m.
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D, .18/3,4 1998. stran 92
Naj omenim še ostale predavatelje: Violetta Zentai. Margit Feischmidt. Zoltan Fejos, Erttko Magyari-Vincze in Miklos Voros. Nekateri udeleženci in udeleženke smo prostovoljno predstavili svoje prispevke. Pohvalili moram predvsem zelo prijazno in stimulativno diskusijo, ki je potekala 20 minut ali več po vsaki 20-minutni predstavitvi in je bilo tako več možnosti za ustvarjalno izmenjavo, kot je običajno na kongresih.
Glede na kvaliteto predavanj lahko ugotovim, da so se ugotovitve o kulturni konstrukciji dihotomije zahod - vzhod na poletni šoli potrdile. Kvalitete predavanj ne bi mogli deliti na zahod - vzhod, vsekakor se ne bi dalo vzhoda stigrnatizirati. Nasprotno, značilnost predavateljev iz srednje in vzhodne Evrope je bila. da so bili bolj pripravljeni kot na primer tisti iz Združenih držav Amerike in zahodne Evrope. Izjema je bil seveda direktor kulturnoantropološke šole Peter Niedermuller. ki je v začetku postavil zelo kvaliteten standard, ki pa ga na žalost drugi predavatelji in predavateljice ter udeleženci in udeleženke nismo dosegali. Poletna šola je bila zelo intenzivna, mislim, da bi jo bilo dobro razporediti na tri tedne. Seveda pa upam in želim, da se bo kdaj razvila v kuhurnoantropološki oddelek na Srednje evropski univerzi v Budimpešti in bo tako začetek neke nove univerzitetne tradicije in kvalitete.
1	Podobno sem ugotavljala mdi sama, ko sem predstavila raziskavo o antropoloških vidikih begun siva v Sloveniji, ki jo delam za doktorsko ¿izenačijo in uporabila metatoro obredov prclioda za razumevale izkušenj liminalnosti v begunski situaciji v Sloveniji.
2	Begunske študije lahko služijo kot zgleden primer, saj že od nastanka discipline v osemdesetih letih uspešno kombinirajo teorijo in prakso, ki sta dopolnjujoči.
Inga Miklavčič Brezigar
LE1N0 POROČILO ETNOLOŠKEGA ODDELKA GORIŠKEGA MUZEJA ZA LETO 1997
Delo etnološkega oddelka Goriškega muzeja je v telu 1997 potekalo v znamenju rutinskega etnološkega in muzejskega dela ter raziskovalnega terenskega in arhivskega dela za bodočo razstavno in publicistično dejavnost, saj nam za obsežnejšo razstavno dejavnost niso bila odobrena denarna sredstva. Za razstavo skrinj, predvideno v letu 1999, smo pripravili kataloški računalniški popis 65 skrinj iz depojev Goriškega muzeja, ki so trenutno v restavriramu.
Raziskovalna dejavnost etnološkega oddelka, ki poteka v zadnjih letih, obsega naslednje teme:
-	piistovanja na Primorskem,
-	muzealstvo na Primorskem,
-	način življenja v vaseh ob meji - Robidišče,
-	babistvo na Primorskem,
-	spremembe načina življenja na Tolminskem in v Treni,
-	etnološka podoba življenja na Primorskem po letu 1945,
-	tradicionalna kultura Krasa,
-	način življenja v goriških vaseh ob novi državni meji 1947-1949 ter
-	način življenja prvih prebivalcev Nove Gorice 1949-1959.
V okviru raziskave pustnih običajev na severnem Primorskem že
več let potekajo redni terenski ogledi pustnega dogajanja in pogovori z organizatorji pustovanj (opravljeni so bili pogovori na Ligu in v Drežnici). Prizadevamo si, da bi za načrtovano zbirko in razstavo o različnih oblikah pustovanj ter tako tradicionalnih kot sodobnih pustnih običajih na severnem Primorskem pridobili zbirke kompletov pustne opreme in drug muzejski material. Muzealstvo je na Primnrskem po letu 199! doživelo izjemen razmah. Na območju Goriškega muzeja je nastala vrsta novih muzejev in muzejskih zbirk različnih tipov, tako v pristojnosti in upravljanju javnih zavodov (npr. Triglavskega narodnega parka v Trenti) kol turističnih društev (Kobarid. Breginj) in zasebnikov. Pri vzpostavljanju muzejskih zbirk sodelujemo kot strokovni sodelavci. Ob tem seveda spremljamo razvoj muzejske dejavnosti ter vpliv muzeja ali muzejske zbirke v okolju, kjer nastane. V okviru te dejavnosti sta nastala članka o etnoloških zbirkah v muzejih na Tolminskem in o pomenu malih muzejev oziroma muzejskih zbirk za identiteto in turistično ponudbo posameznega območja.
V	okviru predloga raziskave vasi ob meji na severnem Primor-skem smo začeli s terenskim delom v Robidišču (intervjuji in pregled arhivskega gradiva).
Vzporedno je potekalo terensko in arhivsko delo (intervjuji, arhiv in pregled literature) pri raziskavi babištva na severnem Primorskem. Že vrsto let poteka tudi etnološko delo v dolini Trente in na Tolminskem. V okviru spremljanja načina življenja v dolini Trente sva z Ivom Saksido (POP TV in VITEL) v poletnih mesecih posnela gradivo za dokumentarni film o Trenti in Trentarjih. Skupaj s kolegico Darjo Skrt sva pripravili scenarij za dokumentarni film Tolminsko, ki je na natečaju RTV Ljubljana dobil odkupno nagrado.
V	okviru redne etnološke publicistične dejavnosti pa sem v tem času pripravila prispevke o etnološki podobi severne Primorske in o obrteh na tem območju, sodelavka Darja Skrt pa za zbornik Primorska - 50 let prispevek o šegah in običajih.
V	Goriškem muzeju smo z zbiranjem zgodovinskih in etnoloških predmetov iz bližnje preteklosti v okviru zgodovinskega in etnološkega oddelka začeli že pred leti. Vendar je zbiranje predvsem večjih etnoloških predmetov (npr. predmetov stanovanjske opreme) potekalo do neke mere naključno in nesistematično. Etnološka raziskava sodobnega načina življenja, to je načina življenja po letu 1945, je bila zastavljena s sondažno raziskavo, izvedeno za prispevek oziroma predavanje (Etno-gralski pregled povojnih dogodkov na Goriškem) za mednarodno konferenco zgodovinarjev ob obletnici priključitve Primorske k Sloveniji, kije potekala v Kopru in Novi Gorici med 25. in 27. septembrom 1997. Nadaljevala seje s pripravo gradiva za razstavo z naslovom Spomini naše mladosti, ki je bila v Goriškem muzeju na gradu Kromberk odprta aprila 1998.
Sodelavec Andrej Malnič je svojo raziskovalno dejavnosL na Krasu realizira! s postavitvijo istoimenske razstave v Slovenskem domu na Dunaju, ki je po vrnitvi v sklopu prireditev oh Kraških dnevih gostovala v Štanjelu. Organiziral je tudi selitev razstave Vinarske podobe, postavljene v gradu Kromberk. na Dobrovo, kjer je bila predstavl-jena ob Prazniku češenj, nato pa je razstavo postavil še v razstavni galeriji dvorca Vogrsko.
Skupaj s sodelavcem, oblikovalcem Borisom Blaškom, sta v prostorih Osnovne šole Lokavec posta vila razstavo Stare ceste in furmani, pripravila sta muzejski projekt za bodočo razstavo Vodni pogoni, ki naj bi bila v obnovljenem starem mlinu v Ajdovščini-sodelovala pa sla ludi pri snovanju novega Lipicanskega muzeja v Lipici. S publicistom in zbirateljem Stanetom Bačarjem iz Ajdovščine pa je Andrej Malnič sodeloval tudi pri postavitvi razstave ob 124-letnici ustanovitve kmetijske šole na Slapu pn Vipavi, s sode-lavko Natašo Nemec pa pri predstavitvi knjige o opekarstvu na Goriškem 11 fuoco camina. ki sta jo maja predstavila
Glasnik S.E.D. .18/3,4 1998, siran 95
poročila OBZORJA STROKE
na gradu Kromberk.
Raziskavo pomena vzpostavljanja nove državne meje med letoma 1947 in 1949 je s prispevkom ob 50-letnici priključitve Primorske Predstavil Andrej Malnič na mednarodni konferenci zgodovinarjev septembra 1997.
Na etnološkem raziskovalnem področju, deluje ludi etnologinja Darja Skrt. čeprav je zaposlena na oddelku za dokumentacijo Goriškega muzeja. Strokovno zanimanje Darje Skrt je usmerjeno v vizualno raziskavo in dokumentacijo bodisi etnološke ali zgodovinske tematike. Tako je v letu 1997 z izdelavo dokumantarnega videofilma Usode črnega neba sodelovala pri Pripravi razstave Primorska 1918 - 1947, v katerem je usode Slovencev pod fašističnim režimom interpretirala na zgodovinski in etnološki način, napisala je scenarij za zgodovinsko in etnološko Predstavitev Idrije v dokumentarnem filmu Med nebom in zemljo Idrija A.D. 2000 režiserja Francija Slaka iu sodelovala pri snemanju. Vlogo avdiovizualne dokumentacije v muzejih je pri predstavitvah 'ovrslnc dejavnosti poudarila tudi dr. Herte Maurer • Lausseger, in sicer v Goriški knjižnici ob projekciji dokumentarnega filma o "pekarstvu (ob predstavitvi zbornika o opekarstvu "II fuoco Cammina") in v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer sta z Nadjo Valeminčič pripravili projekcijo svojih dokumentarnih filmov z etnološko tematiko.
lanu in tkalstva kot domače dejavnosti oz. panoge domače in profesionalne obrti, Motnikarjeva je ročno in računalu iko zrisala nekatere tkane vzorce s predmetov iz zbirke SEM, napravila pa tudi nekaj računalniških simulacij tkalskih vzorcev iz tkalskih vzorčnih predlog. Zbrala je tudi podatke o tem, kako iu kje se učenje ročnega tkanja vključuje v izobraževalne procese pri nas. Sama sem skušala z analizo predmetnega gradiva, obogateno s fragmentarno strokovno literaturo, ugotoviti t'pc lauenih prtov na Slovenskem ter tipe vzorčnih lauenih tkanin, ki so jih na naših tleh izdelovali in uporabljali.
Simpozij kot ena od sklepnih oblik rezultatov je bil 18. 9. 1998 v finskem mestu Hammenlinna. Takrat je bila tam odprta tudi skupna razstava vseh partnerskih držav, ki bo na ogled predvidoma do konca leta. Predstavljenih je bilo enajst študij o različnih vidikih lanenega tkalstva, ki nam (vsaj do neke mere) omogočajo primerjavo. Simpozija se je udeležilo nekaj več kol osemdeset poslušalcev, večinoma muzealcev in učiteljic s področja ročnega tkanja ter oblikovanja tekstila.
Prispevki s simpozija bodo v celoti (v domačem jeziku avtorja in v angleščini) natisnjeni spomladi 1999 v Italiji. S tem bo zaključen prvi del skupnega projekta. Drugi del bo predvidoma končan do leta 2000. Čeprav bodo lanene tkanine tudi v bodoče ostale osrednja tema, pa se bo torišče raziskave verjetno premaknilo drugam. O tem pa kdaj drugič.
TKANI vzorci evrope (0 mednarodnem PROJEKTU
Raphael iinen on net")
I ; Finske so sodelovali: The C i..i l Museum of 1 inland (Jyvaskyia), Fredrika Wetterhpff Fondation, Research umi Consultancy Co. AV.it 11 ni i, Ftnnigh Craft Research Assosiation in Hame Polytechnic Wetterhoff (Hammcnlinna). 1.1 je bil tudi koordinator projekta; Švedska: University of Uppsala. Dept. of Domestic Sciences. Uppsala: Italija; Fondations Museo Oirnico delle Arti Popolari. Tolmtzzo. ki v svojem raziskovalnem okviru združuje tudi ljudi, zaposlene v izobraževalnih ustanovah (tsiiiuio d'Ane "G.Sello". Udlne). Iz Slovenec jc bil k projektu povabljen le Slovenski etnografski muzej iz tjubljanc. Projekt jc kot neke vrste centralno informativno telo na področju tekstila spremljala tudi ETN (European textile network). Referate simpozija je v ¡davnem moquée razdeliti v omenjene tri skupine: a: jpto':'ii htstortino-kuliurvlniki vidik lana:
Eisa Silpala: History of linen and linen models in Finland: G ten Paolo Gri: l.itien and the classical tradition in Carnia; Giorgio Ferigo: A journey through the linen and hemp craft works in (aim.] Inja Smerdel; The Slovene linen-making tradition /. tehnični in ohnktivni vidik lanenih tkanim
Scija Meinanen: The linen lablCClOltlS of the textile collections of lite craft museum ol" Finland: Margareta Nockcrt: Patterned linen in Sweden; Gina Morandini and Carmen Romeo; The textile collections or the Carnico Museum of Arts .mil Folk Traditions "Michèle Gortani" in Tolnrezzo (Italy): Janja Žagar: Images of linen fabrics ill Slovenia, c; razlikovalni ill Izobraževalni vitlik:
I'irkko Anttila: Research ol the linen textiles in Finland; Viola Germain; Education and Tradition: Ana Moliiikar: The training of weavers in Slovenia.
Obiskovalcem simpozija jc projekt in sodelavce predstavila koordmatorka projekta Anni Suni. ostale evropske projekte, vezane na lan in evropsko mrežo ljudi, ki se ukvarjajo s tekstilom, pa Beatrijs Sterk (European Textile Network and linen projects).
Evropski program Raphael spodbuja in finančno podpira Mednarodne raziskave, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zaščito Premične in nepremične kulturne dediščine Evrope. Na razpis komisije omenjenega za programa v letu 1997 {za obdobje 1997 do 2000) seje odzval tudi Slovenski etnografski muzej, opogumljen s Povabilom Italije, Finske in Švedske v skupni projekt z naslovom Linen on Net - The Common rools of tlie European linen Patterns". Med 511. projekti, ki so se prijavili na enako razpisano 'emo (širših skupin je bilo pet), je bilo izbranih in finančno Podprtih komaj 43, med njimi tudi naš.
Raziskava lanenih tkanin skozi tkalske vzorce v evropskih deželah naJ W dokazala vidik skupne evropske kulturne tradicije. Ker je prvi Projekta trajal komaj nekaj mesecev, smo izbor lanenih tkanin Zožili le na lanene namizne prte. Evidentirani vzorci na starih tkaninah bi obenem postali bolj dostopni zgledovanju za sodobni tekstilni dizajn. Naš projekt je povezal različne institucije: 'žobraževalne, raziskovalne in muzejske.1 Kljub temu sestava ni bila Povsem uravnotežena, kar seje pri rezultatih izkazalo kot določena Pomanjkljivost. Različni značaji institucij so namreč dajali prednost različnim ciljem, narekovali različne prioritete ciljev. Tako jc bila pri ostalih partnerjih izrazito poudarjena didaktična plut projekta, kajti VeeJ'iiel raziskovalne skupine je profesionalno vezan na poučevanje ™čnega tkanja.
Slovenskem etnografskem muzeju smo se raziskave lotile Inja ■ merdel, Ana Motnikar in Janja Žagar, vsaka pač iz nekoliko rugačnega zornega kota. Smerdelova se je - kot nekdanja ustodinja za ruralno gospodarstvo - lotila vprašanja kulture gojenja
Vlasta Voda
r0žn0v pod radhoštem - češki muze] na prostem skozi študentske oči
V Rožnov sva se pripeljala okrog osmih zvečer. Spel jc bila na programu ista nadaljevanka, samo novi del. Poiskati sva morala kamp, postaviti šotor, skuhati špagete s paradižnikovo omako, obiskati sanitarije in si vedno znova želeti, da bi tudi za naju ostalo kaj lople vode. V nadaljevankah se te stvari navadno uresničijo. Ne