni orkestefl Dravske divizij« pod vodstvom kapelnika dr. Čerina Na sporedu je poleg sloveti« skih skladb tudi »Krrie« is L. v. BeetUor* nove »Missa solemnis.« V četverospev* sodelujete g. Pavia Lovletova (sopran, g«, Cilka Capudrova (alt), g. Anton Stedtoe (tenor) ta g. Ivu Kragt (bas). V solo to« čkah nastopita ga Lovletova ta opera! pevec g. Stadler. Predprodaja vstopnic tl Dolenčevi trafiki v Prešernovi uitel Pokrajina. PtuL Podružnica mariborskega Drg* matičnega društva u Ptuj Ima svoj. red« ■I občni zbor 37. t m. ob 20. ari v Narod« nem doma Dnevni red: t. Zapisnik pretita njega občnega »bora 2. Poročita odbora, 3. Sprememba pravd. 4 Volitev novega odbora. 1 Slučajnosti. Ste oreveč ohčutllivl na mrzil zrak? Vsakovrstne boječlne se ta-^koi oolavNalo? Slabost? 01. kako ttt ublafcuieio bolečine In utriutelo teto masaže g F^llerievtrn nravlm Elza« fUtidom! fi dvoJnatih ali 2 veliki šod-cfiaJnJ steklenici 42 K. Državna trošarina oosehel. Potrebovali h! Od vala loče fefn« dec okreDčuloče sredstvo? Poslu* žlte se le Fellerievih oravih Elza-kroKlPc! 6 SkotlMc 18 K. — Omot in o?5tnlna oosebei. a naicenete. Eu« ven V. FelJer. Stublc* donia. Pal tnr St. 357 flrvatska. F. Volilno gibanie. Sliko: »V prepad vodijo držami voz« vladajoč« stranke JDS, SLS, Hrvatska za-Jednica Ud.. Je Izdala NSS. Na vozu SHS sedijo zastopniki strank ter tirajo kljuse naprej v prepad. Pod sliko pa Je poziv: Volite narodno - socijalistlčno stranko. Tri slike Je priobčil »Večerni List«. Prva: Kristan gr« kot ubog človek organizirat delavca v Idrijo; druga: Kristan se vrača v Ljubljano, bogato obložen z delavčevimi »žulji«; tretja: Kristan, rejen, bogat človek, sedi v avtomobilu in govori množici: »Proletarci! Volite proletarca! Proletarci, volite tpene, ta s* bbrtto *» delavske žnljel« •Strančica« NSS to artutta pretekla Mali oglasL Proda se: VELIKO ZALOGO VINA' najboljših štajerskih, kakor tudi vseh dnta gib vrst. letošnjih to starejših priporoča p« zmoroih cenah. Ivan Gralser, vinska trgo« vina v Kranja 2334 DEKORACIJSKI DIVAN Je na prodaj. Naslov v upravništvu tegg U«tTi 2328 VEČJA MNOŽINA VINA, redečega to belega od 100 I naprej. Letnik 18 ta 19. Polzva se Rožna uL 15. 2308 GONILNI JERMENI la r raznih širinah, kakor tudi vezala) to *f« vatel Jermeni v zalogi pri lv. Kravos. M a* ribor, Aleksandrova uL 13- 23121 Kupi s«: STRUŽNICA (za ieleeo) se kupi.. Ponudbe na Anaufti# ezpodicijo Al. Matelič, Ljubljana. Koosrc*« ■d trg 3. 23U Služb«! JUOOSLPVANSKJ BEGUNEC s Koroške«« Išče službe pri kaJd tovantl kot Turbinenwflrter- in Oeneratorouw5f* ter. Ima 10 letno prakso. Ponudb« po« »Begunec« na upravo J ugasi, v Maribor«, ?330 Razno* TRGOVEC Jtok v kompanljl s samostojne te* govko. Ponudbe na upravMštvo Jugoslarito nad »Trnov oc«. 23JT. Stran i, M, Zčvaco: Kralfev vitez. Zgodovinski roman. iWtfci ur orostostl. Zapuščam te. drasri. za dan ali dva mogoče tudi za dolgo. Karkoli se zgodi. ostani miren: orl-sežem ti. da moli zvestobi ue boš Imel očitati fiaimanišeea greha Ne poizve dni. kle sem in kal Dočentam: bedf nrenričan da le Marion dovoli Donosna in bo spoštovala svoie obveznosti. bodisi blizu, bodisi daleč od tebe. Zbogom. nredrazi mol in do avidenia: morda kmalu, morda — nikoli.« Zanečatila te nismo, velela oc-hficati Lanteraa in mu izročila ovci: »To dal srosnodn markizu, kakor hitro se vi ne. In Domni dobro, moi-ster Lanternfi* ako izdaš le besedico o nafmem srečantu v ulici Sv. Martina, »e spodim; ako iKjveš. da si rwe videl nlakati. te velim DreteD-sti: ako oa se nredrzrteS slediti mi in vohuniti za menoi. te dam ubiti. Stoni zdnll« Lanterne te ves v straha oovra-bil D:smo in io odkuril kakor leten, v*lic svolemu ogromnemu trebunu Masten oa te medtem zbrala vse svoie zlato in tenotlčle v torbico ter to predate hišni rekoč: »Pekliva Anetal Moi Bo«, ne ustavil?! sel« »Kam. madamc?« »7a neka! dni.« te odgovorita Maripn.. »se vrnem v svoie oseišnle stanova nle ori »Treh vladanih«. nasproti Conctniteveva dvorca 1« ,TOGNOSLAVWA* dno 23. noveiftbrd 1920. »tov. Cogofinti le bilo žal odklonjene denarnice, toda reven ta lačen ie bil nrehudo. da si ne bi bil želel ooma-eatl druvače. Ko mu te izginila kočija iznred oči se te vrnil »levov oocled k Lureauiu. baš ko se le spet ookloml na vs^ vetrove In začel gotovo že stotikrat tisti dan ■ »Žlahtni cosoodie in krasnolične vosne ki poslušat« molo besedo! Ta slika. — potrkal ie s Daličico na levo plahto. — Dredstavlia visoko-rodno In mogočno voiv. Mirlforsko. šnantolsko damo in naibolišo Driiate-llten n»še mlade kraliice ki nal to Bog ohrani Kakor se lehko vsak oreoriča. te ta žlahtna orincesa nle-šasfa. ker v1 li vsled hudega razbur-ienla izpadli lasie. Takšna te bila potemtakem oreden te uporabila ču-dotvorno mazilo sestaviieno np re-ccntn stare čarodelke Catachresis. ki te vidite kontrafirano tu na sredi. Ako mora kdo taiiti da te ta nesrečna dama docela plešasta, nal se ovtasi!« Vse poslušavstvo je odkimalo, da ue. »In zdal.« te nadalieval Lureau. trkale s miličfco oa desni slilet. »ovleite Ri nrav tisto voivocfnio Mirliflorsko. ootlel. ko so li bili natrli glav« z mazilom vzvišene Cata-chreride! Vsak lo lehko vidi ta celo roH^tie. To vam te natopvelši lumtrafč visoke damp ta njeni lasle so zdal tako gosti ta dolgi da H še oble- ke n! treba, ker se tetjko zavfie valile!« — Vsesplošno občudovani® in strmenie. — »Toda. mi porečete ali nam veš razodeti krai. kier dobisno to čudovito mazilo? In laz vam pravim: gotovo da! Ne dobi se na Kl-laiskem. niti v Egiptu niti v Rimu. niti v Babilonu, amnak v Parizu! Dobi sp v ulici Sv. Martina, v tetle moli štacimi ki se nahala nod vai> stvom in zaščito slavne Catachresi-de same!« — Enodušno zadoščenie. — »Ampak, me vprašate morebiti, kako si našel skrivnost in recept tega vzvišenega mazila? Marlsi tako učen?« »Oospoda učen sem. to le golo ta no vsem svetu znono deištvo- Tudi skromen sem i» zato vam moram priznati s težkim srcem: skrivnosti čudodelnega marila nisem našel laz! Tisti ki te le našel. mož. čte^rr ime blagost avbam sleherni dan.« — Cocolin le nastavil ušesa. —- veleum, ki ga slavi zaradi teea siiatoega odkritte vse troečc človeštvo. le slaven učenlak. ki ie potoval že trikrat okrog sveta, ie z eno besedo. veliki, mogočni nesmrtni Co-eolta!« —- Lureau se te odkril množica ie zamrmrala. Coaolta te oka-nunel zevale od neoooteneva aa-čudenfa »To skrivnost. gospoda seni kupil od slavnega Cogolina za cotov denar. založ:l sem vanio vse svoie taiette: da te tu navzoč bi vam lehko ootrdlL Petdescttlsoč srebrnih tolariev sem mu odštel!« — Glavna občudovanje. — »Ampak —♦ snet Doreče kdo ti ki si ma-čar netdesettisoč tolarjev za skriva nost vzvišene Catacbrezide i« no-smrtnega Cogolina. nreteto si n®-umeu »ko misliš da moremo mi kiH Bovati tvoie clr«*e!etno nmttn!« »Da ^nsooda ma7ilo te strašno drago! Toda pomirite se. Zvesti eb-Jluhi ki sem io storil trsti dan !;n sO rr.i zrasli novi lasie. ne pro