Stev. 53.
V TftUf v soboto, dm it, oktobra 114,
Letnik I.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Ufedni&vo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 20. L nadstr. — Vrf dopisi naj se poSiljajo uiedniftvi lista. Nefrankirnu pisma M M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
l/dajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon*ord| lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane zadruge $ cr.ejrnirn poroitvom v Trstu, rlica Sv Frančijka Asttkega St 20L Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 —
za pol leta ........................12*—
za t n mesece.................
Za nedeljsko izdajo za cdo leto . ...... # 5^90
za pol leta...................•
VEČERNA
Posamezne številke sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
OgLasi v tekstu ltsta do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase spreiema in ser a t nI oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti". — Flača In toži se v Trstu. Uprava in inarratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. PranEiSkl AsiŠkega it 20l — PoštnohranilniČol račun Št 841.652.
SVETOVNA VOJNA.
Pozdrav prestolonaslednika nm odbrani«
častnikom.
DUNAJSKO NOVOMESTO. 16. (Kor.) NTa udanostno brzojavko, ki jo je odposlal prestolonasledniku nadvojvodi Karlu Fra-i!U Josipu poveljnik akademije. FML. Be'-i.nonte v imenu predčasno odbranih porotnikov, je poslal nadvojvoda nastopni brzojavni odgovor: Navdušeno poklonstvo mladih tovarišev, po milosti našega ob< ževanega vojnega gospoda predčasno poklicanih k junaškim in zmagovitim C .J tam na bojišču, je v mojem toplo čute-^ctri vojaškem srcu siino vzbudilo spomin na v z išeno slavnost odbiranja dne 1. avgusti. Zahvaljujem se najtopleje vsem u-dcležnikom na slavnosti in želim od srca, ca bi Vscmožni ščitil naše mlade tovariše, c' b: blagoslovil njihovo orožje in podelil I jun< .:m?go četam, ki jih bodo vodih.
Nadvojvoda Kari Fran Josip, polkovnik.
Nemci v 6ntwert>nu,
.\SERDAA1, 17. (KJ > Der Rotter-d v Courant« javlja iz Roosendaa-_ ;>njega dne: Kakor se glasi, je za-iit^viiia i vinska vojaška oblast od mesta
1.............->liio vzdržavanje nem-i
edba, da morajo biti hiš-—st odprta, se je umak-I liodnikih vedno go-|
>noci oi a ra
čiGDdui m mm !oruo Churchilla,
LONDON. 16. (K.) iMorningpost« nada-; Ijujc z nanadi na Churchilla ter pravi, da| s i oblasti v Antv.erpnu smatrale predajo! za r.eizt sibno, ali Churchillov obisk je povzročil izprcinembo načrta, ker je ob-IjiiHl. da pošlje angleških čet v obrambo Antvverpoa. Potem pa je poslal le mal od-deick, mej tem dobrovoljce, ki so se še Fe nekai tednov vežbali. Morningnost* iia^laš t. da vsa odgovornost pade na Churchilla, kajti on je bil duša angleške ekspedicije v Antvverpen. List hvali sicer 1 : ;'unino vedenje Churchilla ob začetku vojne, izjavlja pa. da po tem.kar se je zgo-tlilo. se mora reči. da je po svojih lastno-*:ili na sedanjem mestu postal virom nevarnosti in skrbi za angleški narod.
Vzpodbujanje francoskega šovinizma od strani Angleike vzrok sedanje vojne.
BERLIN 15. (Kor.) Iz poročil, objavljenih v listu Norddeutsche Allgemeine Zei-
tungz sledi:
Prvo poročilo z meseca marca 1913. se
glasi:
Že v prvih dneii maroškega konflikta je Angleška, kakor znano, obljubila Franciji vojaško podporo. Ta obljuba se Je medtem skr-riia v konkretno združitev obojestranskih generalnih štabov. Glede sporazuma o skupni akciji na morju do-znajem od navadno dobro poučene strani sledeče: Angleški mornarici pripade zaščita severnega morja, pretoka in atlantskega oceana, da tako omogoči, da Francoska lahko zbere svoje bojne sile v sredozemskem morju, kjer so ji na popolno razpolago vsa oporišča za mornarico. Podrobnosti se nanašajo na uporabo flotilfe francoskih torpednih čolnov in podmorskih čolnov v prelivu in pa angleške sredozemske mornarice, ki se ob vz-bruliu vojne prideli francoskemu admiralu.
Od posebne strani doznajem o izmenjavi not, ki se je vršila v jeseni lanskega leta med Edvardom Greyem in poslanikom Cambonom. V tej izmenjavi not sta se dogovorili angleška in francoska vlada, da se za slučaj kakega napad od strani kake tretje države takoj pomenite, ako je umestno skupno nastopanje v obrambo napada, odnosno v danem slučaju, ako in v kaki meri se uporabi obstoječi vojaški sporazum. Angleška formelno ne prevzame nobene obveznosti glede vojaške pomoči in ji ostanejo po besedilu note roke proste, da lahko vedno postopa tako, kakor ji kaže njen lastni interes. Da se je pa Angleška s tem dogovorom v zvezi z vojaškimi določitvami dejansko podvrgla francoski misli na revanšo. ni treba dokazovati posebej.
Angleška vlada igra nevarno igro. Izzvala je s svojo politiko v bosniškem in maroškem vprašanju krizo, ki je potisnila Evropo dvakrat do prepada vojne. Navduševanje. ki ga posredno ali neposredno trajno nudi francoskemu šovinizmu. lahko povzroči kakega lepega dne katastrofo, pri kateri bodo morali angleSki in francoski vojaki na francoskih bojiščih s svojo krvjo plačati angleško obkolje-vahio politiko. Setev, ki jo je sejal kralj Edvard, gre v klasje.
Nek drug spis vsebuje v maju in juniju sestavljena poročila glede vojaških spo-razurnljenj med Angleško in Rusijo, ki se v : rvi vrsti nanašajo na mornariško kon-
vencijo. V teh poročilih sc glede stanja v sredozemskem morju kot za Rusijo zelo važno povdarja to, da se tukaj sestavi večja vojna sila trosporazuma, ki bi ji avstro-ogrsko in italijansko brodovje ne bilo kos. Treba je vzeti dejstvo, da av-st*-o-ogrska in italijanska mornarica nad-vladujeti rusko. Angleška bi morala torej s tem, da v sredozemskem morju pusti potrebno Število ladij za premoč trosporazuma toliko časa skrbeti, dokler se ruska mornarica ne razvije toliko, da lahko reši sama to vprašanje. Ruske ladje bi se smele v sredozemskem morju kot oporišča posluževati angleških luk, ravno tako kakor mornariška konvencija s Francijo ruski mornarici dovoljuje, da se v zapadnem sredozemskem morju sme bazirati na francoska pristanišča.
Zadnji v juliju sestavljeni spis vsebuje prepis pisma, ki ga je adjutant nekega ruskega velikega kneza dne 25. julija iz Pe-trograda pisal velikemu knezu.
Pismo se glasi: V Petrogradu so bili med delavstvom veliki nemiri. Čudno je to, da so se zgodili ravno ob času, ko so bili Francozi pri nas in ko je podala Av-stro-Ogrska Srbiji ultimatum. Včeraj sem slišal od francoskega vojaškega agenta, generala de Laguiche, da je slišal, da Av-stro-Ogrska nima čistih rok glede teh delavskih nemirov. Sedaj pa pride hitro vse do normalnih razmer in zdi se, da je naša vlada, vspodbujena od Francozov, nehala bati se Nemcev.
Zadnji čas je bil in bolje bi bilo dogovoriti se enkrat jasno, kot pa skrivati se vedno za profesijonalne laži-diplomate. Avstro-ogrski ultimatumm je nezaslišano nesramen, kakor vsi tukajšnji enoglasno povdarjajo. Ravnokar sem prečital večerne liste.
Včeraj je bila seja ministrskega sveta. Vojni minister je govoril jako energično in povtiarjai, ua je Rusija pripravljena za vojno. Drugi ministri so se mu v vsem pridružili in sestavilo se je v odgovarjajočem smislu poročilo na carja. Zvečer se mi je zadeva glede tega poročila potrdila.
Danes je prinesel »Ruski Invalid« izjavo vlade, da je vsled nastopivših dogodkov radi odposlanega avstrijskega ultimata radi Srbije v skrbeh. Vlada pazljivo zasleduje razvoj avstrijsko-srbskih konfliktov, pri katerih Rusija ne more ostati brezbrižna.
Ta izjava se je vsestransko povoljno komentirala in ponatisnil^. Vsi smo prepričani, da sedaj noben Rasputin ne bo o-viral Rusije, da ne bi storila svoje dolžnosti.
Nemčija, ki sili Avstrijo v ospredje, je trdno odločena, meriti se z nami in to predno smo dovršili gradnjo naše mornarice in so si balkanske države od prestane vojne opomogle. Tudi mi moramo zreti nevarnosti v obraz in ne skrivati glave, kakor smo to storili za časa balkanske vojne, ko je Kokovcev mislil samo na borzo. Takrat pa bi bila vojna lažja, ker je bila balkanska zveza dobro o-borožena. Ali pri nas so poulične proti-avstrijske demonstracije razganjali s policijo. Sedaj bi take demonstracije z veseljem pozdravljali.
Sicer pa upamo, da je vlada straho-petnežev (kakor Kokovcev), kričačev in mistikarjev končana za vselej. Tujce je za-posila zopet v službi svoje brutalne sa-movlasti, da si podvrže Nemčijo, kakor je vedno smatrala močnejšega za svojega sovražnika in ga skušala podvreči. Po spisih, kakršni so oni, razglašeni včeraj, se bo nehalo govoriti o nemški vojni stranki.
List »Kreutzzeitung« izvaja: Anglija, ki je v svoji pohlepnosti po svetovni moči razumevala vedno, ščuvati kontinentalne države eno proti drugi, je spravila Evropo s svojo politiko v marokanskem in bosniškem vprašanju dvakrat do skrajne točke vojne. Vspodbujanje francoskega šovinizma je bilo, kakor to dokazujejo sedaj obiavljeni spisi, edini vzrok sedanje vojne. Angleški in francoski vojaki morajo na francoskem bojnem polju plačevati s svojo krvjo obkoljevalno politiko kralja Edvarda. Setev, ki jo je sejal ta mož, je šla v bujno klasje.
laHctti-nsiM Nrtfnjfc
LONDON. 17. (K.) .Times. razširja iz Petrograda nastopno, za angleško-rusko poročanje karakteristično vest: Nemci, ki so bili prodrli do 15. km pred Varšavo, so bili vrženi nazaj za 35 kilometrov. Padec Przemysla je neposredno blizo. Več voanjih fortov je že v rokah Rusov.
Swt itiliinskeii ministri ■ Sci fiiiHm.
RIM, 16. (K.) Listi javljajo^ da portfelj ministrstva za vnanje stvari prevzame ministrski predsednik Saiandra.
BUKAREST, lt. (K.) Ponovno zasliševanje z napadalcem h pokazalo, da Je bratoma Buzton sledi že tedaj, ko Je bilo gotovo, da poideta v Sofijo. S tem Je preklical napadalec svojo prvo Izpoved, po kateri bi bil atentat spontan čin. Tali, da bi imel sokrivce. Preiskava tudi ni razkrila do sedaj nikakih sledi o kaki organizaciji zločina. Napadalec priznava, da pripada neki tajni družbi, ki M Je naloga, da reši Turčijo in da je v bratih Buxton videl nje največja sovražnika, ki sta hotela ustanoviti balkansko zvezo proti Turčiji. Tudi ni hotel, da bi prišla Turčija pod izključni vpliv Anglije In Je v tem smislu že dlje časa deloval žurnalistično.
Glasom »Universula« so oblasti na sledi nekemu možu, ki je bil v zadnje čase v zvezi z napadalcem.
Po izjavah zdravnikov je stanje bratov Buxton zadovoljiva
Turški glasovi o atentatu.
CARIGRAD 16. (Kor.) Govoreč o a-tentatu na brata Buxtona pripominjata »Ikdam« in »Tasvir i Efkiar«: Dasiravno je čin vreden obsodbe pred zakonom, je bil Noel Buxton eden največjih sovražnikov Turčije in Islama, in ves mohame-danski svet je izgovarjal njegovo ime le s proklinjanjem. Lista naštevata Buxto-nove spletke proti Turčiji, kakor priprave za prvo balkansko zvezo, ki je imela tako veliko opustošenje in moritev žen in otrok za posledico..
Konferenco pri ministrskem predsedniku.
DUNAJ 16. (Kor.) »Deutsche Nachrich-ten« priobcujejo sledeči komunike: 14. t. tn. so se sešli poslanci vladni svetnik HartI, dr. Lodgemann, Pacher, dr. Schrei-ner in dr. Urban pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu, da se posvetujejo ž njim o raznih stvareh gospodarskega značaja. Glavni predmet tega pogovora je bilo vprašanje dobave denarja za samoupravne korporacije, okraje in občine, da se odpomore brezposelnosti. V isti stvari se je vršil 15. t. m. obširen pogovor poslancev Lodgemanna in Pa-cherja z voditeljem finančnega ministrstva, baronom Englom.
Grof Tisza na Dunaju.
DUNAJ 16. (Kor.) Kakor poročajo listi, je ogrski ministrski predsednik grof Tisza danes zjutraj dospel iz Budimpešte semkaj.
Vojni vikar na bojišču.
DUNAJ 16. (Kot.) Apostolski vojni vikar, škof Bjelin odide prihodnje dni na bojišče, da bo inspiciral vojaško dušno pastirstvo na bojišču in v sanitetnih zavodih.
Za udove In sirote celokupne oborožene sile.
DUNAJ 16. (Kor.) Avstrijsko društvo orožarn in avstrijsko društvo železarn je podarilo zakladu za udove in sirote celokupne oborožene sile vsako po 25.000 K.
t Dr. Jaromir Čelakowsky.
PRAGA, 16. (Kor.) Danes popoldne je umrl tu v starosti 68 let bivši državni in deželni poslanec, dvorni svetnik, profesor dr. Jaromir Celakowsky.
Ogrski državni poslanec Zoltan Desy prostovoljec.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Državni poslanec Zoltan Desy, ki je v 53. letu svoje starosti, se je povodom splošne mobilizacije prostovoljno prijavil za vojaško službo. Desy, ki ga je cesar imenoval za čr-novojniškega poročnika, je včeraj vstopil v 22. črnovojniški pešpolk.
Otaiim fli mfele SPMM
DUNAJ, 16. (K.) »Wiener Zeitung* pri-občuje cesarsko naredbo, tičočo se izjemnih določb za gradnjo poslopij, ki uživajo prednost za čas izrednih razmer, povzročenih po vojnL Naredbo je izvajati le za taka poslopja in obratne naprave, ki naj služijo javnim in splošno koristnim namenom in katerih izvršenje Je nujno v javnem interesu, pri čemer se ne dela nobena razlika, ali je graditelj država, ali kaka avtonomna korporacija, ali kako privatno podjetje. V naredbi določeno poe-postavljenje postopanja obstoji bistveno v tem, da dovolitev projekta ni stvar sicer kompetentne oblasti, ampak spada neposredno tistemu ministrstvu, ki je strokovno poklicano v to In ki ni pri tem vezano na nikake določene formalnosti.
Kttt Zfl Cnt
DUNAJ, 16. (K.) Pod vodstvom predsednika centralne komisije dr.a Viktorja Mataje se je osnoval odbor za nabavljanje gorkih oblačil za čete. Ta odbor je pripoznan pod nadetim naslovom »Po-
možna akcija vojno-oskrbovalnega urada — obramba proti mrazu« in se je pridružil uradu za vojno oskrbo vojnega ministrstva.
Omejitev klonio telet
DUNAJ, 17. (K.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva za poljedelstvo v sporazumu z ministrstvoma za notranje stvari in trgovino od dne 14. oktobra, tičočo so omejitve klanja telet.
Ponesrečena letalca.
RATHENOW 16. (K.) Danes popoldne bržkone vsled kakega defekta pri motorju, je padlo neko letalo z dvema podčastnikoma. Eden letalcev je mrtev, drugi težko poškodovan.
Dogodki v Meksiko.
FRANKOBROD, n. M. 17. — »Frankfurter Zeitungi« javljajo iz New-Yorka včerajšnjega dne: Caranza se je odpovedal predsedništvu v Meksiku in je predlagal, naj se general Villareal imenuje predsednikom, ki je bil pod Caranzo guverner v Nuevo Leonu. Ta utegne postati provizorični predsednik.
Panamski prekop zaprt.
PANAMA 15. (Kor.) Pri Culibri se je v velikem obsegu posedla zemlja, vsled česar je ves promet v prekopu prekinjen. Nekaterim ladjam je nemogoče dovršiti vožnjo skozi prekop.
Avtomobilska nezgoda turškega ministra za javna dela.
CARIGRAD 15. (Kor.) Minister za javna dela se je včeraj zvečer z avtomobilom ponesrečil. Dobil je lahke poškodbe. V nekaj dneh bo najbrže že popolnoma okreval.
finska oklopna krlžatke potopljena.
LONDON, 16. (Kor.) Sporočilo admira-litete naznanja, da je bila oklopna križar-k a »Hawke« včeraj popoldne v Severnem morju napadena in da jo je potopil sovražni torpedo. 49 mož posadke, častnikov in moštva je bilo rešenih. Okrog 350 mož se pogreša.
Vhod Nemce« v Antuerpen.
»New-York World« opisuje vhod Nemcev v Ant\verpen. Dopisnik lista je gledal z balkona amerikanskega konzulata, ki ga je po begu konzula zaposel. V vsem mestu je bilo le nekaj gledalcev. Prve prihajajoče čete so bili kolesarji. Njim je sledila ena brigada in različne poljske baterije. Te so šle v diru po ulicah na obrežja in so od tam streljale z granatami na zadnjo stražo Belgijcev, ki so ležali na drugi strani reke Schelde. Ena stotnija infanterije je šla preko pontonskega mostu, ki so ga Belgijci v sredini razstrelili. Dva vojaka sta skočila v vodo, preplavala preko odprtega mesta, splezala potem na drugi strani navzgor, ter šla dalje na drugo obrežje. Glavni del armade je prišel šele v soboto zvečer. 60.000 mož, ki so se ustavili s sijajnim štabom pred kraljevo palačo sta ogledala general Schutt in admiral Schroder. Ćete so hodile 5 ur po ulicah. Pod zapuščenimi hišami so odmevali krepki paradni koraki. Prihajala je kompanija za kompanijo, polk za polkom, brigada za brigado. Začelo je skeleti v očeh ob pogledu na dolge sive vrste pod blestečimi jeklenimi bajoneti. Čete so pe-vale »Die Wacht am Rhein« in »Eine fešte Burg ist unser Gott«. Vsakemu polku je prednjačila godba z zastavo. Čete so sestajale iz moštva, ki je bilo zadnja dva tedna v neprestanem boju in ki so skozi 36 ur metali smrt in pogubo na mesto. Konji in oprema so bili v dobrem stanju, topovi svetlo očiščeni. Za topništvom je prihajalo konjeništvo, ulanci, potem pomorščaki mornariškega divizijskega oddelka, temnomodra bavarska infanterija, svetlo-modre saške čete ter srebrnosive avstrijske. Pohod je zaključil oddelek srebrnozelenega orožništva. Vse kaže na to, da so dobile nemške čete ukaz, naj najbolj obzirno postopajo s prebivalstvom.
Begunci.
Vojni dopisnik lista „Arbeiter Zeitung" piše v svojemu listu z vzhodne meje: Mimo mojega okna prihajajo gruče ujetih Rusov, pešcev In topničarjev, kakih tritisoč mož. Na trgu so postavili zaplenjene topove in vojne kuhinje. Včeraj je po odredbi vojaških oblasti zapustilo civilno prebivalstvo mestece. Danes je meščansko življenje v mestu popolnoma mrtvo. Kdor ni doživel kaj takega, si ne more predstavljati stvari Vse
delavnice, vsi obrati, tudi poljedelski, mirujejo, vse trgovine so zaprte in večinoma razprodane, deloma tudi razdejane. Privatna stanovanja so zapuščena, v takem „reduM, v kakršnem ostajajo, če jih prebivalci zapuščajo, ko pobegnejo. Samo neki mesar nI ustavil svojega obrata. Mesa je dovolj in kupovalcev je tudi dosti. V mestecu je ostalo nekaj starih ljudi in to je tudi vse civilno prebivalstvo. Ljudje bite proti kolodvoru nepopisno razburjeni. Mnogo njih se je vrnilo Šele pred nekaj dnevi, sedaj pa morajo zopet proč, iz svoje hišice, iz svojega skromnega stanovanja, od svojega skromnega pohištva, kar je tudi vse, kar imajo. Tu se komaj vleče po cesti ženska. Na eni roki ima otroka, v drugi pa težek omot, v katerem je vse, kar je mogla vzeti s seboj. Za krilo se jej držita še dva otroka. Otrok je padel. Mati prisloni omot, ki ga je postavila na tla, ob svojo nogo, pomaga otroku kvišku, pograbi zopet omot, izpodbuja malčke s prijazno besedo in sopiha zopet dalje. Njen mož je v vojni Dve majhni deklici vodite svojega starega deda na kolodvor. Drugje nosi ded, oprt na palico, svojega vnučka v naročju. Tri stare ženske, ona v sredi zelo slabotna, se le s težavo pomikajo dalje. Ena joka, drujra pa toži venomer: „O bog, o bog [u Ž dojenčkom v naročju hiti tamkaj mlada žena, noseč v levici škatljo. Škatlja je dolga in žena jo mora držati s skrčno roko, drugače bi se škatlja vlekla po tleh. Par korakov daleč pač gre, a potem postaja škatlja pretežka. Postaviti jo mora na tla. Potem pa gre zopet naprej. Moški in ženske hite mimo nje, a nihče se ne zmeni za revico; vsak ima dovolj opraviti sam s seboj. Lastna skrb napravlja ljudi trdosrčne in brezobzirne. Končno se vendar usmilita dva moška re-vice. — „Kje je vaš mož; v vojni?M — Kakor sulica se je zadrlo to vprašanje v odprto rano. — „Že mrtev, padel!" — je komaj odgovorila. Noče jokati, a solze se jej vlijejo same. Skoraj vse ženske, ki hite z otroki proti kolodvoru, odgovarjajo na vprašanje, kje so očetje otrok: »Vojak je!"
—	rezervist, domobranec, črnovojnik. Nekaj črnovojmkov stanuje v mestu. Ti pomagajo rodbinam. Oot\orili so se s posteljnino, zaboji in omarami. Neki debel poštni uradnik je svoje imetje naložil na gnojni voz. Stikaje in hrope ga vleče proti kolodvoru. Na nizkih vozičkih vozijo matere svoje otroke na kolodvor: Le proč! Le proč! — To je njihova edina misel. K vsej nesreči pa je še začelo deževati. Kmalu je lilo kakor iz škafa. Otrokom se spodrsava, padajo v blato, jočejo in kriče. Omoti obleže po cesti, posteljnina in drugo. Dež pokvarja vse. Cele množice oblegajo kolodvorske prostore, a še vedno prihajajo nove množice. Kdor le kje najde zavetje, je vesel. Celo stranišče je dobro. — Vkljub temu pa jih mora velUo ostati zunaj. V čakalnici in na hodnikih je strahovita gneča. Med omarami in vrečami sede na kamenitih tleh ženske in otroci. Stiskajo se k sebi, da se ogrejejo. Otroci kriče po materah, matere iščejo otroke. Tam začenja ženska moliti na glas, druga obupno vije roke... Zunaj stoji mlada žena s svojim osemmesečnim otrokom v naročju ter ihti in ihti. Zakaj? Nima hrane za otroka in ne more dobiti ničesar. Naekrat se začuje klic: „Viak prihaja tM V onem razburjenju je nekdo razumel napačno in je za vpil: „Rusi prihajajo !" Nastala je panika. Vsak hoče vun. Drug pada čez drugega. Ob vratih se je množica zagvozdifa. Ne more ne nazaj ne naprej. Ženske skačejo skozi okno in podajajo otroke vunkaj. Cele kopice kričečih ljudi se kotali po tleh. Končno se je posrečilo vojakom in uradnikom, da so pomirili razburjeno množico in pojasnili zmoto.
—	Vlak prihaja. Gneče in suvanje se zopet pričenja. In dež lije še venomer. Vsak hoče dobiti prostora v vlaku. Le hitro noter. Prvi vozovi so takoj prenapolnjeni, a vedno še silijo ljudje vanje. Zadaj je še prostora, toda ljudje ostajajo spredaj, ker se boje, da ne bi zaostali. Jokajoči, mokrote in mraza se tresoči otroci stoje ob prtljagi. Mati je založila prostor v vlaku z manjšo prtljago, a ko pride nazaj, je voz poln. Gneča je velikanska. Dva otroka sta padla. V svoji blazni hitrici je Šla neka ženska s svojim otroškim vozičkom kar preko njiju. Prigovarjanje, opomini, vse ne pomaga nič. Končno so vsi vozovi zasedeni in vsi, ki so se hoteli odpeljati z vlakom, so v vozovih. Sedaj se počasi začno pomirjevati. Celo otroci se pomirjajo. Uradnik da v vsak voz luč. Počasi se začne vlak premikati. Toda kolodvor je še vedno poln. Veliko ljudi mora čakati vse do jutra, da pride „njihov" vlak. Prihajati začno tudi begunci iz okolice. Gra-ščaki v kožuhih in ubožci s svojim imetjem. Dosti itak ni mogoče vzeti s seboj. Živina ostaja doma. Odprli so hleve in nagnali živino na prosto. Kdo naj pojmi, koliko bridkosti le to stalo, ko so se morali točiti od vsega, od sadov desetindesetletnega dela. Kdo bi mogel čutiti, kar čutijo preganjane!, kar trpe. Beže pred Rusi, s katerimi se bore njihovi možje, sinovi, bratje.
Siran H
,VEČERNA EDINOST" št. 53.
V Trstu, dne 17. oktobra 1914.
V tem ko te odfgravajo tu taki prizori, so r.r.=e čete pri Smvalkih in Lvcku zopet dob jeva!e Iiud boj s trikratno do štirikratno pnrr.očjo. Vest, cia je bitka k nčala ug dno, je pomirila duho e. Ko so d ines v d ' poh dn d speli ruski ujetniki, se je odiociio n.onih, ki so hoteli odpotovati, da so ost I i doma. Da armadno pcve!jni$tvo ob vlad joCih razmerah poživlja na izselitev, ]e hvalevredna previdnost. — Iz taktičnih vzrokov je neizogibno, da Rusi tuaiitam fca-tcrikrat prodro, a civilno prebivalstvo naj bi se obvarovalo neprilik. Seveda pa se odredbe v varstvo prebivalstva ne dajo izvesti brez razn h nevšečnosti. Ljudje pa, ki poznajo vojno in njena opustošenja samo iz časopisov naj bi prišli do spoznanja, da so njihovo udobnost odkupili drago s potoki krvi, trpljenjem ter bridkostmi in mukami, in naj bi se ne zadovoljivali s šumno vese-lostjo nsd dobljenimi zmagami, temveč z dobrodelnimi dejanji.
Sličice iz vojne.
Goreča utrdba. V nekem nemškem časopisu pripoveduje dekan Christ pretres ljive podrobnosti o obstreljevanju neke belgijske utrdbe, ki jo je končno uničil ogenj. Pravi: .... Tu se je zgodilo na enkrat nekaj nepričakovanega. Iz ene o-klopnih kop utrdbe je naenkrat udaril visok plamen, pomešan s črnim dimom. Istočasno so tam eori obmolknili topovi. Težka železna vhodna vrata so odskočila in v divji paniki so planili venkaj ljudje belgijske posadke. Telcčnjake so pometali proč. Majhna pruska patrulja, poročnik in trije možje, stoji ob potu. Tja k njim hite Belgijci: »Utrdba gori, predajemo jo!- Smrtnoblcdi. s smodnikom in dimom očrnjeni so ti ljudie. Nemške granate še vedno lete v utrdbo. Prihitela je pehota, ordonanc je zdirjal tja čez jarke in zapreke k naši artiljeriji. *Del našiii ljudi leži ranjenih v utrdbi,« tožijo ujeti Belgijci, a sami so bili tako prestrašeni, da si ni nihče od njih upal iti v pomoč nesrečnim tovarišem. Tedaj se je odločil vrli stotnik nemške stotnije sam za rešilno delo. Naši vojaki so, ne boječ se smrti, vdrli v goreče podzemske prostore. Ko smo bili mi spodaj pod gričem obveščeni, smo poleteli z avtomobilom navzgor. Videl sem ranjence, ki so jih prinesli iz plamena. Bilo jih je grozno pogledati. Lice in roke: črna, nabreknjena stvar, ječeče bolečin, s sežgano obleko, tako so jih nosili mimo nas. In potem pogled na kraj nesreče! Zadušujoč smrad po sežganem nam je udaril v obraz. Komaj moremo dihati. Tu tle sežgani tramovi in osmojeni kosi obleke. Sli smo navzgor po kamenitih stopnjicah. ki so bile pokrite z ogorki. Tu je švignil plamen svetlobe preko črne, nabreknjene, na tleh ležeče mase. Strahovito nakažen, sežgan, kakor s strje-nu krvjo poiit mrliški obraz zija v nas. Prvi ponesrečenec. Roke ima raztegnjene, kakor bi hotel prositi pomoči, truplo je sežgano in osmojena obleka visi od njega. Patroni v torbici ob pasu so se v plamenu razleteli, deloma so ležali po tleh in tupatam je še počil kak strel tja po tleh. Za truplom, ki ga je eksplozija vrgla najdalje, je ležalo potem truplo na truplu, z okrvavljenimi obrazi, osmojenimi lasmi in ožganim telesom. Tupatam se je lesketal na kaki ožgani, krvavi roki poročni prstan. Našteli smo kakih petdeset mrtvih in ravno toliko ranjencev. Neki kapucinski pater me je prehitel, da bi pomagal u-mirajočim. Sedaj so bili v utrdbi že sami mrtveci......
Človek pozabi, kaj je smrt. Neki francoski motorni k lesar, ki je bil zadnjih Štirinajst dni na fronti v vednem ognju, pripoveduje o svojih utisih: Prišel sem, pravi, nekoč na trg nekega majhnega mesteca v ozadju vojne črte Meščani so, kakor navadno, opravljali svoje posle, vojaki pa so, roke v iepih, brezbrižno postopali okolo. Ne morem, pravi, pojmiti razlike med vojno črto in tem trgom Komaj je eno samo uro od tega, ko sem bil še v strelnih jarkih in ko so eksplodirale granate povsod okolo mene. Vojaki okolo mene so bili vsi samo še stroji. V vednem ognju človek popolnoma pozabi, da je človek in to je edino prav, sicer bi morali vsi penoreti. Ne zavedaš se več niti trpljenja, niti nevarnosti; spolnjuješ prejete ukaze, ne vedoč, kaj pomenijo. Pozabiš celo, kaj je smrt. V začetku sem vedno, če sem v ognju prenašal poročila, stopil s kolesa, če je počila kaka granata ter sem vedno tudi dobro pregledal, če pride še kakšna. Sedaj se ne zmenim več za take stvari. Tudi bi ne moglo biti drugače Pred dvema dnevoma Je raztrgala granata mojega pajdaša, ki je vozil dvajset metrov za menoj. To ni napravilo na moje živce niti najmanjšega utiša več. Samo živine smo še, pravim. Zato se mi zdi tako nekam komično, ko se naenkrat zopet nahajam sredi civilizacije. Človek si ne more predstavljat! grozne, strahovite sile granat In pa tega, kako malo škode iste povzroče t celokupnosti. Štel sem nekoč šeststo granat, ki so padle tekom četrt nre na malenkosten prostor, ne da bi bile ubile kakega vojaka. Tako mi, kot Nemci prežimo drugi na druzega v naših jarkih ter skušamo izvohati, kje je sovražnik. Nam je ukazano, da se ne smemo čisto nič izpostavljati Krokije Irče nepretržno preko nas in zanimivo je videti, kako človeka žene radovednost vun, da bi si malo ogledal položaj To je že strast, ki je večkrat nikakor ni mogoče brzdati. Nekoč sem prinesel neko povelje do vasi, ki so jo bili ravnokar zavzeli Nemd. Na koncu rasi je bila cesta zabarikadirana, v kolikor so to mogli naši storiti v naglici. Dvajset metrov v razdalji so bili nemški jarld. Barikade nismo zasedli, ker jo je sovražni ogenj dotikal. Stala pa sta tam dva naša izvrstna strelca, Id naj bi streljala vsakokrat, ko zapazita kako nemško čelado. Nisem mogel več brzdati svoje radovednosti, da bi ne vide' ljudi, s katerimi se b^emo. Gnala me
je neka skrivna sila do barikade. Šel sern ter se skril za našim strelcem. Videti ni bilo prav ničesar, niti en sam mož se ni prikazal med jarki, kjer so Nemci ležali skriti, četudi so njih krogije udarjale na barikado in frčale ter nam žvižgale na ušesa, tako da bi bil čisto lahko zadet.
Kako težko je vedeti, kaj se dogaja v deželi, kjer se vleče vojska čez hrib in dol in kjer se napadi in odbijanja napadov vrše tako krito, je razvidno iz naslednjega dogod-Ijaja. Naš in levi naš sosedni zbor sta napadla na neki visoki planjavi nekaj hiš, ki bi bile dale izvrstno pozicijo. Naši vojaki so po rebru dospeli gori na planjavo ter prepodili sovražnika. Tega pa drugi naš oddelek ni mogel vedeti, zato mi je bilo ukazano, da najhitreje kot morem vozim, da sporočim imenovanemu oddelku, da naj prodira naprej tudi on. Rabil sem približno pol ure, da sem prišel k oddelku. General je za-povedal prodirati, njegovi vojaki so hiteli naprej proti od prvega našega oddelka zavzeti planjavi. Ko so bili že malodane na vrhu, so prišli v strahovit ogenj. Mad časom namreč, ki sem ga jaz porabil, da sem sporočil ukaz, so si bili Nemci že zopet priborili nazaj svojo prejšnjo pozicijo. To je bilo že pred enim tednom, in Še zmiraj se borimo za ta grič, mi in Nemci in vsaki poskuša vse mogoče, da bi prepodil sovražnika.
'deno, mora drugi zaveznik napadenemu priskočiti na romoč z vojsko, ladjami in moštvom. Ne odločuje, ali je napadena evropska posest, ali kolonije.
Po tej določbi se sedaj Portugalska pripravlja na vojno in je portugalski poslanik to pripravljanje pojasnil tako-le: Ka-kof se vidi, ne gre tu za nič novega, ampak za nekaj starega, čemur se z ozirom na tradicije ni bilo možno izogniti. 2e se je govorilo o številu vojske, ki jo moremo dati Angliji — to se pravi: trosporazumii — na razpolago. Vse to pa so le ugibanja. V tem času se vojaški vežba 80.000 mož. Upamo pa, da dosežemo s časom 130.000 mož. Za sedaj čakamo, koliko bi Angleška zahtevala od nas. Angleška in francoska mornarica imati za sedaj v Lizboni in Lagosu dve izredni operacijski bazi.
mz-i: .....
Velika zaloga
KI
® v t
Rožne politične vesti.
O nemških namerah proti Angliji. Mi-
lilarični sotrudnik lista „Times44 se bavi vnovič z nemškim napadom proti Angliji ter piše: Pričakovati moramo, da bomo v svoji domovini napadeni. To pa se more zgodili le z ekspedicijo čet. Obramba na morju take dežele, kakršna je Anglija, dela velike težave ne le zato, ker je radi razsež-nega obrežja potrebna velika moč, ampak tudi zato, ker so angleške nacijonalne vojske. Nevarnost, ki jo povzročajo podvodni čolni, odtegujejo često tudi veliko floto krajem, ki jim je namenjena Zeppelini in mine nalagajo admiralu Jellikoe veliko odgovornost. Dokler Nemci napredujejo, obstoji možnost, da pod varstvom starih vojnih ladij stavijo čete na kopno mej tem, ko je glavna flota drugje v boju. Je dovolj nemških pristanišč, kjer morejo vkrcati četrt milijona mož. Vendar je tem manje vzrok za to domnevanje, ker se zdi boj na kopnem brezupen in naporen, tako, da je za Nemce skoro neprenosen. U-soda Antwerpna kaže, da se hoče Nemčija utrditi na ozemlju, od koder bi mogla zadati udarce proti Angliji. Toda to ni strategija, ampak pustolovna nada in sreča Čim manje ima Nemčija šans na kopnem, tem prej pripravi sunek proti Angliji, toda tem manje verjetnosti je, da bo imela srečo pri tem.
Iz Budimpešte javljajo: Na generalni kongregaciji temeškega komitata je predlagal poslanec vladne stranke dr. Nieme-szny, naj temeški komitatski municipij porabi priliko, da slovesno izrazi neomajni patrijotizem in požrtvovalnost, ki navdihujeta vse prebivalce komitata brez razlike narodnosti in vere.
Avrelij Comsa, član komitatskega municipija, je izjavil v imenu romunskih so-plemenjakov, da sprejema ta predlog z navdušenjem. Ko je domovina v nevarnosti, ni nobene razlike v požrtvovalnosti in patrijotizmu.
Potem s£ je oglasil arhimandrit Vladimir Dimitrijević v imenu Srbov ter rekel, da se srbska mladina bojuje v vrstah av-stro-ogrske vojske z istim navdušenjem, kakor vojaki drugih narodnosti. Ogrska tla hranijo tudi srbske rojake. Mi ljubimo ogrsko domovino in se bomo borili zanjo. Srbi so bili vsikdar neomajno zvesti dinastiji habsburški.
Potem je bil predlog posl. Niemesznija sprejet z navdušenjem.
Berlin za avstrijske tamkaj živeče državljane. Z Dunaja javljajo: Berlinski župan je prijavil dunajskemu županu dr.ju Weiskirchnerju, da je berlinski občinski zastop sklenil, odkazati avstro-ogrskemu pomožnemu društvu v Berlinu 40.000 m v podporo avstro-ogrskih državnih pripadnikov, živečih tamkaj.
Župan dr. NVeiskirchner je prijavil ta dopis mestnemu svetu ob živahni pohvali. Na predlog župana je sklenil mestni svet, da se v isti zvestobi spominja na Dunaju živečih nemških državljanov ter da dovoljuje nemškemu pomožnemu društvu na Dunaju subvencijo 40.000 kron v podporo tistim nemškim državljanom, ki so zašli v bedo.
Proti širjenju krivili govoric. Ban hrvatski je izdal nastopni oglas: Po mestu Zagrebu in po okolici se raznašajo glasovi, naj kmetje z ozirom na vojno stanje ne obdelujejo svojega polja in naj prodajo svojo živino in vso zalogo živeža. Poživljam oblasti, naj z energijo nastopijo proti tem brezvestnim govoricam ter naj proti Širiteljem teh vesti nastopijo najstrožje. Od inteligence pa pričakujem, da bo pomirjevalno delovala na kmete ter jih prepriča o brezsmiselnosti takih glasov.
Obveze Portugalske napram Aadeiki.
Danes ni več dvoma, da republika por-jgalska s svojo skromno silo priskoči na pomoč trosporazumu. Spričo tega so zanimive obveze Portugalske napram Angleški, kakor jih je objavil portugalski poslanik v Rimu F. E. Lero, sotrudniku »Se-cola«. Lero je izjavil, da obveze Portugalske ne bazirajo samo na pogodbi, ampak tudi na tradiciji. Glede na svoje kolonije v Afriki Angola o Mozambique je Portugalska od nekdaj v najožjem sporazumu z Angleško. Dogovori takih zvez izhajajo £e iz četrtega stoletja. Poslednja pogodba Je bila sklenjena leta 1898 in Je Se danes v veljavi, četudi se Je Portugalska spremenila v republiko. Ta pogodba ima osem točk. Šesta točka pravi, da, ako bi bilo ozemlje katerega obeh zaveznikov napa-
m m
mm inliiiiil
(Tvrdka ustanovljena leta 1874).
trst, ulica Mm štev. i
(Pfasza RcssfiC'Palais Mfiranzi).
i f^Mif^ fiftSfs Ip ifm I
f	U&silS iti lal v? g
f za iRifS fcmilja io mi r ; |
mm
£ E
| M, ullra S. tiiie l (Sv. Ivaa) M 2332 1
Domate vesti.
Potres. Seismiški instrumenti tukajšnjega c. k. mornariškega observatorija so beležili danes zjutraj močan potres v daljavi 1500 km. Začetek potresa ob 7. uri, 24 minut, 56 sekund. Maksimalno omahovanje tal v Trstu 02 ob 7. uri, 28. minut, 30 sekund. Konec potresa ob 8.15 zjutraj.
Za kadilce cigaret. Vsled vplivanja vojne na obrat tobačne režije (poklic pripravnih delavcev v vojaško službo, zvišana potreba vojaške uprave, darila za vpo-klicance in ranjence), je nastopila začasna potreba omejitve v izdelovanju nekaterih vrst tobaka za cigarete. Poskrbelo pa se je že za zvišanje izdelovanja, vsled česar bo v najkrajšem času zopet možno zadovoljevati kadilce. Med tem naj se občinstvo z ozirom na težke čase zadovoljuje z drugimi vrstami, posebno s ka-dilnim tobakom drama, ki se lahko stavi na razpolago v večjiii množinah.
Znaki zboljšanja v železniškem prometu. Uradno se razglaša: Vspehi prevažanja blaga na avstrijskih državnih železnicah v mesecu septembru kažejo, da se učinkovanje splošne mobilizacije na civilni promet utegne izgubiti popred, nego se je moglo misliti. Od avgusta do septembra se je izdatno povzdignil toliko o-sebni kolikor tovorni promet. Če tudi primerjanje številk v septembru z onimi v avgustu ni nikako merilo za presojanje gospodarskega položaja — ker je bil civilni promet v avgustu deloma zaustavljen —, vendar utegne iz te primere izhajati, da so nekatere industrije relativno dobro zmogle motjenja, povzročena po splošni mobilizaciji. Za to govori posebno okolnost, da je mogla v tem letu kampanja repe prej začeti, nego v minolem letu, da se promet oglia v mesecu septembru skoro približuje^ onemu istega meseca minolega leta. Žita, moke, sladkoria, živeče živali, umetnih gnojil in mineralnih snovi za svečavo je bilo v septembru 1914 prevoženih celo v večih množinah, nego v istem mesecu prejšnjega leta. Nadaljnih zboljšanj je pričakovati v toliko, v kolikor se je po ublaženju posamičnih prepovedi izvoza in po zopetnem dopuščanju direktnega prehoda vozov v nemško državo in v nevtralno inozemstvo nadejati oživlje-nia eksporta, posebno v nemško državo, pa tudi v Italijo, Švico in v Romunsko.
Uradne ure v davčnih uradih. Uradne in blagajniške ure davčnih uradov v Kopru, Cresu, Vodnjanu, Bovcu, Cerknem, Buzetu, Piranu, Pazinu, Rovinju in Tolminu, ki so bile določene s tuuradnim razglasom z dne 25. aprila 1899 št. 752/Pr., se za poskušnjo, začasno za dobo sedanjih, izrednih razmer, izpremene in določijo nastopno: Ob delavnikih od 8 zjutraj do 3 popoldne; blagajna se zatvori ob 2, oziroma za sodnijske depozite ob 3 popoldne. Uradne ure ob praznikih od 8 do 12 pred-poldne in druge — dosedaj izdane in ne-preklicane — določbe glede uradovanja in blagajniškega prometa ob normalnih dnevih in drugih posebnih dnevih, kakor tudi določbe glede nedeljskega počitka | ostanejo nadalje neizpremenjene. Ta iz-prememba je stopila v veljavo pri davčnem uradu v Piranu s 26. avgustom, v Vodnjanu s 1. oktobrom; glede drugih gori navedenih uradov stopi v veljavo 1. novembra L 1. — Predsedništvo c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva. Trst, dne 6. oktobra 1914.
MIUAVAC JU
zaloga vina no Prošeku JtM.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo naj izborne jao istrsko vino domaČega pridelka iz Vrsara (Oraera).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od */» hektolitra naprej.
Prodojalnica ur in dragocenosti
G. BUCHE
(•x drug Drag- Vekjeis)
Trsi Slia Corso Jt. 35.
Bogati izber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
f§ Odlikovani Čevljarski mojster
1 Viktor Schenk
UMlftfrieU »kiTtlt «. kr. Ul. 8 •reliiftafa ftreljrtva ti
H priporoča svojo zalogo razno-
0 vratnega obarala sa gospa, go-
8 spo de kakor tudi za otroka,
mm	Prodala najboljšega
BH	voičlla Predla, Glo-
fi£ W	M*' caraHer io Cir.
15	Metodovo mazilo.
I .3lL TRl,BeMre32
SI

BBBBEBBgiigi^B^fflHBnBBE
ž K
¥ «g mmm #
niin r^fffffga VeiIH dshoci ur, verižic,
zteilii in srebrnih pri- g veskov. Znižane cene. g
RJUMUHD BIZJAK \
ursr
ISS Trsi, \m S. Hm i

Trst, ulica Giosue Carducci štev. 23
Telefon štev. 823. Kirurgično orodje, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, bergljc, klini pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapfivtične priprave, aparati za inhalacije.
Skladišče potrebščin za kirur. zdravljenja. ^ PotrebSčfne iz gumila In neprodlm. blaga. £

iir
Trst, uli€2 S. LSZI3PO 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
sa	ptritoSnostf
m«€n«Jl« ograja b» Mnt mrilt, pohištvo tolazno In iz vnadl
tvrdka
VALMH BMIAH
GRADEC
Podružnica Trst
mL Nnova H. *9.
ML 19-Ti. Onik M. I ftMte^J.
Fr<*ncesco Buda, zlatar
Trst, ulica, leaiinata it. 1.
Prodaja srebrnih in i oviufiBtih ar, od 4 kron dalje, uheni, prstani, vtriiiee u imeriksnskega dcublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, ku-_ _ puje in menjoje z!ato, srebro in dragoc Tvrdka" BUDA mere prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanakih svot za inkaurijozne prostore, razsvetljavo itd- itd., kar mora končno vse plačevati tupovalec
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene!, sla« ščlce, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Qul|v prej na trgu Caserma.)
Veliko mIosd m tovorns poliitea


ANDREJ JUG - TRST
~-avla S. Luda 5.	via Fabbri 10.
" Booata In lepa izbora finega in navadnega pohištva in ^ r? CapS«£r2J.	Telefon 17-30	Svoji k svojim I
IGNRZI0 POTOCNKa
UMETNI ZOBJE
PiOMBMUUUI * ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV
: BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČEMrtK TDSCIf Eft
PodruZnloa, u!. Sarrl«ra\ vaoohla 33.	)
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (
Velika Izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovlne. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za molke obleke. Sprejemalo se naroČila po meri
♦m V tfobrosMal mešalci
lahni Demarchij
I m Pr°dUf10 fcrftnvo" I
• JanCH tatiar^-"- mmm' * OUfi
Veliko skladišče klobukov
etainikovt bele In pisane sraice, Izladsk. platna iepnlh robcev, moških nogovlc itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -- Postrežba točna.
Narodna traovlna. * Narodna trgovina.
-	__Oblastveno avtortzovana delavnloa
PATRIZIO PITTARO
* se }e preselila v ul. Giacinto Gallina 6.
tldrtflčuo razsvetflave, motorjev, telefonov, električnih; zvoncev In strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne •vetUlce. Točna tsvrftba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni.