st. re mgmiflMTfijg^^ OTmiiia^ v Trstu, v ntđtllo 29* marca 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L 'kbaia, izmeni ti pontUljek. vsak dan * - Uredniltvo: ulica »▼. F«* It. 20. L nadstropje, D<>f#» /T poiitfaio uredništvu- v pisma se ne sprejemajo, rokopisi U vračajo. — O Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna \ T * , isk tiskarne i maša za mesec L 7.—, 3 mesece L Ha L 32 — in i Za inozemsko mesečno 5 Hr več. —>J^fU*iredniItra in uprare št. 11-57. Riznice - Juro^- DINOST Posamezne Številke ▼ Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo 7 širok osti ena kolone (T. mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ces4 osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi deaarcih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cenL beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprav« 11-57. Pravica do življenja Zadnja «Lstamfca Riječ* je priobčila članek pod naslovom «Vračajo se črni dnevi*, čigar izvajanja prihajajo iz globin duše, užaljene in ogorčene radi postopanja z nagim ljudstvom. Člankar ugotavlja, da to beauik> ne le da noče ponehati ali se vsaj nekoliko ublažiti, marveč se še poastruje v zadnjih časih. Dokaz za to so piscu zlasti dogodki rta Buzešćini, o katerih smo go-.vort-li že tudi mi v tem našem listu. Na podlagi konkretnih primerov opisuje člankar tužm položaj našega ljudstva in preganjanja, ki jih marajo trpeti njegovi zaupniki in voditelji. Opozarja posebej na čine maščevanja nad čestitim starcem Franom Flego na Počekaju pri Buzetu, najblažjim človekom in poštenjakom, ki si ga moreš misliti; nad njegovim sinom-duhovnikom, ki je moral v Sardiniji izdihniti sivoje mlado žvljenje; nad njegovo hčerko-učileljlco, ki so ji odvzeli — kruh; nad učiteljem Vinkom Šepičem, ki je najuzornejše vršil dolžnost svojega poklica in proti kateremu ni holeta ponehati preganjanje niti potem, ko se je umaknil v zatišje upokojitve; nad župnikom Franom Peršičem, ki so ga nedavno temu gnali uklenjenega v zapore brez vsake veljavne opravičbe. Človek, ki od daleč opazuje stvari in ni poučen, ne mere najti razlage za tako bes-nilo proti ljudem, ki jim niii isti preganjalci sami ne morejo z vsem svojim zasledovanjem ničesar dokazati, kar bi opravičilo tako preganjanje, lei .sega celo do uničevanja materijalnih eksistenc. Mi pa, ki cipazujema stvari iz neposredne bližine in ki sodoživliamo vse te dogodke, mi imamo razlago za to divjanje, za postopanje, ki se sicer mora zdeti neverjetno v sedanjih" dcfbah človeške civilizacije, postopanje, ki ne nasprotuje le načelom svobode in pravičnosti, ampak tudi najelementarnejšmi zapovedim človekoljubja. Nekoč je naš *Prccolo» imel svoj «svi-te! moment« — ki mu pa prihaja sila rekdo —, da je iv neki polemiki z nami glede vprašanja drugorodcev izrecno priznal, da. so .se s prvega, po zasedbi, res delale neljube in — celo to je rekel — težko popravljive pogreške. Vse to pa se da — je reked — popraviti, če podamo z naše strani veljavne dokaze in obveze, da hočemo biti lojalni državljani Italije in če se končno veljavno odrečemo vsake misli na kake dogodke, ki bi mogli spremeniti našo sedanjo držaivrao pripadnost! Toda tr-* žaški hst se je previdno izognil tistemu, kar bi moral tudi povedati, če bi bila njegova beseda iskrena: povedati bi bil moral, kje^ je bila krivda, da so se storile tiste popravljive pogreške! Pa tudi potem, ko so bile od sirani poklicanih zastopnikov našega ljudstva iskreno in brez vsake zahrbtne misli podane tiste zahtevane izjave in ko je to naše ljudstvo z vtsem svojimi vedenjem dokazovalo svojo lojalnost napram svoji novi državi, da ni v njesn niti sence kake misli na kak — bodi rečertd na kratko — iredentizem: tudi poleni se ni «Picoolo» oglasil z resnim in odkritim svarilom proti temu, da so se take «tczrko popravljive« pogreške ne le nadaljevale, marveč se je ta zgrešena manjšinska politika še pooštre vala in se razširjala na vsa polja našega javnega življenja, da je slednjič smrtno zajela najdražje vsakemu narodu, stremečemu po duševnemu razrvHDiju in kulturnemu napredku.,., našo Šolo! Zašit smo nekoliko, ker naš današnji namen je vprašanje, kje je razlaga, da so naši novi gospodarji napram naši narodni manjšini začeli s politiko težkih pogreškov. Naš odgovor jih celo nekoliko razbremenjuje. Razlagta je v karaktemem sivoj-G»tvu vseh latinskih narodov — ki pa je lastno ravno italijanskemu narodu v posebni meri — da so bili namreč v vsej svoji zgodovini vedno zapleteni v s*vx>je posebno življenje kakor pajek v pajče vini in da se niisfcM nikdar zavedali potrebe, da bi spoiznarali druge narode, njihovo življenje, njihovo dušeivnost in njihovo vrednost kot kulturen element. Iz tega nedostatka se je v italijanskem narodu razvila duševnotst, ki enostavno ne more doumeti možnosti sožitja s kakim drugim plemenom v njih državi v razmerfu enakopravnih! Za nje je grozna že misel sama, da bi človek drugega plemena užival v njih drža) d svoje posebne nacipnalne pravice. Tako so prišli k nam popolnoma nepoučeni o narodnostnih razmerah v teh naših krajih in o duševnih kakovostih dragorod-nega prebivalstva: miselnih, čustvenih, kulturnih in političnih. V tej svoji desorijen-taciji so zagrešili tudi temeljno napako, ki je glalvini vir vsemu zlu: padli so v roke krivih in zlohotnih 'svetovalcev, katerim sgi slepo zaupali, ker so ljudje njihovega plemena. Ti soi jih zavajali — da govorimo zopet s «Piccolom» — k težko popravljivim pogreškam. So to krogi, ki so že v predvojnem času igrali veliko 'vlogo v političnem življenju naše pokrajine, ki so biLi glavarji v viseh bojih proti našemu rtairedu in vsa njihova politična ideologija ne sega preko okvirja narodnega sovraštva proti našemu plemenu. Ti ljudje so govorili našim novim gospodarjem, da edino smo-trena politika napram naši narodni manjšimi je politika z ovsoim v eni in bičem v drugi roki. Z lovsom — raznimi udobnostmi — naj se vajbijo kot podajači nesolidni, ^nača.jni elementi med našim ljudstvom, vseh drugih, potštenih in značajnih, pa -r i pada neusmiljeno — bičf Ko pa je masa našega ljudstva zvesto ostala na strani poštenih, so govorili zopet krivi svetovalci, da je to upornost proti državi, ki jo je treba krotiti z vso brezobzirnostjo, fen novi gospodarji so zopet verjeli krivim prorokom. Tako se je vsa manjšinska politika v Julijski Krasni poostrevala vedno bolj po tistem znanem reku nemškega pesnika, da je proklebstvo vsakega zlega čina fcci, da, porajajoč daJ-je, poraja vedno in zopet le — zlo. Tu pa se začenja krivda naših novih gospodarjev. Velika in ne*cdpustljiya krivda. Vsa* sedaj, ko jim govorijo izkustva petih tet, da jim po&tika ovsa in biča ni ck>ncsla tistih uspehov, ki so jim jih napovedovali nesrečni informatorji, ko vidijo, da se duševnost našega ljudstva, njegova ljubezen in zvestoba do svoje narodne svofstvenosti ne le ni spremenila ali upadla, marveč še učvrstila, da naše ljudstvo noče odnehati od borbe za svoj obstanek: to spoznanje, pravimo, bi moralo skk>mti naše gospodarje, da bi vsaj sedaj skušali odpraviti nedostatek, ki jih je za-vaial v najnesrečnejšo manjšinska politiko. V->j sedaj, po tolikih izkustvih, bi se morali resno in po praJvilnih poteh potruditi, da bi prišli dz> tistega, kar je neogibno potrebno za pametno manjšinsko politiko: ck> pravilnega poznavanja razmer v deželi, prebivalstva in njegovega duševnega razpoloženja! Gori, uvodoma označeno postopanje pa kaže, da jim le noče priti ispoznanje o tej najnujnejši potrebi — spoznanje, da se z gorjačo ne dosezata — ljubezen m udanost! Gorjača ustvarja pač vnanji strah, ljubezen in udanost pa sta stvar - notranjega življenja čiotveka! Tja notri "pa ne sega — gorjača! Geslo: cuiiis regio, : eius religio — čigar vlada, tega vera — to geslo je žalostno propadlo, kakor je zaslužilo. Zmagala je verska toleranca! Svoj čas smo že naglašali, da isloni vsa raznarodovalna politika na geslu, ki je prav podobno gornjemu: cuius regio, ehis natio: čigar vlada, njegova tudi narodnost. Sorodnost med obema gesloma je sigurno jamstvo, da bo tudi to poslednje geislcj imelo isto usodo kakor pr.vo. Kakor je propadla verska nestrpljivost, mora propadi tu»di narodna! Narodi niso nikako mrtvo blago, marveč osebe z dušo in telesom. Zato naij se na drugi strani nikakor ne čudijo, da jim njihova manjšinska politika ne uspeva. Ne uspeva zato., ker je v nasprotju z vsečloveškim stremljenjem za ureditvijo razmerja na podlagi višje pravičnosti ne le med posamezniki, ampak tudi med sestavljenimi organizmi, • kakršni so — narodi! Temeljno načelo te višje pravičnosti pa je. da ima vsak živi človeški organizem neodstopljivo pravico do življenja in razvoja! ela poslsnsK? zUnrnlce Razprava o proračunu ministrstva za mornarico RIM, 28. Poslanska zbornica se je sestala ob 15. «ri. Predsednik on. Casertano je predložil zahtevo) za izročitev sodišču komunističnih poslancev Grieco Ruggero in Repossi radi zlorabe tiska. Komunista Ventina in Borici sta izial vila, da bodci komunisti glasovali za izročitev, da dajo svojim tovarišem pri-iko, da ponesejo komunistično idejo v isjodnijsko dvorano (hrur>, medklici). Zbornica je glasovala za izročitev. Naito je pričela razprava o> proračunu ministrstva za mornarico. Govorili so: Bel-lužZo, Colucci in Arrivabene. Seja je bila zaključena ob 19. uri. Prihodnja seja v pc.ndeljek ob 15. uri. Senat odobril proračun finančnega ministrstva RIM, 28. Na svoji današnji seji je senat nadaljevtasl in zaključil razpravo o proračunu finančnega ministrstva. Proračun je bil nato sprejet. Seja ministrskega sveta RIM, 28. Danes dopoldne se je sestal ministrski svet; predsedoval je ministnski predsednik on. Mussolini. Minister za mor-narioo je izrazil v imenu ostalih ministrov zadoščenje, da je on. Mussolini okreval. Mussolini se je zahvalil. Ministrski svet se je ponovno bavil z ukrepi za zvišanje plač državnih uradnikov, učiteljev in z ureditvijo pokojm-n. Zvečer ob 19. se ministrski svet zopet sestane. Protest palestinskih muslimanov in krlstlonov proti Baliourjevernu obisku LONDON, 28. Listi objavljajo brzojavni proteist muslimanske in krščanske zveze v Palestini. Protest naglaša, da smatra muslimansko in krščansko prebivalstvo Palestine obisk lorda Balfourja za potrdilo njegovih isvoječasnih izjav, ki pravijo, da hoče britanska vlada po njegovih naivodilin zgraditi Židom v Palestini narodno države*, ki bi pomenila konec muslimanskega in krščanskega prebivalstva v vsej Palestini. Danes se vršijo v vseh palestinskih mo-šejah molitve za osvoboditev Arabcev iz nasilja, ki ga izvajajo! Židje pod zaščito angleških vojakov._ Umor belgijskih misijonarjev m Ritalskem BERLIN, 28. Kakor zatrjujejo vesti iz Shanghai-ja so napadli kitajski roparji vas Jong Changyu ter sežgali tamkajšnji belgijski misijonarski dom in nekaj hiš, v katerih bivajo kristjani Roparji so postre-ljali vse katoliške duhovnike. Konstituiranje narodne sKnpftlne Marko Trifković predsednik BEOGRAD, 28. (Izv.) Seja narodne skupščine, ki je bila napovedana za 11. uro, je prsčela sele ob 12. uri. Vršile so se volitve predsedništva. Za predsednika je bil izvoljen s 160 glasovi Marko Trifković, podpredsednik vlade, za prvega podpredsednika. pa Uzanorvič, minister za javna dela, za drugega samostojni demokrat dr. Pale ček. Za tajnike so bili izvoljeni radikali Kobasica, Popović in Pavlović ter samostojni demokrat Brank ovi č. Opozicija se ni udeležila glasso»vanja. Predsednik Trifković tse je v kratkem govoru zahrvalil za izvolitev. Popoldanska seja je pričela šele ob 19. uri S prečitanjem krafc vega ukaza je biro otvorjeno zasedanje narodne skupščine. Nato ,je skupščina izvoliVa finančni odbor. Finančni minister bo tekom jutrišnjega dne predložil predlog o dvanajstinah^ s katerim se bfoi pričel takoj baviti finančni odbor, ker mora biti predlog v torek že izglasovan. Za dvanajstinami pride na vrsto stanovanjski zakon. Prihodnji teden se bo izvršila rekonstrukcija! vlade; samostojni demokrati ohranijo svoja mesta. Kralj se povrne jutri v Beograd. RadM no ustavni poti Odločilne izjave Pavla Radića — Radi-čevci priznavajo državo, »otiarhijc in ustavo BEOGRAD, 28. Na včerajšnji dopoldanski seji nan-odne skupščine je predsed^-riik Hrvatskega sel-jaškega kluba (HRSS) Pavle Radić govoril nad 2 uri in pol. V tem govoru je Pavle Radić podal tolika pričakovane izjave o stališču HRSS napram vidovdanski ustavi, t. j. napram sedanji obliki države. Na koncu svojega govora, v katerem je tudi poudaril, da se smatrajo radičevci v Beogradu in v jugailovenski narodni skupščini doma, je izjavil posl. P. Radnč: «Kot zaključek mojega goivora si dovot-ifirjem reasumirati pribUžno vse ono, kar oem rekel, da bi bilo jasnejše in preglednejše. Izjavljam kot predsednik Hrvatskega seljaskega kluba, kot zastopnik predsednika HRSS g. Stjepana Radića, v svaijem imenu, v imenu stranke, v imenu vodstva in v imenu saimega predsednika Radića, ker sem zato pooblaščen: Priznavamo cevokn^-o politično stanje, ki obstoja danes na podlagi Vidovdanske ustave z dinasti/o Karagjoargjevičev na čelu (ploskanje) in sicer z upoštevanjem izvajanja pozitivne politike, v smislu volje hrvatskega naroda, ki je bila trikrat po vrsti jaisno izražena pri volitvah z otzirom na politična dejstva in celokupno politično ureditev, kakršna je danes. Korektura teh dejstev in te ureditve, v kolikor je po svoji volji in vesti ne moremo sprejeti, ima biti predmet revizije ustave, oziroma narodnega sporaizuma naretdov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mi se nismo nikdar borili proti tej naši državi in njenim interesom, toda radi omenjenih dejstev, ki -smo jih naj.sedli, naistaja v narodu samem odpor, katerega se je pogrešno smatralo za proti-državrtegai, cU^i je bil spontan. Tako stanje bi moglo postati, če bi se nadaljevalo m lazširilo, osobito kakor je bilo v času Volitev, pred voiHtvami in ki še traja po voLkvah, issodno za vso našo bodočnost in ravno radi te naše skupne bodočnosti in radi neprean»i*>tljive volje za -sporazum s srbskim narodom, hočemo storiti ivse, da se c-rnogoči hrvatskeunu narodu sodelovanje pri državnem urejevanju, kar pa se more zgoc&ti samo na podlagi faktične in dejanske enakopravnosti, ki se ima do^^eći s popravkom dosedanje politike. Na drugi strani nas sili k temu koraku v prvi vrsti najresnejši notranji in mogoči zunanji položaj. Ako ne pride do ureditve teh razmer in ako se preseka z dejanjem sLle zveza, ki smo jo vzpostavili, ko smo stopili ne isamo iv ta parlament k pozitivnemu delu, temveč tudi v blok narodnega razuma in sel>aiške demokracije brez kakšne omejitve v skupnem programu, katerega je v našem imenu prečital g. Davidović, se nujno samo po sebi menja celokupno razpoloženje hrvatskega naroda in mi nimamo moči, da odločujemo o novem političnem položaju. Kaj pomenja to v sedanjih razmerah, ni treba tolmačiti. Ako je naš narod postavljen izven zakona, kaj je to za nas kot 20-letno politično organizacijo? Imamo dovolj političnih izkušenj, dovolj moči in avtoritete, da tudi do iz vojevanja narodnega sporazuma dosežemo popolni pristanek svojih pristašev in votikrev na vsak sporazum, ki v resnići Šele sramežljivo kaže neko zakonitost, ustavnost in spoštovanje narodne volje. Ne bojimo «e očitka radi kapitulacije, ki se nam bo delal morebiti tudi v zlob' nem namerni. Mi smo v zadnji volilni borbi v najtežjih razmerah dokazali in pokazali, da nas ni mogoče niti ukloniti niti zlomiti. V ostalem hočemo mi tako, četudi bi izgledalo, da smo popustili pred svojim bratom. Popustili smo bratu, srbskemu narodu. (Veliko odobravanje v dvorani). Hočemo tafko, dh. se izključi možnost, da bi se povrnili odnašaj!, v katerih nas je dr žala v svojih pesteh strahovita tuja jaške zveze, osnovane 1. 1889., ki je 1904, imela 30 milijonov članov, je bil sprejem tega sklepa znak absolutnega zaupanja predsedniku HRSS g. Radiću. Po našem programu prestane obramba domovine s rsmrtjo in zato smatramo dobro vojsko za državno potrebo v svrho obrambe domovine. Želimo pa po ustavnem potu skratjšati rok službe, sorazmerno znižati število stalne vojske ter z vojno dolžnostjo spojiti keris-tna in javna dela raidi olajšanja davčnih bremen naroda in stroška?'/! pri računu za povzdigo pro svete in gospodarstva. (Odobravanje). Gospoda^ dalje bi se še moglo govoriti, toda nočem nadaljevati radi kratkega časa, hočem pa še prapocnniii samo naslednje: Ako bi bili mi komunističnega prepričanja, kakor se nam stalno in v zli nameri imputira, (Si-monovič: To ni resnica, da se vam imputira) bi mi kakor smo tudi doslej nasto^ pali jasno, dobro in energično in radi česar sranot bili zlosrtavljeni in preganjani, to odkrito povedali, o čemer bodite gospoda prepričani. (Klici levice: Tako je!) Mi smo vodili idejno borbo ter jo vodimo tudi danes, toda to imputacijo komunizma moramo odbijati najenergičneje, nočem reči z ostrimi beisedami, toda to nam je že presedalo. Jaz sem v duši prepričan, da tudi ki nam to očitate, v »svoji duši tega ne verujete. Z ozirom na to ni več nobenih zaprek za našo stranko, temveč morate sedaj vi gosp^odje vz vladne večine povedati, ali -ste tudi še dalje za politiko sile in močne roke, ali pa uvidevate, da smo sprejeli po&itiko na podlagi narodnega sporazuma in enakopravnosti. Z ozirom na to t«e bo sodilo tudi vaše postorpanje o stvari, za katero danes gre. a vi imate odločiti tako, kakor bo' po vašem mišljenju v interesu države. O tem. kakšna bo vaša od'očRev, bosta sodila tudi naša javnost in zgodovina. (Ploskanje na levici). Vprašanje prij'A Avstrija k tfsmčiji Beneš za najtesnejše gospodarsko sodelovanje vseh nasledstvenih držav PRAGA, 28. «Prager Tagblatt» objavlja stališče zunanjega ministra dr. Beneša v vprašanju carinske unije naisledstvenih držav in priključitve Avstrije k NemčijL Beneš se ni nikoli izjavil za carinsko unijo, pač pa poudarja potrebo najtesnejšega gospodarskega sodelovanja nasled-oivenih držav, ki bii slonelo na medsebojnem zbKžanju nasiedsifvenih držav potom trgovrnskih pogodb in bi tako postopoma uresničevale idejo osrednieevropskega bloka. Seveda mora pri tem gospodarskem sodelovanju ostati neokrnjena gospodarska in politična suverenost posameznih držav. Vi3aka druga kombinacija bi povzročila politične ali gospodarske komplikacije. Ako bi se spoprijaznile z idejo najtesnejšega gospodarskega sodelovanja vse evropske države in tako polagoma uresničevale vseevropski blok, potem je to druga stvar. ' Av-strijsko vprašanje do danes ni še končnovel javno rešeno. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je sedaj po Beneševem naziranju težko računati. Beneš zastopa stališče, da se mora v garancijski pakt, ki se sklene z Nemčijo, uvrstiti klavzula, da ostanejo Avstrije se tikajoče določbe mi-foivne pogodbe v veljavi. Razlogi proti priključitvi Avstrije k Nemčiji so prišli najprej iz zapadnih krogov. Beneš za svoja otsebo ni hotel polemizirati proti ideji priključitve, temveč le pretehtati in objaviti razloge, ki bi govorili za in proti priključitvi Avstrije k Nemčiji Razlogi zapadnih političnih krogov pravijo: Ko zopet i vstopi Nemčija v gospodarsko in politično življenje Evrope in postane članica Društva narodov, ho postala s svojimi 65 milijoni prebivalcev in s s-v o jo gospodarsko silo tako močan činitelj v evropskem življenju, da bodo sosedi težko občutili njen pritisk. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji bi se ta pritisk povečal in čehoslovaška bi bila v prvi vrsti prizadeta. Tekom časa bi se pridružila nemšJco-av-strijski zvezi tudi Ogrska, s čemer bi bile ogrožene Romunija, JugosJavija in Poljska. Ta dejstva so po Benešovem naziranju tako dalekosežna, da bi razun imenovanih prizadetih držav nastopile proti priključitvi Avstrije k Nemčiji tudi Italija, Belgija In Francija. Potemtakem bi priklju- čitev le škodila Nemčiji in Avstriji, EctoiJ izhod je torej najtesnejše gospodarsko sode Lotvan je vseh osrednje evropskih držav. Kongres sovjetskih novinarjev MOSKVA, 28. Kakor javljajo .sovjetski listi, se skliče 5. maja v Moskvi peti kongres vseh sovjetskih novinarjev. Nove zračne zveze v Rusiji MOSKVA, 28. Početkom aprila se otvori zračni promet na črti: Moskva-Harkov-Jekaterinoslav-Odesa in Simferopol-Har-kov. Poslednjo črto bo urejevalo Ukrajinsko zrakoplovno društvo. Znižanje krušnih cen na Francoskem PARIZ, 28. Na današnji seji ministrskega sveta je naznanil poljedelski minister, da zboljšanje žitnega trga dovoljuje znižanje krušnih cen. Poćenši s 7. aprila bo stal kg kruha 1.60 frankov. Bolfoar za sijonizem JAFFA, 28. Lord Balfour je prispel v Richon le Zion, kjer so ga navdušeno sprejeli člani kolonije. Udeležil se je službe božje v sinagogi Kasneje je izjavil v nekem govoru, da ni narekdvalo Balfourjeve izjave le naziranje ene osebe ali enega naroda, temveč skupnost mednarodnega mnenja, ki je podpisala versaitiesko pegodbo. Ni verjetno, da se bo ta izjava razveljavila. Nadalje je rekel Balfiour, da je eden najstarejših zijonistov, čigar navdušenje za zijonisfcično stvar je starejše kot britanska izdava. _ Kos ciklon u Južni flincrlKI BUENOS AJRES, 28. Strahovit ciklon je porušil mesta Crasson, San Juan, Dian, Barracas in Laroccheta v pokrajini Santa Fe. Podrobnosti niso Še znane. Na mesta katasrtrole so bila odposlana pomožna sredstva. Plsm® iz Jyg£5s!awile Ljubljana, dne 27. 3. 1925. Velika verifikacijska debata se bliža svojemu koncu in danes bo dosegla svoj višek, ko bo padla odločitev, če se mandati HRSS verificirajo ali ne. Jasnosti v tem pogledu še ni, ker čakajo radikali s svojo odločitvijo do zadnjega, da prisilijo tako radičevce k vedno bolj preciznim izjavam glede na državno in narodno edinstvo ter monarhijo. (Op. ur. Kakor so čitatelji zvedeli iz včerajšnje številke našega lista, so bili verificirani mandati vseh novih radičevskih _r,o-~ slancev. Razveljavljeni so bili mandati članov vodstva stranke, a glede drugih je določena preiskava), V tem Oziru so radikali popolnoma uspeli in govori radičevcev postajajo vedno bolj patriotični in njih izjave vedno bolj jasne. Začetek verifikacijske debate je bil silno žalosten, ker je prva seja končala s pretepom. Ko je namreč posl. dr, Bazala naslovil skupščino «z gospodje narodni zastopniki*, kateri izraz je na Hrvatskem lako običajen ko v Srbiji «narodni poslanec», ie nastal neverjeten hrup, ki se je izpremenil v silovit pretep, ko je dr. Bazala repliciral s konstatacijo, da so v skupščini dvojni poslanci: vladni poslanci in pa narodni zastopniki. Dogodki, ki so se tedaj odigrali, so bili nekaj tako žalostnega, da jih je vsa javnost brez ozira na strankarsko pripadnost obsodila in da je upanje, da se pod vtisom te obsodbe ne bodo tako kmalu ponovili, Nadaljni potek verifikacijske debate pa se je dosledno v idejnem oziru dvigal in strastni medklici so vedno bolj pojenjavali. Treba je odkrito priznati, da imajo za ta napredek načelne debate hrvatski poslanci zelo mnogo zaslug, ker so nastopali pomirljivo in stvarno. Sploh dela parlamentarna delegacija HRSS zelo dober vtis. Poleg inteligenčnih voditeljev se uspešno uveljavljajo tudi kmetski poslanci in za govor poslanca Krožića je vladalo splošno zanimanje, Nastop ministra Trifkoviča je to zelo jasno dokazal, Radičevci so pričeli govoriti v sredo. Najprej so razpravljali zelo akademično in zato gotvxxra dr. Bazale in dr. Poliča niAa tako učinkovala ko četrtkov govor dr.Šupe-rine, čigar govor je bil naravnost senzacija. V govoru dr, Šuperine so zbrani vsi argumenti radičevcev in zato mislim, da je dobro, če navedem njegove glavne misli, zlasti še, ko predstavljajo te sedanji program radičevcev. V tem govoru se jasno vidi, kako velik preobrat so izvršili radičevci in kako težko je vladi izhajati na stališču, ki ga je zavzela pred temi govori. Dr. Šuperina je izvajal: kot ustanovitelj stranke sem primoran, da vas malo podrobneje seznanim z načeli naše stranke. Prvo temeljno načelo je: vera v Boga. Že zaradi tega se nam ne more očitati komunizma. Drugi temelj je: zakonitost Majhen narod ne sme upati v revolucijo. Po vojni je nastalo močno gibanje za re-publikanstvo. Sčasoma pa smo spoznali, da ni pri nas za republikanstvo mesta, in zato smo se mu odrekli in brez pridržkov sprejeli monarhizem, na katerem vztrajamo. Naš tretji temelj je: ustavnost. Tudi tega ne poznajo komunisti, ki zagovarjajo diktaturo manjšine. V tem oziru ne bi mogel ničesar izpremeniti niti Radič, če bi bil izpuščen. Četrti temelj naše stranke se glasi: seljačko pravo. Vsako nasilje mora prenehati in kmetu treba dati iste pravice ko meščanu. Trdno smo uverjeni, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Peti temelj je slovanstvo in seljačka sloga. V zvezi s tem "govori o vplivu Radića na HRSS in pravi, da se ta vpliv ne sme precenjevati Glede ustave je dejal dr. Superina, da so na ustavo prisegli in da jim je zato sveta. Če pa so za kake spremembe v ustavi, potem iz tega ne »ledi* da bi zastopali protiustavno stališče. Z ustavo je določeno tudi stališče Hrvatske seljačke demokratske (ne več republikanske?) stranke do vojske. Z zagotovilom, da HRSS ni komunistična, je končal Šuperina svoj senzacij onalni govor. Danes govori Pavle Radič. Če bo njegov govor govorjen v duhu Šuperine ali pa celo I« bolj na desno usmerjen, potem je jasno, da bo vlada le s težavo vztrajala na sklepu verifikacijskega odbora. Zato se tudi že govori o kompromisni rešitvi. Ta bi obstoj jala v tem, da se mandati HRSS ne bi takoj razveljavili, temveč bi se imenovala posebna parlamentarna anketa, ki bi šele po treh incsecih predložila svoj predlog o razveljavi ali potrditvi mandatov HRSS. Ta kompromisna rešitev bi bila nekak varnosten ventil. Na eni strani ne bi bilo treba vladi priznati, da je bil sklep verifikacij-skega odbora preuranjen, na drugi strani pa bi bila poslancem HRSS dana prilika, da dokažejo, če so v resnici zavrgli svoje republikanstvo in če ni njihovo sedanje zagotavljanje o svojem monarhističnem prepričanju le pretveza. Zdi se mi, da ima tako kompromisna rešitev dosti argumentov za seboj in da bi bila v resnici najboljši izhod iz situacije. Glasilo radikalne stranke «Samouprava» je v tem oziru tudi že pisalo in če bo govor Pavla Radića opravičil nade, ki se stavijo vanj, potem je skoraj gotovo, da bo današnja nočna seja končana s kompromisom. Radikalni klub sam še o tem ni sklepal in najbrže tudi ne bo, temveč bo Pašič svoj sklep sporočil klubu, ki ga bo sigurno usvojil. Da bi bila kompromisna rešitev najboljša rešitev, je jasno, ker z njo bi ju-goslovenska politika krenila mahoma na zdravo pot in končni sporazum bi bil le vprašanje časa. Če pa pride do kompromisne rešitve, potem se otvarja tudi ta možnost, da pride do sporazuma med radikali in Radićem. Zagrebški «Jutam j i lista se v tej smeri silno trudi in pravi, da^je sporazum med »kega zbora glasbeni večer, ki je vspel prav flrvati in Srbi mogoč le, če je odobren m debro. Najlepši večer pa je preživelo v tem sklenjen od Onih strank, ki predstavljajo > druStvo o priliki Svetosavske pro- Srbe in Hrvate. Kakor predstavlja Hrvate 7. ^T*^* i? feTT^ JSTrS QrKo 1r»K nastopil tudi naš pevski zbor Ur dobil pri HRSS, tako predstavljajo Srbe radikali Sporazum med radikali in HRSS bi seveda dal v skupščini tako večino, kakrčne naša skupščina še ni videla. Dogodki v skupščini so seveda potisnili vse drugo v ozadje in niti tiskovni zakon« tem popotno priznanje s strani mnogobroj-aega občinstva. Kar ee pa tiče glasbene šole društva, se je s sodelovanjem tržaškega društva «Prosveta» ustanovil začetkom tekočega šolskega leta zimski tečaj za zborovodje, katerega poseča obotavljalo, da vrže to delo na trg. Seveda pa sedaj ne kaže dvema že obelodanjenima prevodoma dodati ie tretjega. — Češka rtoblova nagrada. V Pragi se j« osnovala te dni neka vrsta domče Noblove nagrade, ki se ima vsako leto podeliti najboljšemu tehničnemu delavcu. Povodom 70-letnice inženirja dra Hanuša Karlika, ki si Je pridobil velike zasluge za povzdigo češke sladkorne industrije, se >e osnoval fond v nominalni vrednosti 1,700.000 Kč, ki bo nosil •4. j __i j - i. - __i__- • i lepo število gojencev in kjer dobivajo našJ letno 90.000 Kč interesov. Ti interesi so do niti drugi viadninačrti ne vzbujajo nobene aaPdarjefli mla€de,ni^€z dežJe potrebni, glas- ločeni kot nagrada za tistega čehoslovaškega , _.. .. . | , | uauaijeui imaucuici Z uezeie ]n)ucuuu tiui uagiaua M posebne pozornosti. Vse to postane akluel- bcno naobrazbo Končno bi bilo še omeniti, državljana, ki ga komisija spozna za najza- no sele potem, ko bo skupščina glasovala da -e prcd za^jju^m lanskega šolskega leta služenejšega na p)olju praktičnega inženir- o predlogu verifikacijskega odbora. Tedaj izstopil iz našega učiteljskega zbora g. S r e- pa bodo oživeli vsi ti predlogi, ali pa bo še č it o Kumar, ki je bil imenovan za kapef- naprej vse pod utisom neverifikacije man- nika pevskega zbora »Glasbene Matice* v datov. V enem slučaju bo razvoj normalen, Ljubljani. Njegove učence je poučejrala do v drugem pa so odprte vse možnosti. Kakor pa že bo rezultat današnjega glasovanja, je vendar ena stvar nesporna.' na naši šoli Verifikacijska debata je izvršila svoj nameni Tajniško poročilo je bilo sprejeto brez de-in prinesla jasnost v vsakem pogledu. Če bate, nakar je ravnatelj glasbene šole g. prof. pa je enkrat tu jasnost, potem je tudi odio- ^.i0'.0..^ wL°Vap®*12 m 15~19' konca istega šolskega leta g^na B o r t o-1 o 11 i. Na začetku letošnjega šolskega leta je bil imenovan g. dr. E. B. za učitelja 'klavirja na stva, tehnične podjetnosti, domače industrije, trgovine, poljedelstva aH ekonomske in socijalne politike. Ta nova nagrada je največja do sedaj za poedince v Cehoslovaški. LETNIK 1922 «NOVEGA RODA.«. Razposlale so se poedine preostale številke, ki naj se oddajajo po 20 stotink (dvojne po 40 st) — Uprava. — .ŽENSKI SVET» ima svoj urad v ulici Torre bianca 39, IL Posluje vsak dan od 9— Štev lažja in zato bolj'pravilna. In tako se ^»^ne šole v zadnjem šolskem letu. je izkazalo, da ni bil sklep verifikacij skega sist*m* *aše šole, ki se deli v n.z,o m .. . f . trDCc * , višjo in katere učna snov se knje s snovjo, odbora o razveljavi mandatov HRS5> cisto ki je vpcljana po tfSeh konservatorjib, je g. napačen, temveč je prisilil radicevce, da so ravnatelj navedel nekoliko statističnih podat- v verifikacij ski debati jasno izjavili, da so kov glasbene šole. Iz njegovega poročila prelomili s staro taktiko, da so se poslovili je razvidno, da obiskuje našo šolo 113 rednih od ekstremov in da imajo najboljšo voljo in izrednih gojencev. Sol aprireja vsako leto postati pozitivna stranka. Stari vek HRSS, dva šolska glasbena večera; v navskrižju da govorimo s poslancem Timotijevićem, se"4' PRIREDITEV ŠOLSKEGA DRUŠTVA Šolsko društvo priredi v nedeljo, 5. aprila, ob 4. pop. pri Sv. Jakobu v prostorih Del. 'konsk. društva mladinsko predstavo. Ker bo prireditev nudila obilo pouka in zabave našim malim, so vabljeni stariši, da se pred-čim večjem številu udeleže je nehal in HRSS vstopa v svojo nowo dobo. Kako pa se J>o v tej obnesla, ni odvisno samo od nje, temveč tudi od današnjega glasovanja. Zato bo pomenila današnja odločitev skupščine nov mejnik v zgodofvmi jugoslovenske notranje politike. R. S. stave v čim večjem številu udeleže s s^ojo uo uva soisai« vmsDcuii vctcia, v uarsaiuju deco. Na sporedu so sledeče točke. 1. s to navado se je radi slabih okolščin vršil j ban in čebela, deklamacija 2. a) Fticki bj loncvA lof n c o m n t> n iav«n nactnrt dn^nrpv. i Kai ne bila bi vesela, deJtlisKa zbora, jj Kaj ne------------# . kovski: Otroške skladbe (za gosli in klavir): ' Pogreb Dostavek urKakor smo namignili že v ^ z^or ^Glasbene Matice* vedno častno na- naši pripombi v besedilu, je potrebno, da stopal, ako bi imel, kakor tokrat, svojo učno čitatelji spopolnijta današnje pismo iz Ju- dvorano v mestu. Sedaj se pripravlja pevski goslavije z brzojavnimi vestmi o poteku zbor za pomladanski koncert s skladbami dogodkov v skupščini v včerajšnji in današ- Adamiča, Lajovca, Mirka in Mokranjca. Kar nji številki našega lista. Pričujoče pismo je se tiče že v tajniškem poročilu omenjenega bilo napisano pred zaključkom verifikacij- :,Zimske^a » zborovodje.. se ta delt v i i i , , i j . . , stin zimske dobe m se na njem poučuje klavir, ske debate, tako da se ni mogel upoštevati f>1e>mf>ntarna tfla --- ---- vsem dobro znanimi težkočami. ^Letošnji spali v tihi noči, b) O] Jelena Jelena! dek-nastop na Svetosavskem večeru — nadaljuje Kška zbora; 6. Kitajske pravljice, 7. Kaii-poročilo ravnatelja glasbene šole —, ki je bi! v veliko presenečenje,. je pokazal, da a) Jutranja molitev, b) Koračnica, c) Pogi punčke, č) Skrjančefk, d) V cerkvi; 4. Cvet dvogovor. — Odmor. — 5. a) Ko smo vsem tudi njen izid. Zato pa je tem očitnejše, kako točna so bila predvidevanja našega dopisnika, da bo rešitev — kompromisna in ne skrajna. EVNE VESTI Gostovanje Gorižanev Nocoj bo gostovalo pod okriljem «Čitalnice pri Sv. Jakoba» Dramatično društvo iz Gorice, ki uprizori znamenito Mo-Iierovo komedijo «Namišljeni bo!nik»„ To je klasična komedija polu a zdravega ho-veliko rutino pisatelja in XI. redni o&čni zbor Glasbene Notice v Trstu dne 26. mrca 1925. Tržaška »Glasbena Matica« je imela v petek, dne 20. marca, v prostorih «Tržaškega podpornega in bralnega društva* svoj XI. društveni občni zbor, ki se ga je udeležilo precejšnje število zborovalcev. Kmalu po 20. uri je otvoril zborovanje dru-šleni predsednik g. dr. S1 a v i k, ki je po- merja, pisana z igralca; saj Moliere ni bil samo dober pi- _ „ sate!j, ampak tudi imeniten igralec, ki je zdravil navzočne ter se jim zahvahl za zam-vodil svojčas eno najboljših dramskih I manJe za društvt?- GosP°d P^dsedmk ,e v elementarna glasbena teorija praktičnimi ritmičnimi vajami in s praktičnim zadevanjem intervalov, nazorno poučevanje in dirigiranje pevskega zbora m v zadnjih dveh zimskih dobah harmonijoslovje, orgije, čitanje latinskega jezika in liturgtka. Razen tega se predava gojencem tudi o društvenem poslovanju. Redno zahaja v ta tečaj 23 gojencev iz Jul. Krajine z namenom, da sprejmejo vodstvo pevskih zborov v svojih domačih krajih in da tako Širijo in pospešujejo glasbeno umetnost med narodom.» Po odobritvi tega poročila je blagajnik g. Hinko Pertot poročal o stanju blagajne. V pretekli poslovni dobi je iznašal promet »Glasbene Matice» 63.150 lir. Bilanca za to dobo izkazuje 2l221»60 lir primanjkljaja. Nato so se izvršile volitve novega odbora, v »katerega so bili izvoljeni z vsklScom sle-'deči gg.: g. dr. Edvard Slavik — predsednik; gg. dr. Ambroži* Fran, dr. Čok Ivan Marija, Della S a v i a Ida, woda, duet za gosli; 8. Lutke: a)Oba junaka, b) Kmet in fotograf, c) Bavbav. Društvena vesti — »Kontrolor spalnih vozov». Dramatični krožek «Čitalnice» pri Sv. Jakobu uprizori v četrtek, 2. aprila, ob 8.30 zvečer, v dvorani D.Kil). pri Sv. Jakobu toliko pričakovano burko v treh dejanjih "Kontrolor spalnih vozova. Režija je v rokah g. Sile, ki igra obenem tudi glavno vlogo. V vlogi tašče nastopi g.a Silova. Tudi drugače je zasedba imenitna, 'ker nastopi znan naš komik «Floridor Celestin», dalje g. Terčič, g. Gvardjančič, g. Stepančič, gčna Stepančičeva, g.čna Kreše-vičeva, g.čna Hrovatinova in g.čna Pregar-čeva. Opozarjamo že sedaj na to četrtkovo premijero! _ M. D. «Ote9T» pri Sv. M. Magd. zgornji priredi danes, 29. t. m^ in sicer v dvorani pri Tirolcu zabavni večer. Člani in prijatelji društva so naprošeni, da se ga polnoštevilno udeleže. — Odbor. , _ Žensko dobrodelno udruženje Seja širšega odbora se bo vršila v sredo, 1. IV. ab 16. uri. Vabljene so vse odbornice, da se seje gotovo udeleže. — Predsednica. — Javna Ijudđia knjižnica v Rojanu posluje redno kakor vsako nedeljo od 10—12 v prostorih pri ex «Maria Lbnga» pod okriljem M. D. «Zarja». Knjižnica ima na razpolago vsakovrstne poučne in zabavne Grnj-ige za stare nji » zgornji vipavski dolini. Žalibog, ga po-j sečajo bclj pogostoma italijanska društva ko( pa naša Na Ostrem vrhu počitek in mala j užina, ki io prinese vsakdo s seboj. Od ta polagoma po obronku hribov na Erzelj. Stara cerkvica na Erzelju nas spominja n» tabore iz turških časov, ko se je moral naš narod še boriti za obstanek z orožjem. 3 vrha je Lep razgled po zgornji vipavski dolini na Nanos, Caven in v daljavi TrnovskJ gozd. Takoj pod vrhom nas bodo sprejeli gostoljubni ljudje ter nam postregli s kosilona in domačo vinsko kapljico. Po kosilu splošna zabava na prostem. Starejši člani se bodo gotovo udeležili tekme kupo *Zore» na igrišču za kegljanje. Mladina pa bo lahko rajala ob zvokih gosli. — Priho<5 v Trst z vlakom ob 20. iz Štanjela. Ta izlet ni naporen ter je zelo prijeten, ker se hodi vet čas po lepih krajih io se ima vedno lep razgled. Narava se vzbuja, kdo naj ostane doma. Torej vsi v naravo, ki nas dela dobre in nam nudi pozabljenje dnevnih skrbi. Skupni stroški L 8. Kdor hoče biti gotov kosila, naj se prijavi pri kakem odbornika *Zore» in naj plača L 5. Prijavi se lahko tudi telefonično na št. 1100, in to najkasneje do srede zvečer. — Odbor. — Pogrebne društvo v Rojanu vabi n« XXXIV. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 5. aprila t. 1. v prostorih gostilne Konsumnega društva v Rojanu pri cerkvi t sledečim dnevnim redom: 1) N«govor predsednika, 2) poročilo tajnika. 3) poročilo blagajnika, 4} slučajnosti •— V slučaju nezadostnega števila članov, se bo vršil občni občni zbor uro pozneje ob vsakem številu navzočnih članov. — Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakoba v Trstu vabi svoje članstvo na letni redni občni zbor, ki se bo vršil danes popoldne ob 4 v prostorih na stari policiji Kjaibola Zgornja 11 po sledečem dnevnem redu: 1. Poročila odbora, 2. Volitev odbora in nadzorništva, 3. Sprememba pravil in 4. Slučajnosti. Pripominjamo, da je občni zber velike važnosti posebno za starejše člane, ker se bo razpravljalo 6 oprostitvi mesečnih prispevkov, vsled česat pričakuje mnogoštevilne udeležbe. — Odbor. _ Telovadno društvo pri Sv. Jakobu ima jutri zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih seja. Naj nihče ne manjka! _ Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu sklicuje skupno sejo za torek večer. Dnevni red: Odobritev načrta za popravo dvorane. — Tržaško podporno in bralno druotvo vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 5. aprila t. 1. v društvenih prostorih, ulica Torre bianca 39, s sledečim dnevnim redom: .. nagovor predsednika, tajnikovo poročilo, bla-^ gafnikovo poročilo, izjava preglcdovalnega od-\) bora, slučajnosti. Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj tri diu uiaiijc £.a u A ITUI vo^ruu ^uovuum jv v — w — — — —« - ——— — ------, . « . .. i » vznesenih besedah orisal pomen "Glasbene Križman Josip, Logar Mirko, prof., in mladec Rojančani, ako si hočete kratiti cas. ■, - ' . i i j • ____„v vznesenin oeseaan orisai pomen «umsDene drvzb ita Francoskem. Malokdo je poznaj Malicej> za kuKuro našega ljudstva posebno Mir k Vasilij, Širok Albert, Šva-- ^ -------i----------------h Anica, V o u k Ivan in dr. Vovk tafeo dobro ljudi z vsemi krepostmi in vse mi napakami* kot jih je poznal Molierc. Iz njegovega humorja šviga na dan ostra satira, ki bije kot bič na desno in levo. ♦Namišljeni bolnika j'e satira na zdravnike in zdravilstvo in na tisie, ki tem popolnoma zaupajo, ki se čutijo vedno boJu-e in gerj Anica, Vouk Ivan in Janko — odborniki. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena g. Dekleva Fran in g. Venturini Fran. Pri slučajnostih je pozdravil občni zbor zastopnik društva «Prosveta» ter izrazil željo. v današnjih dneh ter poudaril pri tem v prvi vrsti važnost pevskega zbora, ki si ga je v zadnjem čsasu društvo po neumornih prizadevanjih zopet postavilo in 'ki je poklican, da poslane krepko orodje za moralno po- vzd'go našega naroda. Gosp. predsednik se -----r-----. je še toplo zahvalil društvenemu učiteljskemu ' da bi stiki med «Prosveto» in »Glasbeno Ma-i ~ i zboru, ki ni štedil s trudom pri vršenju svoje tico» ostali i v nadalje čvrsti in tesni. Gosp. ki požrejo medicin na litre —^Igro režira ^ lahkg naloge; i2rekel je v imenu dru j pr€dsednik Se je zahvalil ter omenil tečaj m igra cbenein glavno Vlogo g. L-ini »ra- §tva priznanie ^Tržaškemu podpornemu in naše šole za zborovodje kot simbol skupnega tuž. Tudi VSe ostale vloge so V dobnh bralnemu društvu®, ki je vedno dalo rade delovanja obeh društev. G. dn Čok ie izrazij rokah veliko čenov blagajno, bo predprodaja še danes od 10, do 12. ure v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Predstava začne točno ob 8. uri zvečer, ker odpotujejo gostje še nocoj. Iz urada Pol. ti »Edinost" v Trstu H. M. vd. Čuk — Trebčej Vam je priznana vojna pokojnina. M. G. vd. — Bazovica. Za Vas m v»j. pokojnine. A*U, poaicija št. 061604, se nanaša na D. St., ooeta pok. Ivsjia. G. K. — Trst-Vrdela: Ni sledu o Vaši prošnji; pridfle v urad. ISTRSKI ODBOR: I. M. — Bistrica: Negativni odlok 249972 odgovarja poziciji 060154 in se iiajiaša na Fr. O. pek. Iv. Inleresiranka je njegc'va mati Jas. P., bivajoča v Bistrici in, kakor razvidno iz aktov, ni italijanska. državljanka ne po pravu ne po opciji. Če j ni mogla uspešno udejstvovati tudi na ostalih se je ta požurnica nanašala na to zadevo, j poljih, ki tvorijo sestaven del njenega pro- čitanje tajniškega poročila, iz katerega po-snemljemo v glavnem sledeče: Na zadnjem občnem 2^>oru »Glasbene Matice* izvoljeni društveni odbor se je na svoji prvi seji konstituiral kakor sledi: G. dr. Edvard Slavik — predsednik; g. Ivan Vouk — podpredsednik; g. Jože R i b i-č i č — tajnik; g. Hinko Pertot — blagajnik; g. dr. J a n k o V o vk — arhivar; gg. dr. Ivan Marija Čok, Mirko Logar, Albert Širok, Jakov SokFifr in Er-nest Volarič — odborniki. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena g. Dekle-va Fran in g. Venturini Fran. Izmed teh se je moral začetkom tekočega leta izseliti društveni tajnik g. Jože Ribičič; istočasno je odbor izgubil svojega člana g. J. S o k 1 i č a, ki je bil službeno premeščen iz Trsta. Na splošno se je tudi v pretekli poslovni dobi razvijalo društyeno delovanje večjidel v glasbeni šoli, 'ker se «Glasbena Matica** 'predvsem radi pomanjkanja društven:h prostorov besedo — zahvalil zborovalcem za izkazano mu zaupanje ter zaključil občni zb<5r s pozivom na navzočne, da se r^sno lotijo dela za «Glasbeno Matico* ter tako-omogočijo društvu časten obstanek. i« — Delo pokojnega Kosovela. Kakor smo naknadno zvedeli, je napisal pok. Valentin Kosove! obširno knjigo o blagoznanstvu. Delo, ki obsega nad 1000 pisanih strani, je ostalo v rokopisu. Pokojnik ga je poklonil svojemu nečaku Stanu Kosovelu v Ljubljani. Pokojni Kosovel je užival splošno spoštovanje tudi med osobjem tukajšnjega pristanišča. V prosti luki se spominjajo nanj kot na pravega dobrotnika. Mnogi bi se bili radi obiščite redno ob nedeljah 'knjižnico, to ^e edina prilika. _ M. D. «Zarja.« - Rojan. Tovariši in tova- rišice, ki se hočejo udeležiti današnje tekme med I. našo ter H. četo S. D. nščini. Poleg že v »Edinosti* z dne 21. t. m. omenjenih prevodov v ulico Zanetti (Crocera). — Društvo «Zora». Vabimo člane, članice in prijatelje, da se udeležijo v čim lepšem Mevilu prvega pomladanskega izleta, ki s" bo vršil — v slučaju lepega vremena — v Cankarje vega ".Hlapca Jerneja, obstoji, kot j nedeljo, 5. aprila^ Ćilj izleta^ j e vsem dobro «* i i P v 1 i ___ ' 1^1! m ».1 o 1.- Ar. Člani iz Robana se smo dela. Prevod je oskrbela že pred tremi leti z vlakom g.a Rudolfa Vidmarjeva skupno z italijanskim " pisateljem Brunom Astori-jem. Delo je že prevzel v založništvo znani založniški zavod Treves v Milanu, toda radi sedaj vladajočih ^ ______do Štanjela. zberejo ob 5.45 pred rojansko cerkvijo krenejo točno ob 5. 55 peš na Opčme, koder odhaja vlak ob 6.50. # Iz Štanjela peš v Šmarje in na Ostri vrh m od razmer ki* so Vse p7ej "kot naklonjene soci- (510 m). Ostri vrh je znan vsem starejšim jalnT miselnosti, se ^e italijanAo zkložništvo planincem vsled res lepega razgleda po spod- Tekma za kupo zlatarja g. Povha. Danes se vršita dve zanimivi tekmi z* kupo zlatarja Al. Povha na igrišču S. D. «Adria» v ul. Calvola. Ob 13.30 se prične tekma med četo M^ D. «Obzor» in četo S. K «Jadran= tlerpelje-Koz.na. Po končani tej tekmi se bosta merili četa «Adri;e» in «Sparta». Vstopnina k obema tekmama za moške L 2.— za ženske L 1.—. _ T. V. K. «Sirena» bo, kakor že javljeno, dne 19. aprila slavil splovitev svojih prvih treh čoindv: «Morska vila», «Jar dran» in «Danica». Na družabno zabavo, ki se bo ^šila na predvečer slavnosti dne 18. aprila v cEwrani Tina di Lorenzo (v Dreherjevi palači) v Trstu, se osobito vabi mladina iz mesta kakor bližnje in daljno okolice. Kogar količkaj zankna sport, n<* se tc zabave udeleži in vsakdo, komur je pri srcu napredek rojakov-, na p«; svoyih močeh podpira ustanovo, ki ima biU za naš narod velikega, zgodovinskega pomeaas kaijti naša mladina se bo pričela meriti 2 obstoječimi društvi. Ker pa potrebujemo za ustanovo ogrom^ nega denarja, se bodo rodoljubom razpošiljale okrožnice s priloženimi poštnimi pO" ložnicami (čeki). Če bi «e slučajno kdo izpustil, naj nam to bla-govoljno oprosti in, ako želi prispevati, naj nam tozadevni znesek dopošlje potc-m poštne nakaznice na nas-lov: T. V. K. Sirena — Barkovlje. Vsak dar bo prav hvaležno »sprejet! Rx> jaki, ne prezrite naše okrožnice, vpiši*« se kot člani in, če vam tega prav ni mogoče stortH, odzovite se vsaj z malim nakazilom. Ne pozabile, da zrno do zrna pogača, kamen do kamna — palača!_ Ez žiwB!e«Sa _ Poskuiin samomor? Včeraj popoldne okoli 17. ure je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 24-letni hišni upravitelj Luclano Probst, bivši poročnik katerega so malo prej našli težko i-injc-nega v njegovem stanovanju v ulici Zoven-zoni št. 4. Bil je ranjen v prsa od ^ogle iz revolverja, ki mu je obtičala v pijučih- Alla- PODLISTEK V. J. KRIŽAN0VSKA: Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak. (19) Končno je sklenil, da iz čisti to vprašanje, ne da bi tratil časa. Naslednji dan je baron velel osedlati konja, ker da pojde v mesto, kjer si ogleda neko zelo zanimivo cerkev in zato, ker si mora marsikaj nakupiti. Gostoljubje Helene Aleksandrove je bilo takšno, da je puščala popolno svobodo svojim gostom. dal nikoli povoda, da bi bil z menoj nezadovoljen, zato se nadejam, dra$ stric, da mi ne odrečeš. Tako boš zadostil moji fantaziji, ki je pa sicer utemeljena« — je zaključil pismo. Od tega dne je baron postal silno nervozen. Ne samo da je nestrpno pričakoval stričev odgovor, ampak ga jc želja, polastiti se Montignosa, prega- a vsa njegova notranjost je koprnela od želje, da bi ji odkril svojo ljubezen. tnM Valcrija< Crez Nekaj podobnega -eJ^^L se je V zaradi tega ni nihče obrnil pozornosti na barona. Ko &jala kakor izkušnjava. Razen tega so ga mučili je prispe? v mesto, se je najprej odpravil k notarju, nenavadni doživljaji več kakor nikdar poprej. na Ko so se vračali proti gradu, je Larisa Arkadjev-pripomnila, da je zares čudno, da se je " kjer je v veliko veselje dognal, da je posestvo z gradom vred in z vsemi pritiklinami na prodaj za smešno nizko ceno, — petdeset tisoč frankov. — Markiz Di Biani je zelo bogat in se želi driižbi^ L^lo^n^A^^^^^^^^^^1^0^ j ° ■ ^^^^al o ^i^bližf ^njegov mračni, strastni, pogl^ jo je takorekoč presunil; včasih « ,e v oblic,c zavd nietfov vroči dih in v takih trenotkih ,e vzplamtela v tforeči ljubezni, ki ne pova iz Kusije. I®4* ae j« jfalevu^zL ** M prasano vsoio, ni nooeneimi ^ Ko si je zagotovil formalno obljubo notarja, j« razmerja doVal«ife. jo IV™ £ večerji, je Pogajanja z mrtarjem so se vršila tajno; v splošnem stopil v staro gostilno, kjer je napisal pismo stricu, mizo, na izprehodu. ali poj. ^ je bila prodaja že izvedena, treba je bilo izpolniti v katerem ga prosi za potrebno vsoto denarja, vzbujala v niem skoraj ca » ^^ »Toda samo ie nekatere formalnosti. zatrjujoč^ daje sopran - pristni obrazci iz ^ ^"S^^Tv svoji »obi, tedaj je - Ko bo vse urejeno, bom presenetil teto ter ji renesančne dobe, — veliko vredna. _ . . ^do^Tnte^e du5e%zhajala druga bitnost in izjavil, da je ona pri meni v gosteh, - je zadovoljno srce mu je kipelo od burne strasti do mlade deklice, pomislil. ke, ki so se zgodili pred nekaj stoletji, in si celo zapomnilo imena legendarnih oseb. Baron je bil zatopljen v svoje misli in se je le malo udeleževal pogovora Mučila ga je mrzlična želja, da bi videl, kaj se je skrivalo v zazidanem delu gradu, in bi razgrnil mrak nad prošlost j o, s katero je bil on na tako čuden način zvezan. Naglo je dozorel v njem sklep, da kupi Montignoso, če le ne bo cena previsoka. Silna jeza ga je popadla, ko je pomislil, da se bo moral on, dedič miljonov, morda odreči gradu zaradi razmeroma neznatne vsote. najde kupec, — je dobrodušno zatrjeval notar. Baron je rekel, da kupi on Montignoso, če prejme takoj potrebno vsoto. Vsekakor je prosil notarja, naj ne proda nikomur gradu, dokler ne dobi odzova iz Rusije. V teh nenavadnih prehodih iz težke notranje borbe v mirno veselest sta prešla dobra dva tedna. Baron ni nobenemu pravil o svojem pose tu pri notarju, sam ni vedel, čemu je to stvar prikrival. Tudi ko je prišlo stričevo pismo s čekom, glasečim na prasano vsoto, ni nobenemu nič povedaL ^Kupčija se mi ne zdi bogve kako donosna, toda mene stvar zelo zanima kot starina; in ker ti nisem den č je izjavil, da 6e je ranit po nesreči; sna-žil da je revolver, ki se je pri tem nenadoma •prožil. Sodeč po nravi rane, bi se dalo sklepati, da je hotel Probst izvršiti samomor, tkar je tud bo!) verjetno, dasiravno mladenič trdovratno vztraja pri svoji prvi trditvi. Ranjenec je bil sprejet v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. - Fazne neogode. Na dvorišču hiše &t. 12 v ul. Coiogna, kjer stanuje, je včeraj popoldne 75-letna zasebnica Magdalena Kuret padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Nesrečna starka je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. — Sinoči okoli 18. je neki avtomobil, ki ga je vodil 30-letni šofer Alojzij Pavesani, stanujoč v ul. XXX Ottobre št. 17, podrl na Corsu V. E. 111, in sicer pred trgovino Weiss, 12-ietnega Renata Cernigoj, stanujoče ga v uL P:. Besenghi št. 19. Kljub temu da je avtomobil vozil zelo počasi, je dečko zadobil precej hude pnSkodbe; pobil se je po nogah in si tudi zlomil levo ključnico. Dobif je prvo pomoč v mestni bolnišnici, nakar je bil na željo matere, ki je dečka spremljala, prepeljan na dom. Blarnež, ki je ponujal zastrupljeno vino. Sinoči okoli 20l ure je neki uslužbenec mestne plinarne, idoč mimo pokopališča pri Sv. Ani, zapazil po delavsko oblečenega moža, je čepel pod obzidjem pokopališča, držeč v eni roki steklenico, v drugi pa kozarec. Komaj je neznanec uzrl uslužbenca, mu je ponudil kozarec vina. Uslužbenec je presenečen vzel kozarec ter iz radovednosti povohal vino. Smrdelo je po karbolni kislini. Neznanec se je čudno režal' ter ga venomer vpraševal, zakaj ne p je. Mesto odgovora, je uslužbenec, uvide vsi, da ima opraviti s človekom, ki ni pri zdravi pameti, iztrgal možu iz r«->V ler poklical nekega mestnega stražnika. Ta je poskrbel, da je prišel na lice mesta zdravmi; reši/ne postaje, ki je dal blazneža prepeljati v opazovalnico. Nesrečnik je bil spoznan za 52-letnega težaka Julija Rapretez, stanujočega v ulici XX Settembrc št. 100, §2 tržaJ&a pokrajina •—- Godbeno društvo iz Nabrež ne vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 5. aprila t. I. ob 14. uri v obrtni šol: v Nabrežini. Dnevni red: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev odbora, razno. Za obilno udeležbo se uljudno priporoča — odbor. . — Iz Postojne: (Izzivanje in nas*'lja). Trdno smo bili uverjeni, da so časi, -ko je b:lo dovoljeno vsakega našega človeka pretepati in psovati, minili. Motili smo se. Že par dni razgrajajo po našem mestu osebe, po večini nam nepoznane, (kričijo po cestah, psujejo s sciavi ter razgrajajo, kjer le morejo. Nc zadovoljujejo se samo z grožnjami in vpitjem. Zadnjo nedeljo so pričeli tudi pretepati, Dne 25. t. m., ko so se vračali gostje okrog 1 ure po polnoči iz hotela < Jama^, so jih ustavili njim nepoznani obrazi ter zahtevali od posameznikov, da se legitimirajo. Pri tem pi to pričeli še s koli pretepati in srečen tisti, kdor jim je ušel. Vprašamo oblastva: Ali Vam ni znano, kaj se godi ter ali ni Vaša dolžnost, da to preprečite? V nasprotnem si bomo morali misliti ca j-im ravno tisti, kateri so posavljeni, d skrbijo za mir in red in osebno varnost, dajejo potuho. — Domačini. — Komen. Za -danes napovedano predavanje o temeljili ljudske vzgoje in izobrazbe se preloži radi tehničnih ovir na prihodnjo nedeljo. — Znaten prispevek goriške trgovsko-obrtne zbornice. Goriška trgovsko«-obrtna zbornica je določila znesek 25.000 lir kot podporo za otroško/ zdravilišče, ki se ima zgraditi na trnovski planoti v proslavo in spomin petindvajselletnice kraljevega vladanja in znesek 5000 lir za postavitev spomenika padlem Goričancm. — Predsednik goriške novinarske rveze pred sodiščem. V četrtek se je vršila pred goriško ckrajno sodnijo kazenska obraivi-nava radi dogodka, ki se je odigral dne 19. jamiar>a t. 1. v hotelu «BoJogna», kjer je inekdanji konzul goriškega fašizma g. Itak) Heiland dejansko napadel predsednika goriške novinarske zveze g. Egona Citate. Po tem dogodku sta oba prizadeta vložila na goriško sodnijo vsak svojo kazensko 'ovadbo, radi katerih se je v četrtek vršila- obravnava. G. Cunto, katerega je zagovarjal od)v\ Vinci, je bil oproščen, medtem ko je brl g, Heiland, katerega je zagovarjal dr. Trevisan, pogojno obsiajjen na 16 dni zaipora, 150 lir kalni in 200 lir pravnih iroškov. Ker sta oba prizadeta dobro znana v goriški javnosti, je vladalo za četrtkovo obravnavo in njen izid veliko zanimanje, — Za povdSg sadje reje. V prostorih goriške trgoivtettio-cbrtne zbornice se je vršil sestanek sajdjerejcev in izvozničar^ev Eadja, na katerem se je razpravljalo o po- Ivzdign sadjereje na Goriškem. — Šolski skrbnik proi. Reina na Goriškem« Kot i-mo že poročali, se je mudil v ravnokar minulem tednu v Gorici tržaški šolski skrbnik prof. Reina, ki je obiskal goriške mestne šole. Kot smo naknadno zvedeli, je pretf. Reina ob tej priliki obiskal tudi mnoge sode v goriški okolici in sicer v Bidjah, Črničah, Dombergu, Ločniku, Podgori, Renčah, Solkanu, Št. Petru, Oseku, Prvačini, Šempaisu in v Vrtojbi V Renčah je g. skrbnik prisostvoval veselici, katero je priredila v sredo tamkajšnja šolska mladina. Vsega -skupaj se je mudil na Goriškem dva dni. r — Športna prireditev «Jadran» v VrtojbC Kakor je bilo že naznanjeno pred par dnevi v «Edinosti», priredi S>. K. «Jadran» v Vrtojbi na letošnji velikonočni pondeljek veliko športno slavnost združeno z javno kolesarsko dirko za prvenstvo Gorišie. Istočasno bo ta dirka tudi otvoritvena dirka ja krasno kupo Si K. «Jadran» v Vrtojbis? Dirka se bo vršila na približno 80 km dolgi" progi Vrtojba, Št. Andrež, Sovodnje, Zagraj, £onki, Tržič, Devin, Nabrežina, Komen, R;-» hemberk, Dornberg, Prvačina, Št. Peter, Vrtojba. — Kupa jc namenjena društvom in si vo>na izključena in vsi mednarodni konflikti razjasnjeni in poravnani potom mednarodnega razsodišča. Leta 1462. se je pojavil slavni češki kralj Podjebrad z isto idejo. Leta 1623 je Emerih Crocee z načrtom «Svetovne unije> začrtal pot do zbližanja med narodi. V istem smislu je deloval nemiki filozof Kant s svojim delom «Večni mir». Kot najmodernejši zastopnik ideje pobratimstva med narodi velja bivši predsednik Amerikanskih Zedinjenih držav woodrow Wilson, pacifist in človekoljub, kateri je hotel pokazati državnikom pravo pot do miru. Ta ideja se danes imenuje po njem wil-sonizem in on velja kot ustanovitelj Društva narodov. Ali vse te njegove ideje je moderna diplomacija poteptale, tudi one, katere so bile dobre in izvedljive. Narodi so zopet izročeni usodi, ki jim jo črta moderna diplomacija in imperijalizem narodov. Danes imamo zvezo narodov. Na prvi pogled se človcfcu zdi, da je ta zveza le zveza privilegiranih zmagovalcev v svetovni vojni, kar tudi skoro odgovarja resnici. V to zvezo pa so včlanjene tudi nekatere premagane države, katere so zato prosile oziroma, ki so se obvezale natančno izpolnjevati določbe mirovnih pogodb. Zveza obstoji, a ne taka kot si jo žele široke plasti Človeštva. Ako natančno premotrimo ustavo; cilje in delo te zveze, pridemo do zaključka, da taka zveza mora obstojati le kot ideal ne pa koi institucija, katera naj nduši vojno. Sedanja grupacija držav je postavljena na popolnoma labilno bazo. O tem nam pričajo brezštevilne konference, izmed katerih je le malokatera razjasnila in zboljšala položaj povojne Evrope. Skoro vsaka teh konferenc je še poostrila evropsko krizo. Ustava zveze narodov sloni na bratstvu, enakosti in svobodi vseh narodov malih in velikih, zmagovalcev in premagancev. Vsi narodi naj bi bili zastopani pred svetovnim razsodiščem, prepiri se imajo končnoveljavno rešiti pred razsodiščem kot najvišji instanci Zveze (Dalje na IV. strani) Hali oglasi ŽENiTNA PONUDBA. Mladenič, star 28 let, s precejšnjo doto, želi znanja z gospodično od 20—25 let, ki ima trgovino ali gostilno. Prednost imajo hčerke - cdinice. Ponudbe pod šifro «Naprednost» na goriško upravo -Edinosti* fCarducci 7). 431 POSESTVO v Jugoslaviji (v Bosni) prodam ali dam v najem. Via Brolletto 181. Stanovanje takoj na razpolago. 432 VOLNENO BLAGO BIK, simodolec, 15 mesev star, se proda. Dekleva-2agar, pošta Košane. 433 GOSPODIČNA, vešča knjigovodstva, strojepisja, korespondence, italijanščine, even-tuelno nemščine, išče službe. Ponudbe pod ♦Uradnica* na upravništvo. 427 Z ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV — Predavanje v Št. Petru pri Gorici. Danes, 29. t. m., bo v «Mladini» predavanje. Predava g. inženir Podgorn k o živinoreji. Dana nam bo torej ugodna prilika, da slišimo mnenje in izvajania strokovnjaka na tem polju in da na ta način izpopolnimo znanje iz živinoreje. Predavanje se začne ob 11. uri v društveni dvorani (gostilna g. Cernical. Udeležba naj bo čim številnejša! — Iz Št. Petra. V nedeljo, 5. aprila, priredi izobraževalno društvo *Mlad'.nas v dvo-Tani g Cernice Finžgarjtvo dramo « Veriga* v treh dejanjih. Vabi se cenj. občinstvo, da se seznani s tem krasnim delom ,ki kaže v drastični luči razvade našega ljudstva. — Tamburašlro in pevsko društvo «Svoboda » v Reačah priredi na velikonočni ponede-Jejk znamenito Nušičevo komedijo v treh dejanjih «Narodni poslanec-*. To igro so uvrstili kritiki med najboljše komedije, ki jih premore naša dramatična !iteraJura. — Iz Vogrskega. Bralno in kmetijsko društvo *Lijah» je imelo na praznik, dne 25. t jo lah'xo pribore samo društva; posamezni dirkači si je ne morejo pridobiti. Pravico se udeležiti dirke imajo v prvi vrsti vsi člani slovenskih športnih društev, potem pa tudi posamezni nevpisani dirkači, ki lahko dirkajo za nagrade, pri kupi pa ne pridejo v poštev. — Razen kupe, ki je izstavljena prvič za to dirko, so dirkačem zmagovalcem zagotovljena lepa darila, ki bodo še pred diiko izlož-ena skupaj s kupo v ogled. Natančnejši pogoji za dirko, kupo in drugo objavljeni v eni prihodnjih številk. Vpise za i dirko sprejema S. K. »Jadran® v Vrto?bi in društveni predsednik g. Frančeškin Hilarif, Gorica, Via Cappucini 12. — Vpisovanje se zaključi v soboto, 11. aprila ob 12. uri. Razen te dirke je na sporedu še več drugih tekem. Po končanem športnem spored** se bo vršila velika javna prosta zabava. — Idrifa, Na Marijin praznik so se zbrali na vabilo občinskega komisarja g. Ingellclija v občinski sejni dvorani zastopniki vseh tukajšnjih uradov in Uorporacij k sestanku, na katerem naj bi se razpravljalo o nadaljnjem delovanju za dostojno proslavitev petindvajsetlet-nice vladanja kralja Viktorja Emanuela IH. Izvolil se je častni in izvrše valni odbor, ki naj prevzame nadaljno delo. Če bi se iz prispevkov nabran h v ta namen napravilo tudi nekaj koristnega in trajnega, bi bila to po našem mnenju najlepša proslava. — Črni vTh nad I(kv>. V naši vasi letos zelo razsajajo nalezljive bolezni, škrlatica in da-vica. Ker je bilo toliko slučajev med otroci, se je moralo že večkrat prenehati s šolskim pouStom. Pred tremi tedni se je šola zopet otvorila. Ker so se vnovič pojavili slučaji imenovanih bolezni, pa se je morala šola zopat zatvoriti. Nič boljše ni v tem oziru tudi v hliž- EGIPTOVSKI grafolog, ki razlaga preteklost in bodočnost, zini 24, II, se je preselil v via Maz-434 SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromat v via Pieta 12, vrata 6. 435 HIŠA, dve sobi, kuhinja, velik vrt, prosto stanovanje se proda. Chiadino in monte 148 436 škotsko, volneno 80 cm. . Blago, šk. voln. HO cm 18.28. Podvlaka, kost v enotnih barvah PodelflKa, cm mo- ohfVFrtittO volnen, dvojna viso-V UUl UUlCf kost, v raznih barvah volnen, 125 cm. v vseh barvah volnen, debel, za plašče 130 cm Bog&ta izbera črtanega 150 cm. po L 58-— GfiUardfne, »Nine, 14. 29. 18. 30. 22. 32. 45. tioMne, sa?£3K ^'cZ Rt*TOTi* volnen, UO cm, v izbra-HrillUli nih barvah Otiomcn, ^•130eD',vvseh fttfamnn volnen, najfinejša vrsta, UllUlIlUili za taillcur, 140 cm via. HntllfCfa volnen, (30 cm, v nai- lllHIUMt;, novejših barvali Cousrcoat, ™lncn'za p,aSie'130 Couercoat, na- m 36. 40. 65. 42. 48. 52. Platno svileno, 80 cm Shsntunš l En kockanja btega zadnje mode kakor tudi najfinejšega b aga. 28. svilen . Plctno ~~iieno za m°ške sr*ice Platno »t SO cm sviieno, iantazlja, 80 cm 91 A![H!C9S škotska~~svi,a' 2adnja Emes 80 cm......i* moda. 80 cm . . . »j škotski, zadnja moda Foulsrd Crčpe HLAPEC in dekla, pridna, se iščeta za kmetijo. Toroš, Via Commerciale 272. Panorama. 43,7 MIZAR s kapitalom 5—6 tisoč lir se išče kot drug. Ponudbe pod «Dobiček» na upravništvo. 438 svila, fantazija 100 f cm.......L svila, fantazija, ICO etn........d de Chlne, fantazija, 95 cm.........f| fiffene maroesin, svila tantazija Ut^JC 100 cm.......„ f Pfinn cotole, svila v vseh barvah ireps 98 cm........„ fiitomsn cmUa fa.p:aS4e 98„ podvlak od L. 18-— naprej. 35. 42. 55. m. svoj redni občni zbor, ki pomeni obonovo društevnega dela po poldrugo!elnem spanju. Znane prepovedi društvenega dela so tudi naše društvo potisnile v brezdelje nad poldrugim I zatvoriti. Nič boljše ni v tem oziru tudi v bliž-letom. Hudo je to delo našim stremečim ob- | njem Zadlogu. Bilo je tudi veliko smrtnih slu-canom, Če se spomnimo, da je naše društvo i čajev. Ker imamo le dva zdravn ka ki v dob rih dveh letih priredilo pet večjih prireditev ter je imelo lastno gostilno z letnim prometom okrog 120 tisoč lir. Občni zbor jc potekel prav živahno. Le žal, da mladina ni bila skoro nič udeležena _ v premoru v društvenem delu se je pač deloma že zaokrenila k manjvredni zaposlitvi. Razveseljivo je, da pevske vaje kažejo že Čisto drugo sliko. Odposlanec Zveze prosvetnih društev nam je očrtal nje delo in pomen ter razjasnil novi društveni zaken». Dotaknil' se je raznih prosvetnih vprašanj, med katerimi je posebno telovadno vzbudilo živahno razprave, v kateri se je videlo, da naši rrožje pravilno pojmujejo pomen izobrazbe za zdravje ter za splošno izobrazbo. Odbor je ostal v glavnem neizpremenjen, kar kaže, da so pravi možje na teh mestih. Posebno pri neki stvari so naši možje pokazali gicboko umevanje svoje naloge, ker so se odločili, da posvetijo največjo pozornost mladini. Sklenili so, da samo z ozirom nanje znižajo razmeroma visoko članarino ter se posvetijo v prvi vrsti nalogi, da jo pridobe za društveno delo. To je prava pot! —če so od zrelejših mož le najuvidevnejši v društvu, moramo skrbeli za mladino da bo vsa notri, da mu postane duševna potreba, — drugi dom. — Nas novi nadarjeni pevovodfa, ki se je z mladostnim ognjem že lotil svoje nalete, bo v veli, meri pripomogel k dosegi društvenih ciljev. Tudi na drugeni polju se nam obeta razmah. Naša občina mish na lastni občinski don* Naši uvidevni možje mislijo pri tem tudi na dvorano, ki bi na mah odpravila toliko oviro razmahu našega društvenega — izobraževalnega dela. — Iz Gorice. V pondeljek, 30. t. m. ob 8.30 zvečer se vrši seja osrednjega odhera gorišk'h društev Zveze prosvetnih druš'ev. Pričakovati je, da bo radi važnosti predmeta, o katerem se bo razpravljalo, udeležba polnoštevilna. se nahajata v Idriji, tudi zdravniške pomoči zelo pogrešamo. V prometnem oziru smo tudi zelo na slabem. Lansko leto smo imeli avtomotrlno zvezo Idrija-Trst, letos še tega ni. Morebiti se bo otvorila pozneje. Med vojno se je gradila železnica Logatec-Ajdovščina, katera nroga bi bila speljana tudi mimo naše vasi. Delo j« lepo napredovalo in je bila proga že dograjena do bližnjega Godoviča; od tam proti naši vasi pa so se delali predori proti koncu vojne pa je bilo delo ustavljeno. Ker so se državne meje, ko je Italija zapustila Logatec, spremenile, jc težko upati da bi zadeva zopet oživela. MODISTKA SLOVENKA se priporoča ce- ok( njenim damam v mestu in Via Carducci 8, I. olici. Gorica, 439 KROJAŠKO DELAVNICO priporoča cenj. občinstvu lastnik An t. Jug, krojaški mojster, via Udine 65. 334 FOTOGRAFSKEGA pomočnika in vajernca sprejme foto «Helios», Idrija. 390 Nogavice 17 LETEN mladenič želi vstopiti koi učenec v trgovroo. Naslov pri upravništvu. 395 SADNA DREVESCA murve, cepljene slive, amerikanske breskve, divje biHe, po znižanih cenah. Odlikovana trtnica in drevesnica. Božidar Blažica, Sv. Peter pri Gorici. 404 16. m 18. 20. 22. 25. Velika zaloga svilenih Ženski izdelki PlCSČI covercoat 165. riUall iz kocka'-.ega btaga. fant. 295- Tttilieur, 135. - Prfncesse. volnen, fant zija . 115- svilen, zadnja novost j§P8 trleot, v veliki izberi . . . glauses, vm°n,Hp'sviltne'24. Velik« Izbera piaS?«v Iz črn« svila, zadnje novost r. Modne potr. za moike | Pletenine za Dreh.sezijc tiogiiuke Mn6nuff0 " n,nS!in- prozorne IlUjUVitC posebna znamka . . Hosooice s„ii'ror!imcj5e2ad-Hofasice "k0 pm-rofaufce vrsta mm'tz'pos£bna. fioMe l ženske, trpežne . . žen«ke, mušlin. prozorne ...... chlffon iluzija f» »» f/ M *» 2.8;i J40 8.sf u- 19- Navedeni tipi v v%eh stopnjah barv. VINOGRAD, s iHrasnim rjazgledom, velikim kamnolomom, pri dveh poteh in vodovodu, 2 minuti od železniške postaje, se proda. Naslov pri upravništvu. 393 SEMENSKI krompir «Ida», «Kamnik» L 100 kvintal. Kmetijsko trgovsko društvo, Via Raffineria 4. 400 CfflfrD barvane> z 2 evratni- 1 JlUJLvi koma, moderne risbe. L Srajce, bele z oprsjem plquet n Ovratnice, cr mot^ „ Naramnice. svil., koščene, f| Bodice, enotat „ SDSCBke, mode: „ 26.50 26.50 Mflle ali hlače, moške, bombažaste L 7«co MflJe .. „ ., jako trpežne „ 11. " 7.50 MOJC t™ iieger.".'r"?' S,S- „ 18.50 8.50 Podsuknjice & b,K ,0: „ 5.80 ŽABNICE, angleške 'ključavnice, ključi, mizarsko in mehanično orodje itd. Zaloga že- Ourainlki,«„^!p'r,'?aj:„ Izdelki za otroke 3.30 6.50 2.20 kavov Podsuknjice ^f^r:"1: „ 6.8t 6.50 ženske z rokavi leznine, Via FiLzi 17. 422 (Fortu- BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno noseče. Konsultacije o nosečnosti. Najstrožja tajnost Via Bosco 10, L 424 L Znanost m umetnost ZVEZA NARODOV Skozi stoletja se išče nač:n kako priti do večnega miru ali vsaj omejiti grozoto vojne na minimum A ne najde se. Dan za dnevom se države oborožujejo, vojna tehnria, strupeni plini se spopolnjujejo od dne do dne. Vsaka država se hoče zavarovati na zunaj in znotraj. Miljarde narodnega premoženja izginjajo v žre la nenasitnih topov, oklopnice in zrakoplovi se množe od dne do dne, tako da danes lahko trdimo, da je svet po vojni bolj oborožen kot med vojno. A vse to samo v obrambo državnih interesov in v podkrepitev imperialističnih tendenc gotovih narodov. Že stari narodi so poznali grozoto vojne in njenih posledic. Poizkušali so sva sredstva ki bi zamogla ustaviti to brezmiselno divjanje narodov. A tudi njim ni uspelo. Že v srednjem veScu so se pojavili ljudje, ki so z vso vnemo pobijali vojno in se ogrevali za idejo zveze narodov. Med njimi francoski purist Peter Dubois. ki nam v svoji knjigi «De recuperatione terrae sanetae* v letu 1306., katera obenem velia kot najstarejši dokument te ideje, podaja načrt nove države oziroma zveze držav, ▼ kateri bi bfla vsaka 15-LETEN deček želi dobiti mesto vajenca v trgovini. Naslov pri upravništvu. 429 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchij Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pi-j; salnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov i raznih velikosti lastnega izdelka. 51 j Predpasniki as\ OBlečlce platnene, vezene . Cblečice ejr v"ene: '.,ai Baj&co platneni, vezeni . . . n SOjatO tricot.......„ C&PlCG svilene 3-80, 5 —,3-50 in ,t • f» tv 6/° 11.80 19.50 15.-0 12.-11- Podsuknjice Pcdsuknjke 2„ 18.50 Zavese itd. Velika izbera TfflPCf calicot, mušiin, etamin, i srednjeveško platno, tulles V _ barvani.......L jLt Vatikanska I »bora poir abKin za novoro|o«i 16- •• 11- naprej m •prejema Dobra BABICA, avtorizirana, Zdravnik ca razpplago ________ Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla vec. Via Giulia 29. 64 noseče ! postrežba, j BRIVSKI pomočnik se sprejme tafkoj. Piskač, Opčine 289. - 420 f Naia zavarovalnica „UNION" ie coiveda svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov. zav. kapitali v vezavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1838. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št 2, — Zastopniki »e Še sprejemajo. — Našteli smo le posamezne primere naših nešte-vilnih potrebščin, ki zaslužijo pažnjo vsle d izredno dobrega okusa, kakovosti in nizkih cen. TRST - Corso Vitt. Em. Ill9 16 - TRST □ □ □ID Vse države, ki so članice zveze, pošljejo svojega zastopnika, ki je popolnoma samostojen in ločen od diplomatičnega zastopnika države pri državi, tako da rau je mogoče popolnoma neovirano vse svoje sile posvetili ideji mednarodnega pacifizma. Na podlagi te ustave je vsaka država, ki je članica zveze, priinoma vse konflikte meddržavnega značaja, predložiti razsodišču, katero izreče zadnjo in odločilno razsodbo. Veto ne obstoja. Iz natančnega študija zveze narodov dobimo vtis, da je vsaka teritorijalna izprememba izključena, kar pa ne odgovarja resnicil Zveza narodov dopušča iake izpremembe, a samo na podlagi diploma-tičnih dogovorov in, ako ti ne pripe^ejo do zaključka potom razsodišča te zveze. Ustava sama je lepa in obeta mnogo, a daleč smo se od tega cilja. Pot do bratstva med narodi je sirma. Tekmovanje na polju tehnike in trgovine, kulture in pojmovanja morale med narodi je veliko in ostavlja to idejo na križpotju. Imperializem narodov sili po gospodstvu sveta. Vsak narod se smatra za božjega izvoljenca, ki misli, da ima kol tak v svojem nacionalnem fanatizmu edino in izključno pravico zavladati svetu Podjarmiti svet ne z moderno, ampak vojno brutalno silo. Teoretično vzet je tudi imperializem struja, ki strmi za tem — postaviti eno ogromno državo, ki naj izključuje vsako vojno, a to samo s strani on h narodov, ki so mejaši take države. Delati premoč in s tem krotiti druge narode: to je naloga imperija-listov. Kdo ne pozna nemškega imperijalizma, ki sili od severnega morja do Bagdada in od tod naprej v Perzijo? "In ta ideja bi šla preko narodov, ne meneč se za njih obrambo. Ali se ukloneš ali pogineš, to je bilo ideja Nemštva. Nemčija je bila največji nasprotnik Zveze narodov, zavedajoč se dobro sredstev, ki stoje tej novi družini držav na razpolago. Vedela je dobro, da je to tako močna organizacija, ki je v slanu tudi nemške generale pnsiliti, da vtaknejo meč v nožnico in se ji pridružijo. Vsak malenkostni koisflikt jim j« bil dobrodošel, in vedno so ga skušali rešiti potom orožja. Mednarodnih konfliktov, ki se dajo rešiti samo potom orožja, pa skoro ni. Ako hočeta obe stranki mir, ga najdete potom prijateljskih dogovorov. A'ko jima je pa voina Ijubš '. in koristnejša, jo zaneti tudi še tako niče v prepiri In prepiri med narodi so ničevi, le duh, v katerem se presojajo ti prepiri, je odločujoč. To je sicer žalostna resnica, kateri pa moramo prav zato posvečati veliko pažnjo. Koliko prepirov :n vo,n bi se dalo rešiti potom razsodišča zveze! Ali državniki in narodi tega nočejo vedno. Mi imamo Zvezo narodov, imamo mednarodno pravo in nebroj drugih institucij, ki naj bi omejile vojno, a žalibog do tega še ni prišlo popolnoma. Ni harmonije v državah samih in kako naj jo zahtevamo med državami? Le pravo prijateljstvo med narodi in skladnost med državami bi jamčila za mir. A tega do danes nimamo. Nasprotno. Vse te institucije so v gotovih ozirih še poostrile prepire. Na podlagi nesporazumljene večine z manjšino pri postavljanju statutov takih društev se je začela tekma med narodi na življenje >n smrt. (Postavke v mednarodnem pravu se dajo predrugačiti in različno tolmačiti, kakor v civilnem pravu. Izgleda, da so skoro vse dosedanje institucije za zbližanje med narodi le 'kup papirja podpisanega od vseh držav, ki pa niti svojega podpisa ne spoštujejo. Tc je moderna diplomacija, boj za obstanek, in močnejši porablja te zakone prnti šibkejšemu. Današnja tekma in zavisi na polju trgovine, industrije in tehnike ustvarjajo čudno ozračje med narodi. Temu se pridružuje še nepoznanje narodov med seboj, čemur je posledica podcenjevanje in zatiranje šibkejšega. Vse to vodi do prepirov, iz katerih se izcimi navadno vojna. — Kdo ne pozna izraza interesna sfera in boja med d plomati za kos zemlje oziroma sveta ki ga pozneje krstijo s tem lepim imenom? Vsem so znane grupe držav kot Veiika in Mala an-tanta. Na strani grupacija mogočnost, a na drugi strani zbiranje malih narodov. In čemu vse to? Zopet obramba interesov. V notranjosti teh grup sc pa porajajo prepiri in nesoglasja ki groze z razsulorr* ene ali druge. Ker postati član ene teh grup se pravi se odreči marsikateri pravici, ki po mnenju raznih diplomatov krš jo suverenost države. Temu pa ni vedno tako kajti ako se odreče eni pravici, se ta na drugi strani vrača s tem kar mu zveza da kot odškodnino. Kajti skupne interese zastopali je le mogoče, ako se oni, ki so združen:, podvržejo enemu vodstvu, ki naj vodi skupno politiko. Država pa ostane v svoji ure-d tv; na znotraj popolnoma svobodna, le skupne interese na zunaj zastopa in urejuje vrhovno vodstvo. In ravno to ^žrtvovanje* nekaterih pravic je velika ovira, ki ne dovoljuje državam vstopa v take zveze. Z druge strani pa sc države, ki so še v taki zvezi, branijo vstopu nekaterih držav pri katerih imajo pomisleke glede njih lojalnosti oziroma volje za vestno izpolnjevanje dolžnosti, ki jih nalaga zveza Pot do skupnosti vseh držav je daleč, a do te mora priti, kajti država je ogromna družina, v kateri se posameznik podvrže družinskemu poglavarju in le ta je pravi voditelj in zastopnik cele družine. Tudi one morajo stopiti v družino vseh narodov, ker le to vodi k pomirjenju in k bratstvu vseh. Le solidarnost in ljubezen mora vdušiti vsako vojno že v korenu. Vojna ni drugo kot produkt, oziroma učinek socijalnega instinkta. Dokaz temu je temeljit štud } stare in nove družbe, ki nam dokazuje, da je socialna enota jako raztegljiva in da je socijalni instinkt prilagodljiv razmeram. Ta dva pojava v družbi služita v dokaz, da dobri odnošaji in soglasje med narodi se dajo doseči, samo volje in odkritosti med narodi je treba. Do tega pa vodi samo pravo spoznavanje med seboj ob upoštevanju razpoloženia in značaja posameznih ras, oziroma narodov. Ker velja za posameznika, velja tudi v državi. Medsebojno spoznavanje rodi pravo odkrito prijateljstvo in spoštovanje. Največji greh narodov je «.a, da se ne poznajo med seboj! Da pridemo do tega ie Ireba preuredili našo družbo. Treba je vzgoje v državljanskem in socijalnem smislu. Vzgoje za skupnost manjka poedincu in od tod tudi državi. Preureditev sedanje družbe je življenja potreba. Nesreča sveta, posebno pa Evrope, ni od tod, da tlačeni narodi hočejo svobode, ampak je v tem. da so zakoni prestari in pretrdi in ne puste nobene prave vzravnave. To vse je treba popraviti, kajti zgradba nima dovolj elasticitete in zato lahko poči. H. N. Braih-ford pravi: «Trdota in nesmisel raznih zakonov v dižavi vodi do revolucije, med državami pa do vojne. Mir v državi se ohrani le potom kompromisov med zakoni in c^imi, za katere so zakoni ustvarjeni. Obojestranska prilagoditev med poedinet in zakoni je potrebna za ohranitev miru*. Isto je pri državi kot organi- zacij« držav. Krotite v nepokornih članov aH nečlanov bi bila tudi naloga zveze. Sredstva, ki so ji dana na razpolago, so tako silna, da velikokrat jačja od vojne. Gospodarski bojkot, blokada in nebroj drugih sredstev je, ki lahko udušijo vojno že v kali. Udariti nepokornico po žepu ali želodcu je skoro hujše nego ji odvzeti kos zemlje. Gospodarska sila je danes najjačja in, pred to se klanja vse. Da doseže zveza to ji stoji na razpolago tudi vojska in mornarica njenih članic, ki pa mu je le tolika, kolikor se potrebuje za vzdrževanje reda v državi. A tudi ta ideal Društva narodov boleha kot boleha ves organizem sveta. Države se obo-rožujejo in se pripravljajo za drugo dejanje svetovnega klanja. Sklicujejo se konference a za temi stoje topovi in goli bajoneti. Organizem Evrope boleha. Ozdraviti ga hočejo s krvjo nedolžnih državljanov. Vojna pa je vojna proti zdravemu razumu in blagostanju vseh slojev. Do bratstva pridemo, a le potom sodelovanja vseh ljudi in narodov. Pot do zveze je odprta, a le ljudi je treba ki bi šli do nje. Emmyo. Loterijske Številke izžrebane dne 28. marca 1925: Bari 76 14 12 15 58 Firenze 38 56 75 58 74 M4lano 83 74 61 62 40 Napoli 78 16 10 21 54 Palermo 50 67 4 80 48 Roma 8 56 53 30 50 Termo 2 6 15 83 66 Venezia * 74 20 66 81 9 TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica RalHaerLa šL 7, ima v zalogi; Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, Špinačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podolgasto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček. solatno peso, krmsio peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Detelje: inkarnatno domačo in iucerno. Vsa semena so preizkušena in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Vrtte lopahs za stilianjc. Usietna googla: superiosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Bisalin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Uaiverz^lai plugi št. 7 in 8 «Sack», drevesca, breskve, hruške, jabolka itd. Naša semena in umetna gnojila — vse zajamčeno — imajo v razprodaji: v ROPIKU maš zastopnik g. Ivan Čeh, v SEŽANI Karolina Golje^šček. Tržaška kmetijska družba v Trstu iiKca Raffineria št. 7. SSorsn? DEVIZE Amsterdam od 965.— do 930— Belgija od 124 50 do 125.50; Pari« 128 7r> do 1?9.25 London od 11«! 6i do 116.85 ; Ncw York od 24 35 do Španija od 346.— do 3H.- ; Švica od 470. _ do 472.— ; Atene ik! 37.ru) do 39 - ; Berlin do 580.— do 5V&— ; Bukare^t od 11.-^0 do 12. — ; Pr» ga od 72.25 do 1'?.Tm Ograk« od 0."338 do 0. \M6; Dunaj od t.0312 do 0.0349; Zagreb od 9 10 do 3.! 4*.K VALUTA ; Avstrljsk« kron«; od 0 0340 do 0.0348 dinarji od 3i>.— do 3'V.'5 ; dolarji od 24.30 do 24.40; novci po 20 frankov od 93.— do i»5 — fuut štet-ling od 116.53 do 116.75. Benečijtike obveznice 78.50. se proda v Mariboru z električno razsvetljavo, vodovodom, 2 lokala za trgovino s trg. inventarjem, veliko prosto stanovanje, eventuelno s pohištvom. Potrebni kapital 120.000 dinarjev. Ponudbe pod „Ugodna prilika"* na Aloma Company, Ljubljana. 2 u OBČINA ČERNIČE TRGOVINA kuhinjskih potrebščin, velika izbera lonče-vine, porcelane, steklenine, aluminija, emaj-liranega železa, svetilk in galanterije vseh vrst. F. Sotz - oia XXX ottofere 6 - Trst (nasproti podr. Ljubljanske kreditne banke) Ufodaa cm«. (>68) Poitraika ftofna. V. Poli • Ronchi dobavlja pesek, soški grušč, apno in opeko po zmernih cenah. 256 Brzolovbe Poli, Ronchi. ŠOLA BERLITZ TRST, via Torre bianca 21, TRST 30. marca — 4. aprila Otvoritev novih hitrih tečajev Skupne In zasebne iekdje Izprašani profesorji dotičnih narodnosti Vpisovanje: ob delavnikih 9-21 Srn ZOBGTEBiliČiil ANBULflTCSIJ prej Easao scHimiN ^ je nadalje odprt od 9-12 in od 3-7 v ulici Sefta Fontane 6 Cena so niale na!xpr«maiijenc. Vprašajte povsod •v MiRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Bari* tag&ie*« z»tfftja 2 Breic. Tel. 774 Psi tfvu Via Ca i" 19 tu Mt«xfla i>i m? t) prodaj? na debelo in drobno. 63 Bune, Ia*-i, coplčl, Sipe, žebtji, ceirent, sadra, žvepio, modra galica itd. Fostrezba na doni. Bogata izbera slikarskih vzorcev (čt-oipov) - Velika izbera cep'lnih potreb: čin-- t Ziafo, srebro, I £ pSatia, zsbosfje ms g ^a m o » !kupuje % R. Crlsmancich iZlatarna mm P9VH§ # Trsi, Via Ha iini 45 % % # l GIUSEPPE SP 1 Via S. Caterina 7, vosa! Via Nmirai ■ naznanja cenj. odjemalcem, da je prejel veliko izbero blaga za moške in ženske obleke najlepših in najzadnjih novosti, katerega prodaja S po najzmernejših cenah. | Specijaliteta onglolMcsa m č Sprejemajo se naročila po mari Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skSadiiše p i > ALES tvrdke Via Rettarl št. 1 — Via MsUantcn it. 7-13 Spalne sob©, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Jakob Valoveč nas! Trst QIa Torre bianca 19.2, ALOJZIJ POVH Piazza Garibald! 2, I. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke Trst, Via Mazzini 36 (yogal Via S. Caterina) ia!a iita PRIVATNA KLINIKA D5 CICERO v POSTOJNI izvršujejo se vse kirursične in notranje operacije Vsa električna zdravljenja Volnenina, svilenina, baršun, perilo, nogavice, |j rokavice, šerpe, trl'ž, pokrivala, zavese, || okraski itd. itd. i Ose Mh§q protu ?o fioseflaniifi tmh ŽARKI X Najboljši Šivalni stroji so HdbsUti materija!. Največje jamstvo. ker si je nabavila tvrdka že prej velike množine, da zamore ugoditi svojim odjema! cem z n zkimi cenami I. R. I. SISI E H ifcSIl li S * -o Sazpis tajniške službe Župaostro ČeraiČe razpisuje mesto tajnika z letno plačo L 6000, doklaJe 400 m obe draginjski dokladi. Prošnja nvora biti vložena do 30. aprila l^25. iaoia biti opremljena z sledečimi listinami 1. krstni 'ist. 2. spričevalo o italijanskem državljanstvu, 3. spričevalo lepega vedenja. 4. kazenski list. 5. zdravniško spričevalo. 6. odpusbnica od vojaščine ali kaka druga listina ki dokaže da je prosilec dovršil vojaške dolžnosti. 7. tajniški diplom. Listine pod številko 3 in 5 ne smejo bati starejše kot tri mesece od dneva, ko je razpisana služba. Listine morajo biti izvršene na kolko-vanem papir ju in morajo biti obenem vkfi-rane kot prepisane po zakonu. Oni, ki bo imenetvan, bo moral- nastopati j službo v teku enega ' meseca, v nasprot-I nem slučaju se ga smatra, kot odpuščenega. černiče, 28. 3. 1925. (270) Prelektumi komisar: Lipovi Alojnj. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmernejših cenah. Zaloga šivalnih strojev In potrebščin 24 CtrvcUlni, Trsi Vin & Cantacci 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. 54 ■■IIIMillHMBBIIMill^ [JAKOB SUUGOJ urar In zlatar R Gorica, na Cartacccl 19 2 priporoča svojo veliko ■ zalogo najboljših Švicar- P sirih Mr vseh vrst in zlatih J tov. •mmh I iiihI fl itn i (.a' --- ------ k skih ur vseh vrst in zlatih g in srebrnih izdelkov. • Vi« po smernih o IIBHill •v • za zdravljenje bi diagnostiko pri m arija GIOVAI Trst, Via S. Francesco d' Asstsi 6 Zaloga in izdelovalnica majoiičnih in železnih peči in štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in plošč in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. 58 LJUDSKA BANKA v POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. lad. z omej. por. Sprejema »lose na hranilne !«]lž!ce in uloge na tekoč! račun. Obrestuje vezane vloge po dogovoru. Izdaja brezplačno clrkularne čeka u:: Banca Nazionale di Credlto. «-----zrr~~* Daja posojila kakor tudi »zvrSuje vse i v bančno stroko spadajoče posle :::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::: : 67 dr. A. de Fiori v fiorld. Coro Viti Ea. I1L iL 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 "'VHmfl TRST Via Csrduccl št. 23 Teiefon 42-33 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih etnah.