j3ka biblioteka LJUBLJANA MUn itimm {tati nmftnftiiiM V Trstu« v Mrtak, 8. julija 1926. Posamezna številka 25 stot Ll L lit Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesee U-, 3 mesece L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 70.—, v Inozemstvo mesečna L 6 50 več. — Posamezne številke 25 stol. — O^iasnlna za 1 mm prostora v lirokosU 1 kolone (72mm): za trgovake In obrtne oglase 75 stot, za smrtnice, zahvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— Mali oglasi: 30 stot za besedo* najmanj L & EDINOST Uredništvo in npravnUtvot Trst (3), ulica S. Fnncesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi na) se pobijajo izključno uredništvu, oglasi, rekla. Bacile in denar pa upravnStvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost- P od uredništvo v Gorici: ulica Glosue Garduccl 5t. 7, I. n. _Telet št 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Stiki z drugorodci Povodom nedavnega obiska tržaškega g. prefekta gr. uff. Gasti-ja je dalo to vprašanje tukajšnjemu italijanskemu tisku snov za razna tozadevna raz-motrivanja. «Piccolo» je objavil, tem povodom poseben članek pod gornjim naslovom, ki smo ga v «Edinosti» ponatisnili z obljubo, da podamo tudi mi s svoje strani «teorijo sožitja». Medtem smo prejeli iz sežanskega okraja razne dopise, ki so nam prinesli novo gradivo za presojanje pravega položaja. Mi pa ne spadamo med tiste listejkki imajo navado pograbiti takoj priliko'in »operirati«. Zato smo stvar odložili, ker jo hočemo proveriti. So pa nekatere stvari v sežanskem okraju, katere bi bilo treba odpraviti, kar bi le še povzdignilo pomen zadnjega obiska g. prefekta-Toda o teh stvareh ob drugi priliki, ka^-kor smo rekli, ko jih proverimo, in zato se bomo omejili danes le na par pripomb k «Piccolovi» «teoriji», ki je v tesni zvezi s položajem v sežanskem o-kraju. Kdor je pazno prečital izvajanja tržaškega glavnega italijanskega glasila pod naslovom «Contatti con gli allo-geni», ki smo jih mi točno podali v slo-,ven. prevodu mu je bila jasno pred očmi tista že poznana igra z besedami, trditvami, zaključki in logičnimi skoki, ki so žal v železni navadi, ko se razpravlja o položaju naše narodne manjšine v Italiji in o njenem razmerju napram državi in državni upravi. Tudi v svojih zadnjih izvajanjih je člankor v «Piccolu» kakor nihalo na tranje politike Italije, ne pa mednar rodne politike!» Ali ni to vse drugačna muzika, nego ona, ki nam jo je piskal «Piccolo» par stavkov poprej?! Sedaj priznava, da so tu vprašanja, ki imajo svoj izvor v «so-žitju med Italijani in drugorodci». — To pa za vsakega logično mislečega človeka ni in ne more biti nič drugega, nego pripoznanje obstanka manjšinskega vprašanja, ki pa naj se uredi v notranjem okviru državne uprave, torej kot notranje vprašanje. No, tudi po tej definiciji problema sožitja med Italijani in drugorodci, moremo «Piccola» pritisniti ob zid z ugotovitvijo, dobro znaino tudi njemu, da so namreč zakoniti in neoporečno pooblaščeni zastopniki nagega naroda Že opetovano izjavili, da zasledujejo prav na tem stališču uredbo našega položaja kot notranjega problema, ter da so vsekdar pripravljeni za lojalno sodelovanje za njega rešitev. Zato naj bi italijanski tisk že enkrat nehal s slepomišenjem in dokazovanjem, češ da tu ni nikake-ga manjšinskega vprašanja, marveč naj bi pošteno priznal: to vprašanje je tu in naj se kot notranje vprašanje reši pošteno in zad.ovoljivo! Posebno pa. naj prenehajo s tistimi mukotrpnimi in obenem neresnimi poizkusi, da bi izkopali prepad med nameni in hotenjem voditeljev in voljo našega ljudstva! Tistimi poizkusi, da bi italijanska javnost videla v naših zastopnikih le brezvestno rovarjo — meetatore, pa čeprav jim je ljudstvo na nesporno zakonit, manifestanten, da plebisciten način izreklo svoje zaupanje ter jim poverilo nalogo, naj »e oglašaijo in nastopajo v Upravne volitve ukinjene |S^kenakopraynost obeh vla RIM, 7. Načelnik vlade on. Mussolini Pri glasovanju je bil ta predlog odo-je sprejel danes zjutraj nekatere mini- bren sk<>raj enoglasno. Zanj je glaso-stre in državne podtajnike. Popoldne val° 42 poslancev, proti pa Je 2 poslan-se je delj Časa razgovarjal z on. Rosso- ca- Na podlagi tega izida preneha mini-nijem o ukrepih sindikalnega značaja, |ster dr- Nikić biti član hrvatske seljačke stranke. Nadalje je poslanski klub odobril predlog, da se skliče narodna skupščina najkasneje v drugi polovici avgusta in da se postavi na dnevni red njenih razprav vprašanje agrarne reforme. stenski uri: od enega stavka do druge- "jefijovem imenu. Poizkusi, da bi se vo-ga koleba som in tja — med «> in' fliteljem in zaupnikom ljudstva odreka- «ne». Ob vprašanju namreč: ali se imajo drugorodci v tej državi, kot posebna narodna skupina, česa nadejati v narodnem in kulturnem pogledu; ali se morejo nadejati, da jim bodo vsaj v skromni meri podane možnosti za sa-paosvoje narodno in kulturno Življenje — ali pa: naj ne pričakujejo ničesar več v teh pogledih?! Med tema dvema alternativama omahuje «Piccolo»: sedaj govori svoj «da», takoj na to pa svoj «ne», kakor da hoče s trdo roko neizprosnega mogočnika udariti na mehko oko, ko se koprneče ozira po dobroti in pravici. Toda — kakor rečeno — mi smo že navajeni na tako igro in mogli bi molče iti mimo nje, če ne bi v naše iskreno obžalovanje dejstva govorila, da je rečeni tržaški list s svojim razpoloženjem napram drugorodcem in njih stremljenju predstavnik malone vsega današnjega italijanskega tiska. Poglejte le! V svojem omenjenem članku pripoveduje «Piccolo», kako da prisrčni sprejem, ki ga je slovensko prebivalstvo Sežane priredilo prefektu tržaške pokrajine, dokazuje, do kakega prisrčnega političnega razmerja z «dru-gorodnim življem» bi moglo priti, če so drugorodci pripravljeni za iskreno sodelovanje z državno vlado. To nagla-šanje v italijanskem tisku bi moglo nam zveneti kot nadebuden «da» — kot ugoden znak za bodočnost naše narodne manjšine. Ali kaj koristi, ko se oa v isti sapi oglaša cela vrsta akcentov, iz katerih zveni glasen «ne»! Najprej mora n. pr. drugorodni živelj brezpogojno pripoznati suvereniteto italijanske države nad tem ozemljem! Tu ?a imate pred seboj — da ga la hko tako-rekoč z roko zagrabite — «Piccolovo» nihanje. Kajti kar postavlja sedaj kot glavni predpogoj za prisrčno politično razmerje z drugorodci, je naša narodna manjšina že davno izpolnila — glasno, jasno, z besedo in dejanji, ki ne dopuščajo nikakih dvomov na resnični odkritosti. To ve prav dobro tudi «PiccoIo». Vendar slepomiši v nasprotnem zmislu z namenom, da more potem — ne da bi mu trebalo zardeti radi take netočnosti — zaklicati v svet, da v Italiji ni in ne more biti riikakega aianjšinskega vprašanja, ker je Italija prek i n prek jezikovno enotna država! Mi pa vprašamo sedaj vsakogar, ki ima dovolj zdrave pameti in sposobnosti za logično razmišljanje: v čem neki naj bi Dbstajsle tiste «prisrčne politične razmero) z drugorodnim življem — o katerih «Piccolo» tako sladko govori — Ito pa se jeziku tega življa odreka pravica do obstanka in vsakega uveljavljanja, in ko je vendar ravno jezik ne ie glavno vidno obiležje narodne bitnosti, marveč tudi neogibna temeljna podlaga za vsako udejstvovanje dotične narodne skupnosti! Hoteti'to — .1 a veljavnost tak epa mandata — so ne-zmiselni, smefni, v nasprotju z vsako logiko, ker hočejo aamkati tiste miči ne in metode, po katerih se v sedanjih dobah povsem božjem svetu ljudstva uveljavljajo v političnem življenju! Kje je tista deveta dežela, kjer se .politično žirljoivja razvija brez voditeljev?! Kdor hoče orismu lfadstvu kratiti to pravilo, veljavno za vsa ljudstva in vse kraje, ta le kvari razpoloženje, ruši možnost dobre uredbe in je torej resničen — mesta tore! In «Piccolo» bodi uverjen, da so ti naši, od njega zasramovani voditelji, taki realni politiki, ki ne potrebujejo še lo njegovega opozorila, kako brez-nadna da je vsaka borba proti realnostim, ker da bi mogla ustvariti .položaj, v katare m da bi mogli Slovani .vse izgubiti in ničoaor pridobiti! Škoda le, da je beseda državniških modrecev v uredništvu «Piccola» sicer nekam nejasna ravno tu, kjer ki bila potrebna vsa odkritost in jasnost, da bi mogli mi verjeti v resničnost in pristnost pretvezne želje gospodov, da bi prišlo do prtsrčnsga političnega razmerja s slovanskim življem v Julijski Krajini! Določno in konkretno naj bi povedali, kaj morajo Slovani v Italiji še izgubiti, oziroma pridobtti! Taka odkritost, ki jo za h tovarno mi po naši edino pravilni teoriji sožitja in mirnega sodelovanja s pripadniki drugega plemena, ni morda v skladu s «Picco-Iovo» teorijo, ali potrebna je. Bilo bi lojalno, dostojanstveno in možato in gotovo koristno za bodoča prizadevanja, kakor jih je «Piccolo» slavil • povodom obiska gospoda prefekta v Sežani. Je to zelo vabljiva prilika za interesantne refleksije na naslov «Piccola». Pa pustimo taka vprašanja in povrnimo se zopet k jedru našega vprašanja. Tudi mi pod črt u jemo dejstvo, da naše ljudstvo povsod dostojno in prisrčno sprejema predstavnike državne oblasti. G. prefekt Gasti se je o tem prepričal v Dolini in Sežani, prepričali so se razni videmski prefekti in pod-prefekti pri svojih obiskih v naših krajih. Beležimo ta dejstva z zadoščenjem. A zaključki? Edino pravilni zaključki, ki sledijo iz tega, so: to ljudstvo je dobro, pošteno, ljudstvo dobrih in discipliniranih državljanov. Grdo krivico mu torej dela, kdor hoče njegove državljanske manifestacije izrabljati proti njemu. A to dela vsakdo, kdor Izrablja take prilike kot «dokaze», da tega ljudstva ni in da ne obstaja vprašanje, kako urediti njegovo življenje v teh naših krajih, da bo mogoče res mirno sožitje in sodelovanje. Ali ni to ljudstvo storilo že davno vso svojo državljansko dolžnost?! Kaj se še hoče od njega? Tudi Italijanom se torej narinja v prvi vrsti pa o upeljavi deveturnega delavnika. Medtem pa objavlja «Tribuna» naslednjo vest: Z odobritvijo sindikalnega pravilnika v ministrskem svetu niso nikakor utihnile volilne polemike. Radi tega se je vlada odločila, da ukine vse upravne, občinske in pokrajinske volitve, čeravno zahtevajo iste v mnogih občinah ravno fašisti Nadalje dostavlja «Tribuna», da je treba pri tem uvaževati dejstvo, da je zakon o poteštatih večinoma odpravil občinske svete. Čim se bo v vsem obsegu izvedla sindikalna uredba, bodo občinski sveti nadomeščeni z občinskim sveto valstvom. Italijanska trgovinska bilanco Podatki o Izvozu In uvozil tekom prvih potih mesecev tekočega. leta RIM, 7. Agencija Roma objavlja nekoliko zanimivih podatkov o italijanskem uvozu in izvozu tekom prvih petih mesecev tekočega leta. Gladom njene statistike je bilo v :menovani dobi uvoženega za 11 rešLj.ard 600 milijonov 751 tisoč lir blaga (proti 11 milijardam 541 milijonom 221 tisoč Kr blaga, ki je bflo uvoženo v prvih petih mesecih leta 1S25). Nadalje je v prvih petih mesecih tekočega leta znašal izvoz samo 6 milijard &M milijonov in 349 tisoč lir (proti 6 milijardam 806 milijonom 794 tisoč lir bla^a, ki je krilo izvoženo v prvih petih masećih preteklega leta. Agencija Roma pravi, da je zaznamovati padanje trgovine ne le v Italiji, marveč v vseh evropskih državah. Angleška sredozemska mornarica v Splitu SPLIT, 7. (Izv.) Danes je prispela v Split pod poveljstvom viceadmirala Houdgheta angleška sredozemska mornarica, ki šteje okolu 40 velikih bojnih ladij. Poveljniki posameznih edinic nameravajo prirediti več izletov z avtomobili v bližnjo okolico. Angleška mornarica ostane v Dalmaciji do 15. t. m. _ CallsuMoo finnnino poročilo v francoski zbornici Kaj fe temu vzrok! Čeprav ugibamo In premotrlvamo položaj v naših trgih kot na pr. Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Vipava, Ajdovščina itd. pa vendar ne "loreiuo doznati kaj naj bi bilo vzrok, da ravno trg! silno zaostajajo za vasmi v št »vilo naročnikov na knjige Goriške Matice. Pa vendar ni v naših trgih izginila ljubezen do knjige? Upamo, da nam zadnji dnevi nabiranja dajo odgovor na težko vprašanje kaj je z našimi trgi? MM rt&i ifflHe tH RIM, 7. On. Mussolini je danes zjutraj pregledal na letališču Centocelle letalsko oddelka. Po pregledu se je vrtllo defiliranje. Ob 11. uri se je Mussolini povrnil' z avtomobilom v Rim. Občinstvo ga Je povsod živahno pozdravljalo. Smrt RIM, 7. Senator prof. Vi t tor i o Polacco >e umrl dasies ob uri zjutraj. Pokojnik je več let predaval civilno pravo na padovanski univerzi. Poročen je bil z neko Tržačanko. «Fiat» najela 11 milijonov dolarjev RIM, 7. Agencija «Radio Nazionale» doznava, da je družba «Fiat» najela pri newyorški banki Morgan posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev. Nova telefonska proga mod Italijo in Fraaetjo RIM, 7. Dne 3. t. m. so bile predane prometu zopet tri nove telefonske proge s Framcijo. Za telefonske pogovore med Francijo in Italijo so torej občinstvu na razpolago naslednje prog«T: Milan-Pariz, Turin-Pariz 1, Turin-Pa-riz 2, Milan-Lion, Turin-Iaon 1, Tu* rin-Lione 2. Sindikalni pravilnik In ustanovitev sindikalnega ministrstva RIM, 7. Današnja «Gazzetta ufficiale» objavlja pravilnik za izvajanje sindi-klnega zakona in kr. odlok za ustanovitev sindikalnega ministrstva. PARIZ, 7. Pred polno poslansko zbor-pico je podal včeraj finančni minister Caillaux svoj ekspoze. Njegovo osebno mnenje se v glavnem strinja s poročilom finančnih strokovnjakov, akorav-no se Caallaux ne bo dobesedno držal teh navodil. Finančni minister je izjavil, da poročilo strokovnjakov razjas-,njuje vsa finančna vprašanja in zadeve proračuna in stabilizacije franka. Potrebno je, da- se potom posojil, ki bi se amortizirala, osvobodi proračun od premen, ki izvirajo iz stroškov za obnovo po vojni uničenih pokrajin. Uradniške plače naj se zvišajo. Minister bo predlajral parlamentarni delegaciji, naj se davki primerno revidirajo in naj se no zvišajo. Hkrati se zmanjša dotoo-d&rina. Uvedla se bo stroga kontrola, da se prepreči vsaka zloraba. Prihodnji proračun bo presegal ravnotežje. Vsi novi izdatki bodo dovoljeni le v skladu z novimi davki. Notranji državni dolg znaša 286 milijard in 12 milijonov, ki so bili vpo-rabljeni za obnovo osvobojenih pokrajin. Minister odklanja prisilno konsolidacijo dolgov in upa, da se bo to vprašanje s pomočjo finančne reorganizacije povoljno rešilo. Predujmi Francoske banke, je nadaljeval Caillaux, so se znižali za 500 milijonov frankov. Minister je izjavil, da se mora vlada poslužiti posojil Morga-nove banke. Ker je skrajna levica protestirala, je Caillaux poudaril, da je ta korak potreben in da se strinja v tem pogledu s svojim prednikom. Samo za obresti zunanjih posojil plačuje Francija lotno 25 milijonov funtov. Ako se zunanji dolgovi konsolidirajo, bi ponoven padec valute povečal ta bremena do nevarnosti. *4# S kako snovjo prižgemo najlepši in najtrajnejši kres našima blagovestni-koma sv. Cirila in Metodu? Pač gotovo z najmanjšim bankovcem za 5 (reci pet) lir, ki ga pošljemo za naročnino Goriški Matici v ulici Favetti 0 v Gorici. S tem bankovcem si prižgemo namreč kres tihega, srčnega veselja, ki ga bomo uživali celo zimo ob čitanju Matičnih knjig. Tudi v Ameriki težke vremenske prilike PARIZ, 7. Pariška izdaja «New Vovk Heralda» poroča, da so silni viharji v Ohiu povzročili za milijone dolarjev škode. Mesto Dayton je poplavljeno. Tudi v Čileju je slabo vreme naredilo mnogim mestom težke škode V Portu Sant Antonio je bilo mnogo človeških žrtev. Osemurni delovnik v ngleških rudnikih LONDON, 7. Pri drugem čitanju vladnega načrta za uveljavljenje oeemurnika v rudnikih je izjavil lord Cecil v zgornji zbornici, da bo vlada bržkone prisiljena, da svoj načrt pri tretjem čitanju umakne, to pa zaradi tega, ker so nekateri gospodarji rudnikov v Yorkshiru položaj hoteli izrabiti in rudarjem plače znižati, čeprav bi jim delovne ure zvišali Takšnega izrabljanja pa vlada ne bo dovolila Nečrt je bil nato sprejet s 170 glasovi proti 17 in je bilo tretje Čitanje določeno začasno za jutri. LONDON, 7. Torkshirski rudniški lastniki so pristali, da bodo postavili iste pogoje rudarjem kakor drugod. Lord Cecil je nato izjavil, da vlada ne bo odlašala z zahtevo, da se nje načrt sprejme. _. Perzijska vstaja končana LONDON, 7. Iz Teherana javljajo, da so vojaški upor v Azerbeidžanu potlačili. PoireSnost so sama kaznuje KOELN, 7. Ladja, ki je vozila števil-n ne sode mozelskega vina, je zadela ob Caillaux smatra, da je ratifikacija; neki most na Renu in se razbila. Ko so washmgtonskega dogovora neobhodno !reševali posadko, se je zbralo na bre- -potrebna. Londonska pogajanja za konsolidacijo francoskega vojnega dolga so govih na stotine ljudi, ki so lovili sode in začeli popivati. Morala je nastopiti kar hoče «Piccolo» — govoriti namreč vprašanje, o katerem smo govorili te > želji po prisrčnih političnih odnoša-|am' vprašanje namreč, kje je tista pra-iih z drugorodci, obenem pa jeziku teh | ^ 1 j^f/? Slovan — poslednjih odrekati vsako priznanje: 1 a llQTie 1 ^ ~ * to je smešno slepomišenje, je gorosta-sen, nebotičen nezrnisel! Pa naj sledimo dalje «Piccolu» po poti njegovih nedoslednosti! Kako more n. pr. svojo trditev, da v Italiji ni in ne more biti nikakega manjšinskega vprašanja, spraviti v sklad z naglaša-njem, ki je sledilo neposredno na to: «In zato so tudi problemi, ki izhajajo iz sožitja Italijanov in Slovanov v Julijski Krajini in Italijanov in Nemcev v Bzanovltoa vlada pred ostavko? BEOGRAD, 7. (Izv.) Današnji dan je potekel v Beogradu brez vsakih važnejših političnih dogodkov. V poučenih krogih govorijo, da bo sedanja vlada podala ostavko vjiajkrajšem času. Nekateri politiki zatrjujejo, da bo Uzuno-vič podal ostavko vlade na Bledu, kamor je prispel že včeraj zvečer in kjer se nahaja kralj Aleksander na letovišču že nekaj dni. K razčiščen ju položaja bo v veliki meri pripomogla avdi-jenca St. Radića pri kralju, kateremu bo poročal o izidu seje hrvatskega se-ljačkega poslanskega kluba. Obstoji tudi verzija, da se snuje med Padićem in Radićem sporazum za sestavo nove vlade. Kakor vse kaže, bodo s PaŠićevim povratkom v Beograd nastopili važni politični dogodki. v teku. Minister je dejal, da ne more policija, ki je prepeljala kakšnih 50 podati natančnejših informacij, da ne moti njih poteka. Caillaux podvrže svojo politiko glede dolgov suvereni sodbi parlamenta in bo zahteval ratifikacijo dogovorov z raznimi poboljški. Končno je Caillauz prosil zbornico, naj se radi njegove utrujenosti prekine seja. PARIZ, 7. Po Caillaux.ovem poročilu se je oglasil k besedi bivši mornariški minister Borel, ki je hvalil načrt strokovnjakov, vendar je proti stabilizaciji franka in ureditvi mednarodnih dolgov. Komunist Garcherry je zahteval jamstev, da ljudstvo ne bo trpelo zavoljo stabilizacije. Nato se je seja preložila na danes. Na današnji seji je bila razprava o načrtu za neke spremembe v zakonu o delu. Med razpravo so poudarjali razni govorniki, da je treba omejiti predvsem priseljevanje tujega delavstva in izrabljanje t ga delavstva po slabih podjetnikih. Seja je bila nato preložena na jutri. italijanski državljan, da bo na eni stra^ ni korekten državljan, a da na drugi strani ne postane Judež napram svoji narodnosti. Tu je ves problem in kdor ga hoče reševati, ga mora zagrabiti tu. Seja poslanskega kluba HSS Z monopoli bo skušala poljska vlada uravnovesiti bilanco VARŠAVA, 7. Finančni minister je sestavil posebno komisijo, ki bo proučila reforme v monopolih, s Čimer upa vlada doseči večje dohodke in Poadižju, strogo krajevni, stvari no-iuravnovešenje državnega proračuna. Minister dr. Nikić izkljuton Iz stranke Predlog za sklicanje narodno skupščino ZAGREB, 7. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja hrvatskega seljačkega poslanskega kluba, ki je razpravljal o sedanjih perečih političnih vprašanjih. Najprej je govoril Stjenan Radič o od-nošajih hrvatske seljačke stranke napram radikalom in opozicijonalnim skupinam. Nato je bil prečitan predlog radićevskih poslancev, da se izreče ministru za šume in rude dr. Nikiću nezaupnica, ker da vodi Hrvatom nasprotno politiko ter ruši s tem narodni Maroški sultan v Parizu PARIZ, 7. Sem je dospela prva skupina maroških veljakov, ki spremljajo sultana Mule j a Jusufa na njegovem potovanju. Sultan bo prisostvoval reviji čet, ki se bo vršila 14. t. m. na Elizejskih poljih in okoli Loka zmagoslavja. Komunistični občinski svetniki niso h » teli glasovati za nakazilo večje denarne vsote za čim svečanejši sprejem maroškega sultana in so zagrozili, da b'odo komunisti svečanosti motili. oseb v bolnišnico, ker so kazale znake zastrupljenja z alkoholom. Dve med njimi sta umrli, dve sta se utopili, eno pa so v pretepu zaklali. Kaj je ranilo Cobhanovega mehanika BAGDAD, 7. Cobhan se je odločil, da ne bo več nadaljeval poleta v Avstralijo, ker je njegov mehanik težko ranjen. Njegvoe rane je povzročila eksplozija bencinske cevi, ko sta letela nizko nad močvirnato pokrajino 200 km od Basore. Ugibajo, da je cev zadel strel kakšnega Arabca. Španska smola v Maroku RABAT, 7. V targvistskem ozemlju so uporniki zajeli španske čete v zasedo in jim ubili 40 mož. Ministri, ki ne bodo dolgo ministri LIZBONA, 7. Za ministra kolonij je bil imenovan Cohoa, Claro za notranje zadeve in Carmona za zunanje. Nova vlada je osvobodila vse politične kaznjence. Nemčija zadržuje poljski premog VARŠAVA, 7. Poljska brzojavna agencija sporoča, da je Nemčija ustavila neko pošiljatev poljskega premoga, ki je bila na poti v Hamburg. Načrt za spremembo poljsko ustavo oddan komisiji VARŠAVA, 7. Vladni načrt za spremembo ustave je bil oddan v proučevanje posebni komisiji z večino glasov. Proti temu so glasovali socijalisti« komunisti in slovanske manjšine. Grki so jezni ATENE, 7- Politični krogi v Atenah zavračajo z ogorčenjem trditve nekih beograjskih listov, da bi bila kakšna grška organizacija izvedla umor (mo-nastirskega novinarja Hadžipopovića. Takšne trditve so neumestne posebno sedaj, ko se vršijo med obema državama dobro napredujoča gospodarska in politična pogajanja. Gičerin ostane doma MOSKVA, 7. Agencija Tass zanikuje vest, da bi Čičerin nameraval obiskati Varšavo, Pariz in Rim. NaročsKo in širite •f EDINOST II n V Trstu, dne 8. julij« 1S2«. DNEVNE VESTI Našim čitateljem! Nazaj ali naprej — pred to usodno ftzbero postavlja marsikateri list vedno naraščajoča draginja potrebščin« U se rabijo za izdajanje časopisov. Neverjetno dolga je vrsta tega, kar se porabi od onega hipa, ko se začne list pisati, pa do tedaj, ko ga dobi čitatelj v roke. Ko bi imel čitatelj pregled črez to takorekoč neskončno vrsto predmetov, dela, papirja strojev in ljudi od urednikov preko zunanjih poročevalcev, tiskari e v do raznaialcev, — bi so naravnost čudil, kako je mogoče, da dobi potem list za 25 stotink. Le skrajna varčnost in pa številnost naročnikov in čitatelj ev omogoča v naših dneh življenje listov. Ako tega ni, mora neizprosno slediti ali skrčenje ali pa celo prenehanje. Prav v zadnjem času so čitali naši čitatelji, kako so bili razni listi prisiljeni skrčiti svoj obsep. Tako smo poročali ravno te dni, da odpušča osebje celo največji italijanski list «Cerriere della Sera», dasi izhaja v stotisočih izvodov. Tudi nekateri slovanski listi — Goriška Straža, katera je izhajala do pred kratkim dvakrat na teden, se je merala skrčiti na tednik. nih zadevah se mora obračati samo na komisarja za likvidacijo skupnih užitkov v Trstu brez vsakega vmeševanja upravnih in sodnih oblasti. Zvišana cena za osebne knjižice v svrho nošenja orožja ZačenSi s 1. julija naprej je zvišana cena za knjižice v svrho noćenja orožja od 0.20 cent. na 1 liro. Uvoz semenskega krompirja Tudi letos je dovoljen uvoz semenskega krompirja in sicer v omejeni količini 10 tisočev kvintalov za celo državo. Prošnje za uvoz se morajo doposlati do 1. avgusta na kr. postajo za rastlinsko patologijo v Rimu. Sfiifrskfl n vrtiHsta iric v Mcritau Iz Maribor«, nam je poslala omenjena šola sledeče obvestilo: Srednjo, vinarska in sadjarska dola v Mariboru sprejema prošnje za vpis v to šolo do 15. septembra t. 1. Pouk prične 1. oktobra. Redni učenec je lahko oni, ki izpolnjuje sledeče pogoje: — Slov. akad. drvštve «Baikan», Trst. Danes ob 8.30 se vrši običajni sestanek v društvenih prostorih. — Odbor. — D. K. M. Tommaseo. V petek, točno ob 18.30 športni sestanek. Udeležba obvezna. V soboto ob 18 skupni sestanek članstva. V torek, dne 13. t. m. se bo vršil IV. redni občni zbor. — Odbor. — Čitalnica. Danes, točno ob 8. uri zvečer se vršijo vaje Mandolinističnega odseka. Udeležba dolžnost in točnost. — Načelnik. — Kola&il Danes ob navadni uri vaja, po vaji važen sestanek. Prosi se za prisotnost vseh. — Odbor. SPORT SPCHTNO UDRUŽENJE Tehmičso V«4tro Nogometa Uradno poročilo seje z dne 7. VII. 26. Odofcreme teluae proSle nedelje: Jadran-Primorje 5 : 2, Višava-Prosek 2 : 2 (db^estranski forfait), Rocol-Adria II 2 : 0 (forfait Adria), Jadran-Višava 2:0 (forfait Viiara, tekma 27. 6.1, ProsveU-Adria 5 : 1. Nedeljske tekač: Igrišče Obzor: ob 15. Majjda-lena-Primorje, ob 17. Obzor-Adria; Igrišče Primorje: ob 17. Prosek-Jadran. Kazni: Ukor: Prošek, Adria II in Višava, ker niso javili pravočasno forfait. Zerjal (Adria.) izključen za 3 efektivne nedelje prvenstvenih tekem radi nesramnega žaljenja tsod-nika in ker že ponovno kaznovan. URADNO REDOVANJE: gromu podoben fcok, t i je stresel prostrana skladišča in trenutno vznemiril številne delavce, ki so ponekod že pričeli z vsakdanjim delom. Kmalu nato, ko so ljudje še ugibali, kaj se je neki zgodilo, se je pričel valiti iz skladišča Št. 7 gost dim. Delavci in uradniki, ki so se v trenotku eksplozije mudili v bližini tega skladišča, so bili priča razburljivemu prizoru. Stene velikega skladišča so se zamajale, okna so popokala od silnega zračnega pritiska in streha, skozi katero se je hipoma zabliskal ogromen plamen, se je na južnem krilu zrušila z oglušujočim ropotom. Vse naoktfli skladišča je vsula pravcata ploha kamer nja, ometa, steklenih črepinj in .drugih drobcev. Komaj je polegel odmev eksplozije, so pričeli švigati med oblaki dima visoki plameni; skladišče je gorelo. Vest o dogodku se je bliskoma raznesla po vsej prosti luki. TelefoniČnim potom je poškodovala voda. Skupna Škoda, ki je pa pokrita z zavarovanjem, ziaža baj«j preko tri milijone lir. Samo škoda na poslopju se ceni na 200.000 lir. Na mesto požara so se podali zastopnik* raznih mestnih oblastev, med njimi pro* fekt gr. uff. Gasti, vicekvestor cav. uff. Carussi m pristaniški poveljnik polkovnik? Marzari. Vesti Iz Istre IZ KLANCA Izobraževalno društvo «Slavnik» iz Klanca se tem potom najprisrčneje zahvaljuje društvom, ki so sodelovala ob priliki domaČe veselice na dan sv. Petra in Pavi« dne 29. junija t. 1., Podgorij, društvu «Zve-dne 29. junija t. 1., in sicer društvu «Venec?« iz Kozine, društvu «Cvetoči Slavnik» iz Podgorij, . .. društvu «Zvezda» iz Her- bila alarmirana postaja mestnih gasilcev, ;pelj in vsem ostalim, ki so pri-odkoder je prihitelo na lice mesta skoro hiteli za sv. Peter v Klanec, da se zopet vse razpoložljivo moštvo. Iz Rojana je malo razveselijo in na ta način s svoj* kmalu nato prihitel močan oddelek voja- prisotnostjo pomagajo društvenemu na štva, ki je skupno z gasilci pričelo borbo predku. Dan sv. Petra v Klancu je sijajna proti požaru. i uspel. Kljub temu, da se je pripravljala Ogenj je izbruhnil v Četrtem nadstropju slabo vreme, se je društvena prireditev skladišča, kjer je bilo nakupičenih 7 va- prav dobro obnesla. Ponovno se zahvalju-gonov čaja in dva vagona drobnarij. Blago jemo vsem. — Odbor. T A ni 1 rv vt n 1 rt » rt n wk v> a X«« —^ i.__1__* *__: _ je bilo naloženo tam na račun tukajšnje špedicijske firme «Adriatica». K sreči je streha, ki se je vdrla radi eksplozije, pa(f- IZ DRAGE. Pevski zbor iz Drage namerava prireditf __^ ^ vsaj 15, a ne več ko 19 let; učenci se spre- ~ """"j™ jemajo le, Če dokažejo z zdravniškim spri- Za nas m« iepnsca vprašanje .naprej ^evalJom> da so tetoi0 dovolj razvitL p ali nazaj!« nfkakefa obotavljanja. Odgovor je: Naprej! Odgovor, ki smo ga deLžni našemu ljudstvu. «Edinost» je njegovo glasilo, glasnica njegovih ielj in potreb, njega vodnica v teh težkih in kočljivih razmerah. Ne samo da mora «Edinosti> ostati dnevnik, temveč se r>^ra tudi izpopolniti, dopolniti svojo obveščevalno službo z dežele In iz drugih krajev, da bo čim uspešneje mogla odgovarjati zahtevam in potrebam či-tateljev. Ko smo v začetku junija preklicali prvotni sklep, da tudi mi zvišamo ceno listu na 3« stotink ter sklenili ostati pri ceni 25 stotink, smo upali, da nam bo mogoče ob na|previdnejšem in najskrajnejšem varčevanju Izpolnjevati naloge, ki jih moramo vršiti z ozirom na življenjske interese našega nareda. Toda ta kratka izkušnja ter naraščajoča draginja vseh potrebščin nam na- B. Prosilec za sprejem mora dokazati, da je m pesno dovršil A. gimnazijski ali realč-ni rarred ali popolno (štirirazredno) meščansko Solo. Tisti, ki so dovršili kako kmetijsko šolo z najmanj dvoletnim tečajem, se sprejemajo za redne učence šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Absolventi 5. ali višj««a razreda gimnazije ali realke smejo izjemoma takoj vstopiti v drugi letnik srednje vinarske in sadjarske šole, toda napraviti morajo izpit iz predmetov prvega razreda te "šole po odločitvi nastavni Sitega sveta. Neuspeh učencev v klasičnih jezikih ne ovira prestopa v srednjo .vinarsko in sadjarsko šolo. C. Prosilec mora biti lepega vedenja. C. Biti mora državljan kraljevine SHS; o sprejemu tujih državljanov odloča minister kmetijstva in vod. D. Biti mera povsem zdrav in krepak. Lastnoročno na celo pelo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točni na- I. divizija: Prosveta 2 2 0 0 9 1 4 Adria 1 0 0 1 1 5 0 Obzor 1 0 0 1 0 4 0 II. divizija: Tommaseo 16 14 0 2 42 17 28 Magdalena 14 11 2 1 34 10 24 Jadran 14 8 2 4 34 23 18 Roc»l 15 7 3 5 31 28 17 Primorje 13 6 1 6 32 33 13 Višava 15 5 i 9 19 27 11 Prošek 13 3 3 7 13 25 9 Adria 12 3 2 7 14 24 8 Zarja 16 0 0 16 7 39 0 T. V. N. Ob rekujeta, da moramo tudi mi storiti isIov' ie poslati direkciji srednje vinarske isto, kar se storili vsi drugi listi že tedaj, da moramo tudi ml zvišati ceno listu na 36 stotink. ♦♦♦ Nove cene bodo veljale začenši od prihodnje nedelje 11. t m. in bodo sledeče: Posamezna številka 30 stotink .Naročnina: za en mesec L g.__ za 3 mesece I, 22._ za pol leta I, 33,_ za celo leto L 75.__ Naročnina ostane torej ista kot de sedaj, razen celoletne naročnine, ki se kakor pri drugih listih zviša za L 5, t. j. na 75 lir na lete. 0111. usestkilsM izlet Prejeli smo iz Prage daljši dopis z opisom prvega izletnega dneva. Zagotovljeni so nam tudi opisi ostalih svečanosti. Ker nam je prvi dopis prispel prepozno, da bi ga bili mogli prevesti in prirediti za današnji list, ga objavimo v jutrišnji številki. Kakor smo zvedeli, se preiskave radi udeležbe naših ljudi tu v Trstu žal nadaljujejo. Po nekod prihajajo preiskave na točke, ki vzbujajo precej humorja. Tako se je včeraj pri Sv. Jakobu natančno zasledovalo, kam je izginil neki mlad Slovenec, ki ga ni te dni v Trstu. A kaj se je dognalo? Tisti gospod je tudi navdušen za telovadbo, telesno vzgojo in njen napredek, a se dobi pri vseh dijaških društvih Ju- je obenem tudi rezervni oficir kr? italijan—Uijske Krajine in v uradu Dijaške Ma- ske armade ter raylio sedaj zvesto vrši svojo službo v njenih vrstah. Prepričani smo, da bi istotako vestno vršil svojo dolžnost, če bi bil žel slučajno prej v Prago videti nastop tisočev telovadcev, in prav tako smo prepričani, da bodo vršili vse svoje državljanske dolžnosti tudi tisti naši ljudje, ki so šli v Prago. Po naših informacijah mnogi sploh niso šli tja. Vest o neljubih incidentih, ki so postali takoj znani, je nekatere zadržala, tako da so radi tega opustili in zanemarili tudi svoja opravila, ki so jih hoteli opraviti v Pragi ob tej priliki. Dotičniki so imeli torej večinoma v Pragi opravke, radi katerih bi bili morali iti tja brez ozirov na sokolski izlet; prav tako bi bili morali iti tje torej tudi če bi ne bilo sokolskih svečanosti. Bazlika bi bila le ta, da bi ne bili deležni znižani.i voznih con na železnici kakor sedaj. Povsem naravno je vendar, če so mnogi hoteli izkoristiti priliko, -ta si obnem tudi prihra-hranijo nekaj na voznini. Ne moremo torej razumeti, zakaj bi se moralo vršiti proti njim toliko poizvedovanje. Isto velja tudi glede telovadcev. Kakor smo rekli že včeraj, se je tudi njim nudila tu izredna prilika, da izkoristijo znižane vozne cene, da vidijo napredek na polju telesne vzgoje in obenem svet. Naj se njihovo potovanje presoja na podlagi najstrožjih premis, nikakor ni mogoče uvideti, v čem bi tičal značaj protidržav-nosti dejstva, da so šli pogledati največjo telesno-vzgojno prireditev letošnjega leta. Zato pravimo tudi danes, naj bi te preiskave prenehale I Prepoved nadaljnega razdeljevanje skupnih zemljišč Videmski prefekt je izdal dne 25. junija okrožnico, s katero opozarja podrejena mu županstva, da se ne smejo več dovoljevati razdelitve zemljišč pripadajočih občinam in frakcijam občin ter gospodarskim skupinam. V vseh zadevah nanašajočih se na razdelitev, ureditev in uživanje skupnih zemljišč ter v vseh tozadevnih spor- ni sadjarske šole v Mariboru. Prošnjo je kolkovati z Din 5 in 20 in priložiti ji je: 1. krstni list (ispis iz knjige rod jenih); 2. domovnico (uverenje o nadležnosti); 3. zadnje Šolsko odnosno odhodno spričevalo (školsku svedodžbu); 4. zdravniško spričevalo (lečničku svedodžbu); 5. nravnostno spričevalo (uverenje o vladanju) pri onih prosilcih, ki ne prestopajo .neposredno iz kake druge šole. Učenci so eksternisti, t. j. stanujejo in prehranjujejo se — dokler ni zanje po^ sebnega ir ternata — v mestu na lastne stroške eli pa z državno stipendijo, za Jtatero pa morajo v dopisu za sprejem posebej prositi in to prošnjo podpreti z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Ob vstopu v šolo se mladeniči preiščejo tudi po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo vzlic temu, da je njih zdravniško spričevalo ugodno. Sprejem se naznani pismeno vsakemii prosilcu septembra meseca. Program pošljemo na zahtevo brezplačno. Direktor Andrej Žmavc. Dijaška Matica v Trstu Vlaganje prošenj Dijaška Matica v Trstu naznanja, dal sprejema prošnje za šolsko leto 1926-27 do vštevši 31. avgusta t. 1. Vse prošnje brez izjeme morajo biti spisane na I 3 6 61 SAVEZ 90DNIK0V Uradno poročilo seje 7. 7. 1926. o »tJdjik tekme: Obzor-Adria gospod Plesni čar, Maidalena-Primorje g. Plesničar, Pro-sek-Jadran g. Regent. G. Regent je naprošen da sodi t nedeljo tekmo Prašek-Jadran. Tečaj: Začne prihodnji teden. Kraj in čas bode prav »časno objavljen. S. S« Tekmčm* Vadttv Hazene Uradno poročilo seje 7. 7. 1926. Odobreae tekač: Adria-Primorje 12-1. J UP * T>NO REDOVANJE: Adria 3 3 0 0 36 Prosveta 3 2 0 1 33 Primorje 4 0 0 4 1 T. V. H. TakasČn* Vedntvo Lakke atletike Uradno poročilo seje 7. VII. 1926. V nedeljo 11. t. m. ob 9. uri orir. 16. tiri se bo vršil lahk»atletični meeting na igrišču «Adrije». Rok za prijavo atlete v se podalj£a do sobate. Vsa prijavljena druitva marajo določiti po dva reditelja. ki se predaiavita najkasneje ob 8. uri na igrišču vrhovnemu reditelju. Spor od mer Haga Zjutraj ab 9. uri: Predtek 80 m, skok v višino, predtek 290 m, skok v višina (dame), skok v daljino, predtek 4C0 m, skok v daljino (dame). Popoldne eb 16. uri: Finale 80 m, met diska, 1590 m, finale 200 m, met kroglje, 90 m fdame), skok v višino s palico, štafeta 4x190, tek 5000 ta, finale 400 m. Vsi atleti morajo biti na igrišču pol ure pred pričetkom, T. V. L. A. Tehnično Vodstvo Plavanja Uradno poročilo seje 7. 7. 1926. Ponovno se naprošajo društva, da v najkrajšem času javijo svoje člane, ker se namerava argani-zirati v prvi polovici avgusta vzpodbafevalna plavalna tekma. Prijave sprejema Bidovec Ferdo, Trst, via S. Nieold 19, IV. T. V. P. Tehnično Vodstvo Kaleaasstva Uradno poročilo seje 7. 7. 1926. V svrho organizacije vspodhujevatniH t^kem vabimo vse članice, naj orijavijo najpozneie da 15. julija člane, ki bi oe udoležili istih. Prijave sprejema Bidovec Ferdo, Trst, Via S. Nieold 18t IV. 7. V. K. la ravno na ognjišče požara, zato se o*enj oblčaJn ko se bo veselic« silskih lestvah. Obilo dela je imelo tudi ■ Trsila' in Precej opravila za nabavo toza-vojaštvo, ki je skupno z gasilci in delavci devnega dovoljenja, prosimo vsa ona brat-reševalo blago iz o*roženeSa skladišča , ®Ka a™*™, katera nameravajo nastopiti, da nam sporočijo naslov pesmi, skladatelja ter besedilo po možnosti tudi v prevodu na italijansko nakasneje do 15. t. m. Natančni spored veselice kakor tudi nastop bratskih društev bo pravoCasno objavljen. VODICE. Šolska zabava u Vodicama. 1 Pučka škola u Vodicama priredjuje školsku zabavu u nedelju dne 11. julija a g. Program je lijep, zanimiv i raznolik: deklamacija, šaloigra, zborovo pjevanje 1 sviranje. Cisti dobitak biti če za siromah nu školsku djecu i druge školske potreb^.-Početak u 3 (tri) sata popodne. Učiteljstvo škole pozivlje opčinstvo, da dodje na z^' bavu u lipepom broju. Gašenje je trajalo približno dve uri. 10.30 so se gasilci že vrnili na postajo. Vzrok požara ni še znan. Tudi ni še ugotovljeno, kako je prišlo do silne eksplozije. Spočetka je začela krožiti govorica, da je bila v skladišču razen čaja količina celuloze in vžigalic. Toda ravnateljstvo firme «Adriatica» je izjavilo, da je ta govorica neutemeljena. Zdi se, da je ogenj tlel še od pretekle noči, zato domnevajo, da so se pri izgorevanju v zaprtem prostoru razvili plini, ki so naposled povzročili eksplozijo. Preiskava, ki je že v teku, bo pokazala, ali je ta domneva utemeljena ali ne. Požar je uničil 620 stotov najfinejšega čaja, 150 stotov drobnarij in 100 stotov posode in raznovrstnih igrač. Mnogo blaga je Vesti z Gmmkmm Goriške mestne vesti Haeema Primorjo-Adria Is 12 Nedeljska tekma bazene je privabila na igriSče Obrazcu, ki ga je izdalo društvo in ki I Primorja na Prošeku precej občinstva. Ifra ni nu-* 1 -1-1- posebaefa športnega užitka, ker so Primor- tice v Trstu, Via Coroneo 17, III. Kdor želi obrazec naravnost od urada D. M., naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko za 60 cent. Opozarjamo, da se bodo upoštevale samo prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali kaj članov za D. M. Pristopnice za nove člane dobijo v uradu D. M. in pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaju so člani sta-riši. Vsaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni razlogi, radi katerih se prosi podpora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1) ubožni list, 2) dokaz, da prosilec obiskuje šolo, 3) ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik z uspehom dovršiL Pri visokošolcih, da je položil predpisane izpite oziroma kolokvije, 4) domovinski list (potrdilo o državljanstvu). V prošnji mora bitir navedeno vse, kar naj tvori podlago za njeno pravilno rešitev. Dijaška Katica ▼ Trstu. Navodila za nabiranje Članov za Dijaško Matico Redni člani so lahko osebe stare najmanj 17 let. Ustanovni Član ^ostane posameznik, ki plača enkrat za vselej 100 lir in društva, ustanove itd-, ki plačajo za dobo petih let 100 lir. Bedna članarina za društveno leto, ki traja od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta, znaša 6 lir; vpisnina 2 liri. Vsak novopristopivši član mora izpolniti pristopnico. Znesek 8 lir plača potom položnice Zadružne Zveze ▼ Trstu. Ko dobi društveni urad izpolnjeno pristopnico in znesek lir 8 potom Zadružne Zveze, pošlje novemu članu društveno izkaznico. Proti plačilu 1 lire za poštnino dobijo novi člani tudi društvena pravila. Volik« goljufije v trgovini imetnik gnojil v Gorici. Goriški kemični agrarni urad v Gorici je tekom leta 1925 vzel pri raznih prodajalcih umetnih gnojil 25 vzorcev fosfatov, tomaževe žlindre dušičnatih gnojil in drugo. Ko je kemični urad preizkušal kemičnim potom dotične vzorce, je dognal čudovite stvari. Tri večini je ugotovil tako blago, ki ni odgovarjalo nizki prodajni ceni. Najbolj nesramne sleparije je ugotovil v kupčiji s čilskim solitrjem in kalijevo soljo. Tako je bil v več slučajih čilski saHter pomešan kar s 10% katljove šoli nizke stopnjo, tako da so ljudje plačali dve tretjini preveč. Kmetje, ki so z dragimi stotaki nakupili draga umetna gnojila, so seveda pri pobiranju pridelkov ugotovili, da jim umetna gnojila niso prav nič koristila. Polastil se je marsikoga izmed njih obup in razočaranje. Pred kratkim je stopila v veljavo postava proti sleparatvu v kupčiji z umetnimi gnojili. Trgovci morajo na vročah označiti, koliko odstotkov ene ali druge sestavine vsebuje na prodaj izstavljeno gnojilo, ravno tako mora slične podatke vsebovati račun, ki ga izstavijo kupcem. V Gorici je kemični ograrni urad ugotovil kar štiri take nepoštene trgovce. Vsak kmet naj posebno pri kupovanju večjib količin gnojil da preizkusiti od časa do časa pri kemično-agrarnem-uradu kajo s svojimi pridelki na tržaški trg hočemo v primero navesti nekaj cen z dnd 7. julija na tržaškem tržišču. Crešnje 1.40-2.70, hruške 1.—2.50, breskve 1.30-6.50, marelice 1.80-4.—, krompi« 0,45-0.55. Svilo«ln£ trg tokom tekočega tedna Po večini so naši kmetovalci že razprodali svilode in prihajajo na trg le še malenkostne količine. Tudi letos so se dogajale marsikatere neprilike in slabe navade, ki bi se ne smele vršiti. Premnog naš kmet je bil preveč popustljiv glede dopuščanja tare. V Šempetru pri Gorici smo pa narav« nost ugotovili poizkuse sleparije pri tehtanju svilodov in sicer napram neizkušenim kmetom iz oddaljenejših vasi. Cena je bila svilodom na naših tržiščih približno enaka kot na drugih italijanskih tržiščih. Seveda je bilo radi pomanjkanja konkurence oziroma radi sporazuma med onimi par domačimi trgovci s svi-lodi cena za 1 liro do dve liri včasih nižja kot pa v bližnjih furlanskih tržiščih. Osamosvojitev od monopolnega določevanja cen v Gorici, Šenpetru, Mirnu in Sovodnjah bode prinesla le zadružna sušilnica ki bo lahko brez skrbi brez vsakfc naglice nudila izsušeno blago naravnost svilodnim tvornicam. Cela Furlanija se je že osvobodila od samopašnosti trgovcev, samo pri nas še to trpimo. dila janke predvajal« precej težko i*ro. Pokazale so;^ Tržaški cesti, kako blago je prav za pa precefiea napredek, kar se zlasti pozna pri obrambi. Adrija ni mogla, vkljub temu, da je bila ves čas v napadu, povečati števila foalov. Razmerje kotov 12 : 3. Primorje je dokazalo, da bo z redno trenažo lahko dosegla v doglednetn Času IepSe uspehe. Sodnik na mestu. — Športnik. Concordia- Magdalena Nedelja 11. L m. ob 15. igrišče Obzor Ta dan prav kupil. Sklopi upravnega odbora furlanske pokrajino Iz sojo dne i> julija 1928. Zadeve, ki so se odobrile: Standrež: Dra-ginjska doklada občinskemu osobju; Idrija: Prodaja stavb društva sv. Barbare; . j ■ . . « . . ... i Ren do: Obrtni in prodajni davek 1926. (iz- "a dan nastopi Concordia proti laki in rutimra- nrpmpnitpv\. r-jia-- Rilarira. 192fi - Kam-ie« Magdalene. Odve« U bilo opUovati "line1 A^e^" obeh čet, ker to so nam jasno pokazale pretekle nedelje. Vsi povprašujejo, v kaki sestavi nastopi Concordia. To se bo videlo lahko v nedeljo na igrišču Obzora. Mislimo, da ne bo aportnika, ki bi manjkal v nedeljo, ker ta dan se bije borba tudi za tržaško prvenstvo med Obzorom in Adrio. Iz tržaškega življenja Nevaren padec dečka 11-letni Ivan Poropat, stanujoč v zagati Aldraga št. 1, se je včeraj popoldne pri igri na trgu S. Silvestro skobacal na ograjo pri zemljišču, ki ga je občina dala svoj čas prekopali, ker se je domnevalo, da so tam zakopane dragocene Starine iz davnih dni tržaškega mesta. Bojda si je tudi deček hotel natančnejše ogledati tajinstveni kraj. Toda nesreča je hotela, da je pri plezanju čez ograjo izgubil ravnotežje in padel v jarek, globok kaka 2 metra, kjer je obležal nezavesten. Neki mladenič ga je potegnil iz jarka in prenesel na dom, kjer je dečko kmalu prišel k sebi. Toda čez nekaj Časa, ko ao domači že mislili, da ne bo hudega, Je Poropat zopet padel v nezavest. Zato je Ml prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima nesrečni deček počeno lobanjo In prstrseeus možgane. Sprejeli ao gmw TMiatrnam stanju Vefflt Včeraj zjutraj ckoli 7. ure se je ▼ prosti luki V. B. III. nenadoma razlegal silen. stavbnega reda; I4ri|a: Prispevek za kmetijski urad; Kanta je: Upravni pravilnik; llenče: Stavbni red. — Zadeve, ki so se odložile na prihodnjo sejo: Miren: Rekurz Medeota proti obrtnemu davku; žaga: Nakazilo drv občinarjem; Miren: Podpisovanje za popravo zvonov. Zadeve, ki so se odložile: Miren: Užitninska davščina Opa-tjescla, Mirna, Renč, Bil j: užitnina; Desa» berg: Nabava električne energije občini. Razni ukrepy črniče: Rekurz Volčič proti družinskemu davku (se zavrne). Izvozni trg v Godci dne 8. in 7. julija 1926. Cene dne 6. julija črešnje črne od 2.80 do 3.00; zeleno stročje od 0.40—0.50; grah od LO0—1.10. Cene dne 7. julija: črešnje Črne od 2.80 do 3.00; zeleno stročje od 0.60—0.70; grab od 1.10—1.30; šparglji od 3.— do 4.—; krompir od 0.35—0.40; breskve od 4.— do 5.—; marelice od 2.80—3.50. Crešnje gredo h koncu namreč domaČe, uvažajo ae sicer iz Tarcenta, a kupčija je z njimi še ponehala, popraševanje je malenkostno. Z zelenim stročjem je kupčija zelo nestalna, zdaj je veliko popraševanje po njem, zdaj zopet nobenega zanimanja, zato pa tudi skače tako cena. Z breskvami In marelicami je kupčija dobra. Blago celo primanjkuje. Kakovost srednja. Breskev je bilo danes (7.) pripeljanih na trg 5Q kvintalov« marelic nad 36 kvintalov. HruiBc pride malenkost na trg- Kupčija a njimi je dobra, po prsi oranje veliko. Kfkor črešnje tako gre tudi grah h koncu. Isto je s šparglji Krompir sa je rafal gibati, a cene t Inozemstvu so nizke. Ker se nekateri nafti kmetovalci sate- GRAHOVO-FODBRĐO. Prepis za prenos občinskega urada. Razen dveh dob, ko se je nahajal občinski urad enkrat v Hudajšni in enkrat na Kruži, je bil sedež županstva vedno na Grahovem. Grahovska občina je precej ob-S^rna ter so se vasi okoli Podbrda in posebno Podbrdo samo prav močno zato potegovali, da bi bilo županstvo v Podbrdu. Poizkusi Podbrčanov, da bi to dosegli, so vzbudili pri Grahovcih in njihovih okoliških vaseh, posebno pa v oddaljeni Kneški grapi upravičen strah, da bi morali hoditi v oddaljeno Podbrdo. Z druge strani je pa seveda za one iz Bače in Petrovega Brda precej neprilično tolči tri ure dol^o cesto do Grahovega. So to neprilike daljave, ki se dogajajo v vseh velikih občinah. Sicer bi se sedaj gotovo ustanovili dve županstvi in sicer eno novo s sedežem v Podbrdu, ako bi z raztegnitvijo italijanskega ob-.Činskega reda ne bili zvezani tako silni stroški za vzdrževanje samostojnega občinskega urada. Nova postava o potestatih je zopet silno razburkala duhove v grahovski občini. Med obema krajima se je pričel boj za potestata in njegov sedež. Eden kot drugi so delali prošnje na prefekturo ter jih utemeljevali v svoj prid. Da bi jih še bolj podkrepili, so eni kot drugi napravili korak, popolnoma nepotreben, brez vsake zveze z naprošeno stvarjo. Prideli so svojo možatost, prepričanje ter so hlinili drugg kot to kar so. Iz golega oportunizma ter zaslepljenosti so napravili korak, ki ga obsojajo vsi, kateri so zanj zaznali. Eni kot drugi so se pokazali v zelo čudni luči, v taki luči, da so izgubili spoštovanje pri onih radi katerih so dotični korak napravili ter Se več kot spoštovanje pa pri na^ Sem ljudstvu. Zaieljene stvari s svojim korakom sicer niso dosegli, pa ako bi jo tudi dosegli, bi jo dosegli za ceno svoje možatosti in prepričanja in Se mnogo drugega več, kar ne moremo na tem mestu omenjati. J Ob času in priliki se na to zadevo še obrnemo. ŠEMPETER PRI GORICI V nedeljo dne 11. t m. ob 4. uri pop. pri-* redi Izobr. društvo «Mladina» na dvoriSČU g. J. Cernlca veliko vrtno veselico s sodelovanjem bratskih društev. Spored v jutrišnji številki. V Trstu, dne 8. Julija 1C. t EDINOST« IIL - i t PODGORA ^ ^ - PoteMaft Bliža: se dan, ko dobimo potefitatal Za to mesto se potegujejo tudi nekateri domačini. Drug drugega se priporočajo, a najbrže ne bo imel prefekt, ali kdor 2e u-Jcaže, toliko dobre volje, da bo komaj ure- 4eno občinsko upravo zopet pahnil za par Lorakov nazaj. •Sovjet* Ker bo torej poteštat kak rojak sedanjega komisarja, ne pa kak domačin, zato bo nujno rabil svetovalcev. Naša občina je namreč preobširna, da bi zamogel en sam tujec prav poznavati naše, tako različne potrebe in da bi mogel prav reševati vse mnogoštevilne zadeve. «Sovjet» je torej potreben! V njem pa prav gotovo ne bo sedel noben izmed naših komunistov, pač pa bo tukaj mesta za razne druge ljubljence. Delo sedanjega komisarja Ko je na tem, da kmalu zapusti svoje mesto, poglejmo, kaj je sedanji komisar v naši občini dobrega storil. Občinski u-rad je pod njegovo strokovno roko dobil vse drugo upravo. Uradništvo je podvojil ,zato vlada sedaj v uradu Že prec«jj lep red. Mnogo zastalega dela se je Izvršilo, tudi takega, katerega bi se domaČa občinska uprava nikdar ne bila lotila. Boljše plače Uradnik uradnika «Štima», zato dobrote vse mu dal Podvojeno število uradništva je dobilo lepe plače, dostojne uradniškemu stanu. Tudi vsem drugim občinskim u-službencem so bile povišane plače. Prav je tako, kajti delavec je vreden plačila! Nekaj bi pa pri tem opomnili! Radi bi videli da naše občinsko uradništvo razume tudi našega človeka, če ga «po domače« kaj vpraša! Od kod vzeti! Prejšnja občinska uprava je bila kakor stara coklja! Nobene gibčnosti ni imela, nobenega napredka ni bilo! Za vsako malenkost se je na dolgo in široko razpravljalo, kajti vedno je prišlo na dnevni red vprašanje: odkod vzeti! Praktični upravitelj občine je to dejansko pokazal, ker pač ve, da ni druge pomoči kot nove dokladel Šel je komisar na delo in uvedel vse po zakonu najvišje mere raznih taks. Izognil se je menda le skrajno zopernega družinskega IJta: igrica za mladino v Z slikah. Bila je zelo skromno. Da bi pa obenem gradil gavke in ikrofulozo ematra za krvno bo- gledu za svoje članice odnosnn notam 'oailflDŠa točka ceieea orosrrama. Mladina >« n^ini naira e-to«**«« k; u le»n kn u v*nh>p mor>a . ' najlepša točka celega programa. Mladina Je igrala dobro, le nekatere režijske napake bi m dale odpraviti. Motil naravnost pa je dvogovor med Sneguljko in lovcemj ki je zgledal kot dobro naučena deklamacija. Hvala bogu, bil je edini slab prizor. , Ne morem mimo, če se ne bi dotaknil še preveč idrijske izgovorjave, zlasti v nekaterih že od nekdaj v Idriji slabo izgo-varjanih samoglasnikih. Vemo, da dane6 nimamo več pouka slovenščine v šoli, vemo, da je to prva posledica poitalijanče-nja naše Sole, zato samo ugotavljamo. Je pa to tudi posledica neke starokopitnosti. Kuliserija dobra, v II. dejanju krasna, ker so uporabili ono znano iz Petrčkovih poslednjih sanj. Največ pohvale pač zasluži gdč. Mici JLapajne, in to zlasti pri vseh točkah petja. Ona je vodila in spremljala na klavirju Največja zasluga pri uspehu pripade pač njej. Občinstva od prireditve do prireditve vedno manj in še to remirno. Ni krivo temu poletje, niti ni kriva vročina, nekaj drugega je v Idriji, ki tlači vse duše — tisti velik greh, ki ga ne omenjam, je kriv vsemu. CEKOVNIK NAD IDRIJO Upokojeni delavec Idrijskega gozdnega erarja Franc Mohorič, se je napotil skupno z nekim posestnikom v poznani gozd Tisovec. Namen njunega pota nam ni znan. Ko pa sta Šla po poti, vsekani v strmo pobočje, se Mohorič nenadoma spotakne in telebne v globočino kakih 30 m. Na več delih telesa se je tako poškodoval, da je, pripeljan v bolnišnico v Idriji, podlegel smrtnim ranam. To je zopet ena nesreča v naših gozdovih. Zapušča, dvoje hčera. N. p. v m ! OSEK Kakor vsi drugi kraji tako smo tudi mi občutili posledice vednega deževja. Saj so bili tu pa tam nalivi, kakor bi se bile odprle zatvornice neba. Ker je naša občina ob vznožju hribovja, tečejo skozi njo mnogi potoki, ki so se izpre-menili v hudournike, kojih struga se je pa kmalu zasula s skalami in z drevjem. Voda je udrla kar po oranih njivah in odnašala ne samo ves pridelek, marveč tudi zemljo. Tako sta nam splavala krompir in turščica po vodi. En davka. Kdor bo moral plačevati razne takse, bo kmalu na lastni koži ob- sam posestnik ima 4000 lir škode. čutil zanj neugodne posledice nastale radi* ^ - - zboljšanja občinske uprave. Pa kaj hočemo — moramo s sp čarjenje. Tudi po restavrantih in gostilnah na jedilinh listih in drugih napisih se nahaja — na drugem mestu hvala Bogu — nemščina. Greben, kakršnega so prej nosili, jim ne zraste nikoli več, pa «neka jim njihovo švabčarjenje«. — Maribor je zelo prijetno mesto, čisto, mirno in tiho. Človek, ki pride z juga, ima vtis, da je prišel v kako zdravilišče. Lepi dre* voredi, prekrasen park, lične hišice vile, vse okusno urejeno. Družabno življenje je tudi precej Živahno. V kavarnah «Central» in »Veliki kavarni« se zbira elita na večerno kramljale. Pri ženskah nisem opazil tiste elegance in koketnosti kot v Splitu. Mnogo plavih, okrogloličniH tipov je videti — znak severa. Tudi moškf so bolj oglatih kretenj in ostrih, rekel bi hladnih potez. Veselega, razposajenega f- V Trstu, dne 8. folija 1926. smeha ni slišati; v kavarni zveni diskreten, tih dum se sliši obračanje Časopisnih listov. Povsod vlada pridušeno, ne-,kako svečano razpoloženje, j, Ker nisem poseben ljubitelj takih mir-) nih lokalov — osvobodil sem se tega, živeč dolgo med Srbi in Dalmatinci, zato se mi zdi, kadar pridem semkaj na sever Jugoslavije, da vidim v takih zbirališčih elite vedno nekako službeno razpoložene dvorne svetnike, ki niti v zabavi ne izgubijo svojega dostojanstva in svečanostnega obnašanja — sem jo raje mahnil v lokale za priprostejši narod. S sodnikom Aschma-nom, starim znancem iz Splita, sva pre gledovala tiste bolj skrite kotičke, kjer si ga človek lahko privošči — brez zamere. Pri «Ćeligiju» točijo izvrstno pivo. ob peči igra «šramel-kvartet», poslužuje pa brhka Tončika. In veselo je tukaj. Obmizja re-jenih meščanov so v živahnem pogovoru — politika seveda — v kotih mladi pari zaljubljencev — pred njimi leži na mizi srce iz testa — nekje čisto pri oknu star profesor bere časopis. Pivo jc izvrstno in «tripe» prav po tržaško napravljene, še bolj. človeku se kar samemu ob sebi odpre «Zug» (izraz za pivopivce, ki pijejo v velikih oduških). Pivski tehnični izrazi so tukaj seveda še vsi nemški. Tudi slovenski pravopis napreduje počasi. Tako ima «Čeligi» na jedilnem listu in drugod zapisano «TscheIligi». Za posebno zabave željne in z denarjem dobro založene meščane ima Maribor prav eleganten, fino urejen Kabaret-bar, kjer ga gostilniški romar lahko sreblje do zore. Kulturno življenje Maribora je na visoki stopnji. Poleg Glasbene Matice igra najvažnejšo vlogo Narodno gledališče, ki ga fle pred sedmimi leti ustanovil znani slovenski gledališki umetnik llinko Nučič s Tržačanom Ljudevitom Švagljem. še danes te Mariborčani prav radi spominjajo na tedanje sezone. Hinko Nučič je odgojil celo vrsto danes že znamenitih igralcev (Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame, Marij Šimenc, prvi tenor zagrebške opere itd.), pa je moral žal — oh te" nesrečne flovenske prilike! — zapustiti Maribor. Sedaj deluje na zagrebškem odru in je najboljši živeči slovenski igralec. Danes vodi mariborsko gledališče dr. Radovan Brenčič, živahen, temperamenten, visoko aiaobražen mož, prav zadovoljivo. Seveda se gledališče bori — kakor vsa ostala (oblastna gledališča, s financijelnimi težavami, vendar je treba priznati dobro •Voljo in veliko ljubezen vseh do svojega narodnega gledališča. Prisostvoval sem trem predstavam (Sofoklejevemu «Edipu», iSchillerjevi «Mariji Stuart» in operi «Fra Uiavolo») in moram reči, da so bile dobre. Igralci so po veČini mladi, s še nerazvito rutino in odrsko tehniko in to je — kot in i je pravil intendant dr. Brenčič — naj-rvečja težava. — Tukaj se izvežbajo, in ko postanejo le količkaj zreli, odidejo na večje hrvatske ali srbske odre, mi je potožil intendant — napaka Slovencev je, (tudi v Ljubljani) da ne znajo pridržati slovenskih moči doma. Mi bi lahko imeli najboljšo dramo in najboljšo opero v državi, Če bi to umeli. Poglejte, skoraj v vseh ostalih jugos-lovenskih gledališčih so Slovenci na prvem mestu. — To je vse lejto, sem mu pritrdil, vendar je treba razumeti in odpustiti igralcem, če hrepenijo naprej: na višje in boljše. Vsi umetniki so taki. Vendar ima Maribor prav dobre igralce: B/atina, Bukšekova, Grom, Železnik, talentirani Pirnat, Lubejeva, Kovič itd., so imena, ki bi lahko delala čist tudi večjim odrom. Prtiicfpa je mariborska okolica. Izprehodi do Kioaenice, ob Dravi ali na Pohorje so divni. Žal, da nisem, radi slabega vremena, jmo^rel odtekal v vs«h teh krajev, da pridem v dotiko z našim kmetom in viničarjem 'Slovenskih goric ter po vsej Jugoslaviji znamenitih Prlekov, vendar upam, da mi bo sreča mila, pa me še kdaj zanese v te zelene kraje slovenske Štajerske. Rade Pref are. vzdol do prva. Ko tečete gor to dol moreta PRSNI SIRUP stopiti na vsako stopnico. Ako izvrStta ~ «dirko»> v petih sekundah, zapišite deset. 9. —- Postavite tri stole po vrsti- Ležite na nje tako, da imate na enem glavo, na drugem noge, tretji pa je sredi med obema. Vzemite sedaj izpod sebe tretjega, prenesite ga čezse in ga z druge strani denite zopet podse. Zapišite si deset, Če se vam posreči. 10. — Stojte na eni nogi. Dotaknite se s konico čevlja druge noge tal za seboj in napravite nato z njo-popoln krog, tako da bo konica čevlja prišla z druge strani na ravno isto točko. Napravite nov krog od tam zadaj. Ako pri tem ne izgubite ravnovesja, zapišite deset in poskušajte potem igro ponoviti, toda zdaj z zaprtimi očmi. 11. — Stojte na eni nogi- Ne smete se opreti ali sploh dotakniti nobene stvari, drugače pa lahko lovite ravnovesje kot hočete. Poskušajte stati tako eno minuto in zapišite deset. 12. — Ponovite to z zaprtimi očmi. Ako storite oboje z lahkoto, podaljšajte Čas na dve minuti. F. M. Bonna poročila. Trst. 6. julija. Amsterdam 11.60, Belgija 76, Francija 77, London 141.75, New York 29.10, Španija 458, Švica 505, Atene 35, Berlin 690, Uu-karest 13.25, Praga 86.25, Ogrska 0.0406, Dunaj 408, Zagreb 51.50. Uradna cena zlata (5. VII.) 551.31. Trst, 7. julija. Amsterdam 1160, Belgija 76, Francija 78.50, London 142.25, New York 29.1?, Španija 445, Švica 565, Atene 34.50, Berlin 690, Bukarest 13, Praga 86, Ogrska 0.0407, Dunaj 412, 50, Zagreb 51.50. Uradna cena zlata (7. VII.) 564.79. Vojnoodškodninske obveznice 67.45. „ . . . _----E oti kroničnemu kal- fe m broahia^fadm atekcW Steklenica za od-rasle L 7.50. za otroke L 5.—. Dofefra m samo ▼ fakarai CaateHumch. Tnl. Via Gialiaai 42. (990) Učenke se sprejmejo v veliko manufakturno in modno trgovino v večjem trgu. Absol-ventinje trgovskih tečajev imajo pred- nost^Učna doba krajša. Ponudbe na: „Manufaktura 99* na ^ upravništvo Edinosti 76o IL 17 L n. ■■■■m ii ZDRAVNIK Dr. Fran Korsano 748 sprejema od 12 do I In od S do 7 Ulo S. Lozz mii iiHiHnanii županstoo Trnovo pri Gorfd (Prebivalcev 1488) Do 20. julija 1926. je razpisana služba tajnika z letno plačo L 7200 vštevši postavne odbitke. — Zahteva se tajniški .diplom. Dokumenti običajni. Pripusti-tvena taksa L 50. (726) TRNOVO, dne 20. junija 1926. Tajnik: Zorko Leban Župan: J. Rijavec Razpis tajniške službe Občina Kanal ob Soči razpisuje mesto občinskega tajnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. julija Interesenti dobijo podrobnosti v Bolletti-no Atta ufficiali della Provincia del Friuli No. 24 od 17. junija 1926. 759 ŽUPANSTVO V KANALU. Zobozdravnik a s Dr. Sardoč De ordinira v TRSTU Via It R. Imbriani 16,1. (prej 8ia 5. Kmm) od 9-12 In od 5-7 694 SSSt- masa 549 plačuje ALOJZIJ POBI, Plazza GMId) Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« na naslov! DAROVI V počastitev spomina sv. Cirila in Metoda daruje gč.na Marija Cok Lit 10.— za lonjersko podružnico Š. D. MALI OGLASI Rimi PPT ffEMl via Torre Wanca 21 • P°uk in BOUJl£~*lIlvUlpr«vodl v vseh jezikih. (991 HIŠICA, prazna, obstoječa iz kuhinje, sobe, sobice in dvorišče se proda. Pojasnila daje G uši in, via delle Lcdole 12, L, vrata 4. 10« Predno kaj nakupite, oblščlta Veliko skiadiši© pohištva tvrd k® ALESSANDRO LEVU M8332 Via itUcrl St. 1 — Via MaJcaalan SL 7-13 Spalno 6obe, obodne sobe, posamezni kosi pohištva v veti ki tzberi. 691 Priporočljive tvrdke 19 Adria čsvlii 5 fifi trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Veika zaloga raznih čevljev za spart IMua tiskarna iMm s kojipnoiio GORICA — Via C. Favetti 9. Mi brHoorna iMm s papirnica vfORICA — Via G. Carducci 7. BREŠČAK ANTON Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Eratta CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 5. in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele III. 37- ČEVLJARSKI vajenec in poldelavec z sprejmeta v Via Udine 65, Kosič. dežele, se 1050 MIZE, okrogle, za gostilno, se prodajo. Via Carducci 39. Vratar. 1051 MIZARSKEGA poldelarca sprejme takoj proti dobri plači. Janko Klemenčič, Postojna. 1052 a »prejme takoj Damski sa-v- Idriji. 1053 TISKARNA,EDINOST'* TRSTU BRIVSKEGA Ion Josip KolEko^ie Razne zanimivosti DVANAJST PREIZKUŠENJ Psiholog Arthur H. Sutherland daje dvanajst preizkušenj mišične spretnosti, ki naj pokažejo Človeku približno stanje njegove gibkosti. Od tu dalje se vsak lahko izpopolnjuje s redno vajo, dokler ne premaga vsako okornost, ki ga ovira v vsakdanjem živ i jen ju in mu zapira pot h končnemu življenjskemu smotru. 1. — Stojte pokoncu z obema rokama stegnjeniina na desno in levo stran. Skrivite sredinca na obeh rokah, da bosta stala pravokotno z dlanjo. Mahnite z obema stegnjenim rokama naprej tako, da bosta sredinca zadela s konicami drug v drugega. Ako se vam to posreči dvakrat izmed petih poskusov, zapišite si v dobro deset točk. 2. — Stojte pred prazno steno oddaljeni za eno dolgost roke. Zaprite oči in ukažite komu, naj s svinčnikom potrka po steni pred vami. Pokažite potem s prstom, kje je potrkal. Ako trikrat izmed petih poskusov ne zgrešite za več kot deset centimetrov, si zapišite deset točk. 3. — Izberite si neko točko na tleh, ki je tri ali štiri metre pred vami. Zaprite oči in pojdite meže do nje. Ko mislite, da ste .jo dosegli, poglejte. Če niste zgrešili za več kot trideset centimetrov, zapišite deset točk. i. — Stojte sredi sobe z zavezanimi očmi tako, da ne opazite niti svetlobe od okna. pbrnite se na mestu natančno petkrat in poglejte, če ste zdaj obrnjeni v isto smer kot v začetku. Ako niste zgrešili več kot Četrt obrata, štejte deset točk. 5. — Vzemite dve liri. Postavite prvo z robom na gladko mizo, pridržite jo na vrhu s prstom in frenite jo s prstom druge roke, da se bo vrtela okoli kot vrtavka. Preden se ta ustavi, vzemite drugo liro in storite isto. Ponavljajte to tako, da se bo od obeh vedno ena vrtela. Ako se vam to posreči skozi eno minuto Časa, zapišite si deset. G. Denite tri navadne kamenite ali steklene kroglice, s kakršnimi se igrajo dečki po ulicah, na preprogo na tleh in poskušajte potem pobrati vse tri z navadno čajno žličko, ne da bi jih pritisnili h kaki oviri. C.e morete to storiti v teku ene minute, zapišite deset. 7. — Skočite v zrak in udarite dvakrat s petama skupaj preden ste na tleh. Zapišite si deset. 8. — Stocite po stopnicah navzgor, na de&eU Koonici se obrnite in zdirjajte na- 9C80 nudite na». s hrano išče gospodična s 1. avgusta. Po-z navedbo cene na upravništvo pod «Hra- 1064 LADI B. Povrni se takoj. 1055 MOTORNO koto Neckarathn v prav dobrem stanju se proda. Naslov pove naše in goriško upravništvo. 1056 LflUJGA ali ćnadeo z 20 do 30.000 gotovine iščem. Denar v lastaih rokah. Gostilna Via del sapoae 5. 105* KAMJOer 4 Imb in kolo Salvator I. prodam. Oddam viaotoč v sre«hai mesta pod ugodnimi p»geji. GnMm Via del sapone 5. ltS9 HftA, nbnovlpaa v PidgnH 124. se po ceni proda. Obrniti se na la«taika L K. Podpora 125. 1058 UČITELJSKA druida v LjaJbltani, središče, vzame na stanovanje in hraao dve, do 14 let stari, deklici boljših staršev. Oskrba in nadzorstvo dobro. Naslov pri upravijtvn «Edaaosti». 1067, BABICA, avtoncutaaa, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amersckitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Giasia»ik:a), kastna vila, tel. 26-64. (992) BABICA, slovensko. avtorizirana, sprejema noseče. Slarec, Via Giulia 29. VODA -DELL ALABARDA« PROTI IZPADANJU LASL Vs4šb*ie in je vsled tega posebno pri- poročljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L i se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich*, Trst, Via Giuliani 42. 988 PRIDNA in poštena natakarica, ve$ča italijanskega jezika, se sprejme takoj. Ponudbe s pogoji in navedbo plače, pod »Natakarica* na upravništvo. 1046 GLYK0L je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla. sti. Glykol je splošon in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovicb, Trst Via Giu- KERSEVAN) JOSIP Dvokolesa, šivalni strofi, puške GORICA — Piazza Cavour 9. JAKOB BS&Vui pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6- (Šolska al) Martin Poznajelšek odlikovana krojačnica z izbiro vzorccv TRST — Via Giosue Carducci 36. MOJLAR JG2