lUERišK/t Domovi
^ ^ 122/'
AMSR1CAN IN SPIRIT mmm IN L4N0UA0« ONUT
No. 184
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1967
SL0V€N1AN
MORNINO N€WSPAPfR
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Bonec Tri Quang se spet pognal v politiko
bojeviti budistični menih Tri Quang-, ki je lansko pomlad sprožil upor proti vladi v Vietnamu, pa hudo pogorel, se j'3 spet spustil v politiko.
SAIGON, J. Viet. — Preteklo Oedeljo se je vodnik bojevitega dela budistične cerkve Tri Quang pojavil na tiskovni konferenci nasprotnikov vlade poleg Trung Dinh Dzu-ja, ki je pri Predsedniških volitvah dobil za gen. Thieujem največ glasov in hoče sedaj združiti vse poražene Predsedniške kandidate v zahte-vi po razveljavitni volitev. Bo-nec Tri Quang je na tiskovni konferenci dejal, da on in njegovi somenihi niso organizirali demonstracije, ki se jo je udeležilo kakih 300 študentov v sredi Saigona, da pa se popolnoma strinjajo z njenimi cilji.
Tri Quang je nato izjavil: Če ko gen. Thieu odgovoril nam ■Oormalno, mu bomo normalno odgovorili. Če nam bo odgovo-ril na neobičajen način, bomo ^oi postopali z njim tudi na neobičajen način! Kot znano je gen. Thieu kot predsednik republike priznal vodstvo in zastopstvo budistične cerkve zmernemu krilu, kar bojevitemu Tri Quangu seveda ni všeč. Nasprotniki vlade so zadnje prešli k omejenim javnim Nastopom proti vladi in proti v°livnim izidom. Tako so na °srednjem trgu v Saigonu demonstrirali v nedeljo študentje m nekaj budističnih menihov ah boncev, kot te menihe običaj-110 imenujemo. Do demonstracij manjšega obsega je prišlo tu-1 v Da Nangu in v mestu Hue. Prevladuje prepričanje, da bust1 ne bodo začeli novega spopada v vlado, dokler bosta gen.
fen in maršal Ky držala skuhaj- Izrabili pa bodo položaj, če hride med njima do odprtega ^P°ra. Za ta slučaj so baje že °br° pripravljeni. V pagodah lrajo zaloge hrane, izdelujejo j^Pagandne napise in tiskajo 6 ahe, opremili pa so se tudi
Izrael se pripravlja m ohranitev osvojenega?
JERUZALEM, Izr. — Predsednik vlade Levi Eshkol je preteklo nedeljo razkril, da se bodo izraelski naseljenci skoro vrnili na posestva, s katerih so morali leta 1948 pred Arabci. Gre za kmetska naselja na področju med Betlehemom in Hebronom v nekdanjem delu Jordanije na zahodnem bregu reke Jordan, ki ga imajo , sedaj zasedenega Izraelci.
Par dni preje je prišlo v javnost, da pripravljajo mladinske organizacije pod varuštvom izraelske armade ustvaritev judovske naselbine na'področju, ki so ga Izraelci iztrgali Siriji v junijski vojni. Vse kaže, da so Izraelci odločeni obdržati tudi Gazo, ki je bila nekdaj sestavni del britanske Palestine.
Ustanavljanje judovskih naselij na osvojenih arabskih tleh je lahko le tudi pritisk na Arabce, češ naj se naglo odločijo za pogajanja o miru, ker sicer bo prepozno. Če bodo namreč Judje zasedeno ozemlje po svoje uredili in poselili s svojimi ljudmi, jih ne bo lahko od tam pregnati. V tem pogledu imajo Arabci že dobro skušnjo.
^radiosprejemniki in oddajniki. 19r ^ ^ QuanS začel spomladi hod* Uh°r Pr°N vladi ob tihi h°ri poveljnika armadnega južnovietnamske armade v bi a^nem severnem delu repu-jj e’ ie hudo pogorel. Upor je erninul brez vsakih večjih ^Padov in demonstracij, Tri žtrajjf ^6 na^° za^ gladovni tfokle
dla Tf
cru', ^ se to le ni zgodilo, je SV(,0V* štrajk končal “na ukaz je /eSa Prectstojnika”. Od tedaj iZ ja™0811- Nieg°v P°-bur vnas^°P napoveduje nove 116 čase za Južni Vietnam.
mfistarejši del Amerike
Qeo^LAHOMA CITY> 0kla- — gore ^ trdijo, da so Arbuckle
Pod>- ^T^tarejši del zemlje na ar°cJu ZDA.
ajk z izjavo, da ne bo nehal, r ne bo Kyjeva vlada pa-
tol'0ttov”°
Vremensh
prerok
pravi:
in nekaj toplejše,
fertm-^a Pooblačitev. Najvišja ^eratura 73.
Bsckefeller-Beagan imata najvae iigfeda
CLEVELAND, O. — Louis Harris je dognal, da sta imela sredi tega meseca najboljše iz-glede za zmago pri predsedniških volitvah nad listo Johnson-Humphrey Rockefeller in Reagan, prvi kot republikanski predsedniški kandidat, drugi kot njegov podpredsedniški kandidat.
Če bi stali ti dve listi sredi tega meseca druga proti drugi, bi ostal boj neodločen, oziroma odločen s peščico glasov. Če bi bil namesto Humphreyja na kandidatni listi poleg Johnsona
Poslanik Nolle svari pred vmešavanjem v arabsko politiko
Dolgoletni poslanik ZDA v arabskem svetu odsvetuje vsako neposredno podpiranje arabskih držav.
WASHINGTON, D.C. — Naš diplomat Nolte je bil zaposlen skoraj 20 let v arabskem svetu. Zato ga je Johnson tudi poslal 21. maja v Kairo, da tam opazuje politične dogodke. Letos 10. junija se je vrnil v Washington in znova demisijoniral. Ob svojem odstopu je naši diplomaciji dal sledeče nasvete glede politike v arabskih deželah: Amerika naj arabskega sveta ne podpira več direktno, ampak po mednarodnih agencijah in ustanovah. Tudi podpore arabskim beguncem naj gredo po tej poti do cilja. Pri tem naj za vzdrževanje beguncev največ prispevajo države, ki se jih to naravnost tiče.
Tudi kralja Huseina ni treba neposredno podpirati, kralj naj dobiva podporo od mednarodnih ustanov. Amerika se mora tudi čim preje osvoboditi vseh obvez, kar jih ima do Savdske Arabske.
Ameriški državljani in njihova društva lahko podpirajo A-rabce in Izrael po mili volji, vendar pa te podpore ne smejo biti odbitne postavke v davčnih napovedih.
Ni tudi treba siliti v Naserja, da bi obnovil diplomatske stike z nami. Naj bo to odvisno od njegove pobude.
Končno je treba podpreti vsako akcijo, ki si postavi za cilj, da omeji tekmo v oboroževanju na Bližnjem vzhodu.
Poslanik Nolte predlaga torej zelo ostre spremembe v naši politiki v Prednji Aziji. Utemel-
fConsdldadJa izraelske politike napreduje počasi
JERUZALEM, Izr. — Izraelski parlament ima le 120 poslancev, zato pa se poslanci delijo kar na 8 strank. Zato mora politika zmeraj temeljiti le na koalicijskih vladah, ki jih pa ni zmeraj lahko sestavljati. Zato je vprašanje združitev posameznih strank stalno na dnevnem redu. Sedaj bo menda največja stranka Mapaj pritegnila nase dve
TOPNIŠKI BOJ PRI CON THIENU SE NADALJUJE
Topovi in metalci min obstreljujejo marinsko postojanko Cen Thieu dve milji od Demilitarizirane cone skoraj neprestano vse od začetka tega meseca. Ameriški topovi s kopnega in z vojnih ladij ter bombe lahkih letal in B-52 se trudijo brez uspeha, da bi napadalce uničili.
SAIGON, J. Viet. — Severno- ho”. Prej ali slej se mora ame-vietnamski oddelki niso prav nič riškim letalom in topovim po-manjši stranki, tako da bo imela popustili v svojem topovskem srečiti odkriti in uničiti rdeče v parlamentu 59 poslancev. j obstreljevanju marinske pošto-' položaje, saj je dejal gen. West-Akcija za združitev ne poteka Janke Con Thien, ki čuva preho- moreland, da ni bil nikdar v zgo-gladko. Mapaj stranko vodita! de iz Severnega Vietnama v Ju-'dovini vojne noben predel tako
predsednik sedanje vlade Esh-jzneSa v vzhodnem delu Demili-, obstreljevan kol in glavna tajnica Mrs. Golda I tarizirane cone. Včeraj so svoje Meir. Obdržala bi se rada na obstreljevanje še pospešili. Od 1.
in bombardiran,
teh mestih tudi po združitvi. Tu bodo nastale težave. Na vodstvo nove velike stranke misli tudi sedanji poveljnik izraelskih oboroženih sil general Dayan. Radi zmage v zadnji vojni je naravno priljubljen v vsej deželi, je torej neke vrste izraelski Eisenhower. Vse to dobro ve Eshkol in skuša voditi politiko svoje Mapaj stranke tako, da mu Dayan ne bo spodnesel stolčka v stranki in seveda tudi v vladi. Tega pa ne gledajo mirno Dayanovi pristaši, zato je danes v Izraelu več zakulisne politike kot javne.
— Kuba je oddaljena od Floride le 90 milj.
do dna zamerila arabskim državam. Te države ne marajo za Ameriko, pa naj dobijo od nje še toliko dolarjev. Amerika je v Njihovi topovi so v globokih za-njihovih očeh varuh zionizma kloniščih, prav tako tudi mino-
septembra, ko se je obstreljevanje Con Thiena začelo, pa do zdaj je bilo 61 ameriških ma-rinov ubitih in 785 ranjenih. Tudi: Severni Vietnamci morajo imeti hude izgube, vendar o njih ni nič podrobno znanega. Njihova poročila govore namreč le o težkih izgubah med civilnim prebivalstvom v bližini Demilitarizirane cone, molče pa o vojaških izgubah. Ameriško vojaško poveljstvo je pozvalo prebivalstvo vasi tik severno od Demilitarizirane cone, ki so najbolj izpostavljene ameriškemu bombardiranju, naj se umakne preko te cone na jug.
Na vsako granato in mino, ki prileti na področje postojanke Con Thien, jih izstrele proti severu 10, pravi ameriško vojaško poročilo. Vendar rdeči vstrajajo.
Iz Clevelanda in okolice
Ne pozabite na mohorjevke—
Slovenska pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103, opozarja vse rojake in rojakinje, naj se nar oče na knjige Mohorjeve družbe in plačajo udnino. Knjige bodo letos prišle pred koncem leta.
Za stalno v Kanado—
V Windsor, Ont. je prišla za stalno k svojemu očetu g. Janezu Hrovat, hčerka Lojzka Hrovat iz Valične vasi, fara Zagradec. V Windsorju živita tudi njena stara starša, v Clevelandu pa sestra Mrs. Josephine Kastelic, teta Mrs. Alojzija Strainer z Union Avenue in stric Frank Vidmar z E. 74 St.
in zagovornik semitizma.
Kaj pa je treba napraviti? Varovati je treba sedanji sporazum z Moskvo, ki veže moralno obe deželi, Ameriko in Rusijo, da v arabskem svetu ne napravita nobenega takega koraka, ki bi vodil do nove svetovne vojne, drugače pa naj imata vsaka svojo politiko do arabskih držav. Ta sistem se je obnesel v
juje jih pa s tem, da se sklicuje
sen. R. F. Kennedy, bi pa taka ' na stalne polome, ki jih je naša I zadnji izraelsko-arabski vojni, republikanska kombinacija pri dosedanja politika tam doži- j zakaj ga ne bi smatrali za dovolitvah propadla v razmerju vljala. Čim več je Amerika daja-j brega tudi v prihodnjosti?
52:48.	| la tem krajem denarja, tem To je zelo zdravo in dosledno
Republikanska lista Romney- manj je od tega imela koristi, stališče, toda naše kompanije, Reagan bi v boju z demokratsko J Zakaj? Ker je Amerika stalno ki imajo posla z arabsko nafto, listo Johnson-Humphrey izgubi- postavljala na prvo mesto dobre la v razmerju 43:57.	| stike z Izraelom in se radi tega
se najbrže ne bodo strinjale z njim.
metalci. Če niso zadeti naravnost, jih globoko in varno prekrito zaklonišče varuje pred vsako škodo. Nikdar ne streljajo rdeči topničarji dolgo z enega položaja. Predno bi bilo tega mogoče točno določiti, se oglasijo topovi in metalci min z drugih položajev.
Ker je Con Thien važna postojanka, jo ne kaže enostavno izprazniti. Marini so tam na straži, da ustavijo vsak poskus prodora rdečih proti jugu. Pred granatami in minami s severa se morejo zavarovati le s tem, da rinejo globlje v zemljo in da svoja zaklonišča prekrijejo s čim debelejšo in varnejšo “stre-
kot je te dni področje severno od Con Thiena, odkoder rdeči streljajo na to marinsko postojanko, ki jo nekateri že primerjajo z znanim Dien Bienphou, kjer so rdeči uničili obkoljene francoske padalce v maju 1954.
Po tem porazu se je Francija odločila za konec vojskovanja. Po-jpoj-oJja_
veljstvo ameriških marinovj v soboto, 30. septembra, se vsako primerjavo Con Thiena in 1 bosta v cerkvi sv. Ambroža v Dienbienphouj a zavrača kot ne-.Garrettsvillu, Ohio, poročila gdč. smisel.	| Beatrice, hčerka dobro poznanih
g. Tonyja in ge. Pauline Železnik, z g. Raymondom G. Brom.
Tajska poslala p.rvlh f?2!0 vojakov v ¥ie!naifi
SAIGON, J. Viet. — Dne 21. septembra jje prišlo v Vietnam prvih 1,200 tajskih vojakov, drugih 1,300 bo tam do konca tega meseca. To je bil tako važen dogodek, da je tajske čete prišel pozdravit sam glavni poveljnik gen. Westmoreland. V svojem nagovoru jih je slavil kot pre-skušene gverilce, ki so v Vietnamu najbolj potrebni.
Tako je Tajska šesta dežela, ki je poslala vojake v Vietnam, pred njo so to storile že Južna Koreja, Filipini, Nova Zelandija, Avstralija, na prvem mestu
Svatba bo na Memphis Ave., kjer je družina zmeraj živela. Novoporočenca bosta odpotovala v Nemčijo, kjer je ženin v vojaški službi. Nevesta je kot mlado dekle pela pri pevskem zboru Triglav, katerega članstvo ji želi vso srečo v zakonu.— Čestitamo in želimo vso srečo!
“Nova državljana leta”—
Za “nova državljana” Clevelanda v letu 1967 sta bila preteklo soboto na velikem plesu v Hotelu Statler Hilton imenovana j Mrs. Burgess, ki je prišla v ZDA ! iz Walesa leta 1954 in postala j 10 let kasneje ameriška drža-Ivljanka, ter dr. Michael S. Pap,
ki je prišel v ZDA iz Češkoslo-je seveda Amerika. Do sedaj je vaške ]eta 1349 in je poslal
Začetek svetlikanja v megli vietnamske vojne?
CLEVELAND, O. — “Velika politika” se navadno izživlja proti koncu tedna. To je v navadi pri velikih in malih narodih. Te navade se držijo tudi v Moskvi. Koncem preteklega tedna so na primer uradno razglasili, da so se pogajanja med Moskvo in sever-novietnamsko delegacijo, ki jo je vodil ministrski podpredsednik Nghi, ugodno zaključila. V komunikeju so proti navadi naštete podrobnosti, ki so za vietnamsko vlado velikega pomena. Vietnam bo namreč dobil od Moskve ne samo navadno lahko orožje, ampak tudi artilerijo, rakete in vojna letala. Samo mimogrede je omenjeno, da je bila pri tej priliki sklenjena tudi pogodba o gospodarski pomoči, podrobnosti pa niso bile dodane.
Objavi je bilo dodano še nekaj drugega izrednega: tovariš Kosygin je slavil doseženi sporazum in mimogrede o-menil, da so zadnje izjave Južnovietnamske OF in vlade v Hanoiu odprle nove “perspektive” za mir. Izjava OF
obsega 14 točk in povdarja, da želi nevtralno južnovietnam-sko državo, iz Hanoia tega podatka nima. Izjavi se torej ne skladata čisto, pa imata vendarle blagoslov iz Moskve.
Odprto je vprašanje, komu so te izjave namenjene. Gotovo ne bralcem časopisov in poslušalcem radia in televizije po vsem svetu. Namenjene so na eni strani Peipingu, da mu dokažejo, da Moskva s svojimi sateliti še zmeraj daje 80 %' tega, kar Vietnamski komunisti potrebujejo za državljansko vojno, in da o-pozorijo tovariša Mao-Tsetun-ga, da je Rusija še zmeraj na strani tistih, ki bi radi kmalu mir v jugovzhodni Aziji. Namenjene so tudi obema deloma Vietnama in ravno v tem tiči njihov pomen.
Iz Londona prihaja namreč vest, da diplomat j e iz vzhodne Evrope, ki redno hodijo v Hanoi, pripovedujejo, da je ameriško bombardiranje Severnega Vietnama napravilo deželi tako škodo, da Hanoi ne bi več mogel nadaljevati vojne brez izdatne pomoči iz
Moskve in ne morda iz Pei-pinga. Gornje moskovske izjave zagotavljajo vlado v Hanoiu, da bo taka pomoč prišla, toda Kosygin je obenem tudi povedal, da bi rad videl, da se razgovori o premirju kmalu začno. Da v Hanoiu razumejo moskovske želje, ne bi mogli dvomiti. Morda jih celo vpoštevajo. Isti londonski viri namreč trdijo, da ima ameriška diplomacija v komunističnih državah že svoje kanale do delegatov vlade v Hanoiu in južnovietnamske OF in da po teh kanalih že tečejo neobvezni razgovori “o tem in onem”. Morda bo na tem nekaj resnice, o čemur priča druga govorica v Londonu. Tisti, ki so zadnje čase prišli iz Severnega Vietnama pripovedujejo namreč, da prebivalstvo zmeraj težje prenaša nepretrgano ameriško bombardiranje. Gospodarsko življenje zamira, promet zastaja, obrt propada, življenski standard se vidno slabša. In pri tem je samo Moskva dala Vietnamu zadnjih nekaj let podpor v vojnem materijalu
in civilnem blagu v vrednosti nad $3 bilijone.
Nekatere vesti trdijo celo, da v glavnem odboru vietnamske komunistične stranke ni več stare sloge. Kje naj bi se bile pokazale razpoke, pa viri le ugibajo.
Če povežemo vse te novice in jim pripišemo le, recimo, 10% verjetnosti, lahko domnevamo, da se za kulisami godi marsikaj, česar ne vemo. Zakaj pa o tem tako trdovratno molčijo tisti krogi, ki so v zakulisne dogodke vmešani? Zato, kar je zadnja leta propadlo že par dobrih začetkov pogajanj le radi tega, ker jih je klepetavost prezgodaj spravila na dan. Smo pač že pozabili, kako skrivnostno so se na primer začeli razgovori o koncu znane berlinske blokade na nekem navadnem diplomatskem sprejemu in v kako temo so bili zaviti prvi sestanki, kjer so obravnavali premirje v Koreji. Komunisti imajo radi meglo in s tem more računati, kdor ima posle z njimi.
Tajska poslala v Vietnam le 50 vojakov za posle v vojnem letalstvu in pa 300 mož, ki so zaposleni v ameriški vojni mornarici.
ameriški državljan leta 1952.
Globino zemlje v Antartiki bodo preiskali
je Mk veš
WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija, ki je preiskovala nesrečo padalcev 27. avgusta ob
WASHINGTON, D.C. — Usta-' Iezeru Erie’ Ie d°gnala> da sta J0 narodno znanost bo Povzročila pilot letala B25,
federalnim tajništvom ki 3e skoke dovolil Pri oblačnem
nebu in uslužbenec FAA pri O-
nova 2 skupaj z
za narodno obrambo prodrla 600 milj daleč od južnega tečaja berlinu’ ki ^ na radarJu zamen-
jal privatno letalo Cessna z letalom B25 in tako zadnjemu sporo-
8,000 čevljev globoko pod sedanjo ledena skorjo, da dožene,
kakšne so tam zameljske plasti. čil naPaani P°lozaP Del
Zaenkrat so dosegli le globino 700 čevljev. Delo je namreč o-mejeno le na antarktično poletje (to je čas, ko vlada pri nas zima), ki traja od septembra do konca februarje. Stroške cenijo na dober milijon dolarjev.
Pri vrtanju se ustavijo vsakih 70 čevljev, ob takih prilikah privlečejo na dan ves materij al, ki se je nabral okoli svedrov, da bi ga potem v laboratorijih preiskali. Delo je sicer počasno, toda zanesljivo. Udeležujejo se ga tudi geodetski strokovnjaki naše armade. Kdaj bo končano, si pa še ne upajo prerokovati.
Grčija bo dobila pomoč ZDA le, če se vrne k ustavni vladi.
WASHINGTON, D.C. —Predsednik L. B. Johnson je včeraj pri sprejemu novega grškega poslanika Palamasa temu dejal, da Grčija lahko računa na ameriško pomoč le, če se bo vrnila k ustavni vladi.
Grški notranji minister gen. Patakos je sinoči objavil v Atenah, da bo vlada predložila ljudstvu novo ustavo • v odobritev prihodnje leto.
nosti pade tudi na same padalce, ki so bili izkušeni in so se morali zavedati, da vreme za skoke iz letala ni bilo primerno.
Pri skokih iz letala so razen dveh vsi odskočili nad jezerom Erie, iz katerega pa se je le 2 posrečilo rešiti; 16 jih je pri nesreči utonilo.
FRANCOSKI VOLIVCI SE UMIKAJO OD DE GAULLA
PARIZ, Fr. — Pri nadomestnih volitvah v treh poslanskih volivnih okrajih so preteklo nedeljo volivci z veliko večino izvolili protigaullovske kandidate, ki so pri volitvah v marcu dobili s komaj nekaj sto glasovi večine. Tedanje volitve so bile razveljavljene zaradi pritožb o volivnih nerodnostih. Volivci so imeli torej priložnost, da svoje mnenje povedo znova. Tokrat je bilo jasno in odločno proti De Gaullu.
Pri volitvah v krajevne skupščine sta obe strani okrepili svoje položaje na račun sredine. Končni odnos sil bodo pokazale šele glavne volitve prihodnjo nedeljo.
L
i 'rfva«yty*gyu.

■iliEliSM &QMOVIM
6117 Stfciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
united States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 184 Tuesday, Sept. 26, 1967
Šolski štrajki
Pred leti so bili v zgodnji jeseni še izjema, sedaj pa se bližajo časi, ko bo začetek jesenskega šolskega pouka^po-stal tudi sezona šolskih štrajkov, ne šolarjev, ampak učnega osobja. Zakaj tako hitre spremembe, kam bo^to pripeljalo, tako se sprašuje na milijone ameriških staršev v naši deželi. Pri nas namreč prestopi prage šolskih poslopij vseh vrst prosvetnih ustanov okoli 47 milijonov dijakov in učencev, dve tretjini med njimi hodita v osnovne šole, to se pravi, morata, ker je ta pouk obvezen.
Učne moči štrajkajo v glavnem iz dveh razlogov. So preslabo plačane in imajo premalo besede pri sestavi in izvajanju učnih programov. Jezi jih tudi, da je naša prosvetna politika velikokrat odvisna od političnih sil, ki podrejajo strokovne potrebe zdravega šolskega pouka političnim ciljem. Tako se neredko pripeti, da odločujejo o prosvetni politiki ljudje, ki so do te pristojnosti prišli po političnih zvezah in ne na podlagi svoje strokovne usposobljenosti.
Še bolj se pritožujejo učne moči radi nizkih dohodkov. Ako primerjajo svoje delo z delom drukih javnih uslužbencev in svoje dohodke z njihovimi, vidijo, kako velike so razlike njim v škodo, čeprav so prejemki učnih moči na ljudskih šolah trikrat večji od predvojnih.
Nezadovoljnost s takim stanjem vlada v vrstah učnega osobja že dolga leta, toda za skupno akcijo se do zadnjih let ni odločilo. Do zadnjih let ali ni bilo povsod organizirano ali pa njihova organizacija (Narodna prosvetna zveza) ni bila dosti aktivna na tem področju. Sedaj pa je zveza dobila konkurenco v Ameriški učiteljski federaciji, ki je članica AFL-CIO, je torej prežeta z unijskim duhom in odločena, da izrabi vsa unijska sredstva za dosego poklicnih ciljev svojih članov. Številčno močnejša je Narodna prosvetna zveza, kajti v njej je od okoli 2,000,000 učnih moči organizirana nekako polovica, ko ima Ameriška učiteljska federacija le okoli 150,000 članov. Federacija je pa veliko bolj žilava, incijativna, odločna in ima ob sebi dobre svetovalce iz vodstva AFL-CIO. Zato postaja nevarna konkurentinja Ameriške prosvetne zveze. Tekma med obema organizacijama je dejansko dala povod za sedanje štrajke, ki se hitro širijo po vsej deželi. Že pretekli teden so štrajkale učne moči v petih velikih naših državah, mnoge druge se pa štrajkov vsaj bojijo, ako jih že ne pričakujejo.
Sedanji letni povprečni dohodki učnih moči na osnovnih šolah se gibljejo okoli $7,000, so torej pod povprečjem drugih uslužbencev v javni upravi s podobno strokovno izobrazbo. Zato zahtevajo povišanje prejemkov, česar bi jim nihče ne zameril. Dvom pa nastopi, ko se pojavi vprašanje, ali so učne moči izbrale pravo pot. Dvom se je rodil v značaju dela učnih moči. Učne moči morajo poučevati otroke, ki so obvezani, da hodijo v šolo, moralno in po zakonu. Ako učne moči štrajkajo, otroci ne morejo izpolnjevati svoje zakonite dolžnosti, to pa gotovo ni v redu. Zato so nekatere države že uzakonile načelo, da učiteljstvo nima pravice do štrajka. Štrajkovne organizacije obidejo to zakonsko določbo s tem, da učne moči v masah odpovedujejo službene pogodbe. Ali je to dovoljeno, bodo morale odločiti sodne oblasti.
Staršem, ki morajo gledati, kako otroci postopajo doma ali po ulicah brez vsakega dela, seveda vsa ta premišljevanja ne odvzamejo občutka, da se njim in otrokom godijo krivice. Šolski štrajki so zadnje stvar, ki bi smela biti dovoljena na šolah, kamor morajo otroci hoditi, ker jih obvezuje zakon.
Drugačna je stvar pri šolah, kjer vpis ni obvezen. Tam mora vsak učenec ali dijak odnosno njegovi starši, sam odločiti, ali naj tvega šolanje tam, kjer mora računati s štrajki. Pri osnovnih šolah pa tega ni.
Zato bi bilo nujno potrebno, da se najpreje vsaj začasno reši spor o dohodkih učnega osobja. Spor je težaven radi tega, kar imajo učne moči svojevrstnega poslodavca: javno upravo, ki ima svoje dohodke vezane na dotok davkov in doklad. To so sicer stalni dohodki, toda sila nepremični. Lahko jih je spreminjati le s proračunskimi zakoni. Ako teh ni, službodajalec nima možnosti, dobiti denar za večje plače učnim močem. Ta okoliščina igra veliko vlogo pri vseh mezdnih pogajanjih med učnimi močmi in njihovimi delodajalci, zato se pa mezdna pogajanja tako zavlačujejo. Dohodke šolskih uprav je treba spraviti na modernejšo podlago, drugače bodo stiki med njimi in učnimi močmi zmeraj napeti.
Ravno tako važno je vprašanje sodelovanje učnih moči pri prosvetni politiki na drobno in debelo. Učne moči morajo imeti pri tem svojo besedo, saj imajo samo one potrebno praktično skušnjo. Je pa to področje tako obširno, da se ne da obravnavati v celoti v okviru začasnih mezdnih pogajanj. Za to področje je treba ustanoviti posebno orga-
nizacijo, ki bo stalno prihajala na dan z novimi predlogi. Zdi se pa, da za to idejo še ni zadostnega in pravilnega zanimanja in razumevanja. Zato so tudi razni šolski sistemi preplavljeni s predpisi “od zgoraj”, ki učne moči samo morijo in spravljajo ob dobro voljo.
Dobro bo, ako bodo sedanji štrajki opozorili javnost na vse te probleme in ji dali možnost, da pritisne na prizadete, naj ne prenapenjajo svojih sil in mislijo pri svojih pogajanjih tudi na otroke in ne samo na sebe in svoje interese na obeh straneh, pri učnih močeh in javnih šolskih upravah.
niTTTiTTTimniiTttMiniimiiHiiiTnui'iiiiiimiiFinuwiiiimniii
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
unmiiiHiiiiimuimiiiiiimiimnummiiiiuimimuimnmmiuiuiiiiniiimiiiiiiiiiiniHmuuiiiiminimiiiiiiHiiniiiiiiiimmi
PITTSBURGH, Penna. — Pred kratkem sem poročal, kako so naši državni zastopniki v državni zakonodaji naše Penne predložili predlog, da naj se o-meji in zabrani za naprej v naši državi uporablja pri gradnjah jeklo, ki se uvozi v Z. D. iz drugih dežel. Predlog je bil skoro kar na mestu, kajti vsaj tam, kjer ameriški davkoplačevalci plačujemo z davki gradnje cest in drugih takih javnih državnih zgradb in načrtov, naj bi se u-porabljal in naročal le doma izdelan material, ki je doma na razpolago. Sami sebe moramo, naj prvo podpirati! Vsaj tako bi bilo misliti. Governor Shafer pa je pred kratkem tisti predlog, ki ga je sicer zbornica odobrila — vetiral. To je odklonil. Zakaj, ni dovolj jasno razodel. Misliti pa to da, da je to naredil iz političnih razlogov. Radi politike se marsikaj naredi in ugodi. Vsaka taka zadeva nekomu služi. Komu ta, ta?
Glede zgornjega bodo zelo razočarani jeklarji, ki so organizirani v jeklarski uniji. Znano je, da doma se omejuje produkcijo, medtem pa dobavljajo velike količine jekla iz tujezemstva. Komu to služi? Delavcem doma ne. Najbrže pa onim, ki vodijo trgovino z jeklom, če istega do-bavajo iz tujezemstva ceneje, nego ga morajo proizvajati doma. To zato, ker delavske plače v tujezemskih deželah so nižje, kakor pa tu pri nas. To so glavni razlogi, zakaj uvažamo jeklo in marsikaj drugega iz tujezemstva v našo deželo. Vse zavisi od tega, kjer je več “mastnega Špeha’ za tiste, ki obratujejo razne industrije.
mnenj. Večje velesile, vsaj do predkratkem so bile kot Anglija, Francija, Nemčija in še druge gledajo na Z. D., kot nekakega trgovsko in politično usmerjenega Žida, ki da s svojo pomočjo išče koristi zase. Pravijo, da je to tako geslo: “Daj, če hočeš kaj dobiti . . .” Seveda, kajpada, tako ni nihče prismojen, da bo samo dajal, pa nič za to pričakoval! Z. D. so za demokracijo po svetu že mnogo žrtvovale in doprinesle. Kdo je ohranil pred komunistično sužnostjo za-padno Evropo? Kdo ustavlja že zadnjih dvajset let v Pacifiku prodiranje komunizma? Koliko krvi so že Amerikanci prelili pri tem in v tem! Tega evropska aristokracija ne vidi — bolje, noče videti.
Evropski politikarji v Londonu, Parizu, Rimu in v Bonnu ter še drugod so vsi še bolj stare “sorte”. Radi gospodo “špilajo” in predstavljajo. V politiki predstavljajo nekako stare “birte”, kakoršne je imela nekoč Bela Ljubljana. Sami so hoteli imeti ves monopol nad vso oštarijsko industrijo, če je kak nov gostilničar odprl svoj lokal, so nekaj časa stali vsak — stari “birti” z belimi predpasniki predpasani pred svojimi oštarijami: Češ, tu smo mi, le k nam, k nam, kaj boste s tistim novincem, ki še pip ne zna odpirati in zapirati...
Prav tako se zadnje čase obnašajo evropejski gospodarski magnatje proti Z. D. Ameriške izdelke odrivajo, ne sicer glasno, da bi vsak vedel za to, ampak na tihem v ozadju in po svoje. V srcih seveda pa drugače. Tam pa gnezdi nevošljivost in ne majhna!
*	AUTOMOBILISTI SE PRITOŽUJEJO nad zvišanjem premij zavarovalnini. Državni u-rad, ki kontrolira zavarovalnin-stvo v Penni je odredil preiskavo, zakaj in čemu so zavaroval-ninske družbe, ki prodajajo zava-rorovalnine za avtomobile in motorna vozila zvišale premije za 25% in nekatere do 40%. Zava-rovalninske družbe navajajo razloge, da so se podražile cene popravilom, katere morajo kriti, ki nastanejo vsled nezgod pri vož-žnjah in drugače. Načelnik državnega urada, ki vodi kontrolo nad tem, zahteva računske preglede o tem. Lastniki avtov in motornih vozil pa ugovarjajo temu in omenjajo, da vse zava-rovalninske družbe gospodarsko napredujejo, kar je znamenje, da ne delajo z zavarovalnin-stvom izgub, marveč lepe dobičke. O zadevi bo razpravljala državna zbornica, kakor omenjajo. Zastopniki avtomobilistov in lastnikov motornih vozil navajajo, da bo za naprej, če o-stane pri povišanju premij, stala zavarovalnina avtov in motornih vozil blizu 12 milijonov dolarjev več, kakor doslej v naši Penni.
Tako je, drug drugega skube-jo in strižejo . . .
*	NAS DOBRI “STRIC SAM” je bolj in bolj zapleten po vsem svetu. Povsod ga opozarjajo na “commitments” (obljube). Kjerkoli začne kaj pokati pod nogami raznih aristokratskih in drugih voditeljev, začno gledati proti Washingtonu za pomoč. “Stric Sam” bo pomagal.
Glede tega vsestranskega pomaganja je veliko različnih
Amerikanci so potrpežljivi. Računajo kot dobri trgovci na to, da se bo zadržanje Evrope vneslo in da se bodo stari “birti” spremenili v svojih taktikah. To bo pokazala bodočnost. O tem lahko sodi vsak po svojem. Čutijo seveda, da od vzhoda še vedno straši možnost novih viharjev, ki znajo vsak čas prihrumeti nad Evropo po komunizmu. Pred temi viharji jih je možna ohraniti zopet le Amerika. Če bi tega strahu ne imeli, potem bi nas prezirali, kakor nekdaj ljubljanski “birti” nove konkurente.
Polagoma postajajo naši ameriški politični voditelji tudi bolj oprezni. V senatu prav kar brskajo po raznih protokolih za raznimi obljubami, ki so jih naši državniki dajali zadnja dva desetletja raznim deželam, po Evropi in Aziji. Te obljube so kritične. V Vietnamu nas grize in zna voditi v širše krize, če znamenja ne varajo, po prihodnjih volitvah drugo leto bo drugače. Zna priti do sprememb v smernicah naše zunanje politike še preje. Vse zgleda, da smo siti neprestanih sitnosti in žrtev, katere so zelo drage, hvaležnosti in priznanja od tistih, ki bi imeli biti hvaležni za to — pa nobenih. Marveč le zabavljanja in sumničenja. Takih “dobrih prijateljev in zaveznikov” se pa vsak prej ali slej naveliča!
GRDINA
* DVE ZA DOBRO VOLJO:
— Značilno. — “Da, da ljubi prijatelj, postaral sem se,” vzdihuje Černačev Polde.
“Nikar, te prosim . . .” odvrne Bučmanov Lojze.
“No, le poglej! Kadar ti ne pravijo več: Zakaj se neki niste poročili — potem veš čisto natanko, koliko je ura.”
❖
— Nič več! — Sodnik, ki je imel pred seboj nekega uzmovi-ča je istega nagovoril: “Najboljše je, da priznate resnico!”
Obtoženec: “To pa že ne! Enkrat sem jo povedal, pa mi je še danes žal.”
— Vse čitatelje pozdravlja Stari Majk
------o------
Romanje k žalostni Materi božji v Frank
CLEVELAND, O. — Današnji čas nas prehiteva s problemi, na katere včasih nismo mislili. Bližamo se jim od različnih strani in jih skušamo reševati, kakor se nam zdi najbolj prav. Večina problemov pa ima duhovno korenino in na to marsikaj premalo mislimo. Poskušamo jih reševati na zunaj, malokdaj pa se sklonimo v globino, kjer so korenine dobrega in slabega. Tako čudno, nemožato in zastarelo se nam zdi, da bi za rešitev problemov molili, molili za spoznanje, da bi se jim od prave strani približali in jih na pravi način rešili.
Vsi smo se navadili, da gledamo na težave in probleme v preteklosti, v sedanjosti in tudi že v prihodnjosti zviška in se nam zdi, da lahko rešimo vsakega. Za neumne imamo tiste, ki so jih reševali in jih še rešujejo na način, ki je po našem nemogoč.
V svetem pismu stare zaveze, v Knjigi Modrosti, stoje tele lepe besede: V Njegovi roki smo mi in naše besede in vsaka razsodnost in spretnost pri delu. On mi je dal resnično spoznanje stvari, da bi poznal uredbo sveta in moč prvin, začetek in konec in sredo časov, premeno sončnih obratov in menjavo letnih časov, letni obtek in razvrstitev zvezd, naravo živali in nagone zveri, moč duhov in misli ljudi, razliko rastlin in moči korenin.
Torej: V Njegovi roki smo mi in naše besede in vsaka razsodnost. Vsako romanje, ki se ga slovenski človek tako rad udeleži, vsebuje to glavno misel. Vsebuje priznanje, da je vsako človeško pehanje za razvozljanje problemov, v korenini odvisno od božje volje in božjih načrtov in da vsaka človeška sila in vsa tehnika in vsa modrost obstane, če se človek zanaša samo nase in na svoje zmožnosti.
Enkrat na leto priredi romanje v Frank k Žalostni Materi božji tudi Društvo slov. proti-kom. borcev v Clevelandu. Spominjamo se mrtvih iz težke preteklosti, težav in skrbi, ki jih imajo slovenski ljudje na tujem in doma v sedanjosti in prosimo za prihodnjost, ki morda ne bo natančno taka, kakor si jo želimo v svojih omejenih upih, pa vendarle polna tistega, ki daje voljo, težave in skrbi premagovati.
Jesen umirja naravo, umirja tudi človeka. Malokdo je, ki se v jesenskem miru ne bi ustavil ob velikem vozlu vsega človeštva: ob duhu. Ob vsej brzini življenja, ob pomanjanju časa, ob preobilju dobrin vsak pride do hipa, ko se oglasi tudi duh. Treba mu je prisluhniti. Korenina je vsega in dokler se ne nagnemo k njemu, je reševanje vsakega problema plavanje proti toku.
Mislimo na duha in pojdimo na božjo pot! Vsak je povabljen, kdor le more iti. Saj kar duhu dajemo je tako malo, da je komaj revna desetina. Pa od duha živimo ali vsaj morali bi.
Karel Mausar
Nekaj spominov, misH in dogodivščin ob skoku h New York« v Cleveland
NEW YORK, N.Y. — Spet sem bil v Clevelandu. To je mesto, ki je bilo usodno v mojem življenju. Usodno? Da, če pomislim, da je morda vsak trenutek pomemben in iprečesto odločilen v življenja toku, ki ti nepretrgano teko od zibeli do groba.
V soboto, 2. septembra 1967, ob prvem svitu dneva mali “fičko” s kolesjem v dokajšni brzini premaguje velecesto. V njem sede trije in se razgledujejo v jutranjo panoramo mesta ob jezerski obali. Mesto ob jezeru! Po tej besedni povezavi bi morali dobiti prelepo sliko.
Zares jutranja rdečkasta zarja je v daljavi razlivala lepe barvne odtenke. Toda v meglah u-mazanije nad mestom je izgubljala svojo lepoto, ker nam je v nosove prav zavdarjalo. V tej sliki smo spoznali hipni in kratek esej o prirodni lepoti in industrijskem razvoju. Vsaka razprava o tem ti lahko pusti še prejšnjjo meglenost, dočim ti takšen trenutek da spoznanje, človek napreduje tudi takrat, ko kvari božje stvarstvo.
Kakorkoli ste ponosni na svoje mesto Cleveland, ki naj bi bilo ameriška Ljubljana, kajpada ono ni prav nič drugačno od drugih ameriških mest: lepo v nekaterih predelih in umazano v drugih. Nad njim pa se vleče prečesto v lepih jutrajnih zarjah in večernih sončnih zatonih megla okuženja.
Kako je bilo v tisti noči, oziroma v prvi uri dneva, ko mi je rojenica ukazala: ‘Tu se bo začela tvoja življenska pot’, kakopak, tega ne vem pri vsem dokaj dobrem spominu.
Iz materinega pripovedovanja pa vem, da ko sta z očetom prišla takorekoč v poročnem potovanju na klevelandski Sent-kler, mu je ob prvem jutru dejala: “Si me v to črno Ameriko pripeljal!” Po letih se je navadila in mati bi kar v njej ostala, da ni odločil oče drugače.
Po tem življenskem naključju ali življenski namernosti mojih staršev se je začelo moje življenje — ne na Slovenskem — ampak v ameriški Ljubljani: v Clevelandu.
Za pesnika Prešerna je bilo Trnovo tisti usodni kraj, kjer je vzplamentela iskra njegove ljubezni, ki ni nikdar ugasnila. Le bolečino je večala, ker mu je prinašala več nesreče kot pa sreče.
Za mene pa je Cleveland tisti kraj. Ker prav tu mi je oče vžgal ljubezen do tiste zemlje, ki jo je on poznal, na kateri je svojo prvo mladost doživljal, kamor se je vrnil po nekaj letih iz Clevelanda, kjer je srečal potem svoj oj prvo in dogrobno ljubezen in koder zdaj počiva . ..
Takrat so bili delavski pogoji neprimerno težji kot danes. Delovni čas daljši, zaslužek slabši. Intimnost življenja pa vsekakor močnejša. Za kramljanje in pripovedovanje so starši našli dovolj časa, da so budili otrokom čustva in domišlijo.
Moj oče je bil preprost. Zato je bila tudi njegova ljubezen do žene, otrok in domovine preprosta, pa iskrena in globoka. In v tej svoji preprostosti je dajal, kar je imel. Za takšno dajanje je našel zmeraj dovolj časa. Nič ga ni motilo. Ne delo ponoči ali podnevi.
Spominjam se, kako me je ob takih trenutkih razpoloženja posadil “konjiča jezdit”. Ni bil to pravi konjič “ponny”, niti konjiček, ki bi ga dobil v trgovinah otročjih rez vedril in igrač. Moj konjič so bila njegova kolena. Nanje me je posadil, držal za roke, me nalahno pogujčkaval in mi govoril, pripovedoval, slikal, slikal .... Ne s svinčnikom,
ne s kredo in ne z barvami . . . ampak z občutjem, srcem, dušo in besedami njegov “stari kraj”, katerega je hotel dati tudi meni. In to mi je zares dal. Vžgal je tisto iskro ljubezni, ki se je potem razplamtela, ki se ne pogasi . . . Tu, prav v Clevelandu, „ je bilo moje življenje spočeto in rojeno .... In prav tu, v Clevelandu, je bila vžgana tista Iju-aezen do očetnjave in do slovenskega naroda — kakor tudi do Jugoslavije — ki se v srcu ni polegla, in katera mi je prinesla več nesreče kot sreče. Kar pa je bilo sreče, je bila tako intimna in veličastna, da odtehta vso nesrečo, ki je bila v obliki: ječ, bega, izgubitve doma, izgona o-četa, materinega brezdomstva med vojno, in spet ječa ter končno zapustitev očetnjave . . .
Kadarkoli se vrnem v svoje rodno mesto, zmeraj samo za kratek čas, za hitre bežne tre-notke, vsakokrat podoživljam tistega očetovega konjiča, na katerega me je tolikokrat posadil in pripovedoval, pripovedoval, slikal, slikal, vžigal plamen ljubezni do svetega kraja našega rodu, naše besede . . . Njegov glas je utihnil. Kar je vzbudil v plamen, to gori to živi, in bo živelo, dokler se ne pomeniva o pismu, katerega sem mu poslal na pot večne skrivnosti . . .
Ko je njegov glas zamrl v daljnem “starem” kraju, sem jaz v gorečnosti tistega plamena, ki mi ga je vžgal v Clevelandu, sem v bolečini zapisal v beležko:
Dragi oče, kedaj prišel na Tvoj bom grob?
Ne vem! Oprosti mi!
Le besede, oče, ene same ne izreci mi zato:
Kako sin se Ti izneveri, ko si prestopal večne dveri . . .
Ne oče, ne reci mi tega, ker zdaj še bolje veš, kako močno povezuje naju tista vez, ki Tebe zmeraj je vezala, da v zemljo si slovensko lahko k počitku legel . . .
In zdaj, oče dragi, prosim: poslušaj, ko sin Tvoj Te od groba daleč vprašuje:
Al’ ni vprav taista vez tud’ njega z zemljo vezala, v kateri zdaj Ti ležiš, ko on odšel v svet je zanjo . • •
Z občutjem domovinske Ij11' bežni se bom sprehodil malo p° Clevelandu ....
(Sledi še)
Tone Osovnik
iias Iz Floride
NEW SMYRNA BEACH, Flo-— Redki so dopisi rojakov in na' ročnikov iz Floride. Zato naj se Vam jaz oglasim in pošljem vsaj pozdrave svojim clevelandski^1 prijateljem in znancem.
Kako živim tu doli na som čnem jugu? Veselo, mirno in za' dovoljno, ker sem zdrav, kaf je glavno in kar največ pomen1-V Florido že prihajajo turistk vreme imamo lepo, zabave Pa je tu tudi vedno dosti.
Mi slovenski rojaki se žaba varno lepo podomače. V sred0’ 4. oktobra bo imel klub sloven skih upokojencev svoj pikm To bo ravno na dan sv. Fran čiška Asiškega, ko imam jaZ ^ še kateri drugi France ali Fran svoj god. En dan preje, 3. ok bra je pa moj rojstni dan bom dopolnil 77 let. Po letih re, nisem več mlad, a po dobri vo in razpoloženju tudi ne preš Upam, da me bosta ljubo z^rfc vje in dobra volja spremljal3 vseh potih moje£
naprej na življenja.
Frank Gorenc
GRDINA
HANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Predsednik NO za Slovenijo in voditelj Slovenske krščanske demokracijje dr. MIHA KREK sedemdesetletnik
Pred menoj je odprta velika knjiga “Spominski zbornik Slo-Venije” iz leta 1939. Pod letnico 1935 na strani 103 spodaj stoji 2aPisano: “1. septembra je po-stal dr. Miha Krek minister brez listnice.”
Se 38 let mu ni bilo, ko je da-naaiiji jubilant dr. Miha Krek stopil med krmarje, ki so tedaj Usmerjali in vodili čoln slovenske usode. Verjetno tedaj ni slutil; kako težko breme mu je naložil dr.Anton Korošec, ki ga je Poklical v Beograd, da je stopil ^ vlado. Bili so tedanji krmarji lstri opazovalci bodočnosti — zlasti dr. Korošec, a verjetno se nikomur še sanjalo ni, katere SaPe bodo gnale, kakšni vetrovi Vodo podili in kako silni viharji odo prekucavali čoln slovenske "sode. Narodovo usodo je od te-naprej delil tudi dr. Miha Krek.
^ veličastnih dneh se je s Slovenci veselil, kakor je bil v hu-'h z njimi žalosten in je trpel. v narodom se je boril za čim ve-cl° in za čim lepšo svobodo. Za-^adi te borbe za svobodo je od-^1 na tuje, postal za svoj narod eSunec in v delu za to svobodo °b zvesti podpori svoje ženke §°spe Malke vztraja še vedno, *Ueneč se prav malo za svojo šestdesetletnico.
Prijatelji iz slovenskega To-Ionta pošiljajo tele skromne vr-atice tja v Cleveland, Ohio, v , Sgov tihi dom, ki je dom dela U snovanja. Kot javno priznan-|e njegovim trudom naj bodo ve besede združene s prisrčnimi Cestitkami za 70-letni jubilej. Pri vsej obilici dela bo dr. Mi-a Krek v dneh praznovanja s^°jega jubileja verjetno le po-§ edal nazaj in bo v duhu prekril dolžino svojih potov; pre-.^e bo številne ovinke na njih rnonge postaje. V duhu bo o-akal prijatelje in zaveznike;
si bo naloge, ki jih je 2Ja	Previdnost	postavljala
sy6-. nK§a in presojal bo uspehe ^°Jih podvigov in naporov. Ni nas, da bi ugibali njegova o-j^Švanja lastne	preteklosti,
^atno pa pravtC0) da zapišemo, Za ^	^r' Miha Kreka izbral
Prav posebne naloge v prav t^knih časih. Kdo drugi bi bil u nai°gam kos v toliki meri p dr- Miha Krek?! bih° naravi dober in do skraj-ki	P°trPezijiv	i61" obziren,
to v	vedno povrača z dobro-
Sak trenutek je pripravljen
da bi narod ne podlegel, temveč častno dočakal svobode.
Padel je kralj, svoboda je začela vdirati v deželo skozi priprta vrata in okna. Dr. Miha Krek je prišel v vlado in tam sta z dr. Korošcem rušila sistem diktature. Po mladinskih taborih pa je mladi minister Miha v uniformi slovenskih fantov vzgajal in utrjeval mladi rod za viharne dni. Ti so začeli prihajati.
Dne 14. decembra 1940. se je ob dr. Kreku zrušil nekronani kralj Slovenije dr. Anton Korošec. Narod je zatrepetal, ker je zaslutil, da se bliža veliki teden. In kako hitro je prišel. Poleg dr. Kreka je padel zadet od nemške bombe dr. Franc Kulovec. Tedaj je zatonilo svobodno sonce slovenskemu narodu, dr. Mihi Kreku pa je bilo naloženo, da od-dide v tujino in pri zaveznikih zastopa in brani pravdo slovenskega naroda.
Zopet mu je bilo dano gledati, kako so kopneli upi na zmagoslaven povratek svobode. Zvedel je koliko slovenske krvi je preteklo in da so bili ravno v tej krvi potopljeni in zadušeni vsi upi na osvoboditev. Videl je u-mirati rjavo zver, a istočasno je opazoval, kako je rdeča zver dvigala zmagoslavno glavo in zopet je tekla kri.
Ko dr. Miha Krek ni mogel rešiti in zagotoviti svobode celemu narodu, je z vso vnemo in iznajdljivostjo začel reševati posameznike. Iskal je države, ki bi sprejele tiste, ki so si rešili golo življenje. Zbiral je sredstva za pomoč ljudem v taboriščih. Urejeval je dokumente za izselitev iz Evrope. Spravljal je v službe mlade fante k zaveznikom po Italiji. Koliko je pa še neznanih podvigov in posredovanj in koliko je danes srečno naseljenih Slovencev po svetu, ki niti ne vedo, da se jim je vse srečno izteklo zaradi posredovanja dr. Mihe Kreka, ki je bil tedaj izvoljen za predsednika Narodnega odbora za Slovenijo. Leta 1945 so v Rimu Srbi in Hrvati javno govorili:	“Blagor
Vam Slovencem, ki imate dr. Kreka.”
ki mu bo zagotovila srečen obstoj v samostojnosti.
P. Markeš
agati. v izobra2;bi je dose-
p^išjo stopnjo, doktorat iz ^ nih Ved. Delaven je do one-ia 0sfr- Kot Slovenec zaveden živina sv°j rod ponosen. Njegov
Sv°bodSki Cil^ na:>višja možna
var a Ravenskega naroda za-dov°^fna Pred pritiskom sose-b0(je . Sovražniki slovenske svo-M vere ni nikdar sodelo-
vere, v kateri je
v^vi lz
žehe ° riS^a* navdihov, moči in u-SW; akemu je bilo dano iti
^ viharje.
lov6c S° kbb dr. Korošec, dr. Ku-kraijg r ^Mlačen in drugi pod SVobod° .^ktaturo brez osebne 2§Ubii 6 *n ie slovenski narod Vers^ Vse Vsoje res narodne in hUacj. uRanove ter društva je že ‘^tnik dr. Miha Krek kršča* V P°dzeinlju SLS, slov. w S ° demokracijo. Breme,
Grarnofc
SIn fantke plošče
"VožTn N55KE IN DRUGE
Kajvwv 12 • starega kraja.
^ ecJa izbira na tem
2abtevank°ntinentu!
aJle brezplačne kataloge gojeni jeziku!
^IT RECORDS
Obisk iz Slovenije
V nedeljo, 17. septembra je bil v Torontu med Slovenci na obisku župnik iz Beltincev preč. g. Janko Škraban. Pri Mariji Pomagaj je pridigal pri vseh treh mašah. Ganljivo ga je bilo poslušati, ko je pozdravljal soro-jake in jim izročal pozdrave mariborskega škofa, sosednjih župnikov, sorodnikov in znancev. Povedal je tudi zanimive podatke iz svoje velike župnije Beltincev. Župnija šteje kakih 7000 duš. G. župnik je s ponosom povedal, da je med temi tisoči samo nekaj sto takih, ki ne pridejo v cerkev. Župnija je bogato blagoslovljena tudi z duhovniškimi poklici. Trenutno je 30 živih duhovnikov, ki izhajajo iz nje. Vsako leto so nove maše.
G. župnik iz Beltincev je slovenskemu Torontu prinesel res svetel žarek were in narodne zavesti.
Misijonsko pismo iz Belgije
Piše redovnica, ki jo je'bolezen pregnala z misijonskih poljan! Samo nekaj najlepših stavkov iz njenega pisma.
“Dobila sem včeraj, 2. avgusta vaše cenjeno pismo in ček. Ljubi Bog bodi vam bogati plačnik. Verujte, da bo denar dobro uporabljen. Gotova sem, da boste vi in vsi, ki za misijone darujejo enkrat čudno gledali v nebesih in vzklikali:	Jaz? to?
sem jaz dal? dala? se ne spominjam in verjeti ne morem, da je bila tolika vrednost!”
“V evangeliju stoji: za en sam kozarec vode, bode veliko plačilo. Bog sam ve, koliko dobrega se stori, kadar se stori kako dobro delo.”
“Jaz sem bila v misijonih pet let, v Afriki, v Ruandi. Zaradi zdravja sem se morala vrniti v Belgijo. Doma sem iz Trsta, oz. malega mesteca Koper, ki je blizu Trsta. Vedno upam in prosim za povratek v misijone, ali predstojnica mi pravi: Najdi nam sestro, ki te bo nadomestila tukaj in se moreš takoj vrniti. Redovni poklici so redki, dela vedno več in samostane moramo marsikje zapreti, ker stare gredo po plačilo, novih mladih moči pa ni. Pa želja in ljubezen do misijonov me ne utrudi.”
Sestra Ermina Gardina
ta polno banketov v vseh mogočih dvoranah, bo ta proslava zato nekak zaželjeni oddih od banketnega hrupa. Pripravljajo lep slovenski večer v počastitev narodnega praznika in slovenske zastave. Za ta večer ne bo treba kupovati nobenih vstopnic.
Por.
Sprevidel je, da njegovo mesto ni več v Evropi, zato je odšel v ZDA, kjer je svoje delo nadaljeval:	iskal je sponzorje
posameznikom, iskal zaveznike za slovenski narod, ki si v tistih dneh ni mogel pomagati. Marsikdo se sprašuje, kaj neki dela danes. V bistvu isto kot vse svoje življenje: vsakemu, ki se nanj obrne pomaga, če le more; potom časopisov, sestankov in zborovanj ter osebnega dopisovanja informira Slovence o stanju v svetu; išče načinov, kako pomagati narodu do svobode, ki bo trajna; za ta cilj pritiska na prijateljsttva in na zaveznike v demokratskih državah in išče novih pomočnikov med njimi; pojasnuje preteklost rojakom in zaveznikom v luči dejstev, ki jih pozna. Le za eno stvar se mu zdi škoda časa, to je, da bi odgovarjal na neutemeljene in o-sebne napade.
Dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo in voditelj slovenske krščanske demokracije ob Vašem 70-letnem jubileju naše prisrčne čestitke, naša iskrena hvala in Bog daj blagoslova Vašim javnim in tihim prizadevanj, da bi delo za svoj narod mogli nadaljevati še mnogo zdravih let, da bi slovenski narod v svoji tisočletni borbi za svobodo že kmalu dobil pravdo,
Oktober — nfesec lepih prireditev
Glasovi obetajo, da bo oktober čas mnogo prireditev. Naj omenim le dve.
Sredi meseca bo misijonska nedelja. Misel na misijone je v zaledju postala po 2. vatikanskem koncilu posebno močna. Narastla je namreč potreba misijonskega udejstvovanja, ki pravi: Širjenje vere je stvar vseh, ki verujejo! Slovenci v Torontu bomo letošnjo misijonsko nedeljo proslavili tako, da bo misijonska misel rodila praktične sadove, ki bodo podpora misijonarjem. Misijonski krožek v Torontu vabi vse, naj misijonsko nedeljo rezervirajo za misijone in misijonarje.
V oktobru je tudi slovenski narodni praznik — 29. oktober. Ta dan je bil lani proglašen za “praznik narodne zastave”. Slovensko krščansko demokratsko društvo pripravlja proslavo tega dne za soboto, 28. oktobra, zvečer v Slovenskem domu na 864 Rape Ave. Ker bo tja do Adven-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DDLS
XXXIII
Tiste čase in še prej, kakor tudi pozneje, so čakali ob koncu hiše med kmečkim trgom in Kopitarjevo ulico, to je bila bivša Mahrova šola, pod kostanji delavci najnižje vrste, da bi jih kdo najel za delo. Bili so razni kriminalci, izpujščeni iz zaporov, pijanci, lenuhi itd. Imeli so svojega komandanta, ki je poznal vse ljubljanske veletrgovce in že vnaprej vedel, kakšne delavce rabi eden ali drugi. In tako je on odrejal, kam naj kdo gre na delo. In vsi so se mu morali pokoriti. Takrat je bil komandant neki mali kruljav človek kozavega obraza in slep na eno oko, pa strašno odurnega obraza. On je le redko kdaj šel na delo, pač so ga pa morali po večini njegovi podrejeni vzdrževati. Krmili so se po večini s kakimi gostilniškimi ostanki in starim kruhom, glavna hrana jim je pa bilo žganje. Za žganje so garali, za žganje dali vse, za kaj drugega bore malo. In tem ljudem so rekli barabe in tudi sami so se imenovali tako. Ko je prišlo po par vagonov žita na kolodvor in me je gospodar poslal po barabe, je komandant takoj, ko me je zagledal, vedel, da je žito na kolodvoru in takoj vprašal: Koliko barab pa danes hočeš? Izbral jih je iz tropa in jih postavil predme.
Jaz sem odšel s kolesom na kolodvor, da sem opravil v pisarni z voznim listom, poiskal vagone in jih pokazal onim od Mahrove šole. Žito je bilo prosto streseno v vagonih in ga je bilo treba vsega zdevati v vreče. Za navadni vagon se je porabilo po 120 vreč, za velike pa še enkrat toliko. Morali smo gledati, da je bilo toliko delavcev — “barab”, — da so v 9 urah naredili, ker je vagonov, v bogati Avstriji, — vedno primanjkovalo, so morali biti vsi isti dan prazni. Dva voznika sta morala žito Romov voziti in oddati v skladišče, za kar je tudi tam moralo biti par delavcev, da so sproti spraznili vozove in odnesli vreče v skladišče; včasih po stopnicah v prvo nadstropje, ker so bila skladišča v dva nadstropja. Za to delo so morali biti le močni ljudje in me je komandant vedno vprašal, koliko rabim močnejših barab.
In zbral je najmočnejše.
Ker hlapec pozneje nobeden ni prišel, je naprosil gospodar svojega brata, ki je imel v Vod-matu hišo in špecerijsko trgovino, v kateri sta pa bili stalno le njegova žena in njena sestra, on, brat, pa ni imel posebnega dela, naj prihaja dnevno k njemu pomagat. Bil je velik, suh človek in krivogled. Gledal je križem in nikdar nisem vedel, kdaj me gleda. Siten je pa bil za kake 75% manj kot naš “stari.” Tako sem prav lepo shajal z njim in dobro sva se razumela. Bil je pa tudi zelo veren mož. Tako sem bil kar v dobri druščini. Stari me je za vsako malenkost ozmerjal, njegov brat me je učil, kako moram težja bremena od svojega sodelavca vedno sam prevzemati in se žrtvovati za starejše, Micka mi je pa dajala lepe nauke, me dvigala k dobremu in stalno zame molila. Tako, vidite, da sem bil v dobri šoli, čeprav sem bil proč od doma. Le to ni bilo dobro zame, ker so tudi kuharice pogosto odhajale in večkrat je preteklo precej časa, da je prišla druga in ker tudi prodajalka ni nobena dolgo vzdržala, jo je morala nadomestiti domača hčerka Anica, tako da v kuhinji ni bilo nobenega, da bi mi kaj pametnega skuhal in z jedjo postregel. Take čase so sinovi-dijaki in Anica, poiskali kar v trgovini, kar je kdo hotel, potem si pa skuhali mleko ali čaj.
(Dalje sledi.)
NEMCI UČIJO DE GAULLA ZGODOVINO
BONN, Nem. — De Gaulla včasih zanese.-mjegova navada, da govori zelo slikovito. To se mu je pripetilo tudi na njegovem potovanju po Poljskem. Ob tej priliki je poveličeval “poljski” značaj sedanjih mest Za-brže in Gdansk, preje Hinder-burg in Danzig. Poljakom se je to zdelo kar imenitno, ne pa zahodnim Nemcem. Ko so za to zvedeli v Bonnu, je Kiesingerje-va vlada hotela vse skupaj naslikati kot običajno generalovo zaletelost.
Nemška javnost se ni dala potolažiti in zahtevala od vlade, naj generalu pove v jasnih bese-das, da sta bili obe mesti do zadnje svetovne vojne tipični nemški naselji. O bodočnosti o-beh mest pa nemška kritika molči. Noče po nepotrebnem razburjati Poljakov, ki brez vsake posebne izjave z nemške strani vedo, da nemški narod se ni odpisal nekdanjih nemških krajev, ki so sedaj pod poljsko pravo.

* -
NI PADLA BOMBA. — Na Place de la Concord v Parizu ni padla bomba, kamenje, ki leži ivse na lokoli, so \granitne kocke, s katerim bodo na novo tlakovali trg.
REKORDNA ŽETEV DELA INDIJI TEŽAVE
NEW DELHI, Ind. — Tudi Indija spada med dežele, ki so gospodarsko zaostale in jim primanjkuje hrane, posebno pšenice. Človek bi mislil, da bodo vsaj skrbeli, da bo vsakoleten pridelek dobro požet in vskla-diščen. Pa se to tudi v Indiji ne dogaja. Letos imajo tam izredno bogato žetev v pšenici. Nihče se pa na pospravo dobrega pridelka ni primerno pripravil, zato obstoja nevarnost, da bo del zrele pšenice postal plen slabega vremena, miši, podgan in podobnih prijateljev pšeničnega zrnja.
To pa ni edina nadloga za federalno vlado. Trgovina misli, da bo ponudbe nove pšenice v začetku tako velika, da bodo cene hitro padle pod dosedanjo najnižjo raven, ki je Indija nanjo navajena ob dobrih letinah. Zato so gospodarske organizacije pozvale vlado, naj zavre padanje cen, da ne bi bili kmetje preveč prizadeti in bi začeli gojiti druge vrste žita, ki jih Indija ne potreb j e tako nujno kot pšenico.
Obe vprašanji sta sicer gospodarski, toda prijela se jih bo politika. Opozicija je že napovedala, da bo v parlamentu ostro napadla vlado, ker se premalo briga za narodno gospodarstvo.
VATIKAN DOBIL FINANČNEGA MINISTRA
VATIKAN — Papež Pavel VI je imenoval kardinala Dell’ Acqua za “predsednika prefekture za gospodarske zadeve pri sv. Sedežu”. Tako se namreč u-radno imenuje novi vatikanski finančni urad. Kardinal del’ Acqua bo imel dva pomočnika, kardinala Fursterberga, rodom iz Nizozemske in kardinala Brennana rodom iz Amerike. Kardinal Brennan je že do sedaj opravljal nekatere gospodarske posle za vatikansko državo.
opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo z dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni medeče brez posebnih strex škov in sitnosti!
CLEVELAND, O.
MALI OGLASA
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša (frame) s 3 spalnicami in garažo na 280 E. 255 St. v Euclidu ugodno naprodaj. Kličite 732-8041.
-(187)
701 E. 155 St.
blizu fare Marije Vnebovzete, pet let stari bungalow, dve spalnici, prostor za razširjenje zgoraj, klet in lep lot 45 x 140.
Za starejšo dvojico
na Cherokee Ave. blizu E. 185 St. bungalow, klet, garaža, lot 50 x 100.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100
(26,27,29 sep)
V najem in naprodaj
5 na novo dekoriranih sob, zgoraj, idealno za mlada zakonca ali odrasle. Istotam naprodaj pohištvo za spalnico, 4 kosi. Zglasite se na 1223 E. 60 St.
—(26,18 sep)
Ženske dobijo delo
Iščemo ženske
za lahko skupinsko delo elektronskih delov. Prednost imajo absolventke srednje šole ali gimnazije. Oglasite se na 1845 E. 30 St. ali kličite 781-1911.
(188)
Moški dobijo delo
“Nič NOVEGA” V ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Debate v generalni skupščini oba prva dneva sedanjega zasedanja ZN niso napravile nobenega posebnega vtisa. Splošna sodba je bila: nič novega v ZN. Ako delegat USA ni mogel povedati nič novega, kako malo bodo mogli šele drugi. Zato bo letošnja splošna debata na generalni skupščini precej dolgočasna, tako sodijo vsi politiki, ki imajo opravke v ZN.
ilACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
S7S4 E. 7H St. S41-17CB j
A Subsidiary of	,V
PNEUMO-DYNAMICS Uorp.
MACHiftliSTS
TO WORK ON Z” AEP.0 SPACE MISSILE and
----o-----
Katoliške cerkvene poroke bodo dovoljene do šestih zvečer
CLEVELAND, O. — Po dose-daj veljavnih predpisih so se poročne maše v clevelandskih katoliških cerkvah morale začeti vsaj do ene ure popoldne. Nekaj izjem je bilo pa dovoljenih. Novi odlok dovoljuje začetek poročnih obredov z mašami ali brez njih do šeste ure popoldne vsak delovni dan.
----o-----
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 m pred izidom številke, v kateri b’ naj bil ot|avljen. Za ponedeljkovo številko mora biti d~pis \ uredništva najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1 stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, pmsimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred četrto uro popoldne. Dopisnike smo na tc
GRDINA
Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machine«
HOIIZ0KTAL	/:
Bmm mills
i : '	' A
TURRET " / J LATHES
m TURRET / LATHES
mini LATHES 1
MiLUHG MACHINES
RACIAL SRILLS
NUMERICAL ^ CONTROLLER ^'
mmm ~ i
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI ,
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do S. pop. ali kličita 841-170« za čas sestanka
As Squat Or»portimlty Kraptov*-
(186)


CEZ STENO
SPISAL IVAN BUCER
Pred njima stoji duhovnik, govori, glas mu je svečan in odmeva po cerkvi, se lovi po kotih in v jeku ponavlja besede:
“Vprašam te ... ali hočeš... za ženo?”
“Pavle! — Stoji! Odkimaj... počakaj... ne izgovori... pri Bogu te rotim!”
A v Pavletu zasije, nasmeh mu huškne čez obraz in z jasnim glasom potrdi:
“Hočem!”	f
Med spovednicami odmeva: Hočem! na koru se čuje: Hočem!, od stropa se odbije, kot bi spregovorili naslikani svetniki: Hočem!
“Vprašam te... ali hočeš... za moža?”
Za hip zavlada molk.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Wanted — 1st Class, Skilled
BORING Mill VERTICAL HORIZONTAL OPERATORS
NEEDED AT ONCE
Must be able to set up work from Blue Prints and close tolerance
}	Also Electrician j'
Write, Wire or Call
HYDRO MFG. CO.
19701 Moneart 313-FO 6-4000 Detroit, Michigan
(186)
HOUSEHOLD HELP
LIVE-IN MAID.
5 days a week. Own room and TV. $55.00 week. New Suburban home. Write Box 905, Slovenian Daily, 54 W. Randolph, Chicago, 111. 60601.
(187)
FEMALE HELP
GIRL OR WOMAN ATTENDANT
Age over 20. Full or part time. 9 to 5:30; 4 p.m. to 9 pun. Assist customer in self service dry cleaning and laundry. Good pay. Paid vacation and holidays.
Call 775-2411
EDGEBROOK DRY CLEANING AND LAUNDRY 5353 W. Devom Avenue _________________________(187)
BEAUTICIAN & MANICURIST 3 days a week. Excellent hours. No evening hours. Air ccfnd. shop. Nice atmosphere. Good salary & commission.	286-9483
(184)
“Dana! Ne ubij me! Zadnji udarec mi pusti, naj te ne slišim! Spomni se name, na Janeza, ki med kamnitimi orjaki v bolečini trga lastno dušo! Dana! ... Dana! Reci: Ne! Vstani, prosim te, pojdi...”
Njene oči se globoko potopijo v Pavletove, iz njih gori vdanost in ljubezen, lahno nagne glavo, roka ji za trenotek zatrepeta in lica zalije temen val rdečice:
“Hočem!”
Jasno pade beseda kot zvenk srebra, ki se usuje na marmornat pod.
Janezu se je zameglilo, omo-tilo ga je, skozi meglo je videl, kako reže duhovnik v zrak znamenje križa.
Trepetal je in pot mu je bil s čela. Uničen se je naslonil na vlažno steno. Brisal si je srage, ki so mu silile s senc, in s pestjo je trkal na kamen.
Končano!
“Dana!” Krik se mu je trgal iz globine. Kot bi hotel prepričati molčeče apnene sklade o eni sami veliki bolečini. “Dana!”
“Aa - a - a...” je odmevalo pod previsi.
Omahnil je dalje po stezi. Strt in poteptan se je opotekel ob temnem skalovju. Bližal se je širokemu in strmenu ledenemu žlebu, ki se je končatfal v prepadnih policah...
Hrum in šum raste pri Boniču. Vse je v veselem pričakovanju. Spodaj na cesti zaropotajo vozovi, ki se ustavljajo. Svatje vstopajo. Črno oblečeni gospodje in sveže, razigrane gospe dvignejo visoke, svetlo brušene kristalne čaše, v katerih se iskri vino. Postavijo se v dvored ob vratih, roke se dvignejo in sklenjena vrsta kozarcev čaka novoporočencev. Bonič jima hiti naproti.
Prihajata ... Za roke se vodita po stopnicah. Skozi odprta vra-
ta pada nanju polna svetloba. Pred Dano bi pokleknil, tako je zorna in lepa; v Pavletu sije ponos. Njena bela in njegova črna obleka se čudovito izpopolnjujeta. Prestopita prag. Dana se v zadregi smehlja. Pavle jo nežno objema krog pasu.
Med pozdravi in vzklikanjem sta skozi vrsto svatov prva vstopila v sobo. Pustili so ju za trenotek sama.
Tedaj se ona nagne v pasu, vitka in zaželena, ovije roke okoli njegovega vratu, skloni glavo in ponudi svoje rdeče, vroče in mehke ustnice. Pavle se nagne nad njo. Obraza se bližata, počasi, lahno in hrepeneče. Njune oči so zaprte in telo drhti v ko-prnenju.
In ustnice se strnejo in vžgejo. Roke zakopljeta drug v drugega, duši sta zagoreli v enem plamenu.
V Janezu je zahroplo. Opotekel se je in na trdem snegu ga je spodneslo. Nagonsko je zasadil cepin v sneg, zanka se je izmuznila iz rok, sunek mu je iztrgal cepin. Vrglo ga je na hrbet z glavo naprej, zaprašil se je po ledu, naglica je naraščala in drevil je naravnost proti
skali, ki je molela iz snega.
Zarinil je nohte v ledeno po-
“Samo da ne treščim vanjo!” vršino, da mu je posnelo kožo. Skala je švignila mimo, v levo ramo ga je ugriznila pekoča bol.
“Saj se bom ustavil! O, bom se ... moram!”
Z vso silo je pritisnil k tlom, zavrtelo ga je, v trenotku je zagledal rob terase, zazdelo se mu je, da je brez teže, spodaj je za hip videl Sedlo in kočo... nekam je udaril in zagrnila ga je težka tema. Za njim je priropo-tal cepin, treščil ob skalo in se prelomil na dvoje.
Čez nebo se je prepela škrlat-nordeča barva in trepetala v otožnem plamenu.
XX.
Noč se je priplazila iz doline. Izvila se je iz razpok, v katerih se je skrivala, z mračnimi prsti se je oprijemala skale, vlekla se kvišku in prekrila s črnim plaščem gorsko krajino. Udušila je in izbrisala poslednje krvaveče žarke na zahodu.
(Dalje prihodnjič)
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
COUPLE OR SINGLE MAN
As houseparents for adolescent boys in a Catholic Children’s home. Good pay. Write: Father Weideman
ST. VINCENT’S HOME FOR CHILDREN Freeport, 111. 61032
(186)
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Miss Jo Ann Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. turi zvečer, v SND, soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT MARKET Homemade sausage. Delicatessen. For immed. sale by owner. Sacr. due to serious injury. Choice N.W. loc. Rec. re-modeled. Like new equip. High vol. of busn. Outstanding buy. Financing avail, to resp. party. The price is right. For info, call: 478-9349 aft. 7 p.m. (184)
MALE HELP
ELECTRONICS
TECHNICIANS
Recent expansion has created vacancies for experienced Technicians in our Engineering and Test department. Bench work with solid state, communication equipment, military, technical school, or radio — TV repair work helpful.
Write, call or apply in person
ASTRO COMMUNICATIONS LABORATORY
9125 Gaither Rd.	Gaithersburg, Md.
Phone AC 301-948-5210
We are an equal opportunity employer.
___________________________________________ (185)
DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so Vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak, —- Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA TRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Kočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar; častni maršal Jerry Homar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd,, blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Ko vačič, Helena Mihelič, Jože Odar Marjan Perčič, Janez Sever in Ivici Tominec. Pevovdja Franček Goren-šek. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, sejo pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Res-iiik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
Heights, O. 41124, tel. 442-1346. j predsednik Frank Mihelich, 'tajnica Josie Mihalič, blagajničarka, John in blagajničarka Agnes Stefanic, Evatz, zapisnikar, Frances Modic, J zapisnikarica Anne Žele nadzor-Louis Stavanja, Edward Leskovec, niki: Frank Bitenc, John Cech in
nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Josephine Stwan, John Centa, Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, Don Chesnik, Eddy Kenik, John Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-rant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja.
Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnict Stella Mahnič, blag. in zapis. Mari Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova
presveta: Frank Cerar; knjižnica!' Lojze Bajc; gospodar: Franc Tomin^ pravni zastopnik:	Edmund Turib
odborniki: Stanko Vidmar; Franc Sleme; Vinko Rožman; Anton Me£' lič; Vinko Vovk; Franc Kamin. Don1 ima prostore za razne prireditvi Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSK/i PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, prvi P°F predsednik Frank Urankar, drnS1 podpred., Anton Vogel, tretji p°^' pred, Milko Pust, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Avenue. CP' veland, O.,	44103, tel. 391-7l73|
blagajnik Berta Lobe. Odbornik*’ Elmer Kuhar, Frank Lovšin, Jane2 Skubic, Frank Cenkar, Louis Pete' lin, Anton Cesar, Frank Kastigar; Maks Jerič, Vitko Sleme, Ru8| Merc, Andrej Kozjek. Duhovi** vodja:	c. g. Raymond Hobart’
Nadzorni odbor:	Jože Nemanicki
Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Ra' zsodišče:	John Kovačič, Edvah*
Ljubi, John Oster.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik John Evatz; tajnica JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; blagajnik Frank Zigman; nadzorni odbor: Ray Bradač, Theresa Skur, Milan Uljan, Tony Zadeli. Seje za 1. 1967 prvi ponedeljek v mesecu: febr., ' april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
K
S
K
J
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, pod- J predsednik J. Gustinčič, tajnica 1 Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Toni Jerak, , zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 531-9309; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Gerl, John Snyder; direktorij; John Adams, Albert Pestotnik, Stanley Pockar, Louis Modic. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. MU 1-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Rose Bizily, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki:	Frank Sustarsich, Vincent
Kravos, John, Kocis. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
j K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
| Premoženje_______________________$16,300,000.00
| Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
| Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
I
i Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnilu o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
ME ...
NASLOV MESTO ... DRŽAVA

CODE
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Pevska društva
GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111-, E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka!
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Anton Medved, za program J. Mejač, Ivan Jakomin, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, M. Kosem, S. Gerdin, P. Omahen in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1967-68 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond
V blag spomin
OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Mary Gregorich
Preminula je v Gospodu dne 26. septembra 1958
Ura slovesa je kruto odbila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa,
v vsem našem življenju kot lučka gori.
Gospod, daruj ji mir, naj večna luč ji sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
SOPROG, SIN, HČERE, SNAHA, ZETA" in VNUKINJE,-Cleveland, O., 26. sept. 1967.

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. ’	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ............................. I1
Moj novi naslov: ...............................
MOJE IME: ......................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
- A .	v. A': A’ - n-’A A'*; A ',Aa A, •; .
se?
M
:
.-..AAAI i:;
V blag spomin
OB PETI OBLETNICI ODKAR NAM JE UMRLA NASA PREDOBRA MAMA, STARA MATI, TAŠČA IN TETA
Marija
Rihtar
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 26. septembra 1962*
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
hčere: PAVLA, MRS. MARIJA STARIČ, MRS. KATARINA SRŠEN; sin FRANC in snaha KRISTINA; zeta: JOŽEF STARIČ in MIHA SRŠEN;
VNUKI in VNUKINJE, NEČAKI in NEČAKINJE.
Cleveland, Ohio., 26. septembra 1967.