r. Največji slovenski dnevnik v Združenih dristak Vetfa 2» rse leto - • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l ODA List islovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: COETLANDT 2876. Entered as Second Olast Matter, Septembw 21, 1903, at the Post Officc at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 39. — STEV. 39. - NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 15 1924. PETEK, 15. FEBRUARJA, 1924. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXH. V -- ■ ..... Posebna komisija je začela preiskovati vzroke, ki so do-vedli do prelivanja krvi. — V Pirmasens in sosednjih krajih je bilo aretiranih veliko število oseb. — General von Seeckt odstopil kot diktator Nemčije .— Ebert se mu je zahvalil za dosedanjo službo. Berlin, Nemčija, 14. februarja, — Poreiiska komisije .it- proglasila danes obsedno stanje v Pirmasens in sosednjih krajih, kjer so včeraj prebivalci pobili petdeset separatistov ter jih par sto ranili. Po šesti uri zvečer se ne sme noben prebivalec pojaviti na ulici. Komisija preiskuje tudi vzroke, ki so dovedli do kr-voprelitja. Brezdvoma bo zavalila vso odgovornost na prebivalstvo, dočim b#do separatisti oproščeni vsake krivde. Vsi mostovi, ki vodijo preko Rena, so zaprti javnemu prometu. Nemška obrambna policija se mora pokoriti francoskim vojaškim poveljem. V Pirmasens ter v bližini se nahajajočili mestih je bilo včeraj aretiranih več sto oseb. 'Aretiranei so obtoženi vstaje in umora. Amsterdam, Nizozmesko, 14. februarja. — Iz Pirmasens, Kaiserlautem in drugih pfalškiii mest poročajo, da se nemiri nadaljujejo in da bo najbrže še danes izbruhnila splošna vstaja^proti separatistom. Berlin, Nemčija, 14. februarja. — Z današnjem dnem ;,e končana vojaška diktatura, ki je bila proglašena po vsej Nemčiji lanskega leta zastran nemirov na Bavarskem, na Saškem in v Berlinu. Vojaški diktator general von Seeekt je prišel do prepričanja, da je diktatura nepotrebna ter je vložil svojo re-signaeijo, katero je predsednik Ebert sprejel ter se Seeektu prisrčno zahvalil za njegovo dosedanje delovanje. IZ ŽIVLJENJA UMORJENE IGRALKE LAWS0N Miss Lawson, lepa prejšnja igralka, katero so umorili v njenem stanovanju, se je baje hotela odpovedati razkošnem uživljenju na stroške bogatih prijateljev. SVOJO KUHARICO PREDSEDNIK COOLIDGE IN NJEGOVA ZENA. Pittsburški katoliški duhovnik jej ustrel i svojo kuharico. — Pra-j vi, da se je zgodila nesreča, a j oblasti so mnenja, da je blazen, i Xa majhnem pokopališču v Alva radu, Texas so v četrtek položili k večnemu počitku Lujizo Lawson katero so našli pretekli teden umorjeno v njenem razkošno opremljenem stanovanju na za pad ni 77. cesti v New Yorku. Skoro gotovo je da je ž njo pokopana tudi skrivno>t njenega tragičnega konca. Oblasti priznavajo da so se izgubili v pesku sledovi morilcev, katere so hotele prijeti vsaki trenutek. Število skrivnostnih merilnih slučajev, ki niso bili nikdar pojasnjeni, bo najbrž povečano za nadaljni slučaj. Inšpektor Coughlin je rekel, da je bil napredek pri zasledovanju morilcev Muss Lawson tako malenkosten, da je skoro izgubljeno upanje, da bi bilo mogoče poklicati morilce pred sodni stol. Rekel je, da je edina opora, katero ima policija, opis dveh mož, ki sta si pridobila vstop v stanovanje Miss Lawson, ko sta se izdala za ek-spresna uslužbenca, ki imata na* logo prinesti zaboj žganja v njeno s too van je. Nadalje ima policija opis različnega nakita umorjene in ta opis je podala neka nje-jia prijateljica. Nobena teh dveh opor, s katerima razpolaga policija, pa ni dovedla do identificiranja zločine^'. Brezui?pešen je bil tudi poskus, da se ugotovi, odkod je prišel obliž, prilepljen preko ustnic umorjene, ki je imela v usta sat lačen robec. Kot ničevo se je izkazalo tudi upanje da bo dovedla na sled morilcev majhna modra knjižica*, katero so našli v stanovanju umorjene in ki je vsebovala imena in naslove njenih prijateljev, večinoma bogatinov. Inšpektor Coughlin je rekel, da ne mečejo imena in naslovi v mali knjižici niti najmanjše luči na možne morilce deklice. Isto velja glede pisem, katera so našli v stanovanju -umorjene. Inšpektor je dostavil: je le domnevanje, človeka, ki sta prišla v stanova nje pod pretvezo, da hočeta do sta.-iti zaboj žganja. Prav tako lahko je tudi, da nista bila in da sta se poslužila tega le kot pretveze. • da prideta v stanovanje. Lahko so bili-to notorični zločinci, ki so natančno zasnovali načrt, kako priti v stanovanje. Iz pisem, katera ije zapustila umorjena deklica, je razvidno, da je imela. Lujiza Lawson prijatelja, ki je stal njenemu *rcu bližje kot vsi milijonarji. To je nelil mladi atlet. Thomas MeKee. ki biva sedaj v San Francisco. Iz pičeni je razvidno, da je bil mladi mož celo zaljubljen v Lujizo fn da je slednja vračala to nagnenje ter bila pripravljena poročiti se žnjim. Inšpektor se nagiba k na-ziranju. da se je Miss Lawson po. agoma naveličala buri km; a življenja v New Yorku in da je kot pametna deklica vedela, da ne more iti to tako naprej. Vedela je. da se bodo njeni milijonarski prijatelji v par letih porazgubili, ko bodo izginili njeni čari ter jc smatrala vsle-d tega za bolj pametno, če prijadra še pravočasno v varno pristanišče zakona. Nje»e prijateljice pa izjavljajo na drugi strani, da ni bila Lujiza taka lalikoživka. kot jo slikajo se-daj v listih. Pred desetimi leti je prišla v New York, da dokonča svoje muzikalne študije. Pijačo, katero je imela v svojem stanovanju, je bila namenjena le njenim gostom in ona sama ni nik dar ničesar pila. Takoj vsaj pravijo njene prijateljice. ja oba mlada svetu. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V ANOLUI. ..London, Anglija, 14. febr. — Dne 29. februarja bo predložena poslanski zibornici zakonska osno va, ki zahteva aktivno in pasivno volilno pravico za vse ženske, ki so dosegle stairost 21 let. GENERALNI INTEND ANT UMRL V BERLINU. Berlin, Nemčija, 14. febr. —• Tukaj je umrl generalni inten-dant berlinskega državnega gledališča dr. Karl Zeiss. . Rojen je bil leta 1871 ter je bil znan po svojih intendantskih zmožnostih po vsem kulturnem Pittsburgh, l»a . 4. februarja. Miss Ana McDonough. stara pet in štirideset let. kuharica in gospodinja v župniiču rimsko-kato-liške cerkve sv. Frančiška Ksa-verja, kjer je bila zaposlena že eelih pet iudvajset let. je bila danes popoldne ustreljena skozi srce ter je obležala na mestu mrtva, j Zvečer m> aretirali dolin J. lira ! dy-ja. ki je bil dvanajst let župnik cerkve tvr ga zaprli na Allegheny policijski postaji pod obdolžbo umora. Mis Margaret "MeDonough, stara dva in štirideset let. sestra žrtve, ki jc i udi udužbeua v žup-nišču ter liouert Shields, hišnik cerkve ui ; upn.šea, sta bila na licu luesia uo času streljanja ter sta bila pridržana kot materijal-ni priči. Miss Margaret McDooiougli jc povedala poslujočemu inšpektorju Kane na policijski postaji, da jc bila zapos&na v pritličju, ko je čula naenkra4 dva strela. Pohitela je v študijsko sobo očeta Grady-ja ter videla tam ležati svojo sestro na tleh. Poklicala je dr. Arnolds ki, je proglasil žensko mrtvo. Ko ga je zaslišal inšpektor Kane, je oče Grady priznal streljanje, a izrjavil, da je čilo slučajno, čeprav so našli dva prazna izstrelka v revolverju. Oče Grady je baje izpovedal, da se je mudil krog četrte ure popoldne v svoji študijstki sobi, ko je zapazil na svoji pisalni mizi 38-kaliberski revolver. Ko ga jc prijel, — je rekel, — je stopila sobo Miss MeDonough ter šla proti njemu. Ko je bila čisto blizu njega, se je revolver dvakrat sprožil. Tako blizu je stala kuharica, — je rekel, — da se j.e unela vsled strelov njena obleka, nakar jc kriče pohitela proti veži, kjer je padla na tla. Duhovnik je, — soglasno z njegovo lastno izjavo, — pohitel za njo ter pogasil plamen. Ena kroglja jc zadela Miss MeDonough v hrbet ter šla naprej skozi srce. Druga kroglja jc i>a ni zadela. Po završeni preiskavi jc inšpek-1 tor Kane izjavil, da je po njegovem mnenju jetnik duševno bolan ter dostavil, da so v zadnjem času krožila poročila o čudnem obnašanju očeta Grady-ja. Miss Margaret MeDonough j«-povedala policiji, da jc poklicala hišnika, Shieldsa in da je slednji le s težavo izvil orožje iz roke i;: roke župnika, čeprav ni slednji ogrožal niti hišnika, niti uje. POINCAREJU SO IZREKLI ZAUPNICO Vlada je izjavila v poslanski zbornici, da se okupacijo Ruhra izplača. — Poslanci so s precejšno večino preglasovali socijalistični predlog. — Ministrski svet zahteva takojšnjo rešitev davčne predloge. — Dohodki okupacije so znašali tisoč milijonov frankov. Pariz,»Francija. 14. februarja. — Poslanska zbornica jc danes znova izrekla zaupnico ministrskemu predsedniku Poincarejn. Vršilo se je namreč glasovanje glede tretjega člena davčne predloge. Za predlog je bilo oddanih 328 glasov, proti predlogu pa 217. Malo prej je poslanska zbornica porazila s precejšno večino predlog nekega socialističnega poslanca, ki je zahteval temeljito izpremenitev dotičnega člena. Ministrski predsednik Poincare ni bil osebno nastopil v zbornici, ker je bolan. Zastopal ga jc finančni minister Charles D. Lest eyrie, ki je rekel, da je ves vzrok si dan ji h finančnih tež koč dejstvo, ker Nemčija nikakor noče zadostiti plačilnim pogojem. V prvem letu so znašali stroški za okupacijo Poren ja »3,000,000 frankov, dočim jc bilo 1,000,000,000 frankov dohodkov. Okupacija se potemtakem izplača. Danes se je sestal ministrski svet k posebni seji ter sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da mora biti davčna predloga čimpreje mogoče sprejeta. m Dne 12. februarja se je niM.iu j-r<. ku ter je imel v klubu licwy < rskih rem je reke!. <> natjiueim Wa.shinjrtonu ter m n^o k:tz\ :>:k Cofdid.are v New Vor-b:iitkiri"v »* krivce. KONEC DIPLOMATICS OBRAVNAVA PROTI ZVEZ S HONDURAS JOSEPHU DIAMONDU Država tajnik Hughes je praki- Položaj za drugcga brata Ka nil diplomatične odnošaje z re- monci) tudi 100 UUDI ARETIRANIH V NAPOLJU. Napol j, Italija, 13. februarja. Sto ljudi je btfo aretiranih tukaj pod obtožbo, da so skušali nepo-stavno izseliti se v Mehiko preko Francije. Smatra se za vrjetno, da so bili ti ljudje v resnici naimenjcni \ Združene države, preko Mehike. VSTAfcl SE UMIKAJO. Mexico City, Mehika, 14. febr. Oenerl Escobar je sporočil, da so bili v&taši včeraj poraženi pri Palo Verde in da so se umaknili proti Penjsmillo. Escobar je bil ranjen. Poraženi vstaški oddelek se je r^zpršil na vre strani. publiko Honduras radi tamoš-njih revoucijonarnih zmed. Washington, 1». <\. 14. fehr. — Državni department je prekinil diplomatiene odnošaje med X državami ter vlado republike Honduras. Ta korak je bi! storjen, ker se tri politique t'akeije v llondnrasii niso mojrle z<*iliniii in skleniti dogovora, na temelju katorejra l-i bilo jn'»J> stapati v Hondurn>u o!» polnoei dne 31. januarja, ko se ni zazm;-movfdo veeine za nobeneira treb kandidatov za in-i-dseduiško m< -sto, niti za volišeiii. niti potoi;. kongresne akcije. Hundnr^ka i, stava ne določa nobenega sred stva za nadaljevanje ustavne vi;; de v takem slu vaj ti. Predsednik Gtiit'»rrrez je <1 t> daj naprej obvesti! ;inieriškej*:i poslanika, da namerava vzdržati de faeto vlado toliko č;isa. de. kler ne bo mogoče »rl»držati red nik volitev. Vlada v AVasliinjr tonu je privolila. a dva voditelja, ki nasprotnjejeta < Jmtornv.u. jr sta storila t'.-jra in v>;ik teli a. Honduras, iz Paname. »el ostalim križnim zaslišanjem je nadalje priznal, da je pričel imeti dvome glede identičnosti Jo-sej>ha Diamonda z enim teh dveli moških. Pomožni okrajni pravdnik Gallagher. ki zastopa obtožbo, je vprašal nato SiIkowitza.ee je imel ob času. ko je pokazal na Josepha Diamonda kot na enega bandita. kake dvome glede njegove identičnosti. nakar je priča odgovo-rial, da ni imela ob onem času niti najmanjšega dvoma in tudi od tedaj, naprej, ne. in šele v trenut- ku. ko je zagledala fotografijo. POLOŽAJ V HERRINU. Sodnik Cropsev, ki si na vse - mogoče načine prizadeva posp&- Marion, 111. 14. februarja. — siti obravnavo, je naprosil oboj Velika porota TVdliamson okraja stranki, naj izločita nepotrebna je dvignila 48 obtožb, ko je kon-vprašanja. ki so stranskega po- j Čala svojo preiskavo glede dejanj mena. Svoje odločitve je dajal z klanskega voditelja Younga. Šti-bliskovito naglico in odvetniki sojri in dvajset jetnikov, katere so se omejevali na vprašanja, ki sej pretekli teden aretirali v Ilerrimt tikajo važnih točk. \ radi sovdeležbe pri umoru Icon- __ _____j štablerja Eagle, vso danes tukaj ir- | pustili. Med jetniki je bil tudi NAD TISOČ LJUDI ARETIRA- ■TTalligaji, šerif Williamson okra- NIH V ST. LOUISU. Policija jc zadnje dni aretirala nad 1000 sumljivih elementov, med katerimi se je nahajalo tudi UO žensk. Par sto bcznic je racija /u p rl a. JAMES O GRADY NE BO POSLANIK V MOSKVI. London, Anglija. 14. febr — Danes je bilo določeno, da ne bo imenovan -Jas. O'CSrad.v angleškim poslanikom v Moskvi. Xaj-brže bo postal zunanji Minister. NEMŠKI POSLANIK BO ODSTOPIL. Washington, D. C., 14. febr. — Poslanik W iedfeldt se bo marca mesca vrnil v Nemčijo, kjer bo podal svojo demisijo ter se ne b-' več vrnil semkaj. ja. župan iz Hcrrina in več dru-gih. Ilerin je drugače po|>olnoma miren. Podpolkovnik Noona, ki poveljuje tukajšnim miličnim četam. je naprosil Younga. naj pit: sti doma svoji dve težki pištoli, kateri je do.sedaj vedno nosil ^ seboj. General Foreman dobil iz pogovorov z neprizadetim prebivalstvom utis. da je bil glavni vzrok nemirov ta. da so popolnoma neupravočeni ljudje vprizar-jali napade bi pogone na javne prostore ter se vdelcževali izvajanja postav. SMRT ANGLEŠKEGA LE. TALCA. Croydon, Anglija. 14. febr. — Polkovnik T ravers sc je ubil. ko je padel s svojim aeroplanora iz višine oOO čevljev. Pokojnik jc bil eden najbolj znanih angleških zra kopi ovce v. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naše bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po TiWiHtf conah: Dttnes so naša ceno alodočo: JUGOSLAVIJA Razpošilja na zadnje pofite In lrpLačnj-s "Požtnl črkovni zavod" In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beograda, Kranju. Celju. Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. 1000 Din....... $13.20 2000 Din....... $26.20 5000 Din. ...... $66 00 Pri nakazilih, ki tnaiajo manj kot «n tlaeC tfinarjav raSunlma »oaabaj IS centov za po itn I no In drug« atroika. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJX: Bazpofillja na zadnje pošto ln izplaSuJ« "Jadranska banka" ▼ Trato, Opatiji ln Zadro. 200 lir .. _____ $ 9.90 300 lir ........$14.55 ,500 lir........ $23.75 1000 lir ........ $46.50 Prt nakaxlllh."kl snaiajo manj kot SOf Ur raftunlma poaobol D» II aantor aa poitnlno In drus« atroika. Za poilljatve. hi prisegajo sneaek pel tiso« dinarjev ali po dva tlsoi lir dovoljujem« po mogotaoatl ie posebni popust. Vrednost dinarjem in liram oedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; lz tega razloga nam al mogoče podati natančni cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam doape poslani denar v roke. Glede Isplafil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tea listo. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FBAVK SAKSEB STATS BANK n Oertlandt Street Tei.s cortianst mm ~ Hew York, H. T. Glavno zastopništvo Jadjranske Bank. my - 1 ,.1; J .1 . . . -L .1 - ^.....llffi«"—^-*— •• GLAS NARODA, 15. FEBR 1924, "GLAS NARODA" (HOVKNI DAILY) FRANK SAKtKIt, Owned and Publish«* by Kovni« Pnbtahinj Oomp»nj CA Corporation) LOUIS BKNKOIK* Plač« of Srnino« of th« Corporation antf Addr«M«o of Mow* Offleoroi — Cortlandt —root. »rough of Manhattan. Now York City, N. V. "O L A « NARODA** (Vele« of the people) iMinrt K very P my Ex—pt ftmdeye mn* MoMdeye. Mm pot Zm » loto voljo list In Canade «... iota ... Ameriko ....... HjH I1J0 Zm New York at loio Iota .. Za pot lete ............... Za Inozemstvo mm oeM tat* Za pol leta ............... 9TJ* $TJO »ubtHptlon Yearly f6.0D Advertteement - on Apreemeot. "Qiao Narode'*' Izhaja veakl dan Irvromil nedelj In prexnikoo. OopUd broK podpisa la o*b«nostt ee oe prtobfiujejo. Denar naj M blacoroll po-po Money Order. Prt spremembi kraja tiaroCnlHwr. prosimo. A> N ■ tudi prejšnjo bllvailiCo nantal, da. bltrejo najdemo naslovnika. m Certlandt "O L A S N A R O O A" Borough of Msnhstttsn, New York, N. Y, Telephone: Cortlandt 2W _ "AMERIKANIZACIJA" •S'ewyoi>ki list 4'The New York World" je poslal po deželi svojega časnikarskega poročevalca, ki se je ustavil tukaj in taiil ter vsega skupaj prepotoval nad šest tisoč milj v namenu, tla se prepriča, kako je z zajjosenjein o-trok v tej deželi. Njegova preiskava je dognala naslednje: V Združenih državali dela v sedanjem času skoraj poldrugi milijon otrok, ki so stari od deset do petnajst let. Zaposleni so večjidel v industrijalnlh in trgovskih podjetjih. Dninarska dela opravlja tristo petdeset tisoč otrok, starih od deset do trinajst let. Od teh jih je nad 50,0CH zaposlenih v pletilnieali raznih nevernih in južnih držav. A" raznih premogovnikih je zaposlenih nad 7000 otrok. Koliko otrok pa opravlja doma suženjsko delo, se žal i? more dognati in se najbrž ne bo nikdar natančno dognalo. Otroci delajo doma brez državnega nadzorstva. Ti revčki so edinole pod nadzorstvom matere in očeta, ki jih vedno preganjata k delu, ker sama ne zaslužita dosti, da bi jih mogla preživeti. V državi Mississippi, kjer je zaposlenih skoraj četrtina otrok, jih je devet odstotkov, ki ne znajo niti čitati, niti pisati. V državi Alabaini je razmerje skoraj isto. Pripomniti je treba, da v teh dveh državah ni skoraj nobenega tujerodca, ampak je pretežna večina otrok domačinov. A' teh delih Združenih držav stanujejo pristni Ameri-kanei, ponosni na svoje pleme in pokolenje, ki nikogar bolj ne zaničujejo kot tujerodca. Te države, ki se ponašajo s pristnim amerikanizmom, pa ne dajo svojim sinovom in hčeram niti toliko prilike, da bi znali zapisati svoje ime. < lovek, ki se prišli sem iz najbolj nazadnjaških krajev Evrope, Azije in Afrike, mora znati čitati in pisati, če ne, ga pošljejo nazaj. dot o ve ameriške države pa vzgajajo svoje otroke v nevednosti. Namesto, da bi hodili v šolo, morajo opravljati v starosti petih, sednuh in desetih let fabriška dela. Tudi to je poglavje o amerikanizaciji. . . r Dopis. Greenwich, Conn., 13. febr. (Jreater New York jo v resnici mesto veselja in zabave, ne samo za Amcrrkanee iu druge narodnosti. auipak tudi Slovenci vemo, da le kratko življenjp na .qvrtu. L)a se ue nabere prevez gradiva /a celoletni dopis, naj oiueuim malo statistiko o prireditvah v teli »estih tednih letošnjega leta: (i. jan. Društvo Domovina, 15-lerniea, isyra "Legi.jcwiar.il''. ples. •JO. jaji. Xa 8. ee«r*ti v cerkveni dvorani, iirra 'Bele vrtnice*', ples. 2t>. jati. Slavce, v a inaškarada, 3. febr. Prof. Persliak g-odba, koncert, ples. 5. febr. Jugoslovanski klub. koaieert., violinski viTtuoe Zlatko Balokovie. 10. febr. Društvo sv. Jožefa, igra 4 Stari in mladi", ples. 16. febr. Napovedana predpust-na zabava. Slovenski kvartet, petje, ples. Društvo Domovina je s svojo slavnostjo 1 »letnice otvorrilo letošnjo vesel ičuo sezomo. Sodelovalo je pri si a vn ost i večina pevskih društev iz S-evr Yorka in Brook lyna. Ves pevski zbor Domovine pa «e je odel v »vatovsko oo da tudi Danica m hotela kar nič zaostajati za Domovino. Društvo Slavec pa jo bilo videti, da se l>ori ea svoj obstanek. Dasi ne več ravno mnogoštevilen v cboru, vendar v vntrajnosti mo©en bo tudi vnaprej delal čast §roje» m immn te d^ethtja Slovenski kvartet pa je hotel pokazati, da se ne ustraši nobenega. Ako naj sodimo po gromovi-teiu aplavzu občinstva iu biti nepristranski, Lo _res treba priznati kvartetu prvenstvo. Videlo so jo, da občinstvu naj-j bolj ug-aja v pesmi priprosto ter j ragločaio domače besedilo in ubra- I' ni frlasoA-i. Kako iu kdo so igrali igro "Le-gfkmarji'*, je omenjati tskoro ne-! potrebno, ker večina Slovencev I Greater New Yorka je bilo itak ; nawoorih. in ni bila obširna dvo-i rana češke Sokolovue prav nič j prevelika. Za siguren uspeh igre vam pa jamčijo itak že znana imena igralk kot Miss Martine, Pavlic, Zorman in Weith ter igralcev Maček, Ovca, Podboršek. Dolar, Krač, ljustik itd. 20. januarja so igrali v cerkveni dvorani na 8. cesti igro "Bele vrtnice". Pri Mrs. in Mr. Petku pa smo imeti isti večer na mizi velik šopek belih nageljnov, iskrečo rdečo kapljico ter dobre potice in še več drugih sladkosti. Vršila .se je namreč kritij a maie Pavelce Petek. H krstu smo se pripeljali malo kasneje kot je bilo napovedano. Gospod župnik pa so godrnjali proti -vsakemu posebej, da je bilo treba čakati Prepničal pa sem se osebno, da ni bilo ravno tako hudo, ker njih poaarnica je bila lapo g črka. podeg tega pa so tudi imeli ravno obisk. Po lcrstn pa so ddbJK v Vsako roko koverto in prazne gotovo ne. de v starem feraju so menda gospodje bolj po itasse Na domu rodbine Petek pa so med tem časom pripravi- gostijo kot za svatbo in ne krstijo Za boterco in botra je 'bil koncem mize posebno lepo okrašen prostor. Še celo kozarca obeh bila zvezana z daljšim trakom v slovenskih barvali. Lepo je bilo videti nad 70 let starega Mr. Anton Wilarja, me eta Mrs. Petek, v sredini svoje številne rodbine. Mož je prišel lansko loto iz starega kraja, kjer je bil v Logatcu dolgo vrsto let kot cerkovnik-, in organist, ter se je pri petju oni večer izkazal, da ima še vedno deber glas in posluh. Poleg tega pa je tudi še podu zdravega humorja ter mu nikdar ne zmaaij-ka oi'ignialnih starokrajskih dav-tipov. Rekel je, da bi že davnaj prišel v Ameriko, ko bi vedel, da bo imel tu pri ženi in odraslih o-t roe i h tako lepo in udobno življenje. 26. januarja je bila, kot znano, v češki fc>okolovni Slavčeva ma-škarada. To je menda v celem letu ena najbolj zafbaAmih veselic. Saj pa tudi na nobeni prireditvi ne pdkažtjo kakor ravno na tej. O boy! Občinstva m mask je bilo nuio-Lr<> več kakor prejšnja leta v mali dvorani Srbskega doma. Poleg lepili in obširnih prostorov v Soko- Raznoterosti Zrcalo staro 2000 let. V grofiji Midland na Angleškem so pred kratkim odkrili zanimivo arheološko najdbo. Pri raziskovanju nekega starega keltskega selišea se je našlo staro zrcalo. o katerem sodijo strokovnjaki, da je starejše od našega koledarja. Zrcalo pokriva neka navlaka. toda še sedaj se lahko vili. da j« zrcalo čilo nck?č prekrasen predmet. Največje *ežk<-če povzroča nova najdba s tem, da se ne more ugotoviti je zrcalo keltskega izvora ali če ga je prinesel na Angleško kakšen vojak Julija Cezarja. Isto t ako se seveda tudi ne da ugotoviti, če se je v zrcalu pred tisoč leti gledala kakšna keltska ali rimska lepotica . . . Tudi prepoved. Kralj Friderik Viljem L, strogi Hohenzollerec, je izdal novembra leta 1731 sledeči zakon: 44Mi Friderik Viljem, po božji milosti kralj pruski, naznjamo: Ker smo na našo nevoljo zapazili, da nosijo služkinje, kakor tudi čisto na- vadne ženske po mestih in po de-loanli je pa ljudstvu iztočna stran želi pa bodisi kristj;mke aii £di-tudi bolj priročna njc avilene ■ ice< krila ^ t. S februarja .le lula pm-edttev. kar ovka Jiai(> vollienj0 ma_ •fkt I^otuii o L*rr/v/l Kn L-i»r prof. Persliakove godbe, koarccrt in ples v lepih in krasno okrašenih prostorih Schwabeoi Ilall v Brooklyniu Kot mi je par prijateljev pripovedovalo, je bila prireditev zelo dobro obiskana in zabave ofbilo. 5. februarja pa je priredil Jugo-i 'm-anski klirb v International Institute koncerta Nastopil je kot častni gost jugoslovanski violinski virtues Z3afcko Balokovič. Kako je biLo tamt mi ni znano, a poročano tem je bilo že v Glasu Naroda. Poset k temu koncertu je bil le b d j za ta nobel. To se pravi, da je pripravljalni odbor razposlal vstopnice na zahtevo samo poznano zanesljivim ljudmi, to pa naj-bree iz upravičeno tehtnih vzro-ki>v. da ne pride kakor včasih na kako slovensko prireditev kak uež ter ves čas moti v ozadju dvorane. 10. februarja je priredilo društvo sv. Jožefa v dvorani na Montrose Ave. v Brooklyn'.! igro "Stari iii mladikatera je tudi prav lepo uspela. Kakor kaize, se ljudstvo za igre vedno bolj zanima, ker tudi pri liufakturo in je proti prejšnjim liarcdbam. Mi hočemo in ukazujemo, da po preteku šestih mesecev od objave našega ukaza, naj ne nosi veo nobena služkinja, kakor tudi navadna ženska svilenih jopic, kril in pentelj. Če se po tem določenem času še katero zasači v takih svilenih oblačilih, morajo se ji takoj oblačila sleči javno na cesti . . . Izdano a* Berlinu. — Friderik Viljem. Badi nedovoljenih "bančnih poslov" je bilo zatvorjeno neko denarno podjetje v Berlinu, ki je špekuliralo z odpravnino odpuščenih uradnikov. Prejšnje vloge je uporabljalo za visoko obrestovanje novim klijentom in je le na ta način krog nesrečneže v .Vedno bolj razširilo. Banka je obstojala samo iz dveh prostov, ki sta obenem služila v stanovanjske svrhe obeh lastnikov. Usoda nemške cesarske krone. Muenchener Augsburger Abend Zeitung poroča, da je prodala biv- tej so bili vsi sedeži zasedeni. Na-jša cesarica Žita dragocene kam-to seveda, kot. ponavadi, prosta* stare nemške cesarske krone, zabava in ples. Po igri sta prišla v dvorano dva mcična policista. Ne vem, ali »ta hotela izvohati, če se mogoče toči kaj po postavi prepovedanega, ali pa bi tudi oaiadva rada namcčiila ulia grla s čim boljšim kot samo pol procenta. Za soboto 16. februarja je pa že napovedal Slovenski kvartet pred-pustno zabavo v biivči liauchovi ki predstavlja čudež umetnosti enjstega veka, francoskim in švicarskim zlatarjem. Krono so prinesli 1. 1818 iz Regensburga na Dunaj in ker ni imel nihče do nje popolne pravice, si jo je prilastil avstrijski cesar. Ko je frankfurtr ski parlament ponudil cesarsko krono pruskem kralju, so Nemci zahtevali povratek krone. Vpra- dvorani na Irving Ave. v Brook- Sanje lastnine pa ni moglo biti te- lynu- Na pustno nedeljo, kot kaižc, bo pa ■trnki v Greater New Yorku kot včasih na Vrhniki od Oeimpuha do Matevžka bal v vsaki gostilni. Poleg teh in drugiii prireditev imainio pa v Ameriki še mnogo drugih praznikov. V soboto 9. februarja u. pr. smo praznovali moj rojstni dan pri bratrancu Martinu v New Yorku. Obhajali smo istega po vseh pravilih in postavah. Povabljencev* je bilo navzočih 13, vsi veseli in zabavni ljudje, tudi dobro znamenje sreče. Drugi dan 10. nedelja Poaide-Ijek 11. malo kaeenjamra. Torek 12. februarja pravnik, rojstni dan bivšega predsednika lineolna. Dane«. 13. febr., pa je ^letnica obstanka svoje avto obrti. Dnzgš teden 22. febr. bo pa zopet praznik, namreč rojstni dan prvega predsednika George Washington*. Pa naj še kdo reče, da nd tu v Ameriki lepa.- Same .veseiiee, zabave in prazniti. Vesele predipustne praznike v«em znancem. Jože Zetaic. Angleški - generalni končni t Mo- je poslal zunaj emu uradu v Lon* donu btzojavko o svojem potovanju po Psftatinatn. -dwe prari, da je narod proti* avtonomni vladi in da bi t* takoj upadla, če bi jo daj rešeno, ker se je Friderik ^'iljem branil zasesti prestol. Krona jc torej jr-stala v avstrijskih rokah i*i po revoluciji jo je odnesel Karel s i-eboj v Švico in na Ma-deiro. Koledarske zanimivosti. Malo ljudi menda ve. da novo stoletje nikoli ne začne v sredo, četrtek ali nedeljo. Mesec oktober začne vedno z istim dnem kakor januar: april z istim dnem kakor julij; december z Istim dnem kakor september. Februar, junij in avgust začno z istim dnem v tednu. Ta pravila pa ne veljajo za leta, ki imajo liho število -dni. torej tudi ne za leto 1924. Navadno, toda nepr est opno leto začne in se konča vedno z istim dnem tednu.. Koledar ji pa so si do zadnje podrobnosti enaki vsakih 28 let. | Peter Zgaga V poročilu čitam, da sta se danski kralj in kraljica izpreha-jala. Kraljica je zašla na tenak led, ki se je udat pod njo. Začela se je pogrezati in se do prsi po-greznila v ledeno vodo. Danski kralj, ki je vse to vi del, je prihitel ter jo rešil. Kaj tako lepega se že ni leta in leta čitalo o kakem kralju, in to je menda t ud edino dobro dejanje, kar so jih napravili kralji in cesarji v zadnjih letih * * * Ameriško časopisje jako oglaša neko liovoizdano knjigo o spolnem vprašanju. Pisana jej v poljuduem slogu ter nje njen namen pojasniti aine riški mladini namene in cilje življenja. „ j Je precej draga. Stane nekaj nad pet dolarjev. Toda, kot pravijo založniki, jo slabo prodajajo. Ameriški otroci, ki še niso stari ileset let, ponavadi nimajo petih dolarjev kar tako na razpolago. Za otroke nad desetimi, dvanajstimi ali štirinajstimi leti, so pa podatki, o spolnem vprašanju, ki jih knjiga navaja, že nekaj vsakdanjega in splošno znanega. • * # "Kdor prosi, zlata nosi", -pravi slovenski pregovor. Prokleto mora rojaku ži* trda presti, prodno prosi. In če že pride do tega, da mora prositi, proe-i dostojno. Je sicer med nami par nečastnih izjem, kot je nUprimer pater Kovertiea v Chicngi. toda izjeme še zdavnaj niso pravilo. Naši jugoslovanski bratje so pa v tem pogledu veliko radikalnejši. Tako na primer čitam jugoslovanski eirkular. izdan v Ameriki. ki se končuje takole: — Pročitaj ovo pom no in budi spremaai kad sabirač k tebi dodje. Podaj mu odma koliko si odredio i koliko ti sile dozvoljavaju. da ne gubrš vremena ti i on! * * * Naslednje poročilo objavljam brez vsakega komentarja: Italijanski kralj odlikoval Pašiča. Večerja na dvoru. Rim, 25. jan. (Izv.) Danes zvečer je Njega Veličanstvo kralj Viktod Emanuel sprejel v posebni avdienci min. predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninčiča na Kvirinalu. Po avdijen-ci je sledila na dvoru večerja. General Bodrero se je pripeljal pred Grand hotel ter posetil g. Pašiča ni g. dr. Ninčiča. Spremil ju je na Kvirinal ter ju pove-del v avdijeneo h kralju. Med av-dijenco je italijanski kralj izročil g. Pašieu svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom. Zunanjega ministra dr. Ninčiča je kralj odlikoval z lento reda sv. Mavrici j a. Ob 10. je bila na dvoru večerja, na katero so bili vabljeni g. Pašič s soprogo in hčerko, g. dr. Ninčič s soprogo, g. Mussoh-ni, člani vlade in šefi strokovnih komisij. • • * Lansko leto je bilo v Ameriki lineanih šestindvajset oseb. To majhno število je le vsled-tega mogoče, ker so se pravočasno poskrili govorniki, ki imajo navado s svojimi govori po štiri ali pet ur brez prestanka trapiti poslušalstvo. ]KOVA Stodeset milijonski ameriški narod se deli v dve polovici. Prva polovica nima skoraj nobenega apetita, pa strašno dosti Za zopetno uvedbe smrtne kazni za. jesti se je začelo gibanje med ljudstvom v Nemški Avstriji. To gibanje so povzročili grozni zlobni, ki se kot v drugih državah tudi tukaj precej pogosto ponavljajo. Zadnje dni je neki Izidor To-piter z idarsko kelo ubil v Ad-monttt' na zelo okruten način nekega Schaohnerja. V&Led odpravljene smrtne kasni je hotelo d j»d-stvo moVilea samo obsoditi in g« litteati. Varnostnim oblastem - se je težko posrečilo, da so odpeljeta lae*ilea la ni ljudstvo samo vrn-lo oUaffl>e. _ ^-.^^kJfei SugofilnUiUtHka Ustanovljena 1. 1898 KatnL 3(f&nnta Inkorponrana 1. 19l>; GLAVNI URAD v ELY, MINN 1 I ..J" Glavni odborniki: prwedntk: RUDOLF PKRDAN. 9SS E. 1SS St., Cl« v eland. CX Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« F earl At«., Loral«. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blasajnik: LOUIS CHAMPA, Box SCI, Ely, Minn. Blagajnik nelapla£anUi ■mrLnln: J OHM 1IOVIRN, 411 _ uth . Duluth. CM Qntt ■«■ aa Vrhovni stfravnlk: Dr. JOS. V. OP.AHEK, sot American Btata Tt^w^ BMt, Sixth At*., Plttabnrvhk Fa. Nadzorni orfbart ANTON CBABNTK, Room »I BakawaU BM|., »or Street*, Plttabur^h, Pa. MOHOR MLADIC, 1S34 W. 11 Street, Chicago, m. FRANK BKRARKC, 4S2S Waahlncton Straat. Damar, OaM. Porotni odbor. LEONARD SLABODNTK. Boa 4M, *ly, MJjm. GREGOR J. POREISTTA. 310 Stevenson Bid«.. PuyaUui, Wtak FRANK tO RICH, C217 Bt Clair Ave., devaland. O. Zdruiavaim odbori VALENTIN P1RC, 710 London Rd.. N. E., ClaralaaC & PAULINE ERMENC, S S3 Park Str., Milwaukee. Wla. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, OoK*. ANTON CE^ARC, (U Market Street. Waukegan. IIL — — Jednotlno ara dno (tuUo: "OUa Narote". . Vaa rtrarl tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarna »oftHjatr« aaj se pošiljajo na »lavnega tajnika. Vse prltotbe naj se poUUa n« »red-aednlka. porotnega odbora. Profinje aa sprejem novih ilanov la bolnllka •pričevala naj se poSllJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska. KatolIBka Jednota se priporoča vsesa Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor teli postati član te organizacije, naj se aglaal tajnika bUtnJega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrni U M" Ki- tajnika- Novo druStvo ee lahko vatanovl s S Clanl ali Članicami. Jugoslavia irredenta. Glagolske listine r') r.iva priea o istrski i>retcklosti. Utra je pclnu irl^irolskili l.Mtin. ki > ohranjene deloma že doma. ile-loma se nahajajo v Z:i«rivl)ii. Te listine dokazujejo, kateri narod j«' žive"! na istrskih tleh in kako jt-kulturnt> udejstvoval !/. Pazina je t hranjena ulagolsko lUtlna /. dne ~>. maja 1*JT">. iz 3U>venic iz leta 1 :<«).->. i/. L« vrana iz leta 14 H> in 1 .">!)."> Sli<-no i/, številnih drujrih krajev. (ilajro Kii-;usn. Najstarejša naša pdn*e!ia -ketuu odloku. Mož pričakuje za ta svoj korak ptiznuije in polivalo i>ri šolski (»blasti. 1/ llaeice poročajo, da starši ne in šiljajo slojih otrok v italijansko šolo. Italijanskemu u M tel ju. ki se steer zelo malo briga za > >-lo. i«» lo jako všeč. Dcmara vzgojj šolskih otrok. r!'i*žjuške "Novirt*"". ki v nastalo iz potrebe p» i izmerjen ju ja\-nega žlvljt»tija primorskih -Iiiir-1-"-love.nov k edinemu e'lju — -lira-n'tvi nas«"ja živ'ja in i»ošlen«"sii •o p:sebuo mnujro. ^le uvodnik, ki -e peC-a z vpraia-To s) pristni dokumenti, ki pri- n jt.,n> je n, >tal0 z znano Čenčajo o slovenskem življu v Istri, t jj;jwo p,M-.s-e. n .m-"n dalfč naokoli. THv.ti benr^ki 1.*- j y vprašanjem douuuV v i. na katere se Italijani tako nidij^, ,tV{tk^ tanaSnja šo kliwijejo. iiaž^jo le » no delni -tiski z;redih. tore.- ]>roti znanemu šol- a V/.-4 '.!• a \<>«i: i naš iuico-doven^ki /. velj v !;ultur- il o;urt. Dolžti'ljudstva j1. t*Mi večjo vnemo p ^večuj«1 -vej . i;-/f'Hlost domači- v/g:>ji. Kar !:• "•<■ zakriviti laš ki ^vita sku. ga srna, ker ste jo preveč mučili, paj _ mol.ajo prijaviti svoj doho-se je skončala radi vas. Toda, z dek> ako je njihov skupui ^isti menoj bo drugače. Meni ne boste dohodek tekom leta 1923 znašal vseli moza; če mi ne bo dovolj,'$20C0 ali več oziroma ako je nji. eden, si vzamem še. drugega. . . |hov surovi dohodek znašal preko * * * ;$5000. Dva tedna nato je tašča umrla,' To prijavo (return) mora vsak-zadeta od srčne kapi. Jzdihuila je do, ki je to dolžan storiti, vposla-po burili sceni s svojo drugo si- ti predložiti oblastim pred pol-naho. In mladi par je sedaj srečen.' nočjo dne 15. marca 1924. Davčna Izidor nosi svojo ženo na rokah in*oblast je razposlala vsem osebam, kadar nanese prilika., ji govori: J ki so lani vložile svojo prijavo, — Nevrjetno, kako si postala predpisano tiskovino, ki naj slu-podobna Klari! Včasih se mi celo za prijavo. Kdo pa ni te tisko-zdi, da se je ona vrnila. . . . yine prejel, mu je dolžnost, da se ■sam pobriga za isto. Tiskovine je dobiti v davčnem uradu (Colector of Internal Revenue) ali v podružnicah tega u-rada. Osebe, katerih dohodek obstoja iz plač ali mezd in ni znašal čez $5000 iz vseli vi^ov, morajo pora-Pttstolovš&na češkega župnika z biti za svojo prijavo tiskovino i- PRIJAVE ZA DOHODNINSKI DAVEK. bivšia vojakov za službo tekom vojne, kompenzacije za bivše vojake in sploh vsi zneski, prejeti na podlagi zakonov o War Risk Insurance in Vocational Rehabilitation. Teh dohodkov ni treba navesti v prijavi. Cisti dohodek pomen ja surovi, t. j. celokupni dohodek manj nekaterih izrecno dovoljenih odbitkov radi poslovnih stroškov, zjrub, neiztirljivih dolgov, pristojbin, prispevkov k nekaterim organizacijam itd. Kdor živi od plače ali mezd, bo imel kaj malo sitnosti pri izračunan ju čistega dohodka. Pri njem je navadno surovi in čisti dohodek ista stvar. Druga stvar je z trgovcem. Od čistega dohodka treba odšteti takozvane osebne odbitke ali oprostnine (personal exemption). Samec naj odbije $1000. zakonski (t. j. mož in žena, ki živita skupaj) p-i naj odbijejo $2500. Ako je čisti dohodek znašal $5000 ali več, znaša osebna oprostnina za zakonske le $200. Razun tega ima davkoplačevalec pravico od odbitkov za odvisne osebe (credit for depen- . .---------- ---------- dents) ;»t. j. za vsako osebo, ki ni- Žd° .SC ni javi ves dohodek vse družine. Oprostnine v takem slučaju bi znašale $3300, skupni dohodek pa $2400. Dosledno taka družina ne bo plačala nikakega davka, pač pa mora vložiti prijavo, ker je -.kupni dohodek znašal čez $2000. Na vse oprostinine in odbtike državljani in tukaj nastanjeni ino-zemci. Vsak inozemee, ki živi v Združenih Državah in ki ui sem prišel le na kratek obisk, se smatra za nastanjenega inozemea. kar se tiče davčne dolžnosti, in ima iste davčne dolžnosti in oprostnine. kakor ameriški državljan. Njegov dohodek, naj izvira iz Zdru- Kako čudno! Pl-i nas se smatra pretepaštvo za nekaj povsem vsakdanjega in naravnega! Nikomur ue pride na um. da bi ustanovil organizacijo proti pretepačem. Ne tako tukaj v Ameriki. Amerika jc dežela kuriozitet, pa se je izkazala tudi v organizaciji proti pretepaštvu. Ustanovilo se je namreč društvu sodnikov, profesorjev, zdravnikov, učiteljev, umetnikov. brez dovoljenj«. Naključilo pa se je, d» je Žermena nekoč brskala po omari ter našla v njej sliko lepe mlade, belo oble«"enc žene. — Ko je to? — je vprašala moža. — Klara, moja prva žena. — je Ogovoril Izidor. — Kako lepa je bila! — je dejala Žermena. Dolgo jo je opazovala, kakor bi bila očarana od njene lepote. Gledala je njeno sliko, kakor gleda otrok, igračo v bogati izložbi. Nato*-se jc. obrnila k svojemu možu z besedami: — Zelo je morala trpeti Kdo jo jc mudile ; Izidor je odgovoril: — Jas ae ne. Če ji je kdo prizadejal kakšne muke, je bila-to ma moja mati. Ona jo je preganjala. ,. „ Žermena je povesila. glavo ter začela Izidora izpraševati vsakovrstne reči iz življenja njegove prve žene. Klara .je bila meščansko dekle; ki je odraslo, v samostanu. Bila jej otBok brez roditeljev. Teta, ki j«i skrbela z« nja, se-je pozneje po4 ročila z bogatim posestnikom. . . , — Tako torej t j* d* jalaj^er-mena in nadaljevala ▼ mislih: tOa* raij*r#iv«ia T i^i ^ in tisto* a^etaakot ja* In,kakor jajfri bila, tudi nj*j neizmerno tcfflto. . j |k vprašanj, na katera treba odgovoriti. Mesto iz šestih strani ta tisko-Župnik v Kremižu na« Češkem j vina vsebuje sedaj le eno stran, si je izbral vesele dekle, da bi mu^Kakor rečeno, ta enostavna prija-poinagala nositi težki jarem celi- va velja za vse one, katerih doho-bata. Bila je 17 let siara, vesela in dek je v glavnem obstojal iz plaČ< Se je rada smejala. Da je bila ži-j in mezd in je znašal manj od dovske vere, to ni ničesar oviralo,!$5000. Vsi oni pa, katerih doho-kajti imela je toliko dobrih last-jdek je izviral iz trgovine ali svo-nosti, da ta nedostatek ni prišel vzhodnega pokliea, poljedelstva pro-poštev. Gospodična Lucija, ki jo daje nepremičnim ali iz najemnin, je gospod župnik izdajal za svojo morajo brez ozira na svoto doliod-varovanko, mu je tdedila v samoto, ka napraviti svojo prijavo na tisko- on pa ji je za to igral na klavir. In bila je veselo na fari, petje in smeh, prihajali so v župnišee tudi "gospodje" iz soseščine in dolgo v noč se je plesalo in smejalo. Nenadoma pa se je oglasil Lueijin oSe, pek v pruski Šleziji, in prosil -oblast, • naj da pripeljati s urad- vini 1040. To tiskovino morajo izpolniti vse one osebe, ki so iz (nega ali drugega vira zaslužile čez $5000. Poprej je ta tiskovina veljala samo za to zadnjo vrsto davkoplačevalcev. Kadar se prijavi dohodek, treba navesti ves surovi dohodek. To nim spremstvom njegovo- hčerko se pravi, ireaa navesti vsako svo-doraov, odkoder je skrivaj uSa. to, ki jo je dotičnik prejel iz ene-Orožništvo je obiskalo gospoda ga ali drugega vira tekom leta žnpnika in lepo Lucijo ter. ugoto- 1923. To vključuje plače in mez-vilo. da se nahaja dekle v,češki de, zaslužke iz trgovine, poklica, republiki brez uradnega dovolje- nepremičninskih poslov in najem- nja in brez očetove vednosti. Zato je odpeljalo dekiico na povelj-ništvo. Gospod župnik je šel za njo nin, obresti Jia bančnih vlogah, dividend v gotovini, vrednostnih par pirjev in sploh iz vseh virov, ki in izprosil dovoljenje, da sme še'niso izrecno oproščeni od davka, as dve uri na faro. Dal je častne j Nekateri dohodki so davka prosti, besedo, da pripelje deklico čez j kot na pr. posmrtnine, plačane od dve uri k vlaku, s katerim so jo zavarovalnih družb po smrti zahoteli odpraviti domov. Toda dek-J varovanca, svote prejete kot od-{ice ob določeni uri ni bilo. Ž^p-lškodnine za slučaj bolezni ali ne-pjk jo je, zatajil. kakor sv. Peteriali kot odškodnine na podja-IRrbtnsa. Orožniki pa so le iskali, gi delavskega kompenzacijskega našli Židinjo v ittpnii v starem kraju, sme torej odbiti sa-se-le $1000 (ne 93500). Ako pa ima otroke in tfrngo. odvisne osebe, sme pa od-a vsako: izmed njih, IZPLAčlLAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — more liplačstl dolarje ls potnikom t Ameriko proti predloBM od ameriškega konzula, potrjenega pot-nega lista ln ne več kot protivrednost Od 3,000. — frankov, to je sedaj približno $140.— Ml enega potnika. V slučaju, da naslovljenec as ls-plsaio dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nszsj sil cam ps os noro naroči Izplačati nakazani znesek t dinarjih.' Nadalje ae nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poilljatl Saks v Jugoslavijo. Bploino aneajs ▼Lada, da ss laki, ki ss glass os dolarje, tudi ▼ dolarjih lzpUCajo, kar pa ni res, ker, kot te zgoraj omenjeno, je v Jogo-Elavlji od vlade ped kaznijo prepovedano izplačevati dolarja: Tudi poSIljajo mnogi navadna ameriške Čeke ▼ donorlno. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker ao banks oddaljena ta laplsčajo take čeka t dinarjih Bela potem, ko dobe is Amerika potrdilo, da ao jim bin odobreni. Onim, ki stanujejo na dsiSU la as potujejo v Ameriko, js najbolje posojati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri ae jim izplačajo aadnjt pošt* %rea neprillk. Todl ss asbsvo potnega lista (pesa) je najprlpramejs dinarja. Daklsr namreč potal Ust ni potrjen od ne mois potnik dvigniti dolarjev. listine ta potal Ust tsHs ▼ ItftUJit* as veljavne po » sem dragsčM odzsd-be ter lsbkn Izplačamo dolarja komor ds psUatesga iwrti da js ps namenjen denar ls ss potovanj* je na nakaznici označiti- vidno; Izplačati le,' ako naslovnik potuje. Vsled BaraSEojetnt mntkm m jwieMU pet- i inHsHis 't^' Za IsUsflis ds 928. ■ po 71 esafeor; od pO «*. Is ps ■ saaS tisrjs. m KOLEDAR za leto 1924 BT STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "G LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York VSEH TEH 26 DRAGOCENIH PREDMETOV VREDNIH $25.00 samo za $9.95* RANLSAKSER STATE JAMK Poglejte sliko in saiui i»ret-fiiitt' vrednost VSKH TKI1 -ti I»ItA«iOCKNIH PREI>METOV. katere nudimo skoraj zastonj. Xol»ena »Irnjra tvrdka ne nior*-nuditi kaj takega, kajti uii sami d<»l>ivanu» naravnost iz tovarn ter ua l-rcnlajamo bi-r časomer. čopi.'-žit britje, 4) žt-pna varnostna britev. 5) skrivnostna ključavnica, katero samo tisr-lahko odpre, ki pozna tajnost. 6) ustnik za 'cigarete. 7> pozlačena, verižieii, S> p:ir lepih zapestnih gumbov. 1») fountain pen. 10) kravat na zaponka. 11) zložljiv«- žepi,.-škarje, 12) žepna oprema: nož, žlica in vilice v enem, jako pratkično za [>otovanja, piknike. izl<-te itd., vredno $3.'>0, 13) pipa. 14) žepni nož, IT«) sirižilc-t- 1:ls. \-r<-(»..-". V3.00, 16) odpiralec pisem, IT) pateskop s slikami, skozi kater» pa l;ihko vidite v.-.-tako cisto in naravno kot živo. 18) knjiga za račune. 1'.') e.vratna igla. -0) pozi.t • i; pečatni prstan, 21) glavnik, 22) pozlačena igla za ščitnik, 2") denarnica. 21) ženska ovratnica, 25) operno kukalo, vredno $2.I>0. in 26) «-pu. priprava, sestoječai. iz jiiU-Ijastega ročaja, v katero se lahko pritrdi 5 orodij, ki so v ročaju, namreč: ser« a-dniiver, reamer, sveder, šilo in corkscrew. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ: izr.-žit«- samo t;t in n.i ni.rn jtoSljite s 50 centi za poštne in pošiljalne. stroške, za blagu pa plačate 59.95 ii;l sv -jem domu. Hitite -ter poSljite naročilo ta"koj. GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N. Kedzie Avenue Dept. 556.'{ (image. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z napeti kako postati ameriški dr jžavljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prri del: GLASOSLOVJ1L _____ Drugi del: OBLIKOSLOVJI}, 5 Tretji del: VAJE. Četrti dels POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN2 (Nadaljevanje.) — Da, neovrgljiv. In bas ta sklep mi je vlil dovolj poguma, da >eui prUei sem. Ilotel sem vas obvestiti ter vas prositi odpuščanja. Vem, da ste bili zadovoljni, če bi se .poročil z Roberto. Ona mi jc večkrat pravila o tem. Pomagali ste ji pripravljati balo, kapelo ste dali okrasiti. Srečni iu zadovoljni bi bili, če bi postala Roberta moja žena. Ker vas nisem hotel žaliti, sem toliko časa odlašal. Utihnil je ter se zagledal v tla. i ^jJ? Po dolgem duševnem boju je vprašala Katarinea: * » — Kaj pa gad ' Ali se vam grad ne smili? I — - Seveda se mi smili — jc odvrnil, in solze so se mu pojavile v očeh. Ljubezen do tega koščka zemlje bo umrla šele z mojo smrtjo. — Če res ljubite ta kraj, se morate poročiti z Roberto — jc rekla Katarinea odločno. — Saj vendar veste, da sta grad in posestvo Robcrtma last. — To vem — je odvrnil Albert ter se žalostno nasmehnil. —. S tem bom pa najbolj dokazal, da se ji enkrat za vselej odpovedujem. Ali mislile, da bi ne dvomil, če bi bilo mogoče na kak drugi način i — Gospod Albert — jc dokazovala Katarinea ter zaprla oči — strahovito ste se izpremenili, ker nočete Roberte. Uganili ste, da sem se jaz jako zanimala za poroko. Vedela, sem namreč, da vas žalosti izguba gradu, in v.sled tega sem bila vsa. srečna ob misli da boste v njem zadovoljno živeli s .svojo mlado že no. Istotako mi j« sedaj zelo nerodno, ker bo morala sedaj stanovati v njem gospodična Roberta brez vas. Gotovo se je moralo !kaj čudnega pripe t iti izza časa, ko ste odšli v Nantes. Takrat ob slovesu ste jo še vro če ljubili. Ze takrat sem jo ljubil dosti manj — je priznal Albert. — V Nantesu ste se pa zagledali v kako drugo mlado deklico, ki vam je vzela srce ? — Motite se, gospodična, ne v Nantesu. — Torej kje drugje? — Kje drugje? To je lahko mogoče — je zajeeal Albert. Katarinea bi skoraj omahnila nazaj. Nekaj bLaženega jo je \v preleteilo. Rada bi molčala, toda tajna sila ji je ukazala govoriti Skoraj nehote se je odpravila proti cvetličnjaku, obstala je ob na polzvciielem grmu ter vprašala : — Kdo pa je ta mlada deklica, gospod Albert? Ali mi hočett povedati? ' — Ne. Vam še stokrat manj kot pa komu drugemu. — je rekt?! odločno. — Meni manj kot komu drugemu? In zali u.j ? AU nisva pri ji-tel j a : — Da — je priznal ter jo prijel nehote za roko. O ta roka. K< jo je čutila v njegovi, je Katarinea vzdilinila. 'kot da bi bilo dani. njeni duši največje zadoščenje. Z jasnim pogledom se je ozrla v Alberta. S tem pogledom ga ji-hotela osrečiti, da bi ji menoval ime mladega dekleta. — Odpustite - je zamrmral — uganili ste. — Vas ljubim. — Tudi jaz Albert, tudi jz vas ljubim — je zajecala Katarinea in dva curka solz sta se ji uilila po licih llotcla jc potegniti Albertovo roko k sebi, toda občutek bit ženasti jc bil tako silen, da je izgubila zavest za ves ostali svet Njene oči so bile zapite. Vsako znamenje življenja je umrlo v nj Kdinole njena desnica -se je krčevi-t oklepala desnice mladega možu. Tedaj bi bila labko umrla. - — ———-- S priznanjem njegove -ljubezni je bila izčrpana vsa njena radost. List /a listom je padal na njuni sklenjeni roki. tiho je šurnc. gem. pred katerim'sta stala. Osemnajsto poglavje. ~ Katarinci Lerosel je bilo tisto noč jako slabo. Napori, ki jih j« prestala, bi uničili eelo napore močne ženske, njeni živet so bili p; slabi ter niso še nikdar prestali tako težke preizkušnje. Več ur jo je neprestano tresla, mrzlica^' Ko je bila vsied prevelike sreče omahnila, na tla, jc poklica Albert starega Bludena na pomoč. Bluden jo je odnesel v posteljo Albert je poklical zdravnika Grainvilla iz Dinarda, ki je dospe proti večeru. Preiskal jo je. nekaj zapisal ter rekel, da bo prišel na slednjega dne. z V onih par trenutkih, ko se jc Katarinci pojavila zavest, ji n bila čisto nič žal, da je bolna. Blaženost, ki jo občutila tekom par minut, ji jc zadala dost moči in poguma, da naših k tajili več večjih in manjših cerkvenih ropov, v.sled katerih so nekatere cerkve občutno prizadete. Vse te tatvine so bile iccvršene zelo predrzno in skrajno nasilno. Vrata od tabernakljcv so vloaurilci enostavno razbijali. Do?tgo časa uiso mogli priti na sled vlimi/lcem. se < la j pa se je odkrila prva .sled .> teh ropih. V Trstu so namreč aretirali asistenta južne železn/ee Avgusta Pečnika iz Ljubljane radi sumljive prodaje. Prodajal jc brhko mladenko rad sprejel. Ker namreč sledaee cerkvene predme- je bdi še samce, so se počasi urad- bil pri izhodu s sekiro tako močen udarec po glavi, da <»e je ves okrvavljen zgrudil. I.e srečuemu slučaju. da je nc»siil debel klobuk na glavi, se ima zahvaliti za življenje. Dapadajlea so domačini takoj zgrabili ter izročili oivAni-štvu, Vahtar je bil obsojen na G mesecev težke ječe. Družinske zadeve. iSkrbna mati je puoiudila hčer v službo nekomu ljubljanskemu zastopniln za tujski promet, ki je te: kelih iz 4 kosov s srebrno čašo, eizeliran, pozlačen, delo iz 1. 1535, kelili iz 3 kosov s srebrno čašo, ne ure podaljšale preko vna.prej določenega roka in začelo se je nekaj, kar bi bilo bolje, da se ni. k*fj * ' i. .X . J.;.^ . ^ 0 _ . V rja. I! pozlačen, iz 1. 1600, dalje 6 malih ' Ko je skrbna mati zvedela in za-srebmih 'krožniko v, eizelirani z j čutila, kaj se plete, je hotela naj-arlavo Kristusa, dva relLkvarija, orzeLirana z raznimi slikami, in končno >e več manjših dragocenih eei'kvemh potrehSein. Vso te predmete je piodajal Pečnik za 300 lir. medtem ko so ti predmeti vredni najmanj svojih CO,000 Din. Obtoženi trdi, da je kupil vse te predmete od akademika K. A., kar pa l>o težko res. Obsodba na podlagi zakona o zaščiti države. Pred senatom mariborskega .sodišča se je zagovarjal delavec Fr. Wunkmuller iz Vuzenice zaradi delikta po zalconu o zaščiti države, ker je vtihotapljal preko avstrijske meje v Jugoslavijo 'komunistične propagandne letake in brošure ter jih razpečaval. Pisal je tudi komunistična bojevita pisma nekemu svojemu prijatelju. Obtoženca je zagovarjal dr Slokar, pa tudi sam se je skušal na jako spreten način izmazati. vendar pa mu vse skup ni mnogo pomagalo. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe, vštevši preiskovalni zapor. Komaj pa jc bil AVairkmiiller zaradi nujnih opravkov izpuščen iz zapora, ga je pred vrati sodišča že čakala vojaška patrulja in odvedla v vojašnico, ker se je odtegnil vojaški službi Pijanec v trgovini. K trgovcu Juriju Pezdirniku, ue daleč od Ljubljane, jc prišel njegov znanec, in .^icer dober prijatelj Mežnar. Mož je bil precej natrkan in je zahteval žganje, katerega mu pa Pezdirnlk ni hotel dati.. V&led tega se je Mežnar raz-hudil in začel razsajati po trgovini! Pezdimik ga je porival proti vratom. Mežnar pa ga je tolkel s skodelo od tehtnice po glavi. Ko-nečno mu je dal Pezdiniik klofuto in za to klofuto je bil obsojen radi prekoračenja ailobrana na 50 Din globe ali 24 ur zapora. Pezdir-nik se je pritowl in pri vzklicni obravnavi se je ugotovilo, da je Mežnar pijanec in da je bil tisti dan res tako pijan, da je imel več neprokik in so ga morali zvezali, da je zasipal. Senat je vse to vposfce-val in je Pezdirnika oprostil. Kri v "lnft". Pi*ed celjskim okrožnim sodiščem je stai lSletni kmetski sin Alojzij Vahtar iz Gradišča pri Konjicah. Dne 27. <~>kfcobra se je vračal v večji družbi proti domu. Ko pridejo v Ž reč ah mimo liise posestnika VerčnVka, je Vahtar zaostal ter zaklical po mantovaki suronorti: "Aut" biks, kri v luft!" pri Vere ni ku so ravno končali pred kletjo obrezovanje repe: Ko je del hišna gospodar v hišno vežo, še u nikogar opazil v bližini bočnih vrat. Ko se je pa vračal, je do- prej liapravitii odločen konec, pa jo je premagalo upanje, da se bo že polnoletna hči morda poročila z omenjenim gospodom. Ta pa je medtem svoj okus izpromenil — kakor se rado pripeti, da ak> oči večje kot želodec — in se je oženil z drugo. Ni povsem razumljivo, zakaj je skrbna mati svojo hčer še nadalje pustila v isti službi — ampak dandanes je huda za službe, pravijo nekateri iz lastne skušnje. Zgodilo pa se je tako, da je omeaijeua hči nekoč zopet predolgo izostala z doma in je razburjena mati stopila k hčerkiiaie-mu službodajalcu, kjer je res na-leetla na svojo iipbogljenko. V jezi se je prav deiikatuo izrazila o raizmerju njene hčere do delodajalca, kar vzpričo njegove žeue in dekle; ter s tem žalila njegov itak tanki nioraličiii čut. Vložil je tožbo zaradi žaljenja časti in dosegel, da je bila ženica obsojena na 100 Din kazni z utemeljitvijo, da ni za neporočenega moža nobena sramota, če se lahko ponaša z naklonjenostjo v liaturalijali brhke mladenke. Ker se je zdela rahločutnemu gospodu kazen preaiizka. je vložil vzklie, Id pa je bil od deželnega sodišča zavrnjen. f Podkupljena sta bila, je očitala posestnica Kaiserberger v Ptuju občinskima svetnikoma Francu Ribiču rn Martinu Erjavcu, ki sta ji določila neko sporno mejo, kot .so se prej po pogodbi zavezali. Občinska svetovalca sta w kot moža-poštenjaka seveda čutila užaljena in sta najprej zahtevala zadoščenje na občini. Kai-serbergerjeva je svoje očitke preklicala in obžalovala, toda županu se je zdelo to premalo, pa je zahteval še 250 Din za ubožni sklad. Ker Kaiserbergerjeva ni hotela plačati, je župan zadevo spravil pred mariborsko okrožno sodišče, ki je prisodilo Kaiserbergerjevi 100 Din globe oz. en dan zapora Predolge prste sta imela Matilda Van poti« in Albin Vaupo-tič, ki si kljub enakim priimkom rnista n'»č v sorodu, pač pa imaita skupno lastnost to, da se njunih dolgih prstov rado kaj prime. Matilda Vaupotič je prSla meseca oktobra v Maribor in prenočila pri gospe j Fcrtmiillerjevi. Ko je drugi dan odšla, je vzela za spomin zlato uro, katero je pa še isti dan prodala za 500 Din, dasi je ila vredna 2000 Din. Meseca decembra je prenočila pri posestni ku Juriju Krambergerju na Flož-iuci. Tudi tu se je na podoben (način poslovila in je vzela s .seboj listnico s 300ft- 'Din. zraven pa dodala še ve£«fe£eke in perila. AUna Vaupotič se je. peoai s tem poslom zlasti pri svojih slnžbodajakoh in .-.,•.•,• ' . skrbel, da je pogosto izginila zdaj kaka obleka, drugič perilo in sploh vse, kar se da spraviti v denar. Meseca oktobra pa je šel v Mariboru v čakalnico in odnesel od tukaj kovčeg nekega potnika, ki je bil pa zanj usodepoln, ker so ga pred kolodvorom takoj prijeli. Mariborsko okrožno sodišče je -oba spravilo na varno, in sicer Matildo za 18 mesecev, Albina pa za 12 mesecev. Ječo jima je tudi primerno poostrilo. Ponarejen pšenični zdrob so prodajali nekateri mariborski trgovci. Dobili so od mlinskega podjetja Seh^rbaum ni dr. Franz v Mariboru. Državno pravdništvo jim je prišlo na sled iu jih obtožile. Pri prvi razpravi so bdi vsi oproščeni, vsled pritožbe državnega pravdništva pa se je vršila ponovna obravnava, pri kateri so bili obsojena trgovci razen treh na denarne globe od 100 do 500 Din. Zda i so se pa zopet pritožili trgovci in so bi'i 15. jan. pred mariborskim sodiščem zopet vsi oproščeni Drag pes. Uroslav Črtalič na Resi je vi cesti v Ljubljani je bil obtežen, da ima zelo hudega psa. ki je pepa del in ogrizel že več otruk, med temi tudi neko triletno Silvo Me-niird, in sicer tako, da so jo morali oddati v bolnico. Ker bo domači psa že pogosto ščuvali: "Ju uez, le hud bodi. je bil Črtaldč obsojen 11a Din gl