r i
[Največji alofentld dnmuk v 7Anričfiih državah
V«Uasa Tee leto
\
Za pol I Za New York celo leto . $7.00 Za imuffliulfo celo leto $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev y Ameriki*
TELKFON: CHelsea 3—3878
No. 292. — Štev. 292.
Entered aa Second Claa Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y„ imder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 14, 1935.—SOBOTA, 14. DECEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XI
ANGLEŠKO- FRANCOSKI MIROVNI NAČRT JE MRTEV
.__
Zunanji minister Hoare bo najbrž moral odstopiti
KONGRESNIK ZAHTEVA IZGON TUJCEV
Dies želi očistiti Ameriko tujcev. — Deportirati namerava 8 milijonov ljudi. — Odpraviti hoče brezposelnost.
WASHINGTON, D. C., 13. decembra. — Demokratični kongresni k Martin Dies je naznanil, <la 1k> v prihodnjem kongresu pričel z veliko kampanjo, čije namen je očistiti deželo tujcev in s tem rešiti problem brezposelnosti. Dies je rekel, da bo v prihodnjem kongresu stavil tozade v <n o p red logo.
Dies eeni število tujcev v Z<lr. državah na 8,000,(KM). — Predlagal bo, da je našel jeva-iije popolnoma vstavljeno, da so deportirani vsi tujci, ki so prišli nepostavno v deželo in vsi oni tujci, ki so postavno prišli v deželo, pa ne marajo postati ameriški državljani.
"Po mojih dosedanjih pre-iskavanjih povzročajo brezposelnost tri četrtine tujcev," — pravi Dies. "Število tujcev, ki bi morali biti deportirani, tvori tri četrtine 11,000.000 brezpo .čelnih."
Kongresnik Dies vodi mnogo let kampanjo, da se naseljevanje popolnoma vstavi.
"Moja pnnlloga bi dovoljevala samo 40 odstotkov sedanjih kvot. da s<* družine zopet združijo," pravi Dies. "V sedanjem času je v deželi 6,200,000 tujcev, ne vštevši one, ki so prišli v deželo nepostavno. — Onim, ki se postavno nahajajo v deželi, naj bo i»ovedano, <la postanejo državi iani, ali pa bodo deportirani.
"Vsakdo si more komaj misliti, koliko nepostavnih tujcev je v deželi. Samo 800 ljudi je, ki stražijo naše obrežje. Lansko leto je bilo prijetih 17 aeroplanov, ki so vtihotaplja-li tujce. Imamo tudi dokaze, <la pobegne s parnikov mnogo mornarjev. Tujci prihajajo nepostavno v deželo samo s pomočjo raketirjev in zaradi našega obsežnega obrežja. Pomisliti pa je tudi treba, da tujci vsako leto pošljejo v svojo domovino okoli $300,000,000.— Problem brezposelnosti je mogoče rešiti samo na ta način, <la so nezaželjeni tujci deportirani in v to svrho bom v prihodnjem kongresu zastavil vse svoje moči."
MATI NA ZLATI
POROKI HČERE
EXETER, N. H., 13. dec.— Mrs. Medora Burnham, ki je .stara 91 let, je bila navzoča pri zlati poroki svoje hčere Mrs. Sawyer, ki je obhajala to redko glavnost v hiši svojega
ŽIVLJENJE
JE MOGOČE _PODALJŠATI
Zdravniška znanost b o v bodoče kljubovala smrti. — Ljudje bodo umirali samo od visoke starosti.
Dr. Alexic Carrel, biologist Rockefeller Institute for Medical Research, je v svojem govoru pred New York Academy of Medicines rekel, tla bo to, kar se danes smatra za nemogoče, jutri resnično ter je povdarjal, da je zdravniška znanost tako napredovala, da do mogoče človeško življenje podaljšati za neomejeno število let.
Dr. Carrel je v svojem laboratoriju zdržal pri življenju kokošje srce skozi 24 let. S tem je dokazal, da nekateri organi ne umrjejo skupno z drugimi deli telesa.
"Nekatera bitja," je rekel dr. Carrel, "bo mogoče za dolgo dobo postaviti v hladilnik, jih bo mogoče zopet poklicati v življenje in bodo živela še več stoletij."
"So samo trije načini smrti," je nadaljeval dr. Carrel. "Odpoved srca, oldpoved o-srednjega živčnega sistema in prememba sestavine krvi. Smrt je ali popolna, ali nepopclna. NepojKilno smrt n. pr. povzroči sunek z bodalom v srce. Obtok krvi in dihanje prenehata; v postavnem pomenu je človek mrtev. Toda ni brezupno mrtev, kajti s pravim postopanjem ga je mogoče zopet o-huditi k življenju. Živijo še vsi njegovi organi in možgani. Nekaj minut nato nastopi popolna smrt. Tedaj obuditev v življenje ni več mogoča, ker so se začeli razkrajati možgani in mozeg v hrbtenici."
Po dr. Carrelovem zatrdilu bo prišel čas, ko bodo ljudje u-mirali samo še od prav visoke starosti.
VELIKA NESREČA
Z AEROPLANOM
TATSFIELD, Anglija, 11. decembra. — Nek belgijski aeroplan, čigar krila so bila pokrita z ledeno skorjo, je treščil ob tla v neki dolini in pri tem je bilo ubitih 11 oseb . To je bila največja nesreča z aero-planom v Angliji.
Aeroplan je vsled ledu bil prisiljen apustiti se nižje in je pri tem zadel ob vrh gore, nato se je v vijugali spuščal proti dolini, toda je z vso silo treščil ob tla.
Med ubitimi je bilo 7 potnikov, ostali pa so pripadali k posadki. Aeroplan je bil na poletu iz Bruslja v London.
Med ubitimi je tudi sir John Valentine Carden, izdelovalec strojev za aeroplane.
DETEKTIV JE OBISKOVAL HAUPTMANNA
Detektiv Parker je šestkrat obiskal Haupt-manna v ječi. — Condon zopet odšel na skrivnostno pot.
TRENTON, N. J., 13. dec.— Detektiv Ellis H. Parker je priznal, da je šestkrat obiskal Hauptmanna v njegovi smrtni celici. Vsakikrat si je izbral temne nočne ure ter se je s Ilauptmannom razgovarjal o skrivnosti odvedbe Lindber-ghovega otroka.
Parker je vzel s seboj vse dokaze ter jih je pokazal Bruno Ilauptnianmi. Predenj je položil pisma, v katerih je bila zahtevana odkupnina. — Hauptmann je sam priznal, aa je njegova pisava zelo podobna pisavi v pismih. Nato pa je zmajal z glavo, rekoč:
"Pisava je podobna moji, toda ni."
In sedaj se Parker pred vsem drugim trudi, da bi dognal, čegava je pisava. Parker je mnenja, tla Hauptmann ni pisal nobenega pisma v katerih bi zahteval odkupnino.
Pri vsakem obisku je Parker s Hauptmannom zelo obširno govoril o celi zadevi. Zadnjikrat je bil pri njem pred tremi dnevi ter je ž njim razgovarjal tri ure. Po svojem zadnjem obisku je Parker bolj prepričan o Hauptmar»no-\ i nedolžnosti, kot kdaj jjo-prej.
Sloviti detektiv, ki je nekoč zasledoval nekega zločinca čez Pacifik na Grško, ne da bi zapustil New Jertey, je prepričan, da je pisma pisal desničar * levo roko, ali pa narobe.
Parker ima i>opolnoma drugačen utis o Hauptinannovi o-sebnosti, kot pa javnost. Med tem ko je bil Hauptmann pred. stavljen javnosti kot zakrknjen in molčeč, pravi Parker, da je zelo zgovoren.
Skrivnostni prof. dr. John F. Condon, ki se je zanimal za edvedbo takoj od prvega po-četka in ki je odvajalcu izročil $50,000 Lindbergliove odkupnine, je zopet odšel na novo skrivnostno pot. Preteklo noč se je zopet odpeljal z bu-som iz Bronxa neznano kam.
NAJVEČJI POKOL V ZGODOVINI
WASHINGTON, D. C., 13. decembra.—Zgodovina ne poroča o večjih žrtvah, kot jih zahtevajo vsako leto avtomobili v Združenih državah. Leta 1934 je bilo v Združenih državah ubitih 36,000 ljudi, poškodovanih pa 945,000.
Zadnje poročilo za leto 1935 naznanja 40,000 mrtvih in nad 1,000,000 ranjenih.
STARHEMBERG JE SPODBUDIL M0NARHISTE
Monarhi s ti so prepričani, da se bo Oton vklonil pogojem. —- Monarhisti imajo zaupanje v bodočnost.
DUNAJ, Avstrija, 1& dec. — Govor kneza Ernesta Rue-digerja tttarhemberga je zelo spodbudil monarhiste ne samo na Dunaju, temveč po celi Avstriji.
Nek vodilen monarhist je glede tega rekel:
1 'Za monarhiste je zelo važno, da je bilo s pojasnjenjem vladne smeri po knezu Star-hembergu delovanje monarh i-stov razglašeno za popolnoma postavno.
Pod kancler je v svojem govoru potrdil, da so ravno ino-narhistične težnje najbolj primerne za Avstrijo. Z največjim upanjem moremo tedaj zreti v naše prizadevanje za obnovitev monarhije."
Starhemlierg pa je k prijazni s]K>budi še dodal pogoj:
Oton mora, ako hoče zopet zasesti avstrijski prestol, vzeti za podlago politiko Star-bembergovega hciimvehra. ali pa mora nadaljevati program umrlega kanclerja dr. Do 11-fussa.
Otonovi pristaši so mnenja, da se bo Oton vklonil tem pogojem, samo da pride do prestola.
JAPONCI OSVAJAJO KITAJSKO
PEIPING, Kitajska, 11. dec. — Japonci so zopet zasedli del Kitajske, ko je mehanizirana mančukuanska armada vdrla v južnovzhodni del Caharja in je pognala kitajsko vojaško policijo v mesto Kujuan.
Ker Kitajci niso mogli zadržati tankov in aeroplanov, so se počasi umaknili v mesto, ki ga sedaj branijo.
Japonski vojaški atašej polkovnik Tan Takahaši v Peipin-gu je naprosil japonsko vojaško poveljstvo, da vstavi man-čukuansko prodiranje v Kitajsko.
Dijaki vseli kitajskih vseučilišč ne obiskujejo predavanj, ker je zaprtih več dijakov, ki so se udeležili protija-poiiskih demonstracij.
.POROČILA NA SMRT OBSOJENEGA
Električni stol je s sarkastičnim nasmehom podelil svoj blagoslov, ko je na sodišču v Long Islard, N Y, poročil sodnik W. R. Robinson 18 let staro Ano Downey s 26 let starim Johnom Collinsom, ki bo zaradi roparskega umora obsojen na smrt na električnem stolu.
Po končanih obredih sta se mlada poročenca objela in jokala. "Prosim, peljite me proč od vsega tega," je rekla neves-
JAPONSKE ZAHTEVE ZAVRNJENE
LIBERALCI IN LAE0RITI OČITAJO EALDWIN0VI VLADI, DA JE NESRAMNA IZDAJALKA MIRU
Vse velesile proti "skupni najvišji meji." — Japonska ne more popustiti v svojih zahtevah.
LONDC)N, Anglija, 13. dec.— Konferenca petih mornariških velesil se bliža svojemu koncu. Japonska je zahtevala enakost z Anglijo in Združenimi državami, in proti tej zahtevi so vse ostale države.
Konferenca se bo mogoče Še zavlekla, toda že sedaj je jasno, da do sporazuma ne more priti. En delegat za drugim je vstal s svojega sedeža in je zavrnil zahtevo japonskega admirala Osami Nagano.
Ko je bilo glasovanje končano, je majhni japonski delegat vstal in rekel:
"Japonska ne vidi vzroka, zakaj bi premenila svoje zali te ve.*'
Ameriški delegat Norman H. Davis je proti japonskimi zahtevi postavil tri ugovore:
1. Sprejem zahtev bi bolj povečal kot pa zmanjšal gra-dho bojnih ladij.
li. Ja|tonski načrt bi ovrgel washingtonski s|»oraziim, ki je imel za podlago mornariško potrebo posameznih držav.
Japonska ne vpošteva menjajočih se mornariških jh>-treb med silami.
MOSKVA, Rusija, 13. dec. — Možnost, da bi bila londonska mornariška konferenca u-sitesna, je tako odaljena, da je ni niti treba vpoštevati. Tako zatrjujejo uradni sovjetski li-l sti. To velja posebno z ozirom na sedanje razmere mt Daljnem Iztoku.
Kari Radek pravi v "Izvest. jih", da bo konferenca samo dognala, da je tekmovanje x oboroževanju že .v teku. An glija je spoznala japonsko o-svajaluo politiko in je sedaj pdločna v tem, da zgradi močno mornarico. Mornariške ve. lesile pa niti ne mislijo na to, da bi Japonski dovolile enakost.
Sovjetsko časopisje tudi o-stro napada japonsko postopanje v severni Kitajski. Sovjeti dolže Japonce, da hočejo ugra. biti zunanjo Mongolijo in .sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker ima japonska armada tam u-godno oporo za svoje operacije v dve smeri: proti sovjetom in proti Kitajski.
ta ter je odšla v spremstvu svoje sestre.
Collins bo prihodnji torek obsojen na električni stol zaradi umora Oharlesa Theurner v AVinfieh! na Long Islandu.
NeveLta je hotela imeti cer-Kveno loroko, toda škof Mol-?oy ji tega ni dovolil. Nevesta ho v nekaj tednih postala mati.
OGORČENJE V LONDONU
Mirovni načrt, ki sta ga sestavila angleški vna-nji minister Hoare in francoski ministrski predsed-ni Laval, je mrtev.
Angleški narod je silno ogorčen. Načrt smatra za nekakšno kravjo kupčijo, ki je bila na tihem sklenjena.
Neki delavski voditelj je rekelAngleški narod je prepričan, da je Baldwinova vlada izdala Ligo narodov, Abesinijo in mir.
Baldwinov kabinet bo najbrž odstopil. Strmoglaviti ga bodo skušali liberalci in laboriti. Ce bo pa Baldwin slučajno ostal, bo moral poveriti mesto vnanjega ministra kakemu drugemu človeku, kajti sedanji vnanji minister Hoare se je Angležem silno zameril.
PROTI LAVALU
V	francoski poslanski zbornici je bil ministrski predsednik Laval izpostavljen hudim napadom. — Poslanci so mu očitali, da skuša dati Italiji nagrado, kjer je napadla Abesinijo.
Radikalni socijalist Pierre Cot je vzkliknil v zbornici: — Ali se bo Francija odpovedala politiki kolektivnega jamstva? Vojna v Afriki ni nobena kolonijalna vojna. To je enostavni roparski pohod, ki ga je vprizorila Italija ter s tem nesramno prekršila določbe mednarodnega prava.
LIGA NARODOV
Liga narodov bo z vso odločnostjo nastopila proti angleško-francoskemu načrtu, ki nudi Mussolini-ju kontrolo nad dvema tretinama Abesinije.
Svet Lige narodov se bo sestal v sredo ter se ba-vil s to zadevo. Razpravljal bo tudi o abesinskem predlogu, naj se vrši posebna skupščina Lige.
V	noti, ki jo je poslala Abesinija, je rečeno: —• Predno abesinska vlada odgovori na ta predlog, nujno prosi, naj se takoj sestane skupščina Lige narodov ter naj se pri tej priliki vrši pred vsem svetom javna debata, v kateri bo imela vsaka Ligina članica besedo. Abesinska vlada ima dovolj britkih iz-Kušenj in vsledtega odločno protestira proti vsem tajnim pogajanjam.
ITALIJANI SE IZGOVARJAJO
Italijanska vlada očita Abesincem, da zlorabljajo znamenja Rdečega križa. Italijani imajo na razpolago fotografije mesta Dessye, iz katerih je jasno razvidno, da z rdečim križem označena poslopja niso bila bombardirana.
Italijani niso v Abesiniji napadli nobenega neutrjenega mesta. Obstreljevali so le utrdbe in pa kra-» je, v katerih je bilo koncentrirano abesinsko vojaštvo.
FAŠISTI ZADOVOLJNI
Italijani smatrajo za veliko Mussolinijevo zmago, ker je Liga narodov za nedoločen čas odgodila embargo na petrolej. Italijanskemu narodu ni bilo nikdar natančno povedano, kaj prav za prav zahteva Mussolini v Afriki.
Fašisti so zadovoljni in navdušeni, kajti 'mislijo; si: — Liga si je s svojimi sankcijami prizadevala ohromiti afriško vojno ter izbiti Mussoliniju oro-» že iz rok. Zdaj pa kar iznenada prihajata naj ugled-« nejši članici Lige, Anglija in Francija, ter nudity Italiji presenetljivo dosti.
Zadnja poročila iz Londona jih bodo pa britkoj
razočarala.	j
--------u—.—- -------—--■ «■ ■ ji
t
L sr 9
New York, Saturday, December 14, 1935
THE L.4 Ti G EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'd.
Owwma and Pnbllahaa Wj ■LOVBNIC PUBLISHING COMPANY
11 Oorporstbm)
President
L BeneClX Tnti.
PU« of
>SL J*
tlM corporation and ad Bfogh #f Manhattan,
O L A 8 NARODA" JWm af the Peaple)
of above officer«: New York City. N. I.
P#y. Except Sunday mad Holiday
MMnHMMMMttM $8.00
la poi lota WmMn*«ron $8.00 fa C*tfi lata .............mo
Za Now York aa celo leto	$7.00
Za pol leta ....................$8.80
Za Inoaemstro nodoMo	$7.00
Za pol lota....................fs^O
Subscription Yearly $0.00
Advertisement oil Agreement
"Olaa Naroda** lahaja vaahJ dan livemiH nedelj ta pramlfcoT.
j^ff bpe* podpira In osebnosti ce no prlobčujejo. Denar naj me blagovoli MWjAtl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss mnm tndl prejfinje blvallfiCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
•<GLAS NAKODA", 21« W. 18tb Street, New Yertc. N. 1. Telephone: CHelsaa 8—887$
f LIGA NARODOV V OZADJU
> ~~~~~~~~~~'
Za<nje dni poroča časopisje predvsem o Angliji, Fran. ciji in Italiji. O vodstvu, ki ga je prevzela Anglija, o vplivu, ki ga izvaja Francija in o stremljenjih Italije.
Liga narodov, ki je imela še nedavno odločilno besedo, je stopila skoro popolnoma v ozadje. Ali ,se bo še kdaj oživela? Ali bo njena beseda še kdaj vpoštevana?
Ko je prikipel spor meti Italijo in Abesinijo do viška, je Liga označila Italijo za napadalko.
Nato je uvedla ])roti Italiji sankcije ,katerim je pritrdilo enainpetdeset držav.
Liga je vztrajala na stališču, da je treba vojno končati ter da je treba napadalcu preprečiti izvedbo načrta.
Iznenada sta se pa pojavili Francija in Anglija ter izdelali mirovni načrt.
Angleški vnanji minister Hoare in francoski minis!r ^ki predsednik Laval sta sestavila kar na svojo pest mirovne predloge ter nista Lige niti za svet vprašala.
Naenkrat so se ostale članice Lige začele zavedati, da sta šli Francija in Italija nekoliko predaleč. Male države so se oglasile z odločilnimi protesti, boječ se, da bi nekega lepega dne ne postale plen politike francoskih in angleških diplomatov.
Protest je bil tako odločen ter je napravil v London in Parizu tako velik vtis, da je padlo francoskim in angleškim delegatom v Ženevi srce v hlače.
V imenu Anglije je povedal minister Eden svetu Li^e narodov, da mirovni predlogi niso definitivni in nedotakljivi ter da bo spregovorila o njih Liga zadnjo besedo.
Ce jih bo odobrila, bodo pač odobre«ni, če jih bo zavrgla, jih ne bosta Anglija in Francija ponovno spravljali na dan.
Eden je dostavil, da z veseljem pozdravlja vsako kritiko ter zatrdil, da Anglija ne bo priporočala nobenih mirovnih predlogov, ki bi ne bili za Abesinijo sprejemljivi.
Francoski ministrski predsednik je bil manj zgovoren. Dejal je le, da lirej>eni po miru, ki bi bil v skladu z določbami Lige narodov.
Nato so odgodili debate in odločitve do prihodnjega
tedna.
Medtem bodo pa male države Lige z Abesiniji vred iz postavljene močnemu političnemu pritisku.
Liga bo ta pritisk znala prenesti, zavedajoč se dejstva, da .sta na tehtnici svetovno zaupanje v njo in njen lastni obstoj.
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V IOOOSLAVIJO
$ 8.75________________Din.	100
$ 5.15 ................Din.	200
$ 7.25 ___________________Din.	300
$1145----Din. 500
$28.5$ _______Din. 1000
$47.$$__________Din. 2$$«
V ITALIJO
Za $ 0.25.................. lir 100
$ 18.20 .................... lir 200
$ 44.00 ______________ Lir 500
$ 87.50 -------------------- Ur 1000
$174.00 ----------------- Lir 2000
$200.00 ..................... Lir 3000
iii SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
fi t"plaMU vitjih DMkDTkot itorad uvedeno. bodU ▼ ttta&rjta ali Urah dovolj ajemo to bolje pocojo.
▼ AMBllKll DOLMUU
****•••••• 0 $.78
$10.85
• • • $16. ■

$41*25 $51*0
Prejemnik dobi t starem kraju Izplačilo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZYB&UJEMO PO CABL£ LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPKNY "GU* N»**3ft»
NKW YOB&. N. T.
OBEŠENEC NA JABLANI
MARIBOR, 29. nov. — Včeraj zjutraj so našli obešenega na jablani pred hišo 33-letnega viničarja Ivana Petka iz Voska pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Vzrok SRmoumora ni znan, pač pa je Petek od časa do časa zbujal vtis, da se mu omračuje um. Lani je bil zažgal Linin-gerjev hlev istotam ter je bil radi tega tudi obsojen pred mariborskim malim kazenskim senatom.
SMRTNA NESREČA DELAVCA
PODS ART. 300. nov. — V Kropi, kjer gradi banovina varnostno zidov je proti polzeli ju zemlje, je bil med drugimi zaposlen tudi 25-letni delavec France Luznar z Dobrave.
Veeraj dopoldne so razstre-.."ovali neko skalovje. Prvi naboj ni eksplodiral, zato je Luznar nanj nasul nov naboj ter ga prižgal. Po eksploziji st je približal mislec, da je vse v rodu. To pa je bilo zanj usodno. Vžgala se je namreč tudi vrvica spodnjega naboja in ves strel mu je bulinil v glavo in prsa. Nesrečni mladenič je bil na mestu mrtev.
UBOJ ZARADI PRE-U2ITKA
NOVO MESTO, 30. nov. — Pretekli teden je povabil ]>o-sestnik Repovž Ignacij iz Mal-kovcev pri Tržišču 73 letnega Livka Jožefa iz Skovca, naj pride k njemu po zgovorjeni užitek. Po danem naročilu se je stari Livk v resnici pripeljal na Repovžev dom, ki je bil nekoč njegova last. Pripeljal se jo v družbi Alojzija Livka. Repovž je oba došelca gosto-ljub-ao sprejel in povabil na kozarec vi nn.
V trenutku, ko je preužitkar spravljal v vrečo odmerjeno kašo, je Repovž iznenada potegnil iz žepa nož in ga zasadil ubogemu starčku, ki je bil sključen nad vrečo, v desno stran vrr.tu, kjer mu je napravil veliko rano. Prestrašenega T ivka. je takoj oblila kri. Na njegove obupne klic«1 je prihitel v hišo Alojzij Livk, ki je preprečil starčkovo usmrtitev. Km Mu po izvršenem dejanju so mokronoški orožniki Repovža prijeli in ga odvedli v zapor. Preužitkar Livk pa je bil pripeljan v bolnišnico. Kljub skrbni bolniški negi pa je nastopilo sastmpljenje, zaradi česar je l ivk umrl.
V DRAVO JE PADLA IN UTONILA
GORIŠNICA, 28. nov. — Te lili se je pripetila nedaleč ob Boria p»i Ptuju huda nesreča. 34-letna posestnikova hči Kuj-čeva Ana iz Gajevcev, občina Oorišnica, se je vračala proti večeru iz vinograda staršev v Za vrču in se mimogrede zgla-pjla v mlinu Ožingerja Franca p'-i borlskem mostu. (Vz kake pol ure se je poslovila od mlinarja in nadaljevala pot proti domu.
V mlinu so je takrat mudil posestnik Zamuda Ivan, ki je mladenko opozoril na nevarnost. Ponudil se ji, da ji bo svetil z lučjo in da naj gre z niim. .Ani pa se je mudilo domov in ni mogla čakati na u-<tre?.ljivega posestnika. Zato je «ama nadaljevala pot obložena s sodčkom, ki je držal tri litre vina, košaro jabolk in nire^.o za listje. Pot jo je vo-
iq^lllllllllllI'lll^AliililllllllllMllllt
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
d i In tik ob Dravi ni strugi. Vola pa je zaradi zadnjega nali-\ a precej narasla in bila zelo deroča. Spričo teme mladenka ni mogla dovolj paziti na iz-podiedeno pot, ki se ji je zdajci vdrla in mladenka je padla v globoko Dravo, iz katere se ni ' motjia rediti.
MRLIČ V POROČNEM VOZILU
ITALIJANSKE GOSPODARSKE SKRBI
ni
Za petdeset centov mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar.
Itali ja poskuša s skrajnimi napori ustvariti tak položaj, da i »i mogla uspešnejše prebresti neprijetne posledice sankcij.
Ya sankcije je odgovorila s protisankcijami, omejila kon-zum tujega blaga in nabavo si-rovin. Na drugi strani pa si močno prizadeva povečati zadostne množine deviz. Med poskusi, s katerimi hoče Italija dvigniti svoj izvoz, je treba zla-.-ti navesti izvoz svilenih izdelkov.
Svilarstvo lahko imenujemo italijansko narodno proizvodnjo. V svetovni proizvodnji siri.ve svile je Italija na tretjem mestu ir. ji po količini letne proizvodnje prednjačita edinole Kitajska in Japonska. Skoraj desetina vsega italijanskega prebivalstva je zaposlena v svi-iarstvu in industriji svile. To se v prvi vrsti množice malih kmetov, ki gojijo murvo in so >•: povsom posvetili tej panogi kmetske proizvodnje, ki jim prinaša ob dobrih letinah in u-godnem vremenu prav lepe dohodke. Pletilna svilena industrija pa preživlja leta zaradi padca izvoza silno prizadeti v svoji živijenski eksistenci. Ta p:1.dec izvoza svile iz Italije je pred vsem povzročila Japonska, ki i<> v svojem svilogojstvu in ind'istr'ji svile nenavadno izpopolnila svojo produkcijo in standardizirala svilene proizvode, ki jih meče na trg za mnogo n»žj« cene nego Ttalija. Na ta način je Japonska osvojila italijanske trge v tujini, zlasti trg v -Severni Ameriki. Amerika in Nemčija sta bili namreč do nedavna glavna kupca italijanske svile. V Nemčiji so več ne-tzo 70 pr »c. predelavali samo sirovo svilo iz Italije. Poleg japonske konkurence pa je usodno vplivala na obstoj domače produkcije italijanske svile zla-
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh »tvareh. V tied naše dolgoletne ekuinje Vam uamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato te eaupno obrnite na nas ea vsa pojasniI«.
Mi preekrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vee, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjege trenutka, ker predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea breepločna navodila in emootavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno vetm*n*
ŠLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street New York. N. Y.
CO.
sti produkci ja umetne svile, ki po vsem svetu nenavadno izpodriva pravo svilo. Leta 1930, je Italija izdelala fi.2 milijona kg sirove svile, toda leta 1934, samo Še 3.1 milijona kg, od katerih pa je izvozila le 1.9 milijona kg V letošnjem letu pa je od januarja do konca julija iz-lelala 2.1 milijona kg. Ta usodni padec proizvodnje je bil vzrok da italijanska vlada že ■d:ozi vsa zadnja leta poskuša z največjimi napori doseči v svojim svilarstvu rentabilnost in
večji izvoz.
V sedanji stiski sankcij pa je obrnila italijanska vlada še prav posebno pozornost na svoje svilarstvo. Z vsemi silami «kuša dvigniti izvoz in s tem povečati zalogo svojih deviz, ki jih potrebuje za nakup raznih d runih si rovi n, zlasti onih, ki so potrenne za nadaljno ahesin-sko vojno. V tem smislu je bil izdan zžikon, po katerem morajo biti do konca 1935 prodani vsi svileni izdelki (tkanine, žamet, nogavice, srajce, itd.), ki izhajajo iz lanskoletnega pridelka k"konov. V nasprotnem "lučaju bo vse te svilene izdelke vlado, zaplenila in lastnike rdškodovala s ceno, ki bo 10 proc. ni/.ja nego so cene na tr-žišč;h v New Yorku ill Yoko-hnmi.
Ta no**a italijanska bitka za takozvane "svilene devize" je reka j povsem novega v gospodarskem življenju. V prvi vrsti pa je dokaz prizadevanja, s katerim hoče italijanska vlada uveljaviti svoje zahteve. Vsekakor j" ta energija in gospodarsko prizadevanje nove Italije viden dokaz življenske si-
in ek -r.anzivnosti italijanskega naroda.
Precej neobičajen dogodek se' je pripetil te dni v Bukarešti. "Miss Bukarešta", lepotna kraljica rumunske prestolnice iz 1. 1933, bi se morala omoži-ti. Po dolgi izbiren os t i se je odločila za nekega odvetnika. Na stotine l judi je prišlo pred hišo njenega očeta, magistrat-nega un.dnika, da bi jo videli Še enkrit, preden se bo odpeljala p;ed altar.
Ob določeni uri je prispel s cvetlicami in venci okrašeni poročni avto. Ko je lepotica stopila ob roki svojega brata pred voz, so se pri tem hipoma odprla vratca in mlad človek v črni obleki, z rdečo vrtnico v gumbnici, je padel s smrtno bledim, strašno spačenim obrazom nevesti naravnost v naročje. Nevesta se je zgrudila z grozovitimi vzkrikoni poleg mrtvega na +ia.
Kikor so kmalu ugotovili, je bil mrtvi mladenič neki medici-nee. ki je bil v lepotico smrtno zaljubljen in je izvršil na dan njene poroke z drugim na ta način samomor s ciankalijem. Šoferja so aretirali, a prisega, da ne ve ničesar o stvari. S poreko ni bilo potem nič. Lepotica -»e hudo zbolela in bojo se, d:i s<i ji pod prividom mrliškega obraza njenega prejšnjega prijatelja omrači um.
SKAKALNI STOLPI
Skakanje s padalom je posta-I lo v Rusiji skoraj že narodni sport. Ni pretirano, če rečemo, <!a je v Rusiji okrog milijon mladih ljudi, ki so že skakali s padalom. Eno najučinkovitejših sredstev za razvoj in pospeševanje tega športa so ska-Lalni stolpi, postavljeni zdaj po vsem ozemlju širne Rusije. Najnovejši tipi teh stolpov so izpopolnjeni s tem, da so na platformi odkoder navdušena mladina skače, pritrjeni trupi letal tako, da ima skakalec popolno iluzijo, kakor da skače res iz letala.
Tudi v Franciji so spoznali velik pomen skakanja s padalom za vzgoji t ev poguma in hladnokrvnosti. Zato so poslali več častnikov v Rusijo, da bi ee seznanili s tehniko skokov s padalom in absolvirali tozadevne strokovne tečaje. Po po-vratku so postali ti častniki inštruktor i i v posebni šoli za skakanje s padali v Avignonu. Razen tega so bili pri Toulousu. Reif-isu. Avordu in Istresu postavljen' skakalni stolpi, na katerih se vežbajo mladi Francozi v skokih s padalom. Tehnika skakanja s padali, ki je tako presen e t ila inozemske vojaške strokovnjake na velikih manevrih v okolici Kijeva, je v Rusiji vzorna. Vse kaže, da se obeta moderni vojski na tem polju novo orožje.

NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH~SORODNI-KOV IN PRIJATELJEV V DOMOVIPjf KOT C E JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE
SLOVENIC PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YORK
V	Long Island City pri New Yorku, se je v četrtek završila nenavadna poroka.
Ženin, ki bo prihodnji teden obsojen na smrt zaradi umora, se je poročil s .svojo ljubico, ki bo po njegovi smrti rodila o-tioka.
Ko je sodnik opravil poro čno cerimonijo, se je nevesta, zjokala in vkliknila: — Stran, stran odtod.
—	Njeni želji so takoj *ugo dili.
Ljudje so res čudili. Čemu se je bilo treba fantu še ženiti, ker bo imel že tako ali tako dovolj trubla, ko bo moral
sesti na električni stol? ★
V	največji newyorski bolni-nišnici Medical Center je nek uslužbenec i>obesnel, ustrelil dva zdravnika, tretjega nevarno ranil. Nato je pa še sebi pognal kroglo v glavo.
Newyorski dnevniki so poročali o tem z debelimi črkami na prvi strani.
Kakor veste, je v dnevnem časopisju naslov poglavitna stvar.
Radovedneži sedejo naslovu na lini in kupijo časopis, pa če je poročilo kaj vredno ali ne.
Navzlic temu sem bil pa Lekoliko presenečen, ko sem čital naznanilo, tiskano s tri inče visokimi črkami: — 44V 4' M ec lieal Cen te r", naj več j i newyorski bolnišnici, je tekla kri."
★
Mar-ikdo je že stal pred vrati sreče in uspeha, pa ni
mogel najti ključavnice. ★
Hauptmanuova usoda je zapečatena. On še vedno upa, in njegovi zagovorniki pravijo, da imajo nove dokaze o njegovi nedolžnosti.
Težko bo kaj,težko.
Sodiščem morajo predstaviti človeka, ki je pisal izsilje-valna pi-nia; človeka, ki je napravil lestev; človeka, ki je sprejel od tir. ( ondona odkupnino, in človeka, ki je menjaval Lindberghove bankov-ce po newyorski okolici.
Pa tudi če t lobe tega človeka. mora llauptmann dokazati. da ni ničesar vedel o nameravani od ved bi.
V	državi New Jersey imajo postavo, ki pravi: Četudi je llauptmann tisto noč, ko je bil Lindberghu ugrabljen o-trok, spal t loma v svoji postelji, pa je vedel za ugrab-
ljenje, je sokriv zločina, in mora umreti na električnem stolu.
*
—	Jaz se pa s svojo ženo že dva meseca več ne prepiram, — je rekel dragi rojak.
—	Kako to 1 — so hoteli vedeti prijatelji.
—	Zato ne, ker sva že dva
meseca skregana.
*
Ko je hotel Mussolini pograbiti Dalmacijo, se je skliceval na dejstvo, da je bila v davnih časih rimska last.
—	Kar je bila nekoč rimska last, mora postati fašistična lastnina, — je Mussolini je vo geslo.
Pa se ozrimo nekoliko nazaj — dva tisoč let nazaj, v čas preti Kristusovim rojstvom. Takrat so rimske legije preromale dobršen del 5.ve-ta.
Če pravi Mussolini, da mora pripasti Dalmacija Italiji, ker so bili nekoč Rimljani v Dalmaciji, zamore z isto pravico zahtevati zase tudi London in Pariz, Monakovo, Dunaj, Carigrad, in Gibraltar.
Po vseli teh krajih so bili namreč Rimljani.
Nikdar pa ni stopila noga starorimskega vojaka na abe-sinska tla in nikdar ni bil noben Rimljan v Addis Ababi.
GLAS NARO DA"
New York, Saturday, December 14, 1935
THE LARGEST 8WVENE DAILY IN U. & &
E. ^ERTELSEN:
NEZGODA BREZ NEZGODE
Že od ranega jutra je neprestano deževalo. Opoldne je bilo v mestu še zmeraj vse kla-verno. Avtobusi in taksiji so imeli mnoga posla. Werner K'ulbij zi je želel, da bi večkrat ♦ako deževalo, ila bi kot šofer vsa i kal več zaslužil. Neprestano je vozil in je še dobil več ko navadno.
(V bo še za uro tako, si bo sme! privoščiti boljše kosilo. U-trujen je že bil. Dobro bi mu storilo malo odmora.
Precej prazno je bilo na postajališču, ko se je vrnil z avtom Pa so ga koj spet klicati. Pok'icali so ga iz neke vile po telefonu, odkoder naj bi bil nekoga peljal z bližnjo vaško cerkev. Brez dvoma bo to kaka poroka.
Rudbij se je jako dobre volje odpeljal. Prav bi mu prišla vožnja izven mesta. Čeprav bo cestn polna blata, pa bo le lepše vozili nemoteno na ravnost kakor pa se motoviliti po mestnih cestah. In če bo zares poroka, pot«*m bo moral pred cerkvijo ?akati; odpočil se bo in nato preiol, kot navadno pri porokah tad! dobro napitnino.
Ko se je ustavil pred vilo, je zatrobil in koj nato je stopil i7. vile mlad par. Gospod je razpel Itžnik in ga držal nad obema, ko sta stopala po kratki >>oti od vile do avta. Šele koj ee gospodična pristopila k avtu, je Rudbij videl njen obraz. To je bila Rigmor! Glavo
imela <k Ion j no, pa ga v dežju ni ? i i t i vMela Naglo je Rudbij ' zaloputnil vratica in skočil na svoj sedež za krmilom. Ni treba, da b« ga Rigmor spoznala in zvedela, da je šofer! Gospod je potrkat na šipo in zakli-cal: "Oh dveh moramo biti pri cerkvi. Pazite, da se pravočasno rripeljemo. Ondi se bom poročil."
"Prav," je odvrnil Rudbij, ne da bi se ozrl. Spravil je avto v tek. V ogledalcu pred seboj je videl par. Rigmor je imela utrujene poteze in je vsemu bolj sličila, ko kaki srečni nevesti. Prav nič se ni zani-mnlr. z m gospoda poleg sebe. Videti io, da so poroči brez vsakršne ljubezni. Pa niti oblečena ni kot nevesta.
Cesta je bila slaba, previdno bi bilo treba voziti. Toda — Rudbij je kar f šal z avtom. Saj mora pohiteti! ("V se zadenejo v drevo, kaj potem? Rigmor
»jo pač bolje spravljena, kakor šv- se bo poročila. Gospod je bil tako zoprn. Rigmor je bila predobra zanj.
Rudbij se je spominjal časov, ko sta si bila z Rigmoro dobra. Nikoli nista govorila o poroki. Sploh nista dosti govorila o svojih zasebnih zadevah. Rudbij je le toliko vedel o Rigmori, I a je bila brez staršev in se je preživljala z majhno zapuščino. Vendar io zmeraj upal, da se 1 o njuno prijateljstvo spremenilo v zakonsko zvezo. A nato je p riš"t dan, ko je moral prenehati s šolanjem. Sam vase
je zarrl in že dve leti se ni-rta videla.
Zdaj pa — spet je čutil do nje ko farih. Zaeno se je temu fuvstvu priineknil obup. ker se •io morala poročiti z drugim, ki j* bržkone ni nič zanj. To se ru sme zgoditi!
Pol poti so bili že prevozili. Xato so bili travniki krog in Kro?; in avto se je ustavil. Rudbij ;e skočil s sedeža in odprl pokrov nad motorjem. Deževne haplje so se na topli kovini spremenile v soparo. Naglo je zan:l pokrov in iskal orodje.
Ženin je potrkal na šipo.
"Zakaj stojimo?"
"Ker se je motor pokvaril," je odvrnil Rudbij. "A skušam ga popraviti."
Za Ii11» je pogledal kvišku in je videl, da ga je Rigmor spozna hi in da ni bila nič več tako ravnodušna. Nemirno in vprašujoče je zrla vanj. Vneto se je sklanjal nad motorjem in tu iii t i mpritrjeval vijake. Nič r.e ni zmenil za dež. Prava reč, če bo moker! Cim delj bodo stal" sredi ceste, tem več časa bo imela Rigmor, da se Še v zadnjem hipu premisli.
"Kako pa je?" je ženin nestrpno eprašal. "Prepozno bomo prišli v cerkev. Ali ni tu n obrne hiše, da bi telefoniral po kak dri:.t avto?"
"Nobene hiše ne vidim," je odvrnil Rudbij. "Saj tudi nisem še dognal, kje tiči napaka v motorju Me morate že pustiti. da vse preišče m."
T'da.i ie pri hrumel tovorni avto. Ženin je z razpetim dežnikom planil iz avta in skočil p'*ed tovorni avto, ki se je ustavil Kako se je Rudbij začudil, ko je v*del, da je ženin stopil na avto :n še vsedel zraven šoferja.
Ko se ie tovorni avto odpeljal
.je zaklical Rigmori: "Pridi za menoj, čim hitrejše moreš."
Veselo mu je pomahala. Nato je odprla vratica in vprašala osupljega Rudbija:
"No, Werner, kako bo?"
Stopil je k njej: "No, — in? Kaj se ik boš poročila z njim?"
"Jaz." Zasmejala se mu je. "Ne, ne! Poročil se bo z mlado deklico tam iz vasi, iz neke bogate rodbine. To je le moj bratranec, ki sem mu pomagala preurediti vilo za spreiem mlade neveste."
"Čudno, da te je kar takole pustil sredi ceste!"
"Prava reč, če pridem prepozno k poroki! A kako, da si zdaj — šofer?"
"Ko rni je oče umrl, ni kazalo ,?ruf;ače A kadar sem prost, !>e učim in nadaljujem študije na i.ni\ rrzi "
"Torej zato tako neskončno -lolgo ni®em ničesar slišala o tebi! Povej.pa zdaj: ali bo treba ves dan čakati tu na cesti?"
"Ne verjamem." Nasmehnil se je. "Namreč — motor ni prav nič pokvarjen. Hotel sem fe . . . mislil sem ..."
Oci so se ji sumljivo zables-tv'le, ko ie dejala: "Ali si mislil, i da <e bom z njim poročila?" j Prikimal je. Prijela ga je za I roko: "Dajva, peljiva se naprej. In ko se pripeljeva k cerkvi, pa si dobro oglej, kak-. n a je poroka! Saj veš, če se : oš k da i ti . . ."
"Misliš: če so bova midva kda.;?" jo je vprašal iskreno 111 vesr-lo. T11 ni mu odirovorila.
RUSI IN VODKA
Pred vo jno je bila vodka, kakor znano, prava ruska narodna pija-a. To ostro pijačo so tudi zelo izvažali v inostran-stvo Ko so boljševiki obvladali Rusijo, so vodko najprvo stroiro piepovedali, kakor alkoholne pijače sploh. Toda prebivalstvo se vodki ni hotelo odpovedati, nastale so neStevilne tajne žganjekuhe. Počasi je začel- v|ada pitje alkohola dovoljevati in vodko celo v lastni reži.;? izdelovati. Toda po novih receptih. Ta vladna vodka daleč zmostaja za nekdanjo pijačo in posledica je bila ta, da je ljudstvo polagoma izgubilo vesolje do nje. Tudi v instran-. tvo je ne izvažajo več, ker jo je začeio to samo fabricirati.
NOVO AMERIŠKO BOMBNO LETALO
MOi KI SE ZANAŠA NA VOJNO SREČO
Slika tega največjega bombnega letala je bila posneta na p redvečer Zahvalnega dne nad mestom Barkdale v Lou isiani. Na njem je prostora za več ton bomb.
V zadnjih tednih, zlasti pa zadnje ».'ni, je abesinski odpor postaja! vedno večji. Italijani so morali bojevati trde boje z Abes i nt>, ne da bi se jim bilo posrečilo spustiti se v večjo bitko. Abesinsko vojskovanje se še vedno drži starega načina, da odlaša odločitev, čeprav A-besmei porabijo vsako priliko, da ustavljajo in motijo sovražnikov pohod
Doslej so se na italijanski strani n orali bojevati le domači črni vojaki, in sicer z abesin-skimi č« tniki. Le ob sotočju rek Fafan in Džerer se je doslej bila prava bitka, katere so se na obeh straneh udeležile motorizirane čete. Toda tudi v tej bitki so na italijanski strani stali črni askari, medtem ko so se m. abesinski strani to pot bojevali že vojaško izvežbani vojaki. Toda abesinske glavne vojaške sile in jedro abesinske vojske še nikjer niso zadele ob bele italijanske,polke, vsled če-<nr se bojeviti italijanski ber--iljeri pHtožujejo, da doslej še niso imeli prilike streljati. Ker je vthovno poveljstvo sedaj prevzel maršal Badoglio, bodo kmalu t idi najbolj vročekrvni italijanski vojaki imeli priliko okušati sladkosti abesinskega vojskovanja.
Odstavljeni italijanski general De B0110 je bil mož, ki se ni z.\\iašal na bojno srečo, ampak je hladno in preudarno gradil na ssile in vojaške metode, katere -o se doslej v kolonijal-ni vojni še vedno dobro izkazale, četudi niso takoj pqkazale ^idnih uspehov. Maršal Badoglio pa je mož dragega kova in se zanaša predvsem na svojo bojno srečo. Zato se ne bo držal kakega sistematičnega vo-j?vanja, ampak bo skušal izkazati Si za slavnega vojskovodjo. Mussolini je poslal v Afriko najbolj slovečega itali-jan^keg.. vojskovodjo, ki naj mu jamči, da bo Italija doživela nagle in sijajne uspehe. ('e bo vojne"1 sreča — ki pa je povsod opoteča — postala Bado-!.rliu zvesta, ga bodo Italijani res lahko slavili.
Maršal Pietro Badoglio. mar-ciiese del Sabotino, je 64 let >tar Ko je dokončal tečaj na vojaški akademiji v Turinu, je 1. 1890 postal topniški poročnik.
deležil se je nesrečne italijanske vojne 1 1896 v Abesiniji ter se voieval tudi 1. 1911, in 1912 s Turki v Libiji. Leta 1916 je bil predčasno imenovan za generalnega majorja. S tem mu je bilo izrečeno odlikovanje, ker je s svojimi četami zavzel Sa-botin nad Gorico. Ob koncu vojne je bil vrhovni poveljnik itali|an?kih čet. Meseca novembra 1. 1818, je postal šef italijanskega generalnega štaba. Ko so prišli na oblast fašisti, je Badoglio postal italijanski poslanik v Braziliji, od koder se je vrnil 1. 1926, ter prevzel vodstvo generalnega štaba italijanske vojske. Leta 1929 je bil poslan za generalnega gu-verrerja v Libijo, kjer si je pridobil velikih zaslug, ko je to kolonijo takorekoč vnovič zavzel in jo pomiril. 25. julija leta 1929, je postal italijanski maršal. Ko se je 1. 1933 vnovič vrnil v domovino, je kot šef generalnega štaba prevzel velik lel odgovornosti za pripravljenost italijanske armado.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODBJ *Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
109
Mož je videl, da je izgubljen. Polastil -e ga je strah pred smrtjo in s slučajno še krepkej-šim občutom strah, da postane »plen "monat-tov" da ga odnesejo in vržejo v lazaret. I11 ko je ugibal, kako bi ušel tej strašni usodi, je čutil, da se mu misli mešajo in temnijo, čutil je, da se bliža trenutek, ko mu bo glava .služili! samo še toliko, kolikor bo zadostovalo, da se prepusti obupu. Zagrabil je zvonec ter ga šiloma stresel. Takoj se je prikazal Sivec, ki je stal na straži. Obstal je v določeni razdalji od postelje, pogledal pazljivo gospodarja ter .se prepričal, da je res, kar je snoči domneval.
"Sivec!" je dejal don Rodrigo ter mukoma sedel na postelji. "Ti si mi bil vedno zvest."
"Da. gospod."
"Vedno sem ti izkazoval dobrote."
"Po svoji dobrotljivosti...!"
"Tebi lahko zaupam...!"
"Vraga!"
"Slabo «e počutim, Sivec."
"Opazil sem že."
"f'e ozdravim, ti izkažem še več dobrot nego v preteklosti."
Sivec ni ničesar odgovoril in je čakal, kam meri ta uvod.
"Nočem se zanašati 11a nikogar razen na tebe," je povzel don Rodrigo. "Napravi mi u-slugo, Sivec."
"Ukazujte," je odvrnil ta z običajno rečeni-co na 0110 neobičajno.
"Ali veš, kje stanuje ranocelnik Chiodo?"
"Prav dobro vem."
"Ta je poštenjak, ki ne ovadi bolnikov, če ga dobro .plaeajo. Pojdi ponj; reci mu, da mu dam štiri, šest zlatov za obisk in tudi več, če bo več zahteval, toda pride naj takoj. I11 opravi stvar dobro, da nihče ne opazi."
"Dobro ste si izmislili," je rekel Sivec; — 4-grem in se takoj vrnem."
"Tuj, Sivec; daj nii prej malo vode. Tako me žge notri, da ne strpintf več."
"Ne, gos|w>d," je odvrnil Sivec, "ničesar brez zdravili' -»ya mnenja. To so svojeglav-iie I»olezui, n*-* .io izgubljati časa. Bodite mirni: v treh skokih se vrnem s (Miiodom "
RekŠi je odšel in priprl vrata. Don Rodrigo je zlezel zopet pod odejo, ga spremljal v domišljiji do Chiodove hiše. Štel korake in računal čas. Zdaj pa zdaj je spet pogledal svojo bulo,
loda brž je is studom okrenil glavo 11a drugo stran. Nenadoma začuje odaljen zvok, ki pa se mu zdi, da prihaja iz sob 111 ne s ceste. Posluša pazljivo; sliši še močnejši, večkrat ponavljajoči se zvok 111 obenem topotanje z nogami. Strašen dvom 11111 šine skozi možgane. Se. ue na postelji in posluša pazljiveje. V bližini sobi -se čuje zamolkel ropot kako/ od teže, ki ji obzirno položijo 11a tla; 011 vrže noge iz poste, Ije, kakor da hoče vstati, pogleda proti vratom/' vidi, kako se odpro, vidi, kako stopita predeuj in se 11111 bližata dve raztrgani in umazani rdeči obleki, dva neverniška obraza, skratka — dva "monatta"; vidi tudi pol obraza Sivca, ki se skriva za eno priprto durnieo in pogleduje skrivaj izza nje.
"Ah, nesramni izdajalec!... Proč, kanalja! Plavolasec! Karlček! Na pomoč! Umorijo me!" zavpije don Rodrigo, vtakne roko vzglav-je, išče pištolo, jo zagrabi in povleče ven. Toda ob njegovem prvem kriku sta se "monatta" v teku zagnala proti postelji. Urnejsi plane r.anj, preden more 011 kaj narediti, 11111 iztrga pištolo iz roke, jo vrže daleč stran, ga podere na posteljo, ga * I rži in vpije s spačenim izrazom jeze in zasmehovanja: "Ah, lopov! Proti monattoin! Proti služabnikom sodišča! Proti o-nim, ki vršijo dela usmiljenja !**
"Drži ga dobro, dokler ica ne odneseva," je dejal tovariš ter stopil k neki skrinji. V tem je vstopil tudi Sivec ter začel z onim razbijati ključavnico.
"Zločinec!" je zarjul don Rodrigo, ga pogle dal izpod onega, ki ura je držal, ter se skušal iz viti železnim rokam. "Dajta, da ubijem tega ne-sramneža," j«- dejal "monattonia"potem pa storita z menoj, kar hočeta."
Nato je začel na ves glas, ki ira je Še imel, klicati svoje ostale služabnike, toda zaman, kajti ostudni Sivec jih je z izmišljenimi ukazi gospodarja samega odposlal daleč -tran. preden je šel po "monatta" ter ju povabil na ta pohod, da si razdelijo plen.	(Dalje prihodnjič.)
Fotografije, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko po trpe, da dobimo novo zalogo iz domovine.
Knjigarna "G. N."
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1
IZ BAG ADA V STAMBUL
4 knjige, s Bilkami, 627 slnuii
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nacr
Cena ______________________1.50
KRIŽEM PO JUTBOVKM
4 knjige, 598 stnni. s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem t Mekko romal; Pri Čamarib; Med Jeztdi
Cena _____________________1.50
PO DIVJEM KITRDISTANU
4 knjige, 594 strani, s »Hfc—i«
Vsebina:
Amadija; Bes Iz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _________________1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča t soteski; Miridit; Ob Vardarju
SATAN IN ISHARIOT
It knjig, a slikami, 1744 Vsebina:'
Izseljenci; Turna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ........................3.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šlmen; Zaroka z zaprekami; V golob-njuku; Mohamedanski svetnik
Cena ---------------------1.50
WINTTOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem za padu; Za življenje; NSo-Či. lepa lndijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in ApaČi; Na
nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Komančlh; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Cena -------------AM
Ž U T I *
4 knjige, s slikami, 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot
Cena --------------LM
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
9LZB WZMJD219*
New York, Saturday, December 14, 1935
THE LARGEST SLOVENE ffAlLJ IN V3. 29.
GREHI OČETOV
W
'Roman v dveh zvezkilr
Za Glas Naroda priredil I. H.

16.
l>va dneva potečeta. Riliard, kateremu so zamolčali otro-okvo usodo, je ležal v hudi mrzlici, četudi poškodbe na levem pleču in na roki niso bile nevarne. Smrt otroka, ki ga je hotel rešiti, mu je rešila življenje. To mlado življenje, ko je bilo zdrobljeno, je obvarovalo njegove prsi pred smrtnim r vdarcem.
Ko se v jutru tretjega dne vrnemo z zadnjega, tihega pota ubogega otroka, se je Rihardovo stanje obrnilo na boljše.
Ostanem še en dan. Da Riharda ne razburjamo, smo mu zamolčali uro mojega odhoda. Ko je spal, sem se od njega tiho poslovil s srcem napolnjenim z željo, da bi prihodnje dni dosegel sreeo. Izpolnitev te želje sem videl v Ijuizinili očeh. Bila je pri njem, ko sem šel — v njenih rokah je bila Rihardo-va roka. Ona nesrečna ura je roke obeh prej sklenila, kot pa bi mogla storiti še tako pojasnjevalna in obžalujoča beseda.
Egon me spremi z vozom do postaje. In tedaj izvem od njega, kako je Luiza poizvedovala po otrokovem bivališču, in je očeta po dolgem boju pregovorila, da je otroka vzel v svojo hišo. Pred ljudmi je dekletce veljalo za siroto. In jI Je dala drugo ime, Jerica — da bi preprečila vsako govorico. Zdelo pa se mi je, da sem vedel za pravi vzrok. Dekletce je imelo isto ime kot mati.
Vse to sem moral z vprašanji -zvleči iz Egona. Vedno je hotel govoriti o čem drugem — vedno o Xesti. In pripoveduje mi kako si je v teh kratkih dnevih pridobila prijateljstvo vseh, pri njegovem očetu, Luizi in pri gospodu Lanzkem. Xesti ni mogel preliva liti, tako da mi ni bilo treba posebno ostrega razuma, da sem opazil, zakaj so mu bila usta tako Rplna. Slednjič pa mu srce stopi popolnoma na jezik in mi prizna, da se je takoj od prvega trenutka, ko je stopila Nesti v hišo, v njem zbudilo do nje globoko nagnjenje. Do sedaj je to zaupal samo še stricu, ki mu je obljubil, da Nesti ne bo nikdar pustil iz hiše. Sam pa je hotel iti v svet, da se nauči delati.
—	Veste, da imam dvojni vzrok, da ji nudim bodočnost in jo v življenju osrečim. In tudi sama je tako dobra, srčno dobra! Toda nekoliko strahu imam pred njo! — In pri tem vzdih ne. — Še ne ve, da sem jaz kriv vse žalosti, katero je moral njen oče prenašati. To ji moram enkrat povedati, pred-no ji odkrijem, kako rad jo imam. Kaj ne, da to moram? Saj Nesti že dalje časa poznate. Ali mislite, da bo odpustila in pozabila?'
Boječe, pa vendar zaupno mi gleda v oči. Toda nisem mu mogel reči: "Da, to upam!" Pravim mu samo:
—Želim vam to! In če potrebujeta kakega posredovalca in priprošnika, boste najboljšega, ki si ga morete noiskati, našli v Rihardu.
Ločiva se; Egon po tola žen in vesel, jaz z občutkom, kot bi po vsej žaloigri, ki sem jo doživel, pred menoj vstala pisana mask i rana glava iz zmede življenja.
Bilo je že popoldne, ko pridem v Monakovo. V sobi med kupom piseni najdem tudi tiskano karto: sporočilo o "popolnoma tiho izvršeni poroki" Martine sestre. Z grenkim nasmehom ogledujem list. Tako daleč sem že bil tedaj odtujen od *4 dobrega tovariša", da sem bil o družinskem slavi ju obveščen kot kak črevljar in krojač, medtem ko si še pred nekaj tedni kaj takega brez moje navzočnosti ne bi mogel misliti.
Zakaj taka pospešitev s poroko? Zakaj to slavlje tako tiho? Odgovor na ta vprašanja sem našel v časopisih zadnjih dni — odgovor, ki me je pri vseh grenkih občutkih, ki so napolnjevali moje srce, globoko prestrašil. Bral sem poročilo o večmesečnem dopustu, ki si ga je vzela Marta, da more svojo mater, čije zdravstveno stanje se je zelo poslabšalo, na jug.	J^^M	I
Gnalo me je k njej. Na pragu svoje sobe so zopet .obrnem in vržem klobuk od sebe. Nato pričnem pisati pismo, s katerim sem se hotel zahvaliti za poročno naznanilo in dodati še nekaj dolgoveznih voščil za srečo mladih poročencev. Že po nekaj vrsticah mi je srce pobegnilo s peresom. Po eni uri je že nastalo dolgo pismo, ki je hotelo pojasniti vse, kar je ležalo med menoj in Marto in ki sem ga skončal z najiskrenej-šimi željami, da bi bila srečna, mati pa da bi okrevala.
Naslednjega jutra pride odgovor:;
"Najboljši med dobrimi tovariši! Kako sem Ti hvaležna za Tvoje vrstice! V dno srca so me razveselile. In sedaj ne moreni razumeti, kako sem mogla Tvoje prijateljstvo tako napačno razumeti. Ako se komu kdaj izgubi srce, tedaj se včasih tudi pamet zmeša. Toda potreba mi jo je pomagala zopet najti. Pridi samo, pridi k nam! Danes moramo odpotovati in ne bi rada zapustila mesta, ne da bi Ti še enkrat stisnila roke. Tudi moja uboga mamica bi Te rada videla. Kaj ne, da prideš?	Marta."
List se mi trese v rokah. Zopet in zopet ga preberem. Nato pa pritisnem svoje ustnice na sladko ime. In zbežim iz sobe. K njej!
Najdem jo pri pisalni mizi, ki je bila pokrita s skrbno urejenimi listi. Nekaj časa si stojiva nasproti brez besed. In kako je bila bleda! In vendar kako lepa!
—	Marta! — Iztegnem roko proti njej.
Male ustnice se nekoliko stresejo, oči ji plavajo. Hoče se nasmehniti. Tedaj pa se vrže v moj objem in ihte položi obraz na moj vrat. Držim jo v objemu, gledam na rujave valove njenih las in sem se spomnil one ure, ko sem jo kot sedaj držal na svojih prsih — takrat na postaji v Berlinu.
—	Pojdiva! — pravi in se zravna in obriše oči. — Pojdi va k materi! In malo se l>oš premagoval, kaj ne? Ne po kaži ji, ako se boš prestrašil nad tem, kako izgleda!
Dahne v svoj robec in ga pritisne na oči. Nato greva, pred seboj, zleknjeno v kot divana, shujšano, z mrzlično žareči-pred seboj, zlenjeno v kot divana, shujšano, z mrzlično žareči-mi očmi, tedaj mi vendar polzi zona po hrbtu.
Z žalostnim nasmehom mi ponudi belo, shujšano roko, ki jo molče primem.
—	Dolgo se že nisva videla, — pravi, — in medtem se je mnogo premenilo. Kaj ne?
(Dalje prihodnjič.X
1936
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street
New York, N. Y.

SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 111 WBST 11th STKEKT NEW IOBK, M. I
ntiTi nam za cms voznih uirov, mm-ekrvacijo kabin, in pojasnila SA potovanje '

POLET NAD OGNJENIKOM
Iz Jugoslavije.
UBOJ MED GLEDALIŠKO PREDSTAVO
SRKMSKA MITROVICA, 29. nov. — Sodišče v Sreniski Mit-rovici razpravlja zaradi uboja učitelja meščanske šole v lloku, Vučvlje Baboliča. Ta učitelj je bil ubit letos konec maja med gledališko predstavo. Neka potujoča skupina gledaliških igralcev je uprizorila v lloku dramo 44Zadnji Zrinjski." U-čitelj Babolič je bil pijan in se je začel pred predstavo prepirati z drugimi gledalci. Vodja igralske skupine ga je z odra poz\al, naj miruje ter naposled pral: i n i l predstavo, dokler se azgraj-ič ne odstrani. Ko so skušali Baboliča z lepim in grdim spraviti iz dvorane, je izvlekel iz žepa samokres in tedaj so seveda navalili nanj.
Spopad je trajal le nekaj trenutkov, a Babolič je obležal na tleh in naslednji dan je umrl v bolnišnici zaradi nevarnih poškodb na glavi. Pred sodiščem se mora zagovarjati pet Iloča-nov, ki priznavajo, da se nasilnega Baboliča spravljali iz dvorane, pri tem pa odločno zatrjujejo, da ne vedo, kdo ga je pobiJ na tla. Razprava je bila odgodena, ker hoče sodišče zapisati tudi nekatere gledališke igralce, ki so tedaj nastopali, prebivajo pa sedaj v raznih krajih.
UBIJALEC JE SLEDIL SVOJI 2RTVIV GROB
VITBOVTCA. 29. nov. — V Mlokovičih blizu Vitrovitice je pred dn: vi, kakor znano gostilničar P. Jankovič z nožem u-,moril svojega upnika, indu-strijca Davida Sterna, ki je ranam podlegel v vitro viški bolnišnici. Sedaj pa je tam umrl tudi ubijalec. Ker se je Stern hranil in ker so na napadalca navalili tudi drugi, je dobil ta nekaj ran po glavi. Odpremiti <o ga morali v bolnišnico. Rane sicer niso bile nevarne, a mož je toliko duševno trpel zaradi-z!oč:na, izvršenega v bednost.i, da je zdaj umrl.
LOVEC BREZ ROK V BORBI Z VOLKOVI
B FAX i RAD. 29. nov. — Na vznožju planine Sokolovice so kmetje iz kuršumlijske okolice priredili lov na volkove. Med lovci je bil tudi šolski sluga Aleksander Ivanovič iz Beograda, ki je doma na dopustu za-rad: bolezni Desno roko nosi v pcvojili in tak je šel na lov. Ko ?o jo, ločen od tovarišev, po-pel na gorsko planoto, je videl, da prihaja iz gozda proti njemu 10 volkov. Stal je nekaj časa, kakor ukopan. Ni se mogel odločiti, ali naj strelja ali pa beži. Ko je pripravljal puško ce jo spomnil, da bi z ranjeno roko kaj t«»žko streljal, in začel je bežati. Volkovi so jo vdrl' Z'i njim in nesrečnež je kmalu a idel, da so ga obkolili. Klical jr- na pomoč tovariše, v največji nevarnosti pa je le dva krat zaporedoma ustrelil. Dva volka sta padla, ostali pa so se umikali. V istem času so prihiteli tudi drugi lovci.
NOVA NESREČA V KAMNOLOMU
ZAGREB, 29. nov. — Ni še iiiin«lo pet dni od nesreče v kamnolomu borskega rudnika, ori kateri je izgubil življenje delavec Spasič, njegov tovariš pa dobil nevarne poškodbe. Zdaj se je pripetila nova nesreča, ki je ogrožala življenje štirih delavcev. Ti delavci so kopali jaške in zasul jih je velik plaz kamenja in prsti. Ko še ni zaključena preiskava o nesreči pred petimi dnevi, je moralo državno tožilstvo v Zaje-čaru določiti novo komisijo, ki se bo bavila s to nesrečo.
UBOJ V RUDNIKU TREPCI
ZAGREB, 29. nov. — V pisarni rudnika Trepče je bilo izvršeno krvavo maščevanje. Odpuščeni delavec Ilija Neškovič iz nrke okoliške vasi je ustrelil rudniškega prometnega uprav-
nika Marka Jurjeviča, ki je bil doma iz Zagreba. Neškovič je i»il 19. t. m. odpuščen in je večkrat prosil Jurjeviča, da bi ga sprejel nazaj v službo. On dan j< spet stopil v pisarno kjer je !>il do opravkih tudi delavec Ši-monovič. Neškovič je zaklical: Srečno, gospod upravnik! In v istem hipu že potegnil revolver ter oddal pet strelov. Pred pisarno je stala grupa delavcev a se je atentator naglo preril skozi njo in zbežal. Bežal je kake :>> km daleč, potem pa so ga zajeli, ker so takoj po krvavem zločinu sirene rudnika alarmirale ves okoliš.
PROCES PROTI SLEPARJE-VIM POMAGAČEM
Četrti teden procesa proti so-irudnikom Staviskega se je začel z zasliševanjem prvih prič. Dva visoka uradnika francoske krimina'ne policije, Causin in Pachot sta izjavila, da sta že v letih 1930-31 opozorila državnega tožilca na zločinsko po-Cotjt Staviskega, ki je bil istoveten z Mr. Aleksandrom. Ti migljaj:, ki bi bili razkrili sle-parjevo početje dve leti prej kakor se je to zgodilo pozneje, pa nrso bili upoštevani. Finančni oddelek državnega tožilstva je zadevne listine položil od acta . . .
Na vprašanje predsednika obravnave, koga smatrata za povzročitelja tega skrivalnega postooka, sta oba uradnika izjavila, da menita, da je bil to sodni svetnik Prince, tisti mož, zaradi katerega je nastalo po aferi Staviskv v francoski javnosti velikansko razburjenje. Princejevo truplo so, kakor zrano, našli mrtvo vzdolž železniške proge blizu Dijona.
Izjava obeh uradnikov je na-pra\ ila v francoski javnosti velik vtis, ker smatrajo da je s tem ozadje smrti sodnega svetnika Pi inceja dokončno pojasnjeno. Vsa javnost se spričo *ega čuti olajšano,ne more pa razumeti, čemu ji niso tega sporočili poprej. S tem bi bili prihranili mnogo nepotrebnega razburjenja.
Skoro vsi listi so te dni za-• eležili mogočen izbruh 4200 m visokega vulkana Mauna Loa na Havajskih otokih, ki je deset ur nepretrgoma bruhal v zrak žareč o lavo, da se je razlivala po ognjen i kovem pobočju. Lava je pokrila skoro tri '"«4rt;ne ognjenikove okolice, kraja, ki ga imenujejo "Ognje-riW«. rata", potem pa je hotela v 10 kni širokem pasu proti do-''ni tako da je pobočje vulkana siičilo ogromni goreči ploskvi. Izbruh je bil tako silen, da je ogražal 150 naselbin domačinov. Baje je to največji izbruh tega ognjenika, kar jih pozna zgodovina. Prebivalci so se ga tako prestrašili, da so v množicah zap.iščali svoje domove in T ežali, da se rešijo pogini
1 Iti'X v Genoa
Ameriški reporter Edvard januarja: Morjrar; je porabil to priliko, j Majestic v chei da si ie iz letala ogledal narav- F4- j«"»«rJ«:
.	-cT-j* ,...,. ,	Bremen v Kremen
no dramo. A tise, ki jih jo do-.- jamiJirja:
bil v-a poletu, beleži sledeče:	Chainplain v Havre
T ..	29. januarja:
"Leteli smo severovzhodno
tik nad žrelom bruhajočega vulkana. Plameni, ki so sukljali . :z njega so nas slepili s svojo mogočno oranžno barvo. Zrak jo stresalo neprestano bobnenj«* Iz ogromnega vulkanskega lijaka so se zlivale mase lave, pomešane s kamenjem. Kakor dolge kače so švigali bliski na vse strani, lava pa si jo utirala pot skozi planinske prehode. Poleg glavnega žrela smo opaz'li še kakšnih 13 ali 14 raz-)i9. februarja pok, iz katerih je vrela ognjena !ava. Ko smo naposled zapustili prizorišče drame, jo b»l vulkan ovit v oblake dima in zveTdeu'h par. Zdelo so jo, da sega ta nenavaden steber naravnost do neba. Med mogoč-nnm prasketanjem so so užigali vedno novi plameni, vmes pa so grmelo erupcije. Grmenje in stresanjo zraka nas je spremljajo vso važnjo, dokler se nismo naposled spustili v Honolulu na tla."
28. decembra:
Conte tli Savoia v Genoa 2. januarja:
Majestic v Cherbourg o. januarja :
Bremen v Bremen Manhattan v Havre
4.	januarja : Cliainplnin v Havre
5.	januarja:
Aijuitania v Cliebuorg
10.	januarja:
Knropa v B remen
11.	januarja:
lie de France v Havre Vuh-anina v Trst 15. januarja:
Washington v Havre 18. januarja:
Ijifavclte v Havre
'herbourg
He de France v Havre 31. januarja:
2. februarja:
Conte di Savoia v Genua o. februarja:
Majestic v Cherbourg S. februarja: Ilex v Genoa 12. februa rja:
Washington v Havre Bremen v Bremen
14.	februarja:
Berengaria v Cherbourg
15.	februarja: Chainplain v Havre
Europa v Bremen 10. februarja:
Enropa v Bremen •JO. februarja :
Majestic v Cherbourg 21. februarja:
i le de France v Havre 20. februarja :
Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg 21). februarja:
Conte d i Savoia v Genoa
Ali ste že naročili SIo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — j Vreden je 50 centov.
VA2NO ZA
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno <U kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, drtt-ga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto m ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, ta to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnatx Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k~aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, kojin imena so tiskana z debelimi črkami ker to opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjfr je kaj na Ših rojakov naseljenih.
Ta
CALIFORNIA: Ban Francisco.
Jacob LausUa
COLORADO:
Pueblo, Peter OnUg, A. Safttf Walsenburg, M. J. Bay ok
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago. J. BevčlC. J. Lnkanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* In IlUnoU) Jfoliet, Mary Bamblch, Joseph ▼at
La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Avguštin North Chicago, Me Zeiew
KANSAS: Qtrard, Agnes Motnik Kansas City, Frank t^ar
MARYLAND:
Kltzmlller, Ft. Vodoplvec Steyer. J. Cene (sa Pesna. W. Va. In Md.)
MICHIGAN: Detroit,
MIWTVESOTA: Chisboim, Vran k GonSe Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hlbbln&. John Povie Virginia, Frank Hrvstlch
Montana:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Xasta
OHIO: Barberton, Frank Trohr Cleveland, Anton Bobek. Chaa. Kar linger, Jacob Resnlk, John Slsps'k
Girard. Anton N a pode
Lorain, Louis Bal ant, John fte
Warren, Mrs. S Racbai Youngstown. Anton KlkeU OREGON:
Oregon City, Ore., J. Kooiar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Cisridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« Exoort. Louis Sopaofli Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kastla Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polenta Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank BaUoch Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joaenh lovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank Aksfc Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Bock Springs, Loafs Taoekar Diamond viUe, Joe Boilch
Teak zastopnik lete potrdila n ns to, kater« Je prem, Tiitif»> .«Jt
UPRAVA "QLA8 NABORA"