/Prim V % Št. 600? 02-0<' ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 7 6 1 A OPČINE-Tel. (040)21491 ..oceni 6 -Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382 CH)AD - Ul, Ristori 28 • Tel. 0432/731190_ , POŠTNUA PLAČANA V GOTO VM TRST-NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA 1500 UR ETjSS TOREK, 25. MARCA 1997 Za Evropo brez fige v žepu Bojan Brezigar Na današnji dan pred Štiridesetimi leti so v Rimu podpisali prvo pogodbo o povojnem združevanju evropskih držav. - Nastalo je Skupno evropsko tržišče, ki se je kasneje razvilo v Evropsko gospodarsko skupnost, v Evropsko skupnost in končno v Evropsko unijo; Stelo je šest Članic, število se je doslej povečalo na petnajst, nadnljnih dvanajst pa jih še trka na vrata. Pred štirimi desetletji vladarji šestih držav verjetno še niso slutili takega razvoja. Evropo je železna zavesa delila na dva bloka, na Pirenejskem polotoku je vladal fašizem, vse Članice tedanjega zavezništva so morale še celiti rane, ki jih je povzročila druga svetovna vojna. Vendar je bil cilj takratnega sporazuma dvojen: na gospodarskem področju medsebojna pomoC in postopna integracija, na političnem pa utrjevanje miru, takrat še zlasti med Nemčijo in Francijo, ki sta se v petdesetih letah kar dvakrat znašli v nasprot-tuh taborih. Ge dobro pomislimo, bomo uvideli, da se ti osnovni cilji niso bistveno spremenili, le da so se močno razvili in je gospodarska integracija dosegla 2a skoraj odpravo meja, politična pa skupno odločanje tudi o pomembnih zunanjepolitičnih Vprašanjih. Nekatera vprašanja so države postopoma prepustile bruseljski diplomaciji (in tudi birok-mtiji), ki sama sebe oplaja z ogromnimi vsotami de-Uarja, da lahko usmerja gospodarstvo, kulturo in so-tialo v državah Članicah, Pa tudi pomoč nečlanicam ter pogosto vCasih celo pogojuje njihovo politiko. Znotraj Evropske unije pa Se niso premostili vprašanja suverenosti posameznih držav, ki lahko z Vetom še vedno preprečijo skoraj vsak pomemben sklep. Prav to bo verjetno naslednji korak evropskega združevanja. V zadnjih letih so interesi posameznih držav, vCasih tudi manj Pomembnih Članic, moC-no pogojevali politiko Evropske unije. To pogojevanje bodo morali Premostiti in to je glavna naloga medvladne konference, ki se je začela spomladi lanskega leta in kateri zaenkrat še ni videti konca. Ge se bodo voditelji posameznih držav Pripravljeni odpovedati delu svoje oblasti, bodo dokazali, da zares raz-mišljajo o združevanju Evrope brez fige v žepu. ALBANIJA / PRVI KONKRETNI KORAK EVROPSKE UNIJE Večstranske zaščitne sile bodo skrbele za človekoljubno pomoč Italija poskuša z blokado zaustaviti ubežnike - Begunci tudi v vojašnici v Briščkih Svečanost ob obletnici pokola v Ardeatinskih jamah Svečanosti ob obletnici pokola v Ardeatinskih jamah so se včeraj udeležili tudi Prodi, Mancino, Scalfaro in Violante (Telefoto AP) BRUSELJ - Zunanji ministri evropske »petnajsterice« so vCeraj v Bruslju sklenili ustanovitev »multilateralnih zaščitnih sil«, ki bodo skrbele za varnost evropskih Človekoljubnih pobud v Albaniji. Pred dokončnim operativnim sklepom se je včeraj zaCelo vkrcevanje 151. regimenta motorizirane brigade Sas-sari, tako da bi bila Italija takoj pripravljena za poseg. Italijo seveda še najbolj skrbi, kako bi zaustavila dotok albanskih ubežnikov. Včeraj je mornarica v Otranskem prelivu začela z delno blokado in z zavračanjem ladij z albanskimi ubežniki. Po vsej Italiji pa je v t eku polemika med deželami in občinami, ki ne želijo beguncev. Med objekti, v katere bodo nameszili egunce, je tudi vojašnica v Briščikih v zgoniški občini. Na 9. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, v torek, 25. marca, bo včlanjevanje v zadrugo potekalo tudi: NA OPČINAH v Prosvetnem domu pred pričetkom predstavitve knjige Pot v osamosvojitev, od 19.30 dalje. JUTRI, 26 marca OB 20.30 V KRIŽU v dvorani Alberta Sirka predstavitev Zadruge Primorski dnevnik Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko! ITALIJA / PRED SKLEPI MINISTRSKEGA SVETA Polemike o varčevalnih ukrepih Pomisleki Dinijeve skupine - Spet razhajanja v Polu svoboščin RIM - Levosredinska koalicija Oljke še ni dosegla popolnega soglasja o napovedanih varčevalnih ukrepih, ki naj bi jih v kratkem sprejel ministrski svet. Pomisleke nad manevrom ima še skupina »Rinnovamento italiano«, ki jo vodi zunanji minister Lamberto Dini in ki že nekaj Časa zahteva, naj se Oljka na nek način izmuzne »iz objema« SKP. Ministrski predsednik Romano Prodi je glede tega imel vCeraj celo vrsto neformalnih pogovorov z nekaterimi ministri in s šefom državnega knjigovodstva Andreo Monorchiom. Kot znano, bodo varčevalni ukrepi prinesli v državne blagajne približ- no 16 tisoč milijard lir, najbolj ‘sporen pa je poseg na odpravninski sklad. Confindustria temu odločno nasprotuje, v zadnjih dneh pa je nekoliko ublažila svoja stališča. Delodajalci kažejo sedaj pripravljenost na pogajanja, ukrepu pa močno nasprotuje Pol svoboščin. A medtem ko »Forza Italia« zahteva poulične manifestacije, so bivši demokristjani previdnejši. Tajnik KršCansko-de-mokratskega centra CCD Pierferdinando Casini je prepričan, da je treba opozicijo voditi v parlamentu in ne po ulicah in trgih. Na 2. strani Pregledna Spacalova razstava LJUBLJANA - Ob skorajšnji umetnikovi 90-letnici so v avli Inštituta Jožef Stefan pripravih pregledno grafično razstavo tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. Kot so naglasili tudi na včerajšnji otvoritvi, sodi Spacalova grafična produkcija v evropski vrh tovrstne umetniške zvrsti. Na 8. strani Trst: Na listi Oljke tudi pet Slovencev TRST - Po dolgih in mestoma tudi napetih pogajanjih je levosredinska koalicija Oljke dosegla sporazum, za skupni volilni nastop v podporo županski kandidaturi Riccarda Illyja. Zeleno luc za dogovor je v soboto dopoldne prižgala Ljudska stranka, usklajevanje kandidatur med raznimi komponentami in dušami Oljke je trajalo celih deset ur, dogovor pa je zagledal luc šele v nedeljo zjutraj. Za mestno skupščino se bo na Oljki potegovalo pet slovenskih kandidatov iz vrst Demokratične stranke levice, Slovenske skupnosti in Ljudske stranke. Novinka je Nadja Debenjak iz vrst Hrasta, Andrej Berdon in Peter MoCnik (SSk), Igor Dolenc (DSL) in IValter Godina (LS) pa so dosedanji občinski svetovalci. MoCnik je eden od šestih nosilcev liste. Na 5. strani Primož Peterka po skupni zmagi prvi tudi v posebnem seštevku poletov PLANICA- Primož Peterka je na nedeljski tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih na letalnici v Planici, zadnji v sezoni 1996/97, zasedel drugo mesto za Japoncem Higashijem in osvojil tudi mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku poletov. Peterka je s 4. mestom že v soboto osvojil veliki kristalni globus (foto S. Zivulo-vic/BOBO) za skupno zmago v svetovnem pokalu. To mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Nemec Die-ter Thoma je bil v skupnem seštevku drugi, zmagal pa je v seštevku skokov (1150 točk). Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku 40 let združevanja Evrope Danes bodo v Rimu proslaviti 40-letnico Rimske pogodbe, ki je bila prvi korak evropskega združevanja. Stran 2 Sporazum o Stocku v Trstu Na Uradu za delo v Trstu so včeraj predstavniki vodstva tovarne likerjev Stock, sindikatov in združenja industrijcev podpisali dokončni sporazum o preu-stroju podjetja. Stran 6 Vodnik po umskem zdravstvu Oddelek za umsko zdravstvo, ki sodi v okvir tržaškega zdravstvenega podjetja, je pripravil brošuro z informacijami o vseh službah umskega zdravstva. Stran 6 Rezija v štirih delih V Ljubljani so včeraj predstaviti štiri dela jezikoslovnih raziskovalcev o Reziji. Dva sta sad preučevanja holandskega raziskovalca Hana Stenvvijka, avtor ostalih dveh pa je Roberto Dapit. Stran 8 Gorica: Pokrajina zavrača begunce Predsednica Pokrajine ne namerava nuditi gostolju-blja beguncem iz Albanije. Stran 10 Torek, 25. marca 1997 ITALIJA 2 POLITIKA / PRED ČETRTKOVO SEJO MINISTRSKEGA SVETA Vladna večina še usklajuje nove varčevalne ukrepe Kritike Dinijeve skupine - Desnica napoveduje ostre proteste Bočen: Scalfarov obisk razočaral nacionalistične italijanske kroge BRIXEN - Predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro je svoj dvodnevni obisk na Južnem Tirolskem v nedeljo zaključil v Brixenu, kjer se je po srečanju z oblastmi sestal tudi s predstavniki prostovoljcev kakih sto človekoljubnih organizacij. Pri tem je odloCno obsodil kulturo egoizma, kot »na j večje svetovno zlo«, ki je vzrok za nasilje, za sovraštvo in vojne. Zahvalil se je v bistvu tistim ljudem, ki nesebično v senci skrbijo za trpeče, ne da bi za to zahtevali plačila ali zahvale. Posredno je s tem odgovoril severnoligaškemu voditelju Umbertu Bossiju, ki ga je le nekaj ur prej prikazal, kot »poglavarja fašistične, kolonialne in kolonialistične države«. Odgovoril je Bossijevemu »egoizmu«, ki je kot vsi egoizmi vzrok vsega človeškega zla. Prvi obisk kakega italijanskega predsednika na Južnem Tirolskem po vec kot desetih letih je bil seveda priložnost, da so italijanske nacionalistične sile razbobnale »nelagodje italijanske manjšine na Gornjem Poadižju«. Kot je v svojem včerajšnjem komentarju navedel bocen-ski dnevnik Dolomiten, »stari sivi mož« ni šel na limanice nacionalistom. Seveda je povedal, da je Južna Tirolska italijansko ozemlje, kar pa morajo priznati tudi pristaši skrajne Union fiir Sudtirol. Prav tako ni hotel polušati italijanskih ustvarjalcev javnega mnenja in se je dosledno obračal vsem trem narodom Južne Tirolske in poudarjal pomen »miru kot najpomembnejše dobrine«. Poudaril je važnost poznavanja kulture sosedov in katoliškega pravila, da je treba vec dati kot zahtevati. Pri tem seveda ni zadovoljil skrajnežev, medtem ko so bile vse zmerne politične sile zadovoljne z njegovim obiskom. Zadovoljen je bil tudi sam Scalfaro, ki je poudaril, da bi se rad vrnil na Južno Tirolsko. RIM - Levosredinska koalicija Oljke še ni dosegla popolnega političnega soglasja o napovedanih varčevalnih ukrepih, ki naj bi jih v četrtek (ali v petek) sprejel ministrski svet. Pomisleke nad manevrom ima še sredinska skupina »Rinnovamento italiano«, ki jo vodi zunanji minister Lamberto Dini in ki že nekaj Časa zahteva, naj se Oljka na nek naCin otrese političnega »objema« Ber-tinottijeve stranke. Ministrski predsednik Romano Prodi je glede tega imel včeraj celo vrsto neformalnih pogovorov z nekaterimi gospodarskimi ministri in s šefom državnega knjigovodstva An dre o Mo-norchiom. Kot znano, bodo varčevalni ukrepi prinesli v državne blagajne približno 16 tisoč milijard lir, najbolj sporen pa je poseg na odpravninski sklad, iz katerega podjetja v bistvu Črpajo del novih investicij. Confindustria temu odločno nasprotuje, v zadnjih dneh pa je nekoliko ublažila svoja stališča, kar mnogi povezujejo z nedavnim turinskim srečanjem med tajnikom DSL Massimom Dile- mo in pooblaščenim upraviteljem FIAT Cesarejem Romitijem. Delodajalci kažejo sedaj pripravljenost na pogajanja, ukrepu pa močno nasprotuje Pol svoboščin. A medtem ko »Forza Italia« glasno zahteva poulične manifestacije, so bivši demokristjani, kot vedno, previdnejši. Tajnik KršCansko-demokratskega centra CCD Pierferdinando Casini je prepričan, da je treba opozicijo voditi v parlamentu in ne po ulicah in trgih. Tega mnenja pa ni predsednik senatorjev Berlusconijeve stranke Enrico La Loggia, ki poziva zaveznike v desnosredinski koaliciji, da se Cimprej sporazumejo za veliko vsedržavno manifestacijo proti gospodarski politiki Oljke. Napovedane ukrepe pa podpira Stranka komunistične prenove. Njen tajnik Fausto Bertinotti svari Priodijevo koalicijo, naj ne kloni izsiljevalni politiki Dinijeve skupine in naj vztraja na poti, ki ne prizadene šibkejših družbenih slojev. Podpora napovedanim varčevalnim ukrepom prihaja tudi iz vrst mnogih uglednih voditeljev DSL. MILAN / PRIJELI SO GA SLUČAJNO »Prijazni« mladenič mirno priznal tri umore Trdil je, da je moral »očistiti duše« in da ga »čaka poslanstvo« - Odredili bodo psihiatrični pregled MILAN - Izdal ga je rop za manjšo vsoto denarja: 73 tisoC lir. Gaspare Zin-nanti, 35 let, je v nedeljo okrog 13.30 blizu glavne železniške postaje skupaj s pajdašem ustavil neko Zensko, grozila sta ji z injekcijsko iglo, morala je izročiti ves denar, ki ga je imela, skromnih 73 tisoC. Slo je za tipičen rop nekoga, ki si mora priskrbeti denar za dozo mamila. V bližini sta bila policijska agenta, opazila sta, kaj se dogaja, ustavila sta nasilneža. Eden se je Čudno vedel, poleg tega je tudi odgovarjal opisu mladeniča, ki so ga iskali skupaj s karabinjerji v zvezi z dvema umoroma. Odpeljali so ga na kvesturo. Dajal je vtis uglajenega, prijaznega, umirjenega mladeniča. Zasliševanje je bilo dolgo, zavleklo se je v noC, a »prijazni« mladenič je naposled priznal oba umora, jasno in racionalno je opisal vsakršno podrobnost. Na trenutke pa se je vedel, kot da se mu blede, trdil je, da ga »Čaka poslanstvo«, da mora »očistiti duše« in da je to naredil, enkrat, dvakrat, trikrat. Agentom.je pri tem opisal poslopje, kjer morajo iskati: našli so še eno truplo, v nedeljo umorjenega 43-let-nega Vincenza Zenolo. Zinnanti si je prevzel tudi odgovornost za poskus umora Genoveffe Nuzzo, ki jo je 12. t.m. nekdo skušal poriniti pod vlak. Preiskovalci pa pravijo, da opis moškega, ki so ga dali očividci, ne odgovarja Zin-nanteju. Gaspare Zinnante se je rodil v Palermu, živel pa je v Milanu. Je edinec, o oCe-tu se ne spominja prav ničesar, umrl mu je v neki prometni nesreči, ko je bil še otrok, z materjo pa se je v zadnjih letih le nekajkrat srečal. Dolga leta je jemal mamila, katerih naj bi se bil rešil in se pozdravil. Preživljal se je z občasnimi deli, »pomagal« pa si je tudi z manjšimi ropi. Poznan je bil med uživalci mamil, vendar se je zlahka vključeval tudi v druga okolja. Tako je pred dvema mesecema navezal razmerje z 52-letno Francesco Coelli, ki je kot konjiček imela pornografske revije in videokasete, stike pa je imel tudi z 58-letnim homoseksualcem Alvarom Calvijem: povedal je, da je z moškimi imel prava ljubezenska razmerja, z ženskami pa naj bi hodil »iz golega koristoljubja«. Coel-lijeva je bila loCena, bila je premožna, umorjena je bila pred okrog 10 dnevi v njenem luksuznem stanovanju: udaril jo je od zadaj. Ista usoda je doletela Alva-ra, prav v trenutku, ko je izpolnjeval stavni listek »totocalcia«. Tudi Zenola je udaril od zadaj, skladi-vom. Sodniki bodo odredili psihiatrični pregled, ugotoviti morajo, Ce je zmožen odločanja. r RIM / DANES PROSLAVA h 404etnica podpisa Rimske pogodbe RIM - Danes bo minilo 40 let od podpisa Rimske pogodbe, s katero je Sest držav (Belgija, Francija, Italija, Zvezna Republika Nemčija, Nizozemska in Luksemburg) ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za jedrsko energijo. V 40 letih se je iz EGS razvila Evropska unija, ki danes šteje 15 članic. Obletnico bodo proslavili z vrsto spominskih svečanosti, že včeraj pa je predsednik republike Scalfaro v posebni poslanici poudaril pomen tem obletnice, v katerem je spregovoril tudi o aktualnih temah in še zlasti poudaril, da je skupna denarna enota samo sredstvo za dosego prave skupnosti ljudi. Zunanji minister Lambarto Dini prav tako govori o prihodnosti in poudarja, da so demokracija, mir in stabilnost ter gospodarsko, kulturno in družbeno bogastvo vrednote, ki privabljajo v Evropo čedalje večje število ljudi. Evropska integracija pa, po Dinijevih besedah. Se ni dosegla vseh ciljev ampak je potrebna stalnega obnavljanja, siver ne bo kos nalogam, ki si jih je zadala. Minmister za šolstvo berlinguer pa je pozval ravnatelje, naj danes namenijo eno šolsko uro evropski integraciji. Cilj podpisnic Rimske pogodbe, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1958, je bil ustanoviti carinsko unijo, ki bi omogočala prost pretok blaga, in vzpostaviti skupno politiko, zlasti na gospodarskem področju. Leta 1962 je začela veljati skupna kmetijska politika, že naslednje leto pa je Francija z vetom blokirala vstop Velike Britanije v EGS. Deset let po začetku izvajanja Rimske pogodbe je v veljavo stopila carinska unija, ki je med šestimi podpisnicami odpravila carine in olajšala pretok delavcev. 1. januarja 1973 se je EGS prvič razširila. Nove članice so postale Danska, Velika Britanija in Irska. Evropski monetarni sistem je bil ustanovljen leta 1979, istega leta pa so bile tudi prve neposredne volitve v Evropski parlamnet, na čelo katerega je bila izvoljena Francozinja Simone Veil. Leta 1981 je deveterica s pridružitvijo Grčije postala deseterica, pet let kasneje pa sta med članice EGS vstopili še Španija in Portugalska. Istega leta, torej 1986, je bil podpisan tudi akt o oblikovanju velikega notranjega trga 12 članic EGS. Leta 1990 so Francija, Nemčija in države Bene-luxa podpisale Schengensko konvencijo o prostem pretoku ljudi. Na sestanku v Maastrichtu decembra 1991 so se članice ES dogovorile o smernicah delovanja prihodnje Evropske unije, ki naj bi imela skupno obrambno in zunanjo politiko, leta 1999 pa naj bi uvedla tudi skupno evropsko valuto. Maastrichtski sporazum o Evropski uniji je stopil v veljavo 7. februarja 1992. Leta 1994 so Norvežani na referendumu že drugič zavrnili predlog o vstopu Norveške v EU, 1. januarja 1995 pa se je EU zadnjič razšiirla. Nove članice so postale Avstrija, Švedska in Finska. Marca istega leta je v veljavo stopila Schengenska konvencija, decembra pa je bilo sklenjeno, da se bo skupna evropska valuta imenovala evro. Štiri desetletja po ustanovitvi EGS so mnenja članic unije o tem, kako naprej, različna. Ustanovne članice v glavnem menijo, da je politična unija logična posledica gospodarske unije, druge, zlasti Britanija, pa so prepričane, da bi morala EU sprejeti nove članice in ob tem ostati predvsem veliko območje proste trgovine. Napovedana širitev unije na države Vzhodne in Srednje Evrope sproža nova vprašanja, zlasti, kako zagotoviti normalno delovanje unije z več kot 20 članicami. _ I 24. MAREC 1997 INDEKS MIB-30:-! ,54% delnica cena var. % delnica cena var. %_ Alleanza Ass. 11.388 +0,02 Mediolanum 14.817 +1,80 Bca di Roma 1.123 -0,97 Montedison 1.159 +0,17 Bca Fideuram 4.060 -0,99 Olivetti 609 -1,19 Benetton 20.819 +2,53 Parmalat 2.319 +8,31 Comit 3.202 +0,34 Pirelli Spa 3.611 +0,61 Credit 2.321 -0,38 Ras 14.548 +0,03 Edison 8.749 -2,12 Rolo 14.299 +2,82 Fiat 5.175 +0,25 Saipem 7.430 +1,87 Gemina 576 -18,49 San Paolo To 11.275 +0,44 Generali 29.195 +2,10 Sirti 10.238 +0,66 Imi 13.933 +0,07 Štet 7.223 -0,61 Ina 2.205 +3,42 TIM 4.631 + 1,11 Italgas 5.368 +0,24 Telecom Ita 4.112 -0,38 La Fondiaria 6.055 +0,48 Mediaset 6.628 -0,94 Mediobanca 10.181 -0,36 ______ < 24. MAREC 1997 v Ul ?AH ač valuta nakupni prodajni 2E < . m N ameriški dolar 1671,00 1716,00 nemška marka 990,00 1010,00 2 ® N h < n (0 5 01 GC ^ 3 h < «- ■g* *n funt šterling 2688,00 2743,00 švicarski frank 1140,00 1170,00 belgijski frank 47,46 49,46 francoski frank 291,00 301,00 danska krona 257,00 267,00 norveška krona švedska krona 247.00 216.00 257.00 226.00 kanadski dolar 1208,00 1248,00 jgSm V £4 (0 => N OC portugalski eskudo 9,45 10,35 nizozemski gulden 873,00 898,00 avstrjski šiling 139,60 144,10 O španska pezeta 11,28 12,38 < grška drahma 6,05 6,85 IM irski šterling 2613,00 2693,00 japonski jen 13,26 14,16 i inMfcL avstralski dolar 1283,00 1353,00 w pfTft madžarski florint 8,75 11,50 ^bLLbJ (4f hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 24. MAREC 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1674,00 1704,00 nemška marka 992,00 1010,00 francoski frank 292,00 302,00 nizozemski gulden 874,00 899,00 belgijski frank 47,68 49,48 funt šterling 2664,00 2744,00 irski šterling 2608,00 270300 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,17 6,77 kanadski dolar 1207,00 1242,00 švicarski frank 1144,00 1169,00 avstrijski šiling 139,73 144,23 slovenski tolar 10,60 11,00 24. MAREC 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1693,230 EKU 1944,840 nemška marka 1001,440 francoski frank 296,840 funt šterling 2724,920 Oizozemski gulden 890,420 belgijski frank 48,537 španska pezeta 11,797 danska krona 262,700 irski funt 2658,200 grška drahma 6,356 portugalski eskudo 9,961 kanadski dolar 1230,720 japonski jen 13,746 švicarski frank 1158,560 avstrijski šiling 142,280 norveška krona 251,970 švedska krona 221,770 finska marka 335.160 CELOVEC / ZMAGA LJUDSKE STRANKE TRST / V SLOVENIJI IN NA KOROŠKEM Novi celovški župan je Harald Scheucher Na dvojezičnem ozemlju največ županov SPO Številni obiski predstavnikov SKGZ Sistem delitev sredstev naj bo enako pošten do celotne organiziranosti manjšine CELOVEC - Nedeljski drugi krog volitev za župana v 44 občinah na Koroškem se je končal z veC ali manj pričakovanimi rezultati. V Celovcu, kam je bil usmerjen glavni interes koroške in avstrijske politične javnosti, je zmagal favorit Harald Scheucher (Ljudska stranka) kar z dvotretjinsko vedno, medtem ko so na dvojezičnem ozemlju osvojili največ županskih mest socialdemokrati. Pridobili so svobodnjaki, ki imajo zdaj celo Zupana v dvojezični občini Hodiše blizu Celovca. V Celovcu je senzacionalno visoka zmaga 57-let-nega diplomiranega trgovca in dosedanjega tretjega predsednika Haralda Scheucherja (67, 8 odstotka) nad socialdemokratom Siegbertom Metelkom (32, 2 odstotka) povzročila hudo krizo v sodaldemok-ratski stranki. Predsednik deželne SPO Michael Aus-senvinkler je takoj po razglasitvi rezultatazahteval zamenjavo mestnega vodstva stranke na Čelu z Metelkom, toda hudo poraženi kandidat nikakor ne misli odstopiti. Nasprotno. Metelko, ki seje v volilnem boju ponživalno ponujal Haiderjevim svobodnjakom, se je s pomočjo vodstva mestne stranke znova imenoval za podžupana mesta Celovec. Ali je s tem merjenje moči med deželno in mestno SPO končano, je veC kot vprašljivo. Ausservvinkler vztraja pi zamenjavi vodstva celovške stranke, personalne konsekvence pa je zahteval tudi novi zvezni generalni sekretar Rudas. Oba sta poudarila, da so prve analize vohtev v Celovcu pokazale, da je Metelko prav s svojo sporno ponudbo svobodnjakom močno prispeval h katastrofalnemu porazu. Pritegnil ni le nobenih glasov iz Haiderjevega tabora, temveč odvrnil veliko število socialdemokratskih volilcev, ki so tokrat ostali doma. O tem priča dejstvo, da je Metelko tokrat zbral absolutno manj glasov kot v prvem krogu, Scheucher pa za Četrtino veC. Na dvojezičnem ozemlju so volilci mdr. vnovič potrditi (slovensko govorečega) župana Rai-munda Grilca (Ljudska stranka) v Pliberku, v občinah Globasnica, Bistrica pri Pliberku, Galicija, Ruda, Suha, Vrba in Straja vas pa so biti izvoljeni socialdemokratski župani. Po končanih neposrednih volitvah za župana v vseh 132 občinah na Koroškem so socialdemokrati osvojiti 71 županov (enga manj kot na zadnjih volitvah leta 1991), Ljudska stranka 29 (-10), svobodnjaki pa 17 (+10). 15 županov je bilo izvoljenih na imenskih oz. nadstrankarskih listah. Samostojnim slovenskim listam v prvem krogu volitev Zupana 9. marca ni uspelo osvojiti položaj župana v nobeni občini, izvoljeni pa so bili štirje podžupani - Nanti Otip v Selah, Franc-Jožef Smrtnik v Železni Kapli, Joža Ha-bemik v Žitari vasi in Bernard Sadovnik v Globasnici. Na osnovi dogovorov med EL in SPO sta možna še dve podžupanski mesti v občinah Bistrica pri Pliberku in v Galiciji. Ivan Lukan Harald Scheucher TRST - Izvršno tajništvo Slovenske kulturno gospodarske zveze je v zadnjih dneh opravilo nekaj obiskov, da bi tudi Stankam, gibanjem in organizacijam, s katerimi vzdržuje prijateljske stike, obrazložilo zdajšnja prizadevanja pri obnovi SKGZ ter priprave na aprilski občni zbor. Na srečanjih, ki jih je imelo z nekaterimi strankami v Ljubljani, so predstavniki Zveze izpostaviti stvarnost znotraj zamejstva, pozitivno podčrtati nastanek zadruge Primorski dnevnik in obnovljeno sestajanje Skupnega zastopstva kot izraz volje k premagovanju razlik med različnimi komponentami. Zaustaviti pa so se tudi tudi pri nekaterih odprtih vprašanjih, ki ta Cas pestijo Zvezo in njene Članice. Gre v prvi vrsti za finančno stisko, v kateri se je znašla SKGZ-jevska oraniziranost. Vodstvo Zveze je mnenja, da bo treba poiskati vse možne poti, da bi se pomoč, ki prihaja iz Slovenije, primemo povečala in da bi dosegla raven, ki jo je že dosegla v prvi polovici osemdesetih let. Pri SKGZ-eju so tudi mnenja, da bo treba obnoviti sistem delitev sredstev in ust- variti takšen mehanizem, ki bo enako pošten do celotne organiziranosti in ki bo upošteval realno stanje in celovito organiziranost Slovencev v Italiji. V lanskem letu je Državni zbor soglasno izglasoval resolucijo o odnosih Slovenije do manjšin. S tem v zvezi SKGZ poziva, da bi se, kot je zapisano v sami resoluciji, z zakonom ati z drugimi pravnimi akti opredelilo obseg in naCin finančne podpore Slovenije manjšinskim organizacijam. Ob tem želimo poudariti potrebo, da bi biti predstavniki manjšine soudeleženi v izbirah, kakor tudi pri izdelovanju kriterijev in prioritet pomoči. Ob koncu prejšnjega tedna je delegacija SKGZ v Celovcu obiskala vodstvo Zveze slovenskih oiganizacij in izpostavila vrsto vprašanj, ki so skupna obema manjšinskima organizacijama. SKGZ in ZSO sta si biti edini v ugotovitvi, da je treba skupaj z nekaterimi organizacijami in sredinami civilne in politične družbe iz Slovenije poiskati skupni imenovalec za dogovarjanje in uresničevanje nekaterih pobud. V ta okvir naj bi jeseni pripraviti pobudo, ki bo konkretizirala takšno gledanje. SLOVENIJA / TURISTIČNA ZVEZA Za večjo zaščito turistov-potrošnikov Z kršitve uvedli »turistični telefon« - Odločale bodo inšpekcije in varuh človekovih pravic LJUBLJANA - Turistična zveza Slovenije (TZS) se v skrbi za varovanje pravic turista kot potrošnika zavzema za Čimprejšnji sprejem zakona o varstvu potrošnikov, ki je pripravljen za tretje branje v državnem zboru. Zveza je pri oblikovanju zakona tudi sama aktivno sodelovala, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik komisije za varstvo potrošnikov pri TZS Boris Razdevšek, ki je predstavil tudi druge aktivnosti turistične društvene organizacije, namenjene varstvu turista kot potrošnika v letu 1997. Da bi se turisti, ki prihajajo v Slovenijo, kar najbolje seznaniti s pravicami in možnostmi zaščite, TZS pripravlja posebno zloženko, ki jo bodo deliti na mejnih prehodih in v večjih turističnih krajih. Turisti se bodo lahko za nasvete obrnili tudi na turi- stične informativne centre (TIC), v primerih kršitev potrošnikovih pravic pa TZS svetuje, naj to sporočijo na turistični telefon 080-1900. Turistična društva bodo izrazite primere neuresniCevanja pravic turistov - potrošnikov posredovala v presojo in ukrepanje pristojnim inšpekcijam in varuhu človekovih pravic. TZS posreduje pristojnim inšpekcijam tudi primere neurejene in zanemarjene okolice ter objektov, ki jih odkrijejo turistične patrulje. Kot je povedal vodja patrulje Andrej Babic, so včasih oglede opravljati le poleti, sedaj pa se po Sloveniji odpravijo tudi pozimi. Tako so letos že dvakrat obiskati Primorsko, sredi marca pa so biti tudi na Dolenjskem. Ponekod so grde točke po njihovem opozorilu že odpraviti, drugod, npr. na parkirišču na ViCu, pa se na njihove pripombe ne odzove nihče. Turistična patrulja bo v prihodnjih mesecih obiskala slovenska jezera in kampe, ker smo v letu kulture v turizmu, pa bo posebno pozornost posvetila tudi urejenosti kulturnih in zgodovinskih spomenikov. V sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, združenjem za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Centrom za promocijo turizma Slovenije ter borzo sindikalnega turizma Atris pripravlja TZS jutri posvet o pogojih oddiha in dopustovanja domačega gosta v letu 1997. Domači gostje so v skupnem turističnem prometu Slovenije udeleženi z veC kot polovico in so že neštetokrat reševali turistično sezono, kot menijo na TZS, pa se jim posveča vse premalo pozornosti. (STA) SPETEB / OBISK MORETTONA Posebno pozornost posvetili vprašanju podjetja Saiplast SPETER - V ospredju srečanja med deželnim odbornikom za industrijo Gianfrancom Morettonom in predsednikom gorske skupnosti Giuseppom Marinigom ter župani s tamkajšnjega področja so bila razna vprašanja, ki se nanašajo na komprenzorij Nadiških dolin. V prvi vrsti je bil govor o razmerah v podjetju Sarplast, ki je že dalj Časa v krizi. V to podjetje sodita dva obrata, eden je v Povolettu, drugi v Spetru. Rečeno je bilo, da Dežela proučuje možne rešitve. Odborniku Morettpnu so orisali tudi razna splošna vprašanja, ki se nanašajo na gorata območja, in nekatere specifične probleme, kot na primer gradbeništvo in zaključne posege pri obnovi. Omeniti so nadalje možnosti, ki jih ponujajo strukturalna sredstva Evropske unije. Moretton je naCel tudi zahteve po sanaciji nekaterih območij, saj je zaradi slabega vremena tudi v Nadiških dolinah prišlo do plazov in usadov, vendar je bilo reCeno, da bodo v tem obdobju prednost dati Kamiji. Moretton je v spremstvu Mariniga in županov obiskal St. Lenart, Podbonesec in nekatere druge tamkajšnje kraje. AVSTRIJA / »INICIATIVA MANJŠINE« Pobuda za ustanovitev tajništva za manjšine Sedanji uradniški oddelek je neustrezen DUNAJ - Zahteva po ustanovitvi samostojnega manjšinskega državnega tajništva je bila v ospredju obžnega zbora Iniciativa toanjsine pred nekaj dnevi na Dunaju. Tajništvo naj bi združevalo vse politične pristojnosti, ki zadevajo manjšinsko problematiko v Avstriji na enem skupnem in odgovornem mestu. Doslej so namreC manjšinska vprašanja zadeva uradniškega oddelka pri zveznem kanclerju, pri Iniciativi manjšine pa menijo, da manjšinska problematika potrebuje politične pristojnosti. Podobno se je izkazalo pri Schengenskem vprašanju, ko je iz prvotnega državnega tajništva nastalo ministrstvo in s tem podčrtalo politično nujnost. Občni zbor je soglasno podprl zahtevo in naročil predsedstvu, naj ustanovi delovni krog, M naj izdela osnutek za tako državno tajništvo. Iniciativa manjšine je organizacija, ki je nastala pred šestimi leti, združuje pa številne manjšinske organizacije in se ne omejuje na narodnostne ati jezikovne skupnosti, marveč vključuje tudi skupine homoseksualcev, prizadetih, pa tudi inozem- ske delavce, priseljence. Predsednica društva Uršula Hemetek je v svojem poročilu orisala dejavnost društva in njegov razvoj. Organizacija ima urada v Innsbrucku in na Dunaju, tri polpokticne sodelavce, izdaja trimesecnik »Stimme fur Minderheiten« (Glas manjšin) in je v zadnjih letih izdala veC knjig na temo manjšine. Med drugim je izšla tudi knjiga »6 x Osterreich« (založba Drava v Celovcu), ki opisuje zgodovino in trenutni položaj narodnih skupnosti v Avstriji. Danes »Iniciativa manjoine« razpolaga s proračunom treh milijonov šilingov, ki jih prejema od 35 raznih javnih podpornikov. S tem denarjem si omogoča uresničitev svojih načrtov. Eden od teh je ureditev vseevropske banke podatkov o manjšinah v Evropi, kar zahteva seveda ogromno denarnih sredstev in strokovne pomoči, ki si jih Iniciativa nadeja dobiti preko virov Evropske unije iz sklada Sokrates. Za predsednico organicije je bila ponovno izvoljena Uršula Hemetek, koroške Slovence zastopa v predsedstvu Helga Mrac-nikar, vodja slovenske založbe Drava v Celovcu. (I.L./F.Z.) DRŽAVNI ZBOR / TISKOVNA KONFERENCA Podobnik: Obisk v ZDA uspešen LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je na novinarski konferenci ocenil, da je bil enotedenski delovni obisk parlamentarne delegacije prejšnji teden v ZDA uspešen in koristen, ter znova poudaril, da se vloga parlamentov v mednarodnih odnosih krepi, tako tudi državnega zbora, ki navsezadnje ratiCcira mednarodne akte. "Na obisku v ZDA sem znova pojasnil argumente, na podlagi katerih Slovenija zasluži mesto v prvem krogu širitve zveze Nato," je dejal Podobnik in poudaril, da nihče od ameriških sogovornikov ni nasprotoval članstvu Slovenije v severnoatlantski zvezi. Najpomembnejše je bilo srečanje s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Nevvtom Gingri-chem, ki je podprl prizadevanja Slovenije za vstop v Nato v prvem krogu, pogovarjala pa ste se tudi o dveh konkretnih projektih, predstavitvi muzejev in knjižnic na Internetu in videofonski povezavi vseh predsednikov parlamentov. Gingrich je sprejel povabilo za obisk v Sloveniji, je povedal Janez Podobnik. Med številnimi srečanji je Podobnik omenil še pogovor z Danielom Frie-dom v Svetu za nacionalno varnost, Rudolfom Perino, namestnikom pomočnika državnega sekretarja, v ameriškem zunanjem ministrstvu in Frankom Kramerjem, pomočnikom obrambnega ministra v Pentagonu, ter pogovore s številnimi kongresniki in senatorji. Podobnik se je sestal tudi s predsednikom enega naj večjih učiteljskih sindikatov v ZDA, predstavniki National democratic Institut, obveščevalne službe CIA in nekaterimi investitorji, ki so se zanimali zlasti za področji telekomunikacij in turizma. Zadnji dan obiska je bil navzoč na srečanju, ki so ga priredili elani društva Slovenska narodno podporna jed-nota v Pittsburghu. Na dobro obiskani novinarski konferenci v VVashingtonu so ameriške in druge tuje novinarje zanimali predvsem odgovori na vprašanja, zakaj želi Slovenija v Nato in kateri so morebitni zadržki za njeno članstvo, je še pojasnil predsednik DZ. (STA) Voditelji SKPizFJK obiskali levico na Reki REKA - Delegacija deželne in tržaške SKP, v kateri so bili Gianlui-gi Pegolo, Jacopo Venier in Giorgio Canciani, je v soboto obiskala Reko, kjer je imela razgovore s krajevnimi voditelji Hrvaške socialdemokratske unije. Gostje iz Furlanije-Julijske krajine, ki so imeli tudi novinarsko konferenco, so nato sodelovali na okrogli mizi na temo »Perspektive socializma«. Na pogovorih med strankama je tekla beseda tudi o gospodarskem sodelovanju med Trstom in Reko. 4 Torek, 25. marca 1997 MNENJA, RUBRIKE POGLEDI Planica špica V soboto in nedeljo smo spet imeli kaj videti in premišljati o Planici. O Planici kot bajnem alpskem kotičku in poletni izhodiščni točki za na Mojstrovko, Jalovec ali le do Tamarja in prvega snežišča. O Planici kot vseslovenskem prazniku, ki vsaj vsaka tri leta poenoti ljudi v enako hotenje po lepem, po vzhičenosti, po uspehu, po prešernosti, po vztrajanju, po načrtovanju, po neustrašenosti, po veri v svoj prav, po dolgoročnosti, po... O Planici kot simbolu prijate j stva med različnimi klubi tekmovalnosti v športni panogi, kjer med samim izvajanjem ni prostora za blefiranje, ni anabo-likov, ker so velike mišične mase nepomemben - pomembni so izostreni čuti, uravnovešena napetost in precizno razsojanje, ni poživil, ker bi smučarskim letalcem gotovo eksplodirala v glavi v trenutku, ko se odrinejo od mize in se poženejo s hitrostjo 100 km na uro v praznino nad vršičke iglavcev, kot če bi se protiletalska raketa sama izstrelila iz nede-rij Ponc, potem pa si premislila in v dolgem, blagem loku šla v naročje lahnega vzgonskega vetra in pozitivne energije, ki se dviga iznad tisočev in tisočev udeležencev in udeleženk na obred, ki spominja na daljnja romanja ali bližje osvobo-diteljske mitinge. O Planici kot o posvečenem kraju, kjer naj bi se sestajalo zamejsko skupno zastopstvo in ni hudič, da ne bi obredni polbogovi prazničnega pomirje-nja, ki tam gotovo domujejo, blagohotno vplivali na sicer že nekoliko boljša razmerja. Splačalo bi se jih uporabiti te gorske in hkrati dolinske duhove, ko pa razen v nekaj zimskih mesecih imajo kaj početi in jih lahko slutiš zlasti pod večer, če se s potepanja sam vračaš s Slemena skozi Grlo. O Planici kot značilnem slovenskem jamstvenem simbolu za trmasto vztrjanost, ko nam na drugi pomladni dan na sončni strani Alp, kjer snežna meja ne sega pod 1.500 m nadmorske višine in je teloh že zdavnaj vzcvetel, par sto Gorenjcev priredi takorekoč iz prgišča že žlobudrastega snega prvovrstni sveto- Aldo Rupel vni spektakel, katerega odmev sega od Atlantika do Japonske. Pravijo, da ni prišlo do državljanske vojne, ko so streljali na Togliattija enkrat v prvih povojnih letih, ker se je ravno tedaj končal kolesarski Giro dTtalia in je polotok pozabil na politiko na račun italijanske športne zmage. Slovenci imamo še v rezervi Planico: stavit grem, da ima sivi Milan v predalu načrt pod šifro »Planica« za primer, da bi se res hudo skregali in bi kdo operiral z OKOPI, BEDEMI, ZAROTAMI in podobno. Zakaj bi sicer hodil prav vedno za konec tedna nad Rateče, ko šest-deseterica fantov iz vse Evrope in Japonske ju- riša kot Ikar v nebo, njihovi vrstniki in bivši vrstniki pa projecirjao svoje želje v njihovo letenje, svoje protislovje med strahom in pogumom pa v tisto točko na odrivni mizi, kjer se vse neha in vse začne, kjer zapuščaš trda tla pod nogami in se nasloniš na zrak. Vsakdo zna drveti celo 200 km na uro na trdih tleh, odle-pljenje pa je nekaj drugega... Ste kdaj bili, čeprav poleti, na vrhu planiške Velikanke? In če ste bili ste se uspeli vživeti v vratolomen spust, na koncu katerega ti dvigne želodec do grla, v glavi te zajame osvobo-jujoča omotica ali kristalno čisto zavedanje o biti in ne biti, o pomembnih in nepomembnih rečeh, noge ti od ritnic do pet odrevenijo, vratne mišice se za-krčijo, edino dlani in prsti na rokah skoraj nezaznavno krmarijo, vršaci z nasprotne gorske verige pa te občudujejo in nejeverno zmigujejo s svojimi sklanatimi plešami, ko pristajaš 212 m daleč. Pravimo, da se nismo obdržali zaradi vojskovodij, velikosti ozemlja in števila, temveč zaradi kulture, v glavnem slovstva. Slovstvo je le ena izmed oblik izražanja duha. Tudi gradnja planiških skakalnic sodi v eno izmed tistih oblik, le vedeti je potrebno kaj več o njih, o načrtovalcih, o raziskovanjih, o premagovanju mednarodnih ovir in šikan, o uravnovešenem zadrževanju sicer reklamno prestižnega a hkrati za nastopajoče nevarnega prehitrega daljšanja možnosti doskoka, o ljudeh: Bloudku, Poldi, Šlibarju, Zajcu, bratih Gorišek, Ulagi, seveda Peterki in desetinah ostlih skakalcev in lovcev na daljave, a tudi o brezimnih tehnikih, maserjih, graničarjih-te-ptačih, požrtvovalnih Rateča-nih, prirediteljih in javnih poročevalcih, ki so vsa ta desetletja hkrati navdušujoče in trezno razvijali planiški mit. Planica je za slovenske razmere Cap Ca-naveral in Baj-konjur. Z nje ne poletajo med-kontentiralni ali vsemirski brezhibno izdelani stroji. Z nje že desetletja vzleta najčistejši duh male državice in domišljena upornost njenih ljudi - no ja, tudi marsikatera steklenica piva po končanem obredu in pred vračanjem v običajnost gornje in dolnjesavske Doline, Barja, Haloz, Krasa, Brd, Ljubljanske kotline... in treh zamejstev, a kaj bi tisto! Pomembno je, da vemo, kako se je slovenski član sodniškega zbora postavil po robu germanskemu lobbyju, ki je hotel iztržiti sebi v prid morda celo svetovni pokal. Lepo je tudi, da nam je isti član nekako potiho razložil, kako je mogoče v Planici stvari urediti brez posebnih problemov tako, da bodo smučarji-letalci varno pristajali pri znamki 230 m. Se imamo rezerve! Zakaj bi bližnjim in daljnjim sosedom večali temperaturo s prezgodnjimi megalomanskimi potezami, če pa vemo, da jim lahko kadarkoli iztržemo lovoriko iz rok. »Zgolj planiško«, bo kdo rekel. Res je, a planiške fanfare le odmevajo od Francije do Uralov, od Padske nižine do finskih jezer. Po nekaj urah vesta zanje tudi Tokio in Okinawa. To pa je zelo daleč. Kdo ve, če sežejo tja ostali slovenski glasovi? VIDEM / PRINESLI PRVO POŠILJKO Bencinska »kartica« tudi v druge namene Primerno polnjena bo nekakšna »kartica storitev« VIDEM - V Videm so včeraj prinesli prvih 3 tisoč »kartic«, ki bodo od 1. aprila služile za nakup bencina po znižani ceni. Do tega datuma pa kartic vsem interesentom v deželi, ki so zanje zaprosili, zaradi tehničnih razlogov ne bodo utegnili razdeliti. Pravijo pa, da bodo zamude majhne. Skupaj s »kartico« bodo posredovali tudi pismo deželne uprave, v katerem bo obrazložen izvor te pobude. V njem pa bo tudi jasno zapisano, da bo ugodnost v bodoče veljala samo v primeru, da izid povečane prodaje ne bo ustvarjal težav deželnemu proračunu. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu, katere so se poleg predsednika deželnega odbora Giancarla Cru-derja udeležili tudi odbornika Gianlu-igi d’Orlandi in Michele Degrassi ter predsednik »Unioncamere« Mino Querini, pa ni bil govor samo o bencinu, večji del srečanja so posvetili prav možnostim, ki jih »kartica« nu- di: te možnosti pa so tako široke, da so jo dejansko poimenovarh »kartica storitev«. Postala bo namreč dokument, ki bo omogočal koriščenje uslug, ki jih bo javna uprava nudila državljanom. Če bo na primer banka, ki se je posameznik poslužuje, dala ustrezno dovoljenje, se bo lahko spremenila tudi v kre.tidno kartico ah pa se je bodo podjetja posluževala v odnosu do trgovinskih zbornic in javne uprave na splošno. Zamenjala bo tudi prave bankovce, v kolikor jo bomo seveda ustrezno polnih. Vse te možnosti so danes šele potencialne, dejstvo pa je, da bo z uvedbo bencina po znižani ceni v naši deželi v obtoku kar 600 tisoč takih kartic (v vsej Italiji jih je 40 tisoč), kar bo odprlo vse omenjene nove možnosti. Kdor nima avtomobila in je torej v teh dneh ne bo prejel, jo bo lahko kasneje uporabljal kot »kartico storitev«. Prekinitve v prometu zaradi razstrelitve bombe VIDEM - Na področju Dunje v videmski pokrajini bo danes zaradi razstrelitve 450 kilogramov težke bombe iz 2. svetovne vojne prišlo do prekinitev tako cestnega kot železniškega prometa, začasno pa bodo izselili tudi 350 prebivalcev.Pre-kinitev se bo pričela ob 8. uri in bo trajala do konca operacije, predvidoma ob 14. uri. Avtocesto A23 za Avstrijo bodo zaprli na odseku med Karnijo in Ukvami, državno cesto 13 (»Pontebbana«) pa med mejo med občinama Dunja in Kluže do kraja Ponte di Legno (promet bodo preusmerili po pokrajinskih cestah 112 in 76). Prekinili bodo tudi železniški promet po mednarodni progi »Pontebbana«, a jutranji vlak Rim -Dunaj bodo zadržali v Vidmu do zaključka operacije. PISMA UREDNIŠTVU Odgovor predsednika Zadruge Primorski dnevnik Borisa Kureta Primožu Sancinu Pred nekaj dnevi je bilo objavljeno pismo Primoža Sancina v zvezi s prvim zborom bralcev in naročnikov, ki so se vpisali v Zadrugo Primorski dnevnik. Danes objavljamo odgovor predsednika Zadruge Borisa Kureta. Za boljše razumevanje odgovorov sintetično povzemamo vprašanja Primorža Sancina 1. Privih pet točk zadeva udeležbo na prvem zboru in podatke o njem, ki so bih objavljeni v Primorski dnevniku. Ne razumem polemičnih vprašanj v zvezi s prisotnostjo in številom prijavljenih članov na Velesejmu. Vsekakor podatki so naslednji: prijavljenih je bilo 330 članov in 60.281.000 lir zbrane glavnice. 2. Vprašujete za imena ustanovnih članov, To so: Kuret Boris - 1.000.000; Tavčar Vojimir -1.500.000; Pavšič Rudolf - 1.000.000; Lipovec Sergij - 800.000; Pescatori Robert - 100.000; Pahor Sergij - 300.000; Terpin Damijan - 1.000.000; Namor lole - 800.000. 3. Vprašanje zadeva odnos med DZP-PRAE, ki naj bi ga z oblikovanjem rešili, in Primorski dnevnik, ki naj bi po Sancinovem mnenju s tem ne bil rešen.To nista dva ločena problema, ker rešitev PRAE je rešitev Primorskega dnevnika. PRAE namreč izdaja dnevnik in če PRAE propade ne more več izdajah dnevnika. 4. Vprašanje je zadevalo vrednost naslova Primorski dnevnik, oporacaija pa naj bi bil po sancinovem mnenju »dumping«.Vrednost »glave« je tista, ki jo je zadruga pripravljena plačah, da se ne prekine njegovo izdajanje. Na vsak način pojem "dumping" ne pride v poštev v privatnih odnosih. Skupna vrednost, ki bo nekaj več kot 4 mihar-de lir, vsebuje glavo in pravice do kapitalske kontrole družbe PRAE. 5. Vprašujeta za biloanco Prae. Ta bo objavljena, ko bo odobrena na letnem občnem zboru, predvidoma aprila. Na vsak način je njena vrednost relativna, ker bralci dnevnika morajo tvegah hsto vsoto, ki jo bodo namenih zadrugi po lastni presoji, zato da si ohranijo časopis. Tvegam tudi osebno, ker sem sprejel to nalogo, da pomagam pri rešitvi dnevnika. Postavil sem na kocko svoje ustaljeno življenje, privatno in profesionalno, več kot denar, ki sem ga položil v zadrugo. Dovolj je, da človek verjame v to, za kar se žrtvuje. 6. Vprašujete, koliko bi zgubila Zadruga, ko ne bi prevzela družbe PRAE. Ta možnost ne obstaja, ker zadruga mora prevzeti družbo PRAE. V obratnem primeru celotna operacija ne bi imela smisla. 7. Vprašanje se nanaša na zakonska določila, na osnovi katerih Primorski dnevnik dobiva državne prispevke. Državni prispevki so naslednji: zakon št. 250 z dne 7.8.1990 za 3.750.000.000 in zakon št. 278 z dne 14.8.1991 za lire 2.000.000.000. Deželni prispevek za letošnje leto pa zakon 46 ni še točno znan. Približno bi moral zna-šah 900.000.000. 8. Vprašujete, kakšne korish bodo imeli člani zadruge. Na vprašanje ne znam odgovoriti, ker je stvar izbir bodočega upravnega odbora. 9. Koliko se bo zadolžila Zadruga? Zadruga se misli zadolžiti za vsoto, ki je potrebna, da odkupi glavo in pravice do kapitalske kontrole družbe PRAE. Dolg naj bi odplačevala z najemnino, ki jo bo dobivala od družbe Prae za »glavo«. 10. Vprašujete, na koliko znašajo hipoteke na nepremičnine družbe Dom in za katere neprimičnine gre. Nimam pristojnosh, da bi moral to vedeh. 11. Katere banke so ponudile oziroma odobrile posojilo? Bankam smo do sedaj samo nakazali naše probleme in potrebe. Ni še nič dogovorjenega. Dobili smo samo načelne izjave o interesu za sodelovanje. 12. Vprašanje zadeva izterljivost dolgov lista Republika. Vest, da je Republika medtem dokončno nehala izhajah in da nih njeni uslužbenci niso dobili plač, je dovolj zgovorna glede realnih možnosti izterjanja. Spoštovani Primož Sancin, upam, da sem zadoshl Vašim vprašanjem. Kljub nepotrebnim polemičnim tonom in dvomom, ki izhajajo iz Vašega pisma, se Vam zahvaljujem, da ste pristopil k zadrugi. Obenem se oproščam, da odgovarjam z zamudo na Vaše pismo, ampak med tem sem bil odsoten in prezaseden z delom, da bi lahko takoj odgovoril. Problemov okoh reševanja te situacije je ogromno, v kolikor rešitev ni še na dlani. 2e prepočasen pristop novih članov in s tem v zvezi zbiranje potrebnega kapitala, zavlačuje reševanje teh problemov. Boris Kuret O favnističnem parku med Križem in Nabrežino Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika! Oglašam se v zvezi s člankom »-Ah bodo med Križem in Nabrežino skakljali gamsi?«, ki je bil objavljen prejšnji teden. Novinarju, ki je članek napisal, bi rada zastavila nekaj vprašanj, ker sem ob prebiranju članka dobila občutek, da nisva prisostvovala ish predstavitvi. Kako to, da novinar Primorskega dnevnika ne omenja gospoda Neva Radoviča, ki je kot tajnik nabrežin-ske srenje predstavil pomen in vlogo, ki ju favnishčni park predstavlja za našo skupnost in za Kras? Kako to, da novinar ne omenja zoologa in shokovnjaka Franca Perca, ki je projekt o favnisričnem parku izdelal in ga na predstavitvi prisotnim orisal? Kako to, da je ime gospoda Karla Grgiča v omenjenem članku povezano z izjavami, ki jih na predstavitvi ni izrekel? Od kje novinarju podatek, da je v pripravi »kakih deset takih ah podobnih projektov v pokrajini«, o čemer ni bilo govora na predstavitvi? Naj dodam, da so se prisotni, v teku razprave, ki se je ob predstavitvi razvila, pogovarjah o problemu, da bi ozemlje Krasa postalo področje na plačilo, če bi se take pobude pomnožile, kar bi verjetno privedlo do negodovanja. Menim, da je do neke mere sprejemljivo, da, verjetno zaradi pomanjkanja prostora, ni bilo tej predstavitvi namenjeno več besed, nesprejemljivo pa je, da se navajajo pomankljivi in napačni podatki, ki bralce lahko pripeljejo do zgrešenega pristopa in odnosa do problema upravljanja našega okolja in to ravno v trenutku, ko je toliko govora o tem, kako bi smotrno in koristno izkoriščah Kras. Prejmite lepe pozdrave dr. Damijana Ota Pripis uredništva: Novinar se ni mogel udeležiti omenjene tiskovne konference zaradi znanih redukcijskih ukrepov v uredništvu Primorskega dnevnika. Se je pa pozanimal naknadno pri g. Nevu Radoviču, ki mu tistega dne ni uspel poslati celotne dokumentacije. Zato se je novinar obrnil na g. Karla Grgiča, ki mu je povedal, kar je bilo dan kasneje tudi napisano, z »desetimi takimi ali podobnimi projekti v pokrajini,« vred. TRŽAŠKA OBČINA / PRIPRAVE NA PREDČASNE UPRAVNE VOLITVE Pet slovenskih kandidatov na enotni listi koalicije Oljke Comerini: Konec dober, vse dobro - Enotni simbol tudi v rajonih Andrej Berdon Nadja Debenjak Igor Dolenc VValter Godina Peter Močnik Po dolgih, napornih in tudi napetih pogajanjih je levosredinska koalicija Oljke dosegla sporazum za skupni volilni nastop v Podporo županski kandidaturi Riccarda illvja. Zeleno luč za dogovor je v soboto dopoldne prižgala Ljudska stranka, usklajevanje kandidatur med raznimi komponentami in dušami Oljke pa je trajalo celih deset m, tako da je dogovor zagledal luč šele v nedeljo zjutraj. Za mestno skupščino se bo na Oljki potegovalo pet slovenskih kandidatov iz vrst Demokratične stranke levice, Slovenske skupnosti in Ljudske stranke. No-yinka je edinole Nadja Debenjak iz vrst Hrasta, Andrej Berdon in Peter Močnik (SSk), Igor Dolenc (DSL) in VValter Godina (LS) pa so dosedanji občinski svetovalci. Ročnik, ki je tudi pokrajinski tajnik svoje stranke, je eden od šestih nosilcev kandidatne liste. Listo odpira predsednik občinske skupščine Ettore Rosato, poleg Močnika, so nosilci liste še Giorgio De Rosa (DSL), Alberto Russignan (zeleni), Ariella Pitto-ni (načelnica nekdanjega Zavezništva za Trst iz vrst nekdanje PSI) ter bivši pokrajinski tajnik CISL Luciano Rakovic. Ostali kandidati so Salvatore Ambrosi-no, Marino Andolina, Paolo An-giolini, Piero Bessi, Giorgio Cer-niani, Gianfranco Ciani, Giaco-mo Costa, Stefano De Colle, Ni-cola Fredella, Stefania Japoce por. Rumor, Vladimiro Rosic, Diego Rrisciak, Mario de Luyk, Silvano Magnelli, Maria Stella Ma-1 afronte, Vincenzo Menon, Alas-sandro Minisini, Gnido Modu-gno, Silvana Moro, Judith (Judy) Moss, Paola Nodari, Fabio Ome-ro, Luca Presot, Sabrina Priči, Ezio Righi, Giovarmi Righi, Elet-tra Rinaldi, Diego Rota, Michele (Lino) Santoro in Paolo Scomme-gna. Za nekatere kandidate bo to krstni nastop v politiki, drugi pa so se v preteklosti z njo že ukvarjali. Magnelli (LS) je bil podžupan RD v eni od Staffierijevih uprav, Menon izhaja iz nekdanje Proletarske demokracije, Morava (LS) pa je trenutno predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta. De Luyk (bivši socialist) je upravitelj kina Ariston, Costa bivši ravnatelj naravoslovne fakultete, Omero pa je eden od voditeljev združenja »ARCI-Gay«. DSL ne kandidira več dosedanja svetovalca Giuseppeja DelT-Acquo in Ester Pacor, LS se je odpovedala Pinu Tommasiju in Enricu Branu, Zelena lista pa Paolu Evangelistiju; mestno skupščino zapušča tudi priletni ugledni znanstvenik Paolo Budinich, ki je bil izvoljen na listi nekdanjega Zavezništva za Trst. »Dober konec, vse dobro« je enotno listo Oljke komentiral senator Fulvio Camerini, ki ima velike zasluge za doseženi dogovor. Pogajanja so bila zelo težavna, na koncu pa je vendarle prevladala razsodnost, nam je še dejal parlamentarec, ki je mnenja, da je kandidatna lista Oljke kvalitetna in odraz vseh njenih pisanih komponent. »Sedaj je treba na delo za Illyjevo zmago in za uveljavitev njegove odprte in opti- mistične usmeritve, ker bi Trst z morebitno zmago desnice zdrknil za nekaj desetletij nazaj«. Skupne volilne liste se najbolj veselijo pri Slovenski skupnosti in pri DSL, to se pravi pri strankah, ki sta se najbolj dosledno in trdovratno borili za tako rešitev. Zadovoljni so tudi pristaši Prodijevih odborov, ki so eden od subjektov levosredinskega zavezništva in ki so primerno zastopani tudi v kandidatni listi. Po začetnem obotavljanju so se za Oljko prizadevali tudi zeleni, ki vsekakor ostajajo kritični nad nekaterimi izbirami Illyjeve uprave, posebno kar zadeva novi regulacijski načrt. Oljka se bo z enotnim simbolom predstavila tudi na volitvah za obnovitev rajonskih sosvetov, ki bodo 27. aprila. Rajonske voh-tve (sosvetov je vsega skupaj sedem) bodo potekale po propor-čnem sistemu. Za občinski svet lahko volilec odda eno samo preferenco s priimkom oziroma z imenom in priimkom izbranega kandidata. VOLILNA KRONIKA SKP zbira podpise za kandidaturo Venierja Stranka komunistične prenove nadaljuje zbiranje pod- podpisati med 16.30 in 20. uro na sedeZu v Ul. Tara-bocchia 3, v Ljudskem domu v Trebčah med 19.30 in 20.30 ter v Ljudskih domovih pri Sv.Sergiju in na Pon- čam. Spomnimo naj, da lahko občan-volilec v Občini Trst podpiše le eno kandidatno Usto. Tudi Oljka začela zbirati podpise za listo Tudi levosredinska koahcija Oljke je začela z akcijo zbiranja podpisov za predložitev kandidatne liste. Podpise zbirajo od danes na sedežu DSL v Ul. S Spiri-dione 7 med 9. in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro. Podpise zbirajo tudi na sedežu Ljudske stranke na Trgu S.Giovanni 5. Jutri bo mogoče podpisati tudi na sedežu DSL v Skednju. Ob podpisu je treba imeti s seboj veljavni osebni dokument. Podpise zbirajo tudi na županstvu in na sedežih rajonskih sosvetov. Krščansko demokratski center zbira podpise na svojem sedežu na Korzu Itaba 7 (četrto nadstropje). Bodo vaščani Feiiuaov bojkotirali volitve? Pri Ferlugih razmišljajo o bojkotu občinskih vobtev, če se ne bodo kandidati in stranke jasno obvezah, da bodo prispevati k rešitvi kočljivega vprašanja radijskih in televizijskih anten. Ustanoviti so odbor (tel. 422582), ki bo v prihodnjih dneh sklical javno srečanje o tej problematiki in nakazal možnost, da bi občani odkloniti volilna potrdila. V letaku, ki so ga dostaviti našemu dnevniku, podčrtujejo, da se že skoraj dvajset let borijo proti antenam, ki bi jih bilo treba premestiti na hrib daleč od vasi. Na tev ogromne antene na Gradu. Politiki, ki hočejo naše glasove, si jih morajo tokrat pošteno zasluziti s tem, da zagotovijo pozitivno rešitev tega problema. Tersar med kandidati italijanskih socialistov Na aprilskih volitvah se bodo predstaviti tudi »Italijanski socialisti«, ki so za Županskega kandidata izbrati nekdanjega senatorja PSI-LpT Arduina Agnellija. Za mesto občinskega svetovalca se bo potegoval tudi nekdanji deželni svetovalec in odbornik Dario Tersar, ki je deželni koordinator novoustanovljene socialistične stranke. Niccolini nosilec liste zmerne desnice Na sedežu tiskovne agencije ANSA so včeraj predstavili kandidatno tisto zmerne desnice (Forza Italia, LpT, CCD, CDU), ki podpira župansko kandidaturo Adalberta Donaggia. Nosilec kandidatne tiste za občinski svet je poslanec Gualberto Niccolini, ki je polemiziral z evropskim poslancem Luigijem Caligarisem, ki podpira Riccarda Illyja. Senator LpT Giutio Camber je zanikal, da je v Kartelu svoboščin prišlo do razkola. Enostavno smo zbrati dve se bo tja prebil, je deja niso hoteti odgovoriti poslancu Nacionalnega zavezništva Robertu Menii, ki ne vidi razlik med Oljko in »Forza Italia«. Donaggia podpirajo tudi radikalci. ___PO NAPADU IN ROPU Nasilnež težko poškodoval agenta letečega oddelka Mladi Mauro Masci (letnik 1971) sedaj sodi luje s policijo, da bi ni Fa Se pajdaša, s kateri] j® pretepel in oropal Fi uerica Moggija in udar Sandra Cardoneja, ver 5\ar je njegov položi kljub temu nič kaj zav tiljiv: enemu od agento' ki so ga prijeli, je namre Povzročil veliko rano n obrazu, potrebnih je bil kar 50 šivov, da so mu j Zaprli. Maggi (26 let) in Ca done (32 let) sta bila družbi treh prijatelju klepetali so v avtomobil v Ul. del Bosco. Bližal Se je že jutro, ura je bil ^•25, ko sta se avtu pr bližala mladeniča, Ca: done j a sta začela žaliti i izzivati, nakar sta ga ni Padla. Ro je ležal na tlel sta mu zagrozila, naj j iiia izroči denarnic« Odnesla sta mu okrog 4 tisoč lir in razne doki iiiente. Okreval bo v t« dnu dni. Udarila sta tuc “daggija, ki je prijatelj skušal pomagati. Tudi on je potreboval zdravniško pomoč, opomogel si bo v 5 dneh. Osebje letečega oddelka je zatem identificiralo enega od napadalcev, Maura Mascio iz Ul. Grego 38, sicer starega znanca. Mascia, ki ga je eden od napadenih tudi formalno prepoznal, so zatem pospremili domov, kjer so želeti opraviti preiskavo. Ker si je moral vzeti s sabo nekaj obleke, so mu stakniti lisice. Mascia je to izkoristil, odprl je vhodna vrata in se pognal po stoponicah, agenti, med katerimi je bil tudi Umberto Lepre, pa za njim. Lepre ga je dohitel, med prerivanjem pa ga je ubežnik porinil proti stekleni steni ob vhodu. Steklo se je razbilo, agent pa se je težko porezal, odpeljati so ga v glavno bolnišnico, kjer bo ostal 30 dni. Nasilneža so onesposobiti in uklenili, sedaj je v koronejskih zaporih. ____________MAVHINJE / JUBILEJNI OBČNI ZBOR____________ ŠD Grmada povsem prenovilo vodstvo Zamenjavo so spodbudili dosedanji voditelji, da bi zagotovili priliv svežih sil Četrtkov 10. redni občni zbor SD Grmada je potekal v že tradicionalnem prazničnem vzdušju, temu pa je z ene strani botrovala okrogla obletnica delovanja, z druge pa izredno uspešno minulo leto. V svojem poročilu je dosedanji predsednik Igor Gabrovec na kratko orisal same začetke oz. ustanovitev društva na pobudo takratnih članov ski-rollkarske sekcije SK Devin ter izjemne začetne uspehe, ko se je društvo lahko ponašalo celo z državnim ski-roll prvakom. Prvim letom naraščanja pa je sledila nepremostljiva globoka finančna-organizacijska kriza tako, da je društvu grozila razpustitev. Takrat pa se je v skupini mlajših domačinov rodila zamisel, da bi se društveno delovanje preusmerilo na drugo dejavnost in res, leta 1989 je bila ustanovljena jamarska sekcija, kateri je kmalu zatem sledilo delovanje sorodnega športnega plezanja. V nadaljevanju se je predsednik spomnil velikih začetnih težav, saj je krmilo društva v celoti prevzela skupina najstnikov brez vsake izkušnje, ki pa so začeti pogumno in učinkovito razvijati društveno delovanje in širiti članski krog daleč čez vaške in občinske meje. To je tudi jasno dokazalo nad trideset prisotnih mladih članov. »Entuziazem in mladostniška zagnanost, to sta biti naši glavni voditi!« je poudaril predsednik in dodal, da je treba te značilnosti nujno obdržati. Zato je izrazil željo, da se v novi odbor vključijo nova imena tako, da se z roa-tacijo ljudi avtomatično uvede nove ideje in nove poglede. V tem duhu je predsednik najavil, da ne bo več re-kandidiral za glavni odbor (podobno se je odločil tudi dosedanji podpredsednik Danjel Šuligoj) ter tako spodbudi pristop v odbor novih (in mlajših) članov. V svojem zaključku se je spomnil še nerešenih vprašanj (notranji pravilnik, društveno glasilo, strokovnost jamarskih in plezalnih tečajev) ter pozval na budnost glede nastajajočega Kraškega parka. Slednji lahko nudi velike možnosti (tudi na področju speleoturizma) za društvo, ki je zakoreninjeno v terotirij. Sledilo je tajniško poročilo Paola Tanzeta, iz katerega je bila razvidna pestra in razvejana dejavnost. Društveni člani so namreč v preteklem letu izvedli nad sto podvigov, od samega iskanja jam, pa do raziskovanja, beleženja, odkopavanja in katastiranja. Temu je treba prišteti še vrsto spremnih prireditev v sodelovanju z občinsko upravo in z ostalimi slovenskimi in italijanskimi društvu (predvsem pro- jekcije dijapozitivov in videoposnetkov) kot tudi z vodenimi ogledi raznih jam. Društveni jamarji so se poleg tega udeležiti raznih mednarodnih srečanj, trije pa so obiskovali tečaj vsedržavne italijanske jamarske zveze (-SSI) za usposabljanje jamarskih inštruktorjev in vodičev. Katastiranih je bilo precej novih jam predvsem na italijanski strani državne meje. Dejavnost je vsekakor kronalo odkritje nove jame »Reber« pri Sli vnem, ki poleg res izjemnih dimenzij in naravnih značilnosti (kapniške tvorbe, fosili...) predstavlja pravo poslastico zaradi prisotnosti človeških in živalskih ostankov verjetno iz dobe gradišč. S tem odkritjem je društvo nemudoma seznanilo Spomeniško varstvo, kar pa je za ta trenutk upočasnilo nadaljnja raziskovanja. Društvo pa zagotavlja, da bo ob prvih točnih podatkih javnost izčrpno informirala. Predsednik je nato na kratko predstavil predlagano kandidatno tisto za glavni in nadzorni odbor, ki je bila soglasno sprejeta. Za naslednje dveletno dobo bodo tako društvo voditi: Franc Fabec, Adriano Ferfoglia, Aljoša Gabrovec, Damjan Gerli, Aleksander Pu-rič, Paolo Tanze in Jasna Tuta. Nadzorovali bodo: Tomaž Fabec, Irgor Gabrovec in Igor Marušič. (IG) Pokrajinski svet: skupno stališče o sredstvih 1997 Sklada za Trst Tržaški pokrajinski svet je na včerajšnji seji soglasno odobril stališče o vprašanju namembnosti sredstev Sklada za Trst za tekoče leto. Skupščina je pozvala komisijo, ki upravlja sklad (predseduje ji podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin), da izdela prioritetne posege za letošnje leto in da se tako izogne dosedanjim razpršenim podporam. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost pobudam, ki bi zajezile brezposelnost. Polovico sredstev (22 . in pol milijard lir) naj bi namenili industrijskemu sektorju in drugim proizvodnim sektorjem. Drugo polovico sredstev pa naj bi namenili krajevnim ustanovam za realizacijo infrastruktur. V komisiji, ki upravlja sklad, je tudi predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin. GOSPODARSTVO / DOKONČNI SPORAZUM POSEBEN ODDELEK TRŽAŠKEGA ZDRAVSTVENEGA PODJETJA Boleč preustroj tovarne Stock Ob klestenju 111 delovnih mest določen program finančne sanacije in investicij Osnovne informacije o službi za umsko zdravje Direktor Dell'Acqua včeraj predstavil brošuro Na Uradu za delo v Trstu so včeraj predstavniki vodstva tovarne likerjev Stock, sindikatov CGIL, CISL in UH ter Združenja industrijcev podpisali sporazum o preustroju podjetja, ki predvideva tudi znatno klestenje delovnih mest. Gre za sporazum, ki so ga vse tri strani načelno dosegle pred tednom dni in ki so ga delavci Stock odobrili minulo sredo na sindikalni skupščini z veliko večino glasov. S sporazumom se je lastništvo (se pravi nemška skupina Eckes) obvezalo, da bo v prvi polovici tekočega leta dokončalo program finančne sanacije podjetja, in sicer z dokapitalizacijo za skupnih 35 milijard lir (15 za leto 1996 in 20 za leto 1997). Kar zade- va investicije, bodo še v teku leta 1997 vložiti 10 milijard tir za posodobitev in okrepitev proizvodnih linij tovarne v Zavljah. Od prve polovice tega leta dalje bodo v Zavljah proizvajali tudi približno 2 milijona steklenic letno, ki jih zdaj proizvajajo v Linzu, v prvih mesecih leta 1998 pa bodo v Zavljah začeti proizvajati tudi žganje za nemško tržišče. Z navedenim programom finančne sanacije in investicij bi morala biti tovarni Stock zagotovljena proizvodna bodočnost. Zal pa bo vzporedno s tem prišlo tudi do bolečega kleste-nja delovnih mest v skladu s programom, ki smo ga vsaj v glavnih obrisih že večkrat objavili. V bistvu bo število polno zaposlenih padlo za 111 enot (- vseh je doslej bilo 270). Do odpusta odvečne delovne sile bo prišlo aprila letos. Toda sporazum, ki so ga podpisali včeraj, predvideva tudi vrsto blažilnih ukrepov. Nekateri od odpuščenih delavcev bodo imeti možnost predčasne upokojitve, drugi se bodo lahko part-timsko zaposliti pri Stocku, nekatere pa bodo preusmeriti v pomožne službe, kot so čiščenje, menza, čuvajstvo ipd. Popolnoma brez službe bi moralo ostati le 42 delavcev, za katere pa bo specia-lizirano podjetje DBM Ita-tia/CHR Executive skušalo najti alternativno zaposlitev. Poleg tega bodo odpuščeni delavci prejeli po 765 tisoč lir pomoči mesečno za 48 mesecev oziroma za obdobje, v katerem bodo v mobilnosti. Med tri glavne naloge oddelka za umsko zdravje, ki deluje v sklopu tržaškega zdravstvenega podjetja, sodi tudi prevencija, slednja pa je lahko uspešna le, če ji pot utirajo ustrezne informacije. Zato se je tudi tržaško vodstvo službe za umsko zdravje odločilo za izdajo brušure, v kateri so zaobjete vse bistvene informacije o posameznih službah. Brošuro je včeraj na novinarski konferenci predstavil predstojnik oddelka Giuseppe DeU’Acqua s sodelavci (f. KROMA). Vsebino publikacije so zasnovali na tečaju za »socialno komunikacijo« leta ’95, gradivo pa so obdelati v okviru izobraževalnega projekta Evropskega socialnega sklada »Quademi -Piccole Editorie Elettronic-he«, realiziral pa ga je tržaški center ENAIP v sodelovanju z oddelkom za umsko zdravje. V teh kombinacijah sta priprava in tisk brošure stala 6 milijonov lir, kar ni veliko, vsekakor pa preveč, da bi si v tem trenutku omisliti tudi slovenski prevod, ki pa bi bil po mnenju Deti’Acque nujen. Zaenkrat so brošuro natisniti v 3 tisoč izvodih, ki pa bodo po predvidevanjih pošti že junija in zato bodo brošuro v kratkem ponatisnili. Publikacijo nameravajo namreč zelo kapilarno porazdeliti po teritoriju, poslati jih bodo zdravnikom splošne prakse, lekarnam, vsem ustanovam, ki imajo kakršnokoli specifično pristojnost, policiji in karabinjerjem, študentom, uporabnikom raznih služb in njihovim svojcem in seveda vsem uradom zdravstvenega podjetja. Poziv Deželi, naj preuredi službo za hitro pomoč Uslužbenci Sistema 118 v Trstu, kot radi pravimo službi za hitro pomoč po njeni telefonki štvilki, so v teh dneh naslovili na tržaška vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL poziv, naj posežejo pri deželnem odborniku za zdravstvo Gristianu Deganu, da bi vendarle prišlo do tolikokrat obljubljene preureditve te službe. V tem smislu bi morali prenesti Sistem 118 iz bolnišniške v teritorialno organizacijo Tržaškega zdravstvenega podjetja ter ga prekvalificirati. V ta namen je deželna uprava že pred časom dodelila potrebna finančna sredstva, ki bodo šla v nič, če jih ne bodo pravočasno uporabili. Da bi stvar premaknili z mrtve točke, bi bilo dovolj, da bi deželni odbor sprejel ustrezni ukrep. Prav zato je bistvena vloga odbornika Degana. Sestanek o krizi veleblagovnice »II lavoratore« Pri deželnem odborniku za trgovino Robertu Tanfaniju je bil včeraj dopoldne sestanek o hudi krizi, v katero je zabredla veleblagovnica II lavoratore. Srečanja so se udeležili predstavniki podjetja, Zveze trgovcev ter področnih sindikatov CGIL, CISL in UIL. Kot je znano, se je vodstvo podjetja pred nekaj tedni odločilo za prenehanje dejavnosti. Zaprtje podjetja pa bi imelo hude socialne posledice, saj bi se znašlo na ulici kakih 100 uslužbencev prodajaln v Trstu in v Vidmu. Sindikati so na včerajšnjem sestanku opozorili, da bi takšen razplet še poslabšal že tako slabo zaposlitveno stanje zlasti na Tržaškem. Težko pa je najti učinkovite alternativne rešitve. Na včerajšnjem sestanku je bil govor predvsem o možnosti preusmeritve dejavnosti podjetja. NOVICE Velikonočno kosilo za ukrajinski posadki Pokrajinski svetovalci, ki so obiskali ladjo »Kapitan Smimov«, so dati pobudo za zbiranje prispevkov, s katerimi bodo poskrbeti velikonočno kosilo posadkama ukrajinskih ladij, ki sta že dve leti pod zaplembo v Tržaškem zalivu. Kosilo bo obenem priložnost za družabnost s posadkama. Novost pri ilegalnih prehodih Karabinjerji so pri Repentabru ustaviti pet Romunov, ki so ilegalno prestopiti mejo, dva zakonska para in 5 mesecev starega otroka. Peljati so se z dostavnim vozilom in avtomobilom z belgijsko oz. francosko registrsko tablico. Agenti so tako odkriti novo tehniko: nič več ni spremljevalca, tujce, ki prestopijo mejo, na natančno določenem mestu čaka prevozno sredstvo s ključi v armaturni plošči. Aretirali nasilneža Karabinjerji so aretirati 33-letnega G.G., za katerim je državno pravdništvo izdalo zaporni nalog. Aretiranemu, ki mora poravnati še del dolga s pravico (1 leto ječe zaradi ropa, ugrabitve iz spolzkih namenov in spolnega nasilja, ki ga je zagrešil leta 1986), so priznati ugodnost delne prostosti. Danes sestanek o krizi SITIP Danes opoldne bo pri deležnem odborniku za industrijo Morettonu sestanek o dramatični krizi, v katero je zbredla tekstilna industrija SITIP pri Orehu v miljski občini. Sestanka se bodo udeležili predstavniki sindikatov in tržaškega združenja in-dustrijcev. Kot je znano, je vodstvo podjetja napovedalo, da bo tovarna prekinila svojo dejavnost 30 junija letos, kar pomeni, da bi se lahko 330 uslužbencev čez dobre tri mesece znašlo brez dela. Na današnjem sestanku na Deželi bodo pregledati nastati položaj, kakor tudi možnosti, dahi tovarno rešiti s temeljitim preustrojem. ■ ■ ■: lil OB 102. POMLADI Marija Cah Prašelj že misli in vabi na 105. rojstni dan Marija Cah vd. Prašelj, oba z jubilantko in njeno doma iz Boljunca, ki pa hčerko, f. KROMA). Kot se je poročila v Boršt, je je povedala dobro razpo-včeraj slavila 102. rojstni ložena slavljenka, pa bo dan. Pravo slavje bo ju- pravi praznik čez tri leta, tri, vendar je jubilantko, ko namerava primerno ki živi v miljskem domu proslaviti bolj okroglo za ostarele, včeraj obi- obletnico, kot je 105. roj-skal tudi dolinski župan stni dan. Ob čestitkah za Boris Pangerc, ki ga je častitljivi jubilej ji seve-spremljal odbornik Mi- da želimo, da bi ji na-lan Lovriha (na sliki sta zdravili tudi čez tri leta. PO KONGRESU / NOVO VODSIVO Paolo Coppa potrjen na čelu sindikata CISL Paolo Coppa ostaja na čelu tržaškega sindikata CISL. Na mestu pokrajinskega tajnika ga je včeraj popoldne potrdil glavni svet, M je bi izvoljen minuli četrtek ob koncu dvodnevnega pokrajinskega kongresa CGIL na Pomorski postaji. Glavni svet je včeraj izvolil tudi ostala dva člana tajništva ter izvršilni odbor. Poleg Coppe bosta v pokrajinskem tajništvu še Flavio Dambro-si in Tultio Rosso. Novi člani izvršilnega odbora tržaškega sindikata CISL pa so: Gianfranco Caligaro, Claudio Chin-cich, Paolo Cibin, Luciana DAloise, Fiorenza De-grassi, Rosario Gallitelli, Silvano Gherbaz, Gabriel-la Giannetti, Roberto Lo-redan, Mario Marchione, Giampalolo Petrini, Loris Sartore, Marcello Slau-nich, Bruno Somma, Fa-bio Spadon, Filiberto Steli, Claudio Vianello in Mario Zubin. Kot beremo v kratkem tiskovnem poročilu, je pokrajinski tajnik Paolo Coppa takoj po svoji izvolitvi imenoval za izvedenca tajništva Clau-dia Vianella. OPČINE / DREVI V PROSVETNEM DOMU Pirjevec bo predstavil knjigo Nika Kavčiča V Prosvetnem domu na Opčinah bodo drevi ob 20.30 predstavili knjigo Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev. Knjigo bo na večeru, ki ga prireja Knjižnica Finko Tomažič in tovariši, predstavil zgodovinar Jože Pirjevec. Niko Kavčič v javnosti ni nastopal ravno veliko. Zato pa je njegovo ime nastopalo v precej velikem delu slovenske memoarske liteature, ki Niku Kavčiču namenja izdatno pozornost. Pripisujejo mu vsaj status sive eminence slovenskega političnega in finančnega prizorišča. Ce ne kar vloge ključnega moža. Kdo, pravzaprav, je Niko Kavčič. Mož je rojen leta 1915, ni sorodnik Staneta Kavčiča, je pa - tako kot Stane Kavčič - nosilec partizanske spomenice 1941. In -tako kot Stane Kavčič - je moral v pokoj na začetku sedemdesetih let, ob likvidaciji liberalne struje slovenske politike. Niko Kavčič je predvsem bančnik; v banki je delal že pred vojno, sredi petdesetih let pa se je kot direktor Komunalne banke Ljubljanja vrnil v svet financ. Vmes med letoma 1941 in 1955, se je ukvarjal z vamostno-obveščevalnimi nalogami. Niko Kavčič je eden od ljudi, ki so na noge postavili slovensko zunanjo trgovino. Recimo: Kavčič je človek, ki je bil ključen za ustanovitev slovenske trgovske mornarice.Kavčič je človek, ki je na začetku sedemdesetih let kupoval prvo orožje za slovensko teritorjalno obrambo. Se to: po letu 1972 je moral Kavčič zapustiti krmilo Ljubljanske banke in oditi v pokoj. Do leta 1987 je bil odrezan od politike in financ. Ob smrti Staneta Kavčiča pa se je zavzel, da bo poskrbel za natis njegovega Dnevnika. K sodelovanju je povabil Igorja Bavčarja in Janeza Janšo, ki sta obsežno dokumentacijo Staneta Kavčiča pripravila za objavo. V TK danes predstavitev Bronastega violinista Kulturna podoba obalnega mesteca Piran je od vedno tesno povezana z imenom slovitega baročnega skladatelja in violinista Tartinija. Ne gre zgolj za zgodovinski podatek. Piranska skupnost je nedvomno s ponosom in hvaležnostjo uspela vrednotiti to vest, tako da je danes binom Piran-Tarti-ni že globoko v zavesti piranske kulturne dediščine. Lep dokaz te zavesti je poslikana mladinska knjiga Bronasti violinist - II violinista di bronzo, ki je sad sodelovanja avtorice Zlate Jurin in ilustratorke Sandre Kump. Knjigo je lani izdala piranska knjižnica ob svoji 40-letni-ci ustanovitve. Njena posebnost je, da je dvojezična, napisana torej v slovenskem in italijanskem jeziku in dostopna širokemu krogu mladih bralcev našega mešanega teritorija. Skozi preprosto zgrajeno zgodbo posreduje knjiga vrsto dragocenih prvin, ki so značilne za naše kulturno in jezikovno obmejno okolje. Knjiy go bodo predstavili nocoj ob 18. uri v Tržaški knjigarni na pobudo združenja Lupu-sinfabula, kulturnega krožka Istria in študijskega centra za mladinsko literaturo »A. Alberti«. Ob prisotnosti avtoric bodo o knjigi spregovorili Livio Sossi, strokovnjak za mladinsko književnost, pesnik Marko Kravos in ravnateljica občinske knjižnice v Piranu Oriana Košuta Krmac. STALNO GLEDALIŠČE FJK Skrbno »poštirkana«, a konvencionalna predstava mladih §(L®WBIj!3®IK® ® IL B E) A OL Q š ® B Aleksej Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA Igrata LIDIJA KOZLOVIČ in POLDE BIBIČ Rezija Marko Sosič PREDPREMIERE Jutri, V Četrtek V petek, 26. marca, ob 20.30 RED D 27. marca, ob 16.00 RED H ob 20.30 REDE 28. marca, ob 16.00 RED I MJPTOlIMMirailA v sodelovanju s Kulturnim krožkom »Istria« in s Studijskim centromza mladinsko literaturo »A. Alberti« vabi na predstavitev poslikane mladinske knjige, ki je izšla ob 40-letnici piranske knjižnice BRONASTI VIOLINIST -IL VIOLINISTA DIBRONZO danes, 25. marca 1997, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni Ob prisotnosti avtoric bodo o knjigi spregovorili: LIVIO SOSSI strokovnjak za mladinsko literaturo MARKO KRAVOS pesnik ORJANA KOŠUTA KRMAC ravnateljica občinske knjižnice v Piranu V tržaški dvorani Ros-setti so se konec tedna predstavili dijaki italijanskih nižjih srednjih šol iz Trsta, ki so se udeležili delavnice, s katero se je Stal-no gledališče FJk vključilo 7 vsedržavni načrt za uva-janje gledališča v šole. Pobuda je sicer zajela le štirideset dijakov, kar ni veliko celo za ne zelo številno Šolsko populacijo v našem mestu, vendar so voditelji gledališča poskrbeh za Velik odmev v javnosti. No, štirideset srečnežev je vendarle imelo priložnost, da je nastopilo na velikem odru najveCje gledališke dvorane v Trstu pred lepo sceno in z lepimi kostumi prvega in dobrega scenografa in kostumografa Piera Paola Bisle-rija, kar je za otroke te starosti nedvomno velik dogodek. Delavnica, je bila osredotočena na lahkotni komediji Lažnivec (II bu-giardo) Carla Goldonija. Vodil jo je Maurizio Solda, ki zatrjuje, da je šlo Za spoznavanje gledališča skozi igro; vsekakor pa bi lahko rezultat, ki so ga v Petek zvečer predstavili navdušenim svojcem nastopajočih, nato pa še njihovim sovrstnikom, označili kot precej konvencionalno, skrbno poštirkano Danes, TOREK, 25. marca 1997 BREDA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.12 -Luna vzide ob 20.07 in zatone ob 6.54. Jutri, SREDA, 26. marca 1997 EVGENIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,9 stopinje, zračni tlak 1010,5 mb narašča, Veter 13 km na uro vzhodnik, vlaga 67-od-stotna, dežja je padlo 8,2 rnm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sveva Sonato, Nicolas Vianello, Andrea Facca, Sara Affi-nito. UMRLI SO: 95-letna Lidia Parovel, 73-letna Annamaria Marsich, 68-mtna Ida Petris, 87-letna Carmela Lattarulo, 81-Iet-na Evelina Borboni, 83-letni Leondino Destradi, 86-letna Andreana Valu-Scig, 90-letna Lidia Ben-Venuto, 76-letna Laura Marceglia, 76-letni Gior-gio Fermo, 59-letni Renato Braini. LEKARNE Od PONEDELJKA, 24. do SOBOTE, 29. mar- in polikano gledališko predstavo, v kateri so se mladi igalci predstavili z večjo ali manjšo sproščenostjo, z ne preštevilnimi napakami in z večjim ali manjšim talentom. Med nastopajočimi je bilo veliko veC deklic kot dečkov, deklicam je Maurizio Solda zaupal tudi moške vloge, kot so Brighella, Harlekin in celo Pantalo-ne, in to glede na rezultat povsem upravičeno. Vse skupaj je delovalo kot zelo bogata predstava ob koncu šolskega leta selektivnega zavoda, v kateri odločajo le odrasli in so le bolj nadarjeni v ospredju; od štiridesetih nastopajočih je namreč le ducat imel tega naziva vredno vlogo. Tako se kljub velikemu poudarku, ki ga voditelji Stalnega gledališča FJk dajejo dogodku, vsiljuje misel, da so morda veliko bolj koristne - in tudi bolj pravične do šolarjev - manj odmevne pobude šol in društev, v katerih je ovrednoten prispevek vseh in je udeležencem zaupana tudi realizacija kostumov in scene, pa Čeprav so bolj skromni in nerodni od tistih, ki jih gledališki izvedenci naredijo po zamisli poklicnega gledališčnika, (bov) ca 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Combi 17 (tel. 302800), Naselje sv. Sergija -Trg 25. aprila (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253). FERNETIČI - (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI - (tel. 416212) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.15, 21.00»I1 paziente ingle-se«, i. Juliette Binoche, VVillem Dafoe. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guerre stellari«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Amore e al-tre catastrofi«, r. Emma Kate Croghan. AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1 -16.45, 19.40, 20.00 »Jerry Ma-guire«, i. Tom Cruise. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II senso di Smilla per la ne-ve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Byrne. Richard HcUTIS NAZIONALE 3 - 16.15, 18.10, 20.20, 22.15 »Ridi-cule«, r. P. Leconte, i. F. Ardant. NAZIONALE 4 - 16.45 »Space Jam«, i. Michael Jordan, 18.30, 20.20, 22.15 »Creature selvag-ge«, i. Jami e Lee Curtis, Kevin Kline. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le avventure anali di Amleto«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.55, 22.10 »Ramson - II riscatto«, i. Mel Gibson. ALCIONE - Samo danes: 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, r. Barry Le-vinson, i. Robert De Niro, Kevin Bacon, Dustin Hoffman, Brad Pitt, Vitto-rio Gassman. Jutri: 18.00, 20.00, 22.00 »La tregua«, r. Francesco Rosi, i. John Turturro, Massimo Ghini. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »Bus in viag-gio«, r. Špike Lee. Zadnji dan. H ČESTITKE Danes praznuje 35. rojstni dan naša Patrizia. Mnogo zdravja in sreče v nadaljnem življenju ji želijo mama, tata, Edi in nona. \M PRIREDITVE KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Danes, 25. marca 1997, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, bo zgodovinar JOŽE PIRJEVEC predstavil knjigo NIKA KAVČIČA »POT V OSAMOSVOJITEV«. Sledila bo razprava ob avtorjevi prisotnosti. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na otroško urico »Srečanje z lutko«, v knjižnične prostore za gledališčem »F. Prešeren« v Boljuncu, danes, 25. marca, ob 16. uri za otroke vrtca in 1. ter 2. razreda os. šole, ob 17. uri za otroke 3., 4. in 5. razreda os. šole. V svet lutk nas bo popeljala Ne-rina Švab. S seboj prinesi blazinico. Vabljeni otroci - veliki in mali! ZDRUŽENJE LUPU- SINFABULA v sodelovanju s Kulturnim krožkom »Istria« in s Studijskim centrom za mladinsko literaturo »A. Alberti« vabi na predstavitev poslikane mladinske knjige BRONASTI VIOLINIST (II violinista di bronzo), danes, 25. marca, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni. O knjigi bodo spregovorili: Livio Sossi, Marko Kravos in Orjana Košuta Krmac. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN obvešča, da bo razstava risb uCencev slovenskih in italijanskih šol odprta do 6. aprila vsak dan, od 10.00 do 12.30 in od 15. do 17. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13 aprila t. L ob 20. uri, koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FORTE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka. S IZLETI SK BRDINA organizira tri dni šole smučanja in treninga na Voglu (od četrtka 27. do sobote 29. marca). Informacije in prijave na tel. 212859. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST - prireja v sredo, 16. aprila izlet v Pulj z obiskom Arene. Na povratku postanek v Rovinju. Vpisovanje bo 8. aprila, na sedežu društva, UL Cicerone 8, tel. št. 360324. KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072. "J] OBVESTILA SKD VIGRED prireja v društvenih prostorih v Sempolaju razstavo velikonočnih pirhov in priložnostnih ročnih del. Razstava bo odprta do jutri, 26. marca, od 18. do 20. ure. KRD DOM BRISCIKI vabi na plesni teCaj. Prvo srečanje bo jutri, 26. marca 1997 ob 20. uri na sedežu društva. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA opozarja svoje člane iz tržaške občine, naj se za podpis prošnje in drugih spremnih listin (atti notorii) za pravilnik EGS št. 2078/92 (Programma agroambien-tale regionale) za leto 1997, zglasijo v petek, 28. trn., na anagrafskem uradu občinske izpostave na Opčinah v urah delovanja. Člani iz občin Zgonik, De-vin-Nabrežina, Dolina in Repentabor pa naj se zglasijo na občinskih izpostavah v omenjenih občinah. Podpisane prošnje in druge dokumetne naj pustijo na občinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da so tržaški uradi do 28. marca odprti za člane in druge obiskovalce od 9. do 13. ure. SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na tečaj la-tinsko-ameriških in standardnih plesov, ki se bo pričel v sredo, 2. aprila, ob 18. uri, v prostorih KD S. Škamperle (Stadjon 1. Maj). Za informacije in prijave tel. št. 360072, od ponedeljka do srede, od 14. do 15. ure. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo FLAJBANOVE ŠTIPENDIJE in podpore za akademsko leto 1996-1997 v petek, 4. aprila t. L ob 18. uri, na svojem sedežu v Trstu, ul. Mazzini 46, L nadstropje. Vabljeni! KRUT prireja 14-dnev-no bivanje na Siciliji v zdravilišču Sciaccamare od 4. do 18. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE sporoča, da je še čas za vpis na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike, ki ga prireja v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia). Srečanja bodo ob petkih, ob 20. uri (11 srečanj). Prijavite se lahko na tel. št. 040/370846, vsak dan, od 9. do 17. ure. SZ BOR obvešCa vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se vršijo v opoldanskih (13.30-14.30), popoldanskih in v večernih urah dvakrat tedensko v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Vse dodatne informacije dobite v uradu, tel. št. 040/51377, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst sporoča, da se je začelo vpisovanje za poletne aktivne počitnice na Medvedjem Brdu od 30.6. do 10.7.1997. Vpišejo se lahko otroci od 6. do 12. leta. Druga poletna pobuda pa bo v Fiesi pri Potorožu od 28.7. do 6.8 1997 za mlade od 6. do 17. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 573141. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi do 24.4.97 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu -ul. Cicerone 8 - mednad-stropje - vsak dan, od 8. do 14. ure, razen ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini, vsak torek od 8. do 13. ure ter na podružnici na Opčinah, vsak četrtek, od 8. do 12. ure. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da so bili 24. februarja 1997 objavljeni oz. razobeše-ni na tržaškem šolskem skrbništvu in na šolah razpisi natečajev na podlagi uradnih listin za upravno, tehnično in pomožno osebje (osebje A.T.A.). Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki še niso vključeni v trajne lestvice, oz. kandidati, ki so v le-te že vključeni in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade jutri, 26. marca 1997. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 POMOČ pri hišnih opravilih nudim družini v jutranjih urah. Urnik in cene po dogovoru. Tel. 040/828251. PEUGEOT 205 XR, letnik 1990, metalizirane barve, premična streha, prevoženih 73.000 km prodam. Tel. 040/229264 po 19. uri. MLADA KUHARICA v pokoju nudi pomoč v kuhinji in gospodinjstvu. Tel. št. 040/280761. ISCEM otroško varuško za dve majhni deklici v Sesljanu v jutranjih urah. Tel. št. 291331. PODARIM ljubitelju živali prijazno psičko križanko. Tel. 040/228382 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1300 GL, 5 vrat, rdeče barve, letnik ’88, v dobrem stanju. Tel. št. 040/382474. PIVNICA III. GENE-RAZIONE, Boljunec - V petek, 28. marca vas bo zabavala »Bakala Blues Band«. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju št. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO je odprl Edvard Tul, Križpot. OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. LADI IN MIRAN Kocjan sta odprla osmico VCERAJ-DANES v Dolini 147. Točita belo in črno vino. VLADIMIR CAHA-RIJA iz Nabrežine št. 22 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Janko Kocman. PRISPEVKI V spomin na Almo darujejo prijateljice iz Doline 150.000 lir za KD Valentin Vodnik in 150.000 lir za ZZI iz Doline. V spomin na nečakinjo Maro Facco darujeta Milka in Berto Švab 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Mrvčič vd. Kocijančič darujeta Roža in Dušan Lovriha 25.000 lir za KD Valentin Vodnik in 25.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na Damjana Buzzai daruje Matija Spi-nazzola z družino 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. Ob obletnici smrti Ivana Sosiča daruje sestra Zmaga 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Krevatin Liče daruje 25.000 lir za cerkev sv. Florjana in 25.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Eliota Skerka in Žito Kante vd. Legiša daruje Marta Zidarič (Praprot) 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na strica Antona Legiša daruje Irma z družino 30.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Žito Kante vd. Legiša darujeta Vinka in Francko Trampuž 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Žito Kante vd. Legiša darujeta Darja in Igor Skrij 50.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Antona Legiša in Zite Kante vd. Legiša darujeta Fani in Vilko Rebula 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Žito Kante vd. Legiša daruje Franko Milič z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Žito Kan- . te vd. Legiša darujeta Danila in Katja Milič 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na drago Žito Kante vd. Legiša darujeta Vojka in Albino Cesar 50.000 lir za Skupnost Družina OpCine. 25. 3. 1987 25. 3. 1997 Deset let je že odkar te ni več med nami dragi Silvester Olenik a v naših srcih vedno živiš. Z ljubeznijo družina in svojci Mačkolje, 25. marca 1997 Ob izgubi dragega moža in očeta Škabar Franca izreka iskreno sožalje Ženi Julki, sinovoma Paulu in Dariju ter ostalemu sorodstvu sekcija ANPI - Repentabor Ob izgubi dragega očeta in tasta Franca Škabarja izreka iskreno sožalje Dariju, Nataši in ostalim svojcem SK Kras KULTURA Z 8 Torek, 25. marca 1997 LJUBLJANA / V AVLI INSTITUTA JOŽEF STEFAN r-fLJUBLJANA / SAZUl-i Pregledna razstava tržaškega umetnika Lojzeta Spacala Grofično rozstovo, odprli so jo včeroj, so priredili ob umetnikovi 90-letnici V avli Instituta Jožef Stefan so včeraj popoldne odprli pregledno razstavo grafik Lojzeta Spacala (foto agencije BOBO, Srdjan Zivulo-vic). Razstava, ki sicer sodi med prireditve v okviru Stefanovih dne-vov, je predvsem poklon umetniku ob njegovem visokem življenjskem jubileju. Spacal je bil rojen 15. junija 1907 v Trstu, številne nagrade, ki jih je prejel za svoje delo, pa so ga že v 60. letih uvrstile med svetovno pomembne predstavnike sodobne grafične umetnosti. Na pregledni razstavi je na ogled 45 grafik iz skoraj petdesetletnega obdobja Spacalovega ustvarjanja. V rimskih zaporih je prvič začel razmišljati o slikarstvu. Po letu 1930, ko je bil kot antifašist politični interniranec v lukanski deželi, zagotovo pa tedaj, ko je poslikal krsto za štiriletno južnoitalijansko deklico, se je začela slikarska pot umetnika Lojzeta Spacala. Odtlej je danes skoraj devetdesetletni mojster, ki še ni prenehal z ustvarjalnim delom, doživel popolno priznanje tako v slovenskem kot v italijanskem kulturnem prostoru ter si v tem stoletju zagotovil pomembno mesto v evropski in širši kulturni javnosti. Poetična simbolika Spacalovih začetnih del, ko se je pred mraCno realnostjo zatekal v sanjsko magijo neresničnega sveta, v bistvu vsebinsko opredeljuje vso njegovo ustvarjalnost. Za Spacalovo umetnost ni mogoče reci, da je nerazumljiva, niti se je ne da označiti z golim geometrijskim racionalizmom. Sam se ima za nekakšnega kraškega samotnega trubadurja, ki poje svojo kraško pesem vsem, ki ljubijo Kras in lepo umetnost. Na nenaključnem potovanju na makedonskih tleh se je Spacal seznanil s tamkajšnjimi značilnostmi in se zavedel podobnosti s svojim ljubljenim kraškim svetom. Tam se je dokončno zavedel vsestranske magije lesa, pomena njegove izpovedne topline, njegove simbolične pomenljivosti pa tudi povsem določne uporabnosti. Danes "spaca-lovsko" značilne forme in barve kot slavospev kraškemu življenju kažejo za vselej vrezane v les tudi spoštovanje do materiala: saj potem, ko je mojster lastnoročno odtisnil grafike na papir, nekega dne lesenih matric ni odvrgel. Iz njih so nastale ene izmed najbolj izvirnih slik nase dobe, nekakšne reliefne slike oz. s trodimenzionalno vizijo oplemenitene skrivnostne viseCe skulpture. Spacal pa ni kipar ali arhitekt, kar bi tudi lahko postal, ampak je bil vselej slikar in grafik. Bistvo je v zaznavi osnovnih podatkov, občutja in razuma. Ni naključje, da Kras še posebno ljubi v skromnih barvah in tonih pozimi, ko se sleCe vseh barv, ko zaživi v vsej primarni lepoti, intenzivnosti in dramatičnosti. S harmonijo že tako minimalno uporabljanih barv Spacal ne igra na Čustva, temveč teži k vse bolj asketsko oCišCeni abstrakciji. Ta zadržanost pa ne pomeni pomanjkanja umetnikove strasti, temveč prej prežetost z njo. Ko s pomočjo skrajno poenostavljene forme govori o trdi, grCavi, kraško skopi naravi, Spacal ne govori o samotnosti in o njegovih temnih straneh bivanja, temveč zavestno postavlja spomenik Krasu, ki ga s sa- mosvojim poudarjanjem značilnosti na ta način prevzet od lepote strastno ohranja. Za Spacala je značilno simbolno prostorsko dojemanje kraške motivike, ki z eno samo linijo lahko izrazi bistvo. Čeprav njegove grafike odkrivajo oster smisel za organsko formo tako v pejsažu kot v naklonjenosti arhitekturnim oblikam, pravzaprav z umirjeno negibnostjo odslikavajo pokrajine lastne notranjosti, je v spremni zloženki k razstavi zapisala o Spacalovem umetniškem ustvarjanju Tatjana Pregl Kobe. Ziivljenje Lojzeta Spacala ni bilo lahko, saj mu je komaj štiriletnemu je umrl oCe kamnosek in zidar, kar je pomenilo, da je moral ob materi perici kmalu z delom prispevati k znosnejšemu življenju družine. Z enajstimi leti se je začel sam preživljati, obenem pa je končal slovensko Ciril-Metodovo osnovno in meščansko šolo v Trstu. Aktiven v antifašističnem gibanju in narodnostno zaveden je bil leta 1929 aretiran ter za tri leta konfiniran v južni Italiji, kjer se je začela njegova slikarska pot. Hkrati se je pripravljal na maturo, ki jo je potem, ko je bil izpuščen, privatno opravil na umetnostnem liceju v Benetkah. V Rimu je leta 1934 postal profesor risanja in naslednje leto že poučeval na strokovnih šolah v Trstu. Vpisal se je na višjo umetnostno šolo v Monzi in privatno študiral na Akademiji Brera v Milanu. Med vojno so ga ponovno zaprli in ga poslali v taborišče Corropoli, od tam pa je bil premeščen v delavski bataljon v Fort e dei Marmi. Po vojni se je naselil v Trstu ter obnovil staro hišo v Piranu, predanost kraški zemlji pa je vlil v etnografsko dovršeno ureditev hiše v Škrbini na Krasu. Njegovo javno umetniško življenje se je začelo leta 1937 s skupinsko razstavo v Trstu, kjer je imel tri leta kasneje že svojo prvo samostojno razstavo. Naslednja pomembna samostojna razstava v milanski galeriji Milione je vzbudila precej zanimanja pri italijanskih kritikih, Slovence pa je z njegovim delom seznanil Fran Sijanec v reviji Umetnost. Poleg številnih razstav v Trstu in Ljubljani se je udeležil mnogih skupinskih razstav v Italiji in nekdanji Jugoslaviji ter drugod po svetu, sodeloval na najpomembnejših grafičnih bienalih ter mnogokrat samostojno razstavljal vsepovsod v svetu. Odkar je razstavljal na Beneškem bienalu v letih 1948, 1954 in 1958, je prevzel eno vodilnih mest v italijanski grafiki. Nagrade, ki jih je za svoje delo prejel, so ga že v šestdesetih letih uvrstile med svetovno pomembne predstavnike sodobne grafične umetnosti. Leta 1982 Mladinska knjiga izdala veliko monografijo, kasneje sta o Lojzetu Spacalu izšli še dve monografiji. Se je prejemal nagrade, imel je veC retrospektivnih razstav tako v Italiji kot v Sloveniji, v štanjel-skem gradu na Krasu pa je Goriški muzej uredil tudi stalno zbirko njegovih del v galeriji, ki nosi ime Lojzeta Spacala. Leta 1995 je izšla poleg mape petnajstih grafik s Kosovelovimi pesmimi tudi mapa petih sitotiskov, ki jih je založil Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani. (STA) Štiri dela jezikoslovnih raziskovalcev Rezije V Ljubljani so vCeraj javnosti predstavili štiri pomembna dela jezikoslovnih raziskovalcev Rezije. V okviru historičnega seminarja Inštituta za narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sta akademik prof. dr. Franc Jakopin in dr. Milko MatiCetov spregovorila o delih dveh jezikoslovcev, dr. Hana Steenwijka in mag. Roberta Dapita, ki obravnavata rezijanski jezik oz. dialekt, pravopis, krajevna imena in kulturne značilnosti te pokrajine v Furlaniji-Julijski krajini, ki kot najbolj zahodni rokav slovanskega govornega območja že dve stoletji priteguje pozornost številnih raziskovalcev slovanskih jezikov. Akademik Jakopin je predstavil deli The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, doktorsko delo Nizozemca dr. Hana Steenwijka, in njegovo Orto-grafio resiano - delo o rezijanskem pravopisu, ki skuša utrditi standardno rezijanščino. Avtor, ki se ukvarja tudi z jezikovnimi vprašanji Dolnje Luži-ške, na predstavitev žal ni mogel priti. Dr. MatiCetov pa je širše povzel dognanja mag. Dapita, ki je v zdaj prevedenem delu Beneška Slovenija, jezik in kultura (Rezija, Ter, Nadiža) zaobjel skoraj vso doslej objavljeno znanstveno literaturo o tem specifičnem kulturnem in jezikovnem območju; skupno skoraj 380 enot je avtor pospremil z informativnimi in kritičnimi zapisi. V svoji drugi knjigi z naslovom Aspetti di cultura resiana nei nomi di lu-ogo (Podoba rezijanske kulture v krajevnih imenih - območje Solbice in Korita), za zdaj objavljeni le v italijanskem jeziku, pa je Roberto Dapito obdelal tipološke in morfološke aspekte poimenovanja naselij na širšem območju omenjenih krajev. (STA) V Ljubljani umri akademski slikar Vladimir Lakovič V Ljubljani je pred dnevi preminil akademski slikar Vladimir Lakovič, rojen v Doberdobu 10.1.1921. Svoji rojstni vasi je Lakovič posvetil v zadnjih letih posebno pozornost. Slovenski šoli v Doberdobu je poklonil Prešernov portret, domači župni cerkvi pa kraško apokalipso. Dvakrat je ob prazniku pomladi razstavljal v župnijski dvorani. Svojo 75-letnico rojstva je proslavljal prav med svojimi ljudmi v Doberdobu. Serija njegovih portretov »Pot v temo« mu je bila pred komaj mesecem dni vrnjena na dom. Portreti so bili razstavljeni v Doberdobu, na Ocinah in v Nabrežini. Risbe so globoke pretresle publiko, saj so bile izraz dramatičnosti doživetij v taboriščih, ki niso bila prihranjena niti otrokom. Umetnik se je v zadnjem času odločil, da opusti dramo druge svetovne vojne, ki je moCno prevevala njegovo ustvarjalno delo. To odločitev je tudi upodobil in že je imel pripravljen dober del razstave, katero je želel postaviti v Novi Gorici. Tega dogodka ni dočakal. Odšel je z vso bolečino, katere je bil deležen v nenaklonjenih razmerah njegove življenjske dobe. ________GLEDALIŠČE VERDI__________ Maša v operni sezoni Zadovoljiva izvedbo veličastnega Bachovega dela V svoji operni sezoni je tržaško gledališče Verdi letos ponudilo tudi nekoliko neobičajno predstavo, in sicer Mašo v h molu Johanna Sebastiana Bacha za sole, zbor in orkester. Izbiri te veličastne umetnine, v sklopu operne sezone, ki je običajno bolj laične narave, pa je zelo verjetno boboval postni Cas. Johann Sebastian Bach, veliki baročni mojster je s svojimi skladbami prav za prav zaključil in peljal do izrednih vrhov konbapunkticni, polifonski način skladanja, tj. tisti način, pri katerem prevladuje vodoravno pojmovanje glasov. Bachova maša je nastala na latinsko besedilo in jo sestavlja običajnih pet delov - Kyrie, Gloria, Gredo, Sanctus in Agnus Dei -, ki so stalni za vse maše. Bach je v instrumentaciji te maše dokazal izredno poglobljeno poznavanje stroke, ponudil nam je nadvse izpopolnjeno in zanimivo delo. Gledališče Verdi je za svojo izvedbo angažiral domaCi zbor in orkester, katerima je dirigiral Harry Christophers, ki se že vrsto let uspešno uveljavlja na mednarodni glasbeni sceni. Pri izvedbi so sodelovali še sopranistki Lynne Davvson in Cathri-ne Denley, tenorist Mark Tu-cker ter bas-baritonist Michael George. Posebej lahko omenimo, da je pri izvedbi igral tudi Laurence Cummnigs, ki je pripravil t.i. basso continuo. Cummnigs se je predstavil z majhnimi orglami, ki jih običajno označujemo kot portativ. Glasbilo je bilo zelo verjetno kopija starega, kot smo lahko razumeli iz prelepe zvočnosti, Cum-mings pa je bil kos svoji nalogi, ki je predvidevala ob izvajanju še skladanje svojega parta. Zbor, na katerem je temeljila celotna maša, je pripravil Milančan Franco Monego. Ni pa bil kos svojemu zapletenemu in zahtevnemu partu. Vsi štirje pevci, ki so prišli na oder, ko je to zahtevala partitura, so brez težav podali svoje solistične dele. Izvedbe so bile dobre, Čeprav ni nihče posebno zablestel. Po zaključnem "Dona no-bis pacem" pa je tržaško občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem izrazilo svoje zadovoljstvo. Luisa Antoni Drevi v Gorici »brazilski« jazz Tudi letošnji spored goriških sreCanj z jazz glasbo ponuja vrsto zanimivih koncertov. Niz glasbenih veCerov se je zaCel v prejšnjih dneh z večerom posvečenim Charbeju Mingusu in z nastopom skupine Michela Petruccianija. Osma izvedba sreCanj z jazz glasbo se bo nadaljevala dre vir s pričakovanim nastopom skupine Fiore Purim in Akta Morei-ra. Brazilska glasbenika, sicer tudi življenjska sopotnika, se bosta deželni publiki predstavila v kinodvorani Corso v Gorici ob 21. uri. Z njima bodo igrali še kitarist Jose Neto, basist Gary Brown, saksofonist VVidor Santiago in klaviaturist Jovino S. Neto. Airto Moreira sodi v sam vrh brazilskih jazz glasbenikov. Rodil se je leta 1941 v Curitibi in je že pri sedmih letih igral kitaro in klavir. Z leti se odloči za igranje tolkal in tako odkrije bogato brazilsko ljudsko tradicijo. Podobna je tudi pot pevke Flore Purim: v rodnem Riu sredi letih šestdeset skupaj z bodočim možem in saksofonistom Hermetom Pascoalom sodeluje v skupini Quarteto Novo, eni izmed temeljnih skupin sodobne brazilske glasbe. Leta 1968 se z Moreiro prese- b najprej v Los Angeles, kasneje pa v New York. Flora sodeluje s Stanom Getzom in ga leta 1969 spremlja na uspešni evropski turneji, kasneje pa se priključi Gil Evansu. Airto Moreira sodeluje najprej v skupini Milesa Davisa in v skupini VVeather Re-port, kasneje pa skupaj z ženo sodelujeta v skupni Chick Coree, Retum to forever. Airto Moreira se v zelo kratkem času prebije v šam vrh tolkaCev jazz glasbe, tako da se poCasi odloči za ustanovitev skupin, v katerih ga vedno spremlja žena Flora. Njuna glasba je prvovrstna zmes jazza, brazilskih ritmov in pop-rock glasbe. Sodelujeta s številnim vrhunskimi glasbeniki (Keith Jarrett, George Ben-son, Al di Meola, McCoy Tyner in drugi), njuna skupi' na, ki se je v zadnjh letih preimenovala v Fourth VVord pa uspešno igra po vseh celinah. Med njihovimi deli zadnjih let je nepozaben album Killer Bees iz leta 1993, na katerem sodelujeta tudi Chick Corea in Herbie Hancock. Drevi bosta Flora in Airto predstavila svoje najbolj uspešne skladbe in nekaj novih pesmi, ki jih bosta vključila v novi album, ki naj bi izšel jeseni. Aleš VValtritsch De Gregor! jutri v Trstu V gledališču Rossetti bo jutri zvečer ob 21. uri zadnji koncert iz kratkega niza, ki ga je Stalno gledališče FJk (s sponzorji) namenilo itabjan-ski avtorski popevki. Z izborom starih in novih uspešnic bo nastopil Francesco De Gregori, nekaj vstopnic je še mo-goCe dobiti. ALBANIJA / DA BI LAHKO ZAVAROVALA SVOJE MISIJE IN ČLOVEKOLJUBNO POMOČ EU je sklenila ustanovitev »večstranskih zaščitnih sil« V Ofronskem prelivu mornarica izvaja prožno »zavrnilno blokado« BRINDISI - Italijanska vojna mornarica naj bi v Otrantskem prelivu izvajala blokado, tako da bi zaustavila prebeg Albancev proti italijanski obali, ki je prejšnji konec tedna dobil novega zagona in ker iz Albanije prihajajo vesti, da za silo popravljajo številne odslužene ladje, tako da bi se lahko podale proti Italiji. Tako so včeraj »zavrnili« in do albanske obale povlekli dve ribiški ladji, Hasaramai in Nik-dei Cervo. Poskus, da bi neko tretjo ribiško ladjo, ki pa je že bila pred Brin-disijem, zavrnili in povlekli do Albanije, se je izjalovil, ker so z ladje začeli streljati z avtomatskim orožjem. Incident se je končal brez žrtev in ranjenih, obalna straža namreč ni odgovorila na streljanje (Foto AP). Albanci pa so dosegli svoj cilj, saj so ladjici dovolili v Brindisi, kjer so varnostne sile takoj ločile 37 žensk in 44 mladoletnih od posadke in moških, ki jih zaslišujejo, tako da bi ugotovili, kdo je streljal. Na plovilu niso našli orožja, ker so ga skoraj gotovo odvrgli v morje. Enote italijanske vojne mornarice zaustavljajo plovila z ubežniki v mednarodnih vodah in sproti ugotavljajo, ali se plovila lahko vrnejo v Albanijo, ali pa jih je treba pospremiti k italijanski obali, ker jim grozi potopitev. Vojna mornarica se je znašla v nehvaležnem položaju, da mora izvrševati politično odločitev, ki pa je marsikdaj v nasprotju s pomorskim kodeksom in običaji, po katerih je treba pomagati ljudem, ki se nahajajo na plovilih, ki lahko vsak trenutek doživijo brodolom. Vsi se zavedajo, da to niso več begunci temveč ubežniki, ki hočejo v Italijo iz ekonomskih razlogov in ki so plačali visoko brodnino. Prav zato po novem italijanske oblasti dosledno aretirajo kapitane in člane posadke plovil z albanskimi ubežniki. Nehvaležno iskanje lokacij za begunce Na Tržaškem evidentirali zgoniško občino TRST - Poveljstvo severovzhodne vojaške regije je evidentiralo pet neizkoriščenih vojaških objektov v Furlaniji-Julijski krajini, v katere bi lahko namestili prebegle Albance, in sicer: v zgoniški občini, v pordenon-skem Sequalsu in Vivam ter v videmskem Tarcentu in Villi Vicentini. To pa še ne pomeni, da se bo to res zgodilo, prav tako odgovorni izključujejo, da bi bile resnične govorice o namestitvi kar dva tisoč prebeglih. Vsekakor pa so napovedi o prihodu albanskih ubežnikov sprožile zaskrbljenost med prebivalstvom in politiki. Deželni predsednik Giancarlo Cruder je včeraj navedel, da se Furla-nija-Julijska krajina ne more upreti morebitnim vladnim sklepom in da je Dežela v stalnem stiku s prefekturami. Ponovil je svojo razpoložljivost, a je na podlagi izkušenj iz leta 1991 ponovno in odločno nasprotoval »kasar-niški« rešitvi. Po njegovem bi bilo treba poskrbeti, da bi občine nudile gostoljubje posameznim družinskim enotam, kar bi olajšalo integracijo in preprečilo getizacijo. Taki rešitvi odločno nasprotuje Severna liga. Deželna svetovalka Silva Fabris predsedniku Cruderju očita, da je njegov predlog v nasprotju z vladnim, saj predvideva integracijo, medtem ko vlada poudarja, da bo prisotnost Albancev samo začasna, od šestdeset do največ devetdeset dni. Kot kaže se vsi otepajo albanskih ubežnikov. Tako je hotelirsko združenje Federalberghi sporočilo, da so zaradi Albancev samo v Abrucih izgubili 700 milijard lir in da bo škoda na državnem ozemlju 4.000 milijard lir. Zaradi sedanje krize z albanskimi ubežniki pa so že zabeležili za 10 odstotkov manj turističnih rezervacij v letoviščar-skih krajih jadranskih dežel. Federalberghi se med drugim huduje, ker so prebeglim namenili turistične objekte. BRUSELJ, TIRANA, RIM - Zunanji ministri evropske »petnajsterice« so včeraj v Bruslju sklenili ustanovitev »večstranskih zaščitnih sil«, ki bodo skrbele za varnost evropskih človekoljubnih pobud v Albaniji. Evropska unija je za sedaj sklenila, da v Albanijo napoti »svetovalno misijo za svetovanje o človekoljubnih, gospodarskih, političnih in varnostnih vprašanjih«, o operativi zaščitnih sil pa bodo morali še razpravljati. Kot se je izvedelo, bo njihovo število omejeno. Velika Britanija in Nemčija namreč nasprotujeta takim silam, medtem ko se ostali s tem okvirno strinjajo. Celo Slovenija je pripravljena v Albanijo poslati nekaj svojih policistov, kar je včeraj v Bruslju napovedal slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Svojo razpoložljivost sta napovedali tudi Avstrija in Romunija. Seveda pa je lahko vsakomur jasno, da bo glavno težo kot po letu 1991 nosila Italija. Tako se je včeraj začelo vkrcevanje 151. regimenta motorizirane brigade Sassari na trajekt Caralis, v Vloro pa je včeraj že prispela italijanska zdravstvena ekipa s sanitetnim materialom, zdravniško pomoč so poslali tudi v Tirano. Italijo pa še najbolj skrbi, kako bi zaustavila dotok albanskih ubežnikov. Včeraj je bil v Rimu albanski premier Ba-shkim Fino, ki pa je jasno navedel, da tega problema ne bodo rešili, dokler ne bo Tirana vz- postavila nadzorstva nad svojimi obalami. V Draču je operativna obala ponovno pod nadzorstvom policije, a že slab kilometer od pristanišča se lahko ubežniki ponoči nemoteno vkrcujejo. Albanija nima več svoje mornarice, saj je večina njenih enot prebegla v Italijo. Po razsulu vojske in policije se zato nova albanska vlada trudi, da bi obnovila notranjo varnost. Turčija je že obljubila Albaniji vsestransko pomoč pri obnovi njene vojske, tako da se je včeraj albanski obrambni minister Shaqir Vukaj sestal z namestnikom turškega zunanjega ministra Onurjem Oymenom, ki vodi turško vojaško in civilno delegacijo. V Ankari ne skrivajo, da se bo Turčija z vsemi stred-stvi zavzela za ohranitev »celovite Albanije« pred poskusi, da bi državo razkosali. Turško časopisje namiguje, da si rasko-sanje Albanije želi predvsem Grčija in da bi bila taka rešitev do-brodšla tudi za Srbijo. V Tirani pa pudarjajo, da bodo že sami poskrbeli za reorganizacijo vojske in da od mednarodne skupnosti prosijo predvsem policijske sile, brez katerih bo delitev pomoči brez haska, ker bi bila z lahkoto plen oboroženih tolp. Na poti k normalizaciji pq je še vedno glavna ovira predsednik Beri-sha, ki pa vseeno pazi, da ne bi povzročal dodatnih zapletov. Teh kot kaže ne manjka, ker v dobršen delu države še vedno vlada popolna anarhija. BELGIJA / SRHLJIVO ODKRITJE Po pedofilih se Belgija zdaj boji razparača BRUSELJ - Belgija res nima miru. Potem ko so ljudje pred meseci ogorčeno ugotovili, da sta zastarelo sodstvo in nezmožni preiskovalci hote ali nehote nudili kritje pedofilskim zločincem, so Belgijci v nedeljo z grozo ugotovili, da se med njimi skriva nevaren razparač. V Cuemesu pri Monsu (nedaleč od francoske meje) so namreč v vrečah za smeti našli dele trupel treh žensk. Srhljivo odkritje je bilo čisto naključno. Policist na konju je namreč opazil, kako iz ene od celega kupa vreč za smeti moli človeška roka. Ko so vse vreče preiskovalci kasneje pregledali, so ugotovili človeške dele v devetih vrečah, manjkale pa so glave in trupi, tako da bo identifikacija zelo težka. Po prvih ugotovitvah obdukcije človeški deli pripadajo truplom treh žensk. Ena od žrtev naj bi bila ubita pred enim tednom, druga pa baje že pred dvema letoma. Državno pravdništvo iz Monsa je že pozvalo prebivalstvo, naj sodeluje pri identifikaciji treh žrtev. Ena ima namreč na roki tetovirano risbo, ki jo je morilec poskušal odstraniti. Preiskovalci sumijo, da je žrtev Jacqueline Le-clerc, ki je iz Cuesmesa izginila lanskega decembra, saj je dekle imela na desni roki tetovirano risbo. KANADA / PO OBREDNIH UMORIH IN SAMOMORIH LETA 1994 IN 1995 Preplah ob smrti petih pripadnikov verske sekte Red sončnega templja Preiskovalci se seda] bojijo, da bi se take skrivnostne smrti spet ponovile QUEBEC - Obredna smrt petih pripadnikov sekte Red sončnega templja v požaru neke hiše v que-beškem Saint Casimiru (na sliki AP) je povzročila pravi preplah tako v Kanadi kot v Švici in Franciji, ker se preiskovalci bojijo, da se bodo take obredne smrti ponovile. V letih 1994 in 1995 je namreč v Švici, Kanadi in Franciji življenje v skrivnostnih okoliščinah izgubilo 69 pripadnikov te sekte, med njimi tudi ustanovitelj te sekte, belgijski zdravnik Luc Ju-ret in njegov glavni sodelavec Joseph di Mambro. Smrt zgodovinskih voditeljev sekte ni torej preprečil nove obredne smrti v Kanadi, tako da so v vseh državah, kjer je prisotna ta templarska sekta, sprejeli stroge ukrepe. V vseh dosedanjih primerih je prišlo do obrednega umora in samomora, medtem ko preiskovalci še niso dokončno ugotovili, ali se je kaj takega ponovilo tudi sedaj. Medtem so ugotovili, da so žrtve zakonski par po rodu iz Le Havra Didier Queze (39) in Chantale Goullot (41), mati Goullotove Suzanne Druau (63), Kanadčanka Pauline Rioux (54) in Švicar Bruno Klaus (49). Na prizorišču požara so gasilci našli v šoku še tri najstnike, 13-letno deklico in dva 14 in 16-letna fanta, otroke zakoncev Queze. Po mnenju preiskovalcev je v Quebecu še kakih 40 pripadnikov te sekte, ki jih sedaj zaslišujejo, tako da bi ugotovili, zakaj je prišlo do tragedije v Saint Casimiru. GORICA / USPELA ZAMlSEL"ODPRTlH VRAT" Množičen odziv na številne pobude Na razstavi Chagalla nad 1200 obiskovalcev V nedeljo prvi sejem turizma PISMO MARCOL1NIJEVE PREFEKTU Pokrajina ne bo nudila gostoljublja beguncem Dvomi v začasnost ukrepa Predsednica goriške pokrajinske uprave Monica Marcolini se boji, da bi tudi na Goriškem namestili begunce iz Albanije in je zato včeraj, v veliki naglici, napisala pismo goriškemu Prefektu, kjer brez ovinkov in ne da bi izbirala besede pravi, da pokrajinska uprava, ki ji predseduje, ne namerava nuditi gostoljublje skupinam beguncev, ki bi jih utegnila vlada poslati na Goriško. Ob tem se Marcolinije-va sklicuje na časopisne vesti o namerah vlade, da begunce razmesti v raznih krajih države. "Pokrajinska uprava je dosledno proti politiki "odprtih vrat za vse”, ki jo izvaja italijanska vlada v odnosu do beguncev iz Albanije. To je politika varljive soli- darnosti, kajti povzroča globoke pretrese v vseh: med Albanci ustvarja določene upe v boljše življenje, ki pa nimajo osnove; med krajevnim prebivalstvom, ki mu prisotnost beguncev povzroča določene težave zaradi predvidenega porasta raznih kaznivih dejanj. Marcolinijeva navaja ob tem dejstvo, da je Pokrajina prav pred kratkim znižala postavko za pomoč in oskrbo starejših občanov, zaradi klestenja prispevkov države. Navaja tudi, da ne verjame v začasnost nastanitve in pri tem opozarja na skupino Albancev, ki je bivala v poslopju v ulici Ran-daccio in za kar si je "osebno” veliko prizadevala, da se iz prostorov odstrani. Zbiranje podpisov do petka Slovenska skupnost obvešča, da se zbirajo podpisi za pokrajinske volitve na vseh občinah in vabi občane -volilce, da podpišejo za kandidatno listo Oljke: v Gorici: jutri in v četrtek od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, v petek od 8. do 20. ure. v Sovodnjah: jutri od 8.00 - 9.30 in 15.30-18.00, četrtek 8.00-9.30 in 15.30-17.30, petek 8.00-20.00. v Doberdobu : jutri 7.00- 10.00 in 15.00- 18.00, četrtek 7.00- 10.00 in 15.30-17.30, petek 8.00-20.00. v Steverjanu: jutri 8.00- 11.00 in 16.00- 17.00, četrtek 10.00- 13.00 in 16.00-17.00, petek 8.00-20.00. Občani na območju Pevme, Stmavra in Oslavja lahko podpišejo tudi na sedežu rajonskega sveta (v osnovni šoli) jutri in v četrtek od 20.30 do 22. ure. H3 OBVESTILA DRUŠTVO MIRKO FI-LEJ in ODER 90 prirejata tečaj dikcije in mimike, ki ga bo vodil novogoriški igralec in režiser Janez Starina. Tečaj, ki se bo odvijal v 15 večerih bo potekal ob sredah in četrtkih s pričetkom ob 20.30 v prostorih Kulturnega Centra “Lojze Bratuž” v Gorici. Za podrobnejše informacije in prijave telefonirajte v jutranjih urah na številko 531445. E KONCERTI Danes ob 21. uri nastop skupine Flora Pu-rim - Airto Moreira "Fourth world”- v okviru ciklusa jazz 97. KINO GORICA VITTORIA 1 16.15- 19.00- 22.00 »Le onde del destino« VITTORIA 3 16.15- 19.00- 22.00»Un uomo d’acqua dolce«. L Antonio Albanese. CORSO Danes ob 21. uri koncert iz ciklusa jazz glasbe. Jutri 16.30-18.20-20.10-22.00 »La carica dei 101«. NOVICE Dmštvo upokojencev med člani Zadruge Primorski dnevnik Upravni odbor Društva slovenskih upokojencev je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o dogajanju znotraj manjšine ter o novih pobudah. Upravni odbor je sklenil, da bo društvo pristopilo kto član v zadrugo primorski dnevnik. Včlanili pa se bodo tudi člani glavnega odbora, ki so prepričani, da bodo s tem dali svoj prispevek za ohranitev edinega zamejskega dnevnika. Vabijo nadalje, da se včlanijo tudi drugi. Peta predstava komedije "Afrika, ali na svoji zemlji” V Kulturnem domu v Gorici bo drevi (ob 20.30) še zadnja predstava komedije "Afrika, ali na svoji zemlji” v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. To je peta predstava, oziroma ponovitev tega dela v Gorici, kar je pravzaprav izreden dogodek Dve predstavi sta bili v sklopu abonmajske sezone, nakar je SSG pripravilo še tretjo in, na popraševanje občinstva, izjemoma dodatni dve. Vstopnice so v predprodaji do 18. ure v Kulturnem domu (tel. 33288) oziroma neposredno pred pričetkom predstave. Obvestilo Občine: prošnje za prispevke do 31. marca Občinska uprava opozarja na skorajšnjo zapadlost roka (31. marec) za vlaganje prošenj za denarne prispevke za dejavnost na kultumo-umetniškem področju, znanstvenem področju, rekreacijskem in športnem področju. Prošnje je treba predstaviti na kolkovanem papirju in ob upoštevanju določil občinskega pravilnika. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za kulturne dejavnosti (tel. 383262) in urad za športne dejavnosti (tel. 383252). Topovski izstrelek iz prve vojne Pri Bonetih so sredi tedna med oranjem, našli topovski izstrelek iz prve svetovne vojne premera 240 mm, težak okrog 180 kilogramov. Topovski izstrelek, ki ga bodo uničili na kraju, je avstrijske izdelave. V nedeljo pa so na območju Doberdoba našli še nekaj nevarnih kosov municije. Pobuda "Nedelja odprtih vrat” za domače in tuje goste, ki so jo v nedeljo izvedli v Gorici, kot uvod k velikonočnim praznikom in še zlasti kot vabilo na mednarodni turistični sejem, ki ga bodo odprli v nedeljo 30. t.m., je zagotovo uspela. Ugoden odziv je naletela tako pri trgovcih in upraviteljih lokalov, še bolj pa pri obiskovalcih. Tako si je grad in razstavo grafik Marca Chagalla na gradu ogledalo okrog 1200 obiskovalcev, kar je za Gorico vsekakor zelo velika številka. Veliko trgovcev je prisluhnilo vabilu združenja ASCOM in odprlo svoje obrate. Poseben pečat so mestu dajale stojnice v središčnih ulicah, kjer se je kar trlo radovednežev, saj je bilo med razstavljenimi starinami opaziti marsikaj zanimivega; mimoidoči pa so si na Korzu lahko ogledovali zadnje modele avtomobilov ter občudovali železne konjičke, ki, sicer še kdaj pa kdaj zaidejo na ulice, ki pa so jim že preskrbeli mesto v muzeju. Le vreme ni bilo nič kaj pomladno in praznično, bilo je razmeroma hladno z občasnim rosenjem. (foto Bumbaca). LASTNA PROIZVODNJA ZIDANIH IN SESTAVLJIVIH KUHINJ TER KMEČKEGA POHIŠTVA. PRODAJA MODERNEGA POHIŠTVA, PREPROG, DARIL, ANTIKVARIATA, POHIŠTVENIH DODATKOV, POROČNIH DARIL IN NOTRANJE OPREME. ORM FOPMPEDRETT! ARREDAMENTI 1’albero delle idee aSSOKMOOD la quallti della tradizlone SCAVOLINI PARLANF, Zalf cJS: GlfraCOg&lMl gladite FORM ARREDAMENTI - KRMIN Ul. Vino della Race 36/B (ind. cona) Tel.: 0481/630257, faks: 630337 ODLOČITEV / ZA SELEKTIVNO POBIRANJE ODPADKOV Doberdobska občina bo uredila in opremila tri ekološke točke Doberdobski občinski svet je pred kratkim odobril okvirni načrt za gradnjo in opremo ekoloških točk. Načrt predvideva tri ograjene in s kamnom tlakovane prostore, kjer bodo namestili posode za ločeno zbiranje odpadkov, kot so pločevinke, baterije, papir, steklo, neuporabna zdravila in kovine. Izvedbo načrta bo občina delno krila z lastnimi sredstvi, računa pa tudi na prispevek Dežele, ki je za pobudo pokazala precejšnje zanimanje. Ekološke točke bodo uredili pri doberdobskem poko- pališču, poleg stare jamelj-ske šole ter med Zurinovo in Migotovo domačijo na Poljanah. Poleg zbiralnikov za odpadne surovine in škodljive snovi, bodo na omenjenih treh mestih namenili tudi zbiralnike za takoimenovane kosovne odpadke (staro pohištvo, gospodinjski stroji itd). Brez sodelovanja občanov, seveda ne bo šlo. Zato pripravlja občina letak, ki ga bodo razdeljevali v javnih lokalih, pa tudi v šolah, da tudi mlajšo generacijo vključijo v akcijo za prijetnejše okolje. Nekaj kritik glede pobude in zla- sti izbire lokacij, je na seji izrazila predstavnica slovenske skupnosti Marija Ferletič, ki je predlagala, da bi bile ekološke točke nekoliko bolj oddaljene od hiš. To bi pa bilo težko izvedljivo, zaradi razpoložljivosti zemljišč namreč. Prav tako bi bila težko izvedljiva ekološka točka v Dolu, ker so zaselki dokaj oddaljeni. Tu bodo ostali posebvni zbiralniki za steklo in papir. V prihodnje se torej obeta da bo Doberdobski kras bolj čist. Seveda sama pobuda Občine ne zadostuje, če ni sodelovanja občanov. C1 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Itaha 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. LEKARNA V DOBERDOBU Al Lago - Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 9.30, Maria Fontanin vd. Curzola iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na pokopališče v Podgori; 11.00, Emilio Larese iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. VRH / V ŠPORTNEM IN KULTURNEM CENTRU DANICA Srečanje ob 8. marcu Ko so vstopile v dvorano je vsaka izmed njih dobila rdeč nagelj in mimozo. Praznovanje se je začelo. Sedle so za dolgo mizo in dvorana kulturnega doma Danica se je napolnila s klepetom petdesetih žena. Klepetanje se je pomešalo z glasbo in vabljivim vonjem po hrani. Med eno in drugo jedjo so polke in valčki prijetno vabili na ples, pred kavo pa so se udeleženke zabavale še s srečelovom in, zakaj pa ne, s ka-raokom. Veselo je bilo vzdušje v soboto, 8. marca, v Kulturnem domu na Vrhu. Dekleta kulturnega društva Danica so za svoje sovaščanke, pa tudi za druge ženske, pripravile prav prijeten večer. Na praznovanje 8. marca so se na Vrhu spomnili tudi fantje KD Danica in pobratenega društva Oton Zupančič iz Standreža, ki so se potrudili in poskrbeli za šopka roč. Ker ni šlo za ekskluzivno žen- sko prireditev, so "obiskovalce” primerno pogostili. Družabnost ob dnevu žena se je zaključila v jutranjih urah z ogromno torto, ki je bila za udeleženke večera pravo presenečenje. VD SMUČARSKI POLETI / ZMAGOSLAVJE PRED 40.000 GLEDALCI NOVICE Primož Peterka po skupni zmagi slavil tudi v seštevku poletov No nedeljski tekmi v Planici je slavil Japonec Higashi, Peterka je osvojil drugo mesto, čeprav je bil po prvi seriji šele deveti - Thoma tokrat le 14. Primož Peterka med Thomo (levo) in Funakijem (Telefoto AP) PLANICA- Primož Peterka je na nedeljski tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih na letalnici v Planici, zadnji v sezoni 1996/97, zasedel drugo mesto in osvojil tudi mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku poletov. Peterka je s 4. mestom že v soboto osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. To mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Nemec Dieter Thoma, ki je bil v soboto šesti in v nedeljo 14., je bil v skupnem seštevku drugi, zmagal pa je v seštevku skokov (1150 točk). Peterka je bil v tem točkovanju drugi (1112 točk). Na zadnji tekmi v letošnji sezoni je pred veC kot 40.000 gledalci slavil Japonec Akira Higashi (202 in 203 metre, 392 točk), drugi je bil Peterka (186 in 195 metrov, 367, 7 točke), ki je bil po prvi seriji šele deveti, tretji pa svetovni rekorder Norvežan Lasse Ottesen (198 in 183 metrov, 366, 7 točke). Nemec Thoma, ki je vodil po prvi seriji z 211 metri, kar je le meter manj od svetovnega rekorda, je končal na 14. mestu. V drugi serji je skočil le 109 metrov (275, 5 točke). Slovenski rekord Peterke (203 metre letos na Kulmu) je pred prvo serijo popravil predskakalec Goran Ja-mis, ki je iz deset metrov višjega naleta, kot je bil rta tekmi, skočil 205, 5 metra. V finalni seriji sta od Slovencev nastopila še Urban Franc, ki je bil 25. (134 in 129 metrov, 205, 1 točka) ter Matija Ste- gnar, ki je bil 28. (132 in 108 metrov, 179, 5 točke). Ostali Slovenci se niso uvrstili v finale. V Planici je na velikanki bratov Gorišek že v poskusni seriji pred tekmo v soboto padel svetovni rekord, ki ga je leta 1994 v Planici dosegel Norvežan Espen Bre-desen (209 metrov). Bre-desen je najprej popravil svoj dosežek za en meter. Pet minut pozneje pa je njegov rojak Lasse Ottesen preskočil 212 metrov. Peterka je za Primožem Ulago in Francijem Petkom tretji Slovenec, ki je zmagal v tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal, ter prvi, ki je osvojil veliki kristalni gobus za skupno zmago v pokalu. Po šestih letih je v Zakopanih v lanski sezoni dosegel prvo zmago za slovensko skakanje. Po 23. januarju 1993, ko je v Predazzu Franci Petek zasedel drugo mesto, je v Zakopanih kot prvi Slovenec prišel na stopničke za zmagovalce v svetovnem pokalu. Letos je kot prvi slovenski skakalec zmagal na prestižni novoletni turneji Intersport, v njegovi lasti pa je tudi slovenski rekord (203 metre, letos na Kulmu). »Želim si, da bi se ta sezona še ponovila. Je nekaj neverjetnega in nepričakovanega. Izkušnja iz svetovnega prvenstva v Trondheimu je pozabljena.« Peterka je na Norveškem, kjer je slavil 18. rojstni dan (rojen je 28. februarja 1979) ostal brez odličja, Četudi je bil eden od favoritov. Na srednji skakalnici je bil celo brez finala (31. mesto), 13. je bil na 120 metrski skakalnici, šesti pa z ekipo. Dosežek Ulage po številu zmag je izenačil v nekaj veC kot enem letu. Ulaga je prvo slovensko zmago dosegel 21. februarja 1981 v kanadskem Thunder Bayju, kjer je nato zmagal še dvakrat (obakrat leta 1985). Ulaga je slavil dvakrat v Planici 26. in 27. marca 1988, nato pa je zadnjo zmago dosegel Franci Petek 11. februarja 1990 v Engelbergu, ko si je prvo mesto razdelil s Fincem Arijem Pekko Nikkolo. Ulaga je bil tedaj tretji. KonCni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Primož Peterka (Slo) 1402; 2. Dieter Thoma (Nem) 1208; 3. Kazuyoshi Fu-naki (Jap) 1018; 4. Taka-nobu Okabe (Jap) 941; 5. Hiroya Saito (Jap) 923; 6. Andreas Goldberger (Avt) 817; 7. Kristian Brenden (Nor) 783; 8. Jarme Ahonen (Fin) 734; 9. Jani Soi-ninen (Fin) 657; 10. Adam Malysz (Pol) 612; 11. Lasse Ottesen (Nor) 545; 12. Ari Pekka Nikko-la (Fin) 464; 13. Roar Ljoekelsoey (Nor) 462; 14. Mika Laitinen (Fin) 440 itd. Svetovni pokal v poletih:!. Primož Peterka (Slo) 290; 2. Takanobu Okabe (Jap) 260; 3. Ka-zuyoshi Funaki (Jap) 201; 4. Lasse Ottesen (Nor) 163; 5. Andreas Goldberger (Avt) 160; 6. Akira Higashi (Jap) 153; 7. Jan-ne Ahonen (Fin) 136; 8. Jani Soininen (Fin) 127; 9. Roar Ljoekelsoey (Nor) 100; 10. Jaroslav Šakala (Ceš) 98 itd. Svetovni pokal v skokih: 1. Dieter Thoma (Nem) 1150; 2. Primož Peterka (Slo) 1112; 3. Hi-roya Saito (Jap) 852; 4. Kazuyoshi Funaki (Jap) 817; 5. Kristian Brenden (Nor) 750; 6. Takanobu Okabe (Jap) 681; 7. Andreas Goldberger (Avt) 657; 8. Adam Malysz (Pol) 607; 9. Janne Ahonen (Fin) 598; 10. Jani Soininen (Fin) 530 Denarne nagrade (v švicarskih frankih): 1. Primož Peterka (Slo) 167.500; 2. Dieter Thoma (Nem) 104.500; 3. Ka-zuyoshi Funaki (Jap) 96.500; 4. Takanobu Okabe (Jap) 58.000; 5. Hiroya Saito (Jap) 48.500 in Andreas Goldberger (Avt) 48.500 itd. Pokal narodov: 1. Japonska 4152; 2. Norveška 3121; 3. Finska 3077; 4. Avstrija 2014; 5. Nemčija 1959; 6. Slovenija 1656; 7. Poljska 782; 8. Češka 720; 9. Francija 594; 10. Švica 492; 11. Italija 89; 12. Slovaška 50; 13. Rusija 22; 14. Švedska 7. (STA) Boksar Zoff se jezi na sodnika TRZIC - Stefana Zoff, ki je v soboto v TržiCu izgubil medcelinski naslov peresne katgegorije proti Ukrajincu VVladimirju Matkinskiju je včeraj zapustil katinarsko bolnišnico v Trstu. Takoj po sobotnem dvoboju, ki se je končal s tehničnim k.o., je imel Zoff rahel pretres možganov, tako da so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu opravili vse zdravniške preglede. Primarij nevrološkega oddelka Antonio Vassallo je včeraj izjavil, da je sedaj Zoffovo zdravstveno stanje normalno, boksar pa potrebuje počitek, kajti pretresi možganov lahko imajo tudi hude posledice. Po mnenju tržaškega primarija je sodnik povsem umestno prekinil srečanje s tehničnim k.o. in tako zavaroval boksarja pred hujšimi posledicami. Povsem drugačnega mnenja pa je Stefnao Zoff, ki se ne strinja s sodnikovo odločitvijo in pravi: »Da sem se po dvoboju zatekel v bolnišnico, je bila to le moja odločitev, da bi zdravstveno ničesar ne tvegal. Bil sem povsem luciden, ko je sodnik prekinil dvoboj. Sedaj še ne vem, ali naj preneham z boksom ali pa naj sprejmem še en dvoboj z Ukrajincem.« Kolesarstvo: Hincapie zmagal LLORET DE MAR (ŠPANIJA) - American George Hincapie je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke Katalaonskega tedna (start in cilj v Lloretu de Mar, 164 km). V sprintu je premagal Italijan Fabrizia Bontempija in Avstralca Stuarta 0’Gradyja.. Četrti je bil Nemec Jan Ullrich, ki je tudi eden izmed favoritov te dirke. Samo tujci v nogometni reprezentanci Albanije TIRANA - Glede na dramatičen položaj v državi, bo Albanija na prihodnjih dveh kvalifiacijskih tekmah za svetovno prenstvo igrala izključno z nogometaši, ki igrajo v tujini. To je včeraj sporočil glavni tajnik albanske nogometne zveze Gjrgj Thaka. Albanija bi morala v 9. skupini 29. t.m. igrati proti Ukrajini, 2. aprila pa proti Nemčiji. Obe srečanji bi morali biti v Tirani. Glede na izredne razmere v državi, bodo tekmi igra-li na nevtrealnem igrišču v španski Grenadi. »Azzurri« že v Covercianu FIRENCE - Italijanski nogometni reprezentanti, ki bodo v soboto v Trstu igrali kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo proti Moldaviji, so se včeraj zbrali v Covercianu. »Azzurri« bodo danes zjutraj zaceli s treningi, ob 13. uri pa je predvidena tiskovna konferenca zveznega trenerja Cesareja Maldinija. Ze vCeraj pa je Ravanelli opravil zdravniški pregled, saj Čuti bolečine na desni nogi. Kaže pa, da ni nic hujšega in bivši Jvuentusov nogometaš, ki sedaj igra v Angliji, bo že nared za prve treninge. Košarka: drevi osmina »playoff« RIM - Danes bodo prve tekme osmine finala košarkarske Al lige. Drevišnji spored (20.30): Telemarket Rim - Viola Reggio Calabria, Polti Cantu - Fontanafredda Siena, Cagiva Varese -Rolly Pistoia, Mash Verona - Scavolini Pesaro. NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI... Milijarde na totogolu in totocalciu Nedeljske igre na sreCo, ki jih prireja CONI in zadevajo totocalcio, totogol in totip so prinesle nekaj izrenih dobitkov. Najvišji zadeva edinega srečneža, ki je pravilno napovedal »osmico« na totogolu, in bo zato bogatejši za veC kot šest milijard (6.020.209.000) lir. Zmagovita napoved je bila oddana v autogrillu na avtocesti na področju Barija. Tudi štirje dobitniki »trinajstice« na totocalciu se ne morejo pritoževati. Vsak od njih bo namreč dobil dobri dve milijardi in pol (2.550.197.000) lir. Manjši toda še vedno zelo lep je dobitek za »štirinajstico« na totipu. Zanjo dobitek znaša 540.094.000 lir. PRAVILNA NAPOVED TOTOCALCIA: 211 XIX XX2 21X2; DOBITKI: 13 (4 dobitniki) 2.550.197.000 lir; 12 (247 dobitnikov) 41.298.000 lir. __ PRAVILNA NAPOVED TOTOGOLA: 3-8-16-17-23-24-26-27; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 6.020.209.000 lir; 7 (512 dobitnikov) 8.819.000 lir; 6 (28903 dobitniki) 155.200 lir. PRAVILNA NAPOVED TOTIPA: XX XI 2X Xl IX XX; DODATNA DIRKA: 6-12; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 540.094.000 lir; 12 (41 dobitnikov) 13.173.000 lir; 11 (1215 dobitnikov) 444.000 lir; 10 (12.022 dobitnikov) 44.000 lir. Nogomet Juventus povečal prednost IZIDI 25. KOLA V A LIGI: Atalanta - Milan 0:2, Fiorentina - Parma 1:0, Mer - Verona 2:1, Napoli -Juventus 0:0, Perugia - Cagliari 3:2, Piacenza -Sampdoria 2:2, Reggiana - Udinese 0:0, Roma -Bologna 1:1, Vicenza - Lazio 0:2. VRSTNI RED: Juventus 49, Parma 43, Mer 41, Sampdoria 40, Bologna 39, Lazio 37, Milan in Ro- ma 36, Atalanta 35, Fiorentina in Vicenza 34, Udinese in Napoli 32, Piacenza 27, Perugia 26, Cagliari 23, Reggiana in Verona 18. PRIHODNJE KOLO (sobota, 5. aprila): Fiorentina - Mer, (nedelja, 6. aprila): Bologna - Reggina, Cagliari - Roma, Lazio - Piacenza, Milan - Juventus, Parma - Sampdoria, Perugia - Napoli, Udinese - Atalanta, Vicenza - Verona. VB ligi Brescia beži IZIDI 26. KOLA: Bari - Ravenna 0:2, Castelsan-gro - Empoli 0:2, Cesena - Salemitana 2:1, Chievo - Lecce 1:0, Cosenza - Foggia 3:2, Cremonese - Pescara 2:1, Genoa - Reggina 1:2, Lucchese - Padova 1:0, Palermo - Venezia 2:2, Torino - Brescia 0:2. VRSTNI RED: Brescia 49, Lecce 45, Pescara 42, Ravenna in Empoh 41, Torino 40, Chievo 39, Genoa 36, Bari 35, Foggia 33, Venezia 32, Padova, Reggina in Salemitana 30, Lucchese 28, Cremonese 27, Cesena, Cosenza in Castelsangro 26, Palermo 25. PRIHODNJE KOLO (sobota, 29. marca): Brescia - Chievo, Empoli - Bari, Foggia - Lucchese, Lecce -Cremonese, Padova - Castelsangro, Pescara - Torino, Ravenna - Palermo, Reggina - Cosenza, Saler-nitana - Genoa, Venezia - Cesena. Košarka Goriška Dinamica sama druga Dinamica - Juve Caserta 94:76 (49:30) Dinamica: R. Fazzi, Stokes 11, Fumagalli 23, Beason, Fait, Cambridge 15, Riva 28, Mian 17, Gi-lardi, Bellina nv. Juve: C. Fazzi 9, Falco 8, Chui 9, Battie 21, Tovvnes 13, Johnson 7, Faggiano 1, Saccardo 8, Forino nv, Salvatore nv. PM: Dinamica 23:33, Juve 12:19; Met za 3 točke: Dinamica 13:21 (Fumagalli 5:5, Fait 0:1, Ri- va 5:11, Mian 3:4), Juve 4:18 (C. Fazzi 0:5, Chui 2:5, Tovmes 1:6, Johnson 1:2) IZIDI 29. KOLA V A2 LIGI: CFM Reggio Emilia - Serapide Pozzuoli 76:79, CHC Montecatini -Floor Padova 87:60, Casetti Mola - Banco Sarde-gna Sassari 92:77, Dinamica Gorica - Caserta 94:76, Faber Fabriano - Koncret Rimini 69:85, Jco-plastic Battipaglia - Biniviaggi Livorno 65:87. VRSTNI RED: Koncret 42, Dinamica 38, CFM 36, CHC in Casetti 34, BMviaggi in Serapide 32, Faber 28, Caserta 26, B. Sardegna 22, Jcoplastic 16, Floor 8. PRIHODNJE KOLO: Banco Sardegna - Dinamica. Odbojka Jeans Hatu in Mta v četrtfinalu POVRATNI TEKMI OSMINE FINALA PLAV -OFF: Jeans Hatu Bologna - Area Ravenna 3:0 (15:4, 15:13, 15:10), Auselda Rim - Mta Padova 2:3 (14:16,15:12,15:8,6:15,12:15). ČETRTFINALNI PARI (igra se na dve zmagi; 29. 3., 2. in 6. 4): Las Daytona - Jeans Hatu, Lube Macerata - CoMark Brescia, Sisley Treviso - Mta Padova, Alpitour Traco Cuneo - Gabeca Fad Montichiari. Slovenski šport Nogomet IZIDI 22. KOLA: Primorje - SCT Ohmpija 3:1, Korotan - Beltinci 2:0, Koper - Rudar 1:2, Publikum - Maribor Branik 1:1, Mura - HIT Gorica 1:1. VRSTNI RED: Primorje 47, Maribor Branik 39, HIT 37, Publikum in Rudar 31, Mura 29, SCT Ohmpija in Korotan 26, Beltinci 22, Koper 13. PRIHODNJE KOLO: SCT Ohmpija - Mura, HIT - Publikum, Maribor Branik - Koper, Rudar - Korotan, Beltinci - Primorje. Košarka O 8. udeležencu play offa odloča zadnje kolo IZIDI 21. KOLA SKL: Maribor Ovni - Kraški zidar Sežana 103:91, Hehos Domžale - Krško 91:78, Litostroj Slovan - Republika Postojna 75:84, Rogaška Donat - Smelt Ohmpija 86:105, Kovinotehna Savinjska - Pivovarna Laško 97:71, Idrija - Sa-tex Maribor 66:61. VRSTNI RED: Smelt OIMpija 44, KovinoteMa 28, Republika 24, Hehos 22, Litostroj Slovan, Sa-tex, Pivovarna Laško in Maribor Ovni 20, Idrija 18, Kraški zidar 16, Krško 14, Rogaška 8 (Smelt OIMpija in Litostroj Slovan sta že odigrala vse tekme) PRIHODNJE KOLO (jutri): Kraški zidar - Idrija (ob 19.uri v Sežani), satex - KovinoteMa, Pivovarna Laško - Rogaška, Republika - Hehos, Krško -Maribor Ovni. Odbojka Pri ženskah samo še finale za naslov V ženskem odbojakrskem prvenstvu Slovenije se bo v sobto začelo zadnje dejanje, in sicer finale za naslov. V njem se bosta pomerili šesterki kempilasa iz Kopra in Infonda Branika iz Maribora. Igra se na dve zmagi, Koprčanke pa bodo imerle v morebitni tretji tekmi prednost domačega igrišča. Prva fina-lan tekma bo že v soboto v Kopru. IZIDI 14. KOLA: Kemiplas - Kaepa SOU 3:0, TPV Novo mesto - Krim Ljubljana 3:0, Sobota -Mond Branik 0:3, Špecerija Bled - Ljutomer 3:1. KONCNI VRSTNI RED: Kemiplas 26, Infond Branik 24, TPV 20, Krim 14, Ljutomer 12, Bled 10, Sobota 6, Kaepa 0. TENIS / V NEDELJO V MOŠKI B LIGI Požrtvovalni gajevci pred velikim podvigom Izredno razburljivo srečanje s favoriziranimi Genovežani Zelo slab sodnik nasedel stalnim ugovarjanjem gostov MOŠKA B LIGA Gaja - TC Genova 2:4 Božič - Maffei (B2) 6:3, 6:4; B. Plesničar -Fabbri (B4) 2:6, 6:4, 7:6 (7:1), A. Plesničar - Sel-va (B3) 6:3, 3:6, 4:6; Ruzzier - Dufour (B3) 2:6, 3:6, B. Plesničar/Ruzzier - Ca-podimonte (B2) /Dufour 6:7 (2:7), 2:6; A. Plesničar/Božič Selva/Maffei 6:3, 3:6, 5:7. Pred nedeljskim srečanjem bi v Gajinem taboru časten poraz z 2:4 proti močnim Geno-vežanom sprejeli kot lep uspeh. Po nedeljskem razpletu pa pri Gaji ter številni navijali in ljubitelji tenisa tožijo, da je naša ekipa zamudila lepo priložnost ne samo za osvojitev Gajevci (od leve A. Plesničar, Ruzzier, Božič in B. Plesničar) so bili v nedeljo pred velikim podvigom (Foto Balbi/Kroma) točke, temveč celo za zmago. Gajevce pa je izdala neizkušenost. Ali bolje: izkušeni Genovežani, ki si na tej tekmi absolutno niso mogli privoščiti spodrsljaja, čeprav niso nastopili s nogometni izidi Elitna liga i H IZIDI 25. KOLA: Aquileia - Ronchi 0:2, Centre Mobile - Tarnal 0:0, Gradese - Sangiorgina 0:0, Itala San Marce - Rivi-gnano 0:1, Juventma - Sacilese 0:0, Pozzuolo - Farma 0:1, Pro Fagagna - Manzanese 0:2, Sevegliano - San Sergio 1:0. VRSTNI RED: Rivignano 43, Tamai 42, Sacilese 41, Manzanese 40, San Sergio, Sangiorgina in Sevegliano 34, Gradese 33, Itala San Marco 32, C. Mobile in Pozzuolo 30, Pro Fagagna in Ronchi 29, Farma 26, Aquileia 24, Juventma 23. PRIHODNJE KOLO (6. aprila): Ronchi - Juventma. Promocijska liga IZIDI 25. KOLA: Flumignano - Mossa 0:0, Lutinico - Zarja 2:0, Manzano - Aiello 0:2, Maranese - San Canzian 0:0, Primorje - Sovodnje 2:1, San Luigi - Capriva 1:2, Staranzano -Cussignacco 1:0, Trivignano - Ponziana 1:0. VRSTNI RED: Mossa 50, Capriva 46, Lucinico 41, San Luigi 40, Trivignano 37, Ponziana 36, Zarja in Maranese 34, Primorje 30, San Canzian 29, Flumignano in Sovodnje 28, Manzano 27, Aiello 25, Staranzano 23, Cussignacco 22. PRIHODNJE KOLO (6. 4.): Ponziana - Primorje, Sovodnje -Staranzano, Zarja - Maranese. 1. amaterska liga IZIDI 25. KOLA: Como - Cividalese 1:2, Medeuzza - Pa-gnacco 1:0, Reanese - Forgaria 1:0, Riviera - Zaule Rabuiese 3:3, Tarcentina - Valnatisone 0:1, Tavagnacco - Opicina 4:0, Torreanese - Costalunga 0:1, Vesna - Union 911:0. VRSTNI RED: Pagnacco 50, Tarcentina 45, Torreanese 44, Costalunga in Cividalese 41, Vesna 40, Como in Valnatisone 39, Riviera 37, Union 91 in Tavagnacco 30, Opicina 29, Reanese 23, Medeuzza 20, Zaule Rabuiese 18, Forgaria 14. PRIHODNJE KOLO (6.4.): Zaule Rabuiese - Vesna. Deželno mladinsko prvenstvo IZIDI 24. KOLA: Aquileia - Mossa 0:1, Capriva - San Canzian 1:1, Juventina - Staranzano 0:2, Ponziana - Gradese 10:1, Primorje - Ronchi 1:5, San Luigi - Muggia 2:1, San Sergio - Itala 6:2. VRSTNI RED: Ponziana in Ronchi 55, San Sergio 54, San Canzian 42, San Luigi in Itala 40, Mossa 34, Gradese 32, Muggia 28, Aquileia 23, Capriva 21, Staranzano 20, Primorje 19, Juventina 11. PRIHODNJE KOLO: Mossa - Primorje, Ronchi - Juventina. Obvestila SK BRDINA organizira tri dni šole smučanja in treninga na Voglu (od četrtka 27. do sobote 29. marca). Informacije in prijave na tel. 212859. SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevejskem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem številu. Prijave in informacije na tel. St. 040/2916004 - do vključno 18. aprila. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), Id se vršijo v opoldanskih (13.30-14.30), popoldanskih in večernih urah, dvakrat tedensko, v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. maj. Vse dodatne informadje dobite v uradu, tel. št. 51377 od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ZSSDI obvešča, da bo goriski urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. SIS lil svojimi najboljšimi igralci, so po Gajinem vodstvu z 2:0 poskusili še zadnjo karto, ki se jim je na koncu tudi obrestovala. Začeli so namreč »psihološko bitko«: ugovarjali so sodniku za vsako odločitev. Neizkušeni sodnik za kakovost takega prvenstva jim je nasedel. S tem so sicer spretni gostje vznemirili gledalce, predvsem pa so znervirali domače igralce. Po lepih zmagah Božiča nad Maffeiem in predvsem Boruta Plesničarja, ki si je prvič v svoji karieri privoščil B4 kategornika, je stopil na igrišča Aleš Plesničar proti izkušenemu Selvi. Borut je po sproščeni igri v prvem setu zmagal s 6:3. Nato se je začel »show« gostujočega tenisača in kapetana genovske ekipe, ki sta protestirala proti vsaki sodniški odločitvi. Prišlo je do stalnih prekinitev tekme, Aleš je izgubil začetno koncentracijo, izgubil je drugi set in nato še tretjega.. V četrti tekmi je bil Dufour zanesljivo boljši in je zanesljivo premagala Ruzzierja. V srečanjih dvojic je spet prišlo do prekinitev, ugovorov, protestov. Predvsem na zadnji tekmi pa sta bila Aleš Plesničar in Božič tik pred velikim slavjem. Žal pa sta izgubila po treh izredno napetih in razburljivih setih. Za zelo dobro in iz- redno požrtvovalno igro vsi gajevci zaslužijo pohvalo. Naši tenisači bodo spet igrali čez dva tedna, ko bodo gostovali v Modeni, ki je v tem kolu premagala Corde-nons s 4:2. VRSTNI RED: Mode-na 4; Como in Genova 2; Gaja in Cordenons 0. ZENSKA C 3/4 LIGA Gaja - TC Garden 1:2 Devetti - Miculan (C4) 2:6, 6:4, 3:6; Grgič -Borile (C3) 2:6, 1:6; De-vetti/Grgič Miculan/Borile 2:0 b:b. Gajevke so doživele še en poraz. Tekme dvojic niso igrali, ker se je Miculanova poškodovala. Sicer pa je ekipa iz Pasian di Prata že vodila z 2:0 in izid igre dvojic ni vplival na končni rezultat. NOGOMET / ELITNA LIGA Izredna smola Juventine se nadaljuje Štandrežci bi zaslužili zmago Juventina - Sacilese 0:0 JVUENTTNA: Zanier, Kaus, Bastiani, Romano, Villani, Trampuš, Gambino, Cecotti (Prodomtti), Tabaj, Montina, Braida. Smola štandreškega moštva se nadaljuje. Juventina je namreč še kako zaslužila zmago. Skozi vse srečanje je napadala, stisnila je gostujoče moštvo, ki je 3. na lestvici, v njihov kazenski prostor. Do gola pa ni prišlo. Stadnrežci so se morali tako zadovljiti s skromno točko, ki še zdaleč ni primemo plačilo za vloženi trud. Tudi tokrat je proti zelo močnemu nasprotniku Juventina dokazala, da se lahko enakovredno bori z vsemi nasprotniki v tej ligi. Fantje so spet pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti, pa tudi sloga v ekipi je neomajana, čeprav je stanje na lestvici vse prej kot rožnato. Pri tem tudi vodstvo zasluži pohvalo, saj ne popušča do zadnjega in je še vedno trdno namenjeno, da doseže obstanek v ligi. Opis poteka nedeljske tekme je zelo enostaven: Juventina je od prve do zadnje minute napadala, medtem ko so se gostje stalno branih. Juventinin vratar Zanier se skoraj ni dotaknil žoge. Priložnosti za zadetek je bilo na pretek: dvakrat Trampuš, Gambino, Cecotti, Montina pa pri stre-lih na vrata niso imeli sreče. Najugodnejša se je ponudila Braidi ob izteku srečanja. Preigral je nekaj branilcev, znašel se je sam pred nasprotnikovim vratarjem in ko je bila žoga že namenjena v vrata in so gledalci skočih na noge, da bi se veselili gola, je v zadnjem trenutku branilec odbil žogo v kot. NOGOMET n Turnir ijin: Poraz Gorice Peter Gergolet med boljšimi Cervinjan- Gorica 3:1 (2:1) V 2. kolu deželnega nogometnega turnirja pokrajin 2. in 3. amaterske lige je Cervinjan zasluženo premagal goriško reprezentanco, v kateri sta tudi igralca dober-dobske Mladosti Peter Gergolet in Igor Peric. Tudi na tej tekmi je bil Gergolet eden izmed najboljših v goriški postavi. Izgubila je tudi reprezentanca Trsta, katero je z minimalno razliko premagal Tol meč. OSTALA IZIDA: Pordenon - Videm 6:5, Tolmeč - Trst 1:0. ________NOGOMET / V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU____ Sovodenjci vodili še pet minut pred koncem, slavilo pa je Primorje Gostje so povedli v prvem polčasu s Cescuttijem, izenačil je Mislej, mladi Kuk pa je dal zmagoviti zadetek - Pescatori zastreljal enasjtmerovko PROMOCIJSKA LIGA Primorje Adriaker - Sovodnje Zadružna kreditna banka 2:1 (0:1) STRELCI: Cescutti v 36. min., Mislej v 80. min., Kuk v 91. min. PRIMORJE: Babich, Cro-cetti, Massai (Blanos), Škabar, M. Stoka, P. Stoka, Leghissa, Kuk, Pescatori, Crovatin, Mislej. SOVODNJE: Tommasi, Černič, Cescutti, Sambo, Bregant, Devetak, Zotti, Agosto (Bemardis), Goriup (Gorjan), Vitturelli, Businelli. Nedeljski derbi na Proseku se je končal z nepopisnim veseljem v proseškem taboru, medtem ko je v sovodenj-skem zavladal skoraj obup. Prosečani so iz skoraj izgubljenega položaja pet minut pred koncem srečanja, ne samo izenačili, temveč so ob izteku tekme celo osvojili tri točke z zmagovitim zadetkom mladega Kuka. Po drugi strani pa je bilo razočaranje med Sovodenjci veliko: varovanci trenerja Interbartola so nam- r NOGOMET / MLADINCI Juventina in Primorje ponovno praznih rok DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - Staranzano 0:2 (0:1) JUVENTINA: Zagato, Screm, Pieri, Milotti, Pibiri, Tartaglia, Surace, Gorjan, Ballaben, Macuzzi. Štandrežci so spet nastopih samo z desetimi igralci, kar se je seveda predvsem v drugem polčasu poznalo, saj so bili naši nogometaši precej uturjeni. Vseeno pa so se častno upirah gostom, ki so dosegli oba gola ob koncu prvega in drugega polčasa. Pmnorje - Ronchi 1:5 (0:2) STRELEC ZA PRIMORJE: Fogar. PRIMORJE: Hrovatin, Cavanna (lozza), Lovrečič, Bukavec, Turk, Blanco, Desimon, Zangari, Fogar, Franzot (Milkovič), Miliani. Po slabi igri, predvsem v prvem polčasu, so pro-seški mladinci zasluženo visoko izgubih. Primorje je le občasno igralo še kar zadovoljivo, kar pa je bilo seveda premalo, da bi se lahko enakovredno zoperstavili močnim nasprotnikom. reč v poslednjih petih minutah zapravili vse in sedaj je njihov položaj na lestvici spet precej nevaren. V prvem polčasu je bila igra dokaj izenačena. V uvodnih minutah je bilo sicer Primorje nevarnejše in je imelo nekaj ugodnih priložnosti za gol, toda tudi Sovodenjci pa so bili nekajkrat nevarni, po kotu, ki ga je izvedel Zotti, pa je Cescutti goste popeljal tudi v vodstvo. Že v začetku drugega polčasa je imelo Primorje edinstveno priložnost, da stanje izenači. Blanosa so zrušili v kazenskem proštom, Pescatori pa je bil netočen pri streljanju enajstmetrovke. To je precej potrlo gostitelje, tako da bi Sovodenjci lahko dosegli najmanj še en gol. Bujsi-nelli je namreč zadel prečko, Goriup pa je zamudil priložnost, ko se je sam znašel pred domačim vratarjem. Prosečani so nato odločno reagirali, vrgli so se v napad, najprej izenačili z Mislejem in ob izteku tekme je Kuk dosegel še zmagoviti zadetek. IZJAVI O DERBIJU. Dario Kante, predsednik Primorja: »V našem tabom je bilo veselje po tej zmagi seveda nepopisno, saj smo še nekaj minut pred koncem tekme izgubljali z golom razlike. Poplačana je bila tako naša borbenost. Imeli smo tudi veliko priložnosti za gol in med drugim tudi enajstem-trovko, ki pa smo jo zgrešili. Zato tudi mislim, da je navsezadnje naša zmaga zaslužena. S tem rezultatom smo na lestvici prehiteli več ekip in tako lahko z zmernim optimizmom čakamo na nadaljnja kola ter na derbi s Ponziano.« Giamri Marson, športni direktor SD Sovodnje: »Mislim, da bi bil pravičnejši neodločen rezultat, saj bi lahko zaključili srečanje v našo korist mnogo prej. V zadnjih šestih minutah pa smo zapravili vse, kar smo dobrega do takrat napravili. Bili smo pre- Derbi na Proseku je bil precej razburljiv (Foto kroma) več gotovi, da imamo zmago v žepu. Padla je zbranost in tako je prišlo do neverjetnega razpleta. Ce bi v tem derbiju zmagali ali dosegli točko, bi lahko mimo čakali na preostala kola. Tako je naše stanje na lestvici kar nevarno in že v prihodnjem kolu bo tekma proti Staranzanu za nas izredno pomembna.« Lurinico - Zarja 2:0 (2:0) ZARJA: Cocevari, Donag-gio (Lorenzi), Tognetti, STrukelj, Valzano, Leonardi, Prisco (Fajt), Kalc, Pettarosso, Sclaunich, Ravahco (Deste). Zarjani so doživeli že Četrti zaporedni poraz. Tokrat jih je premagal Lucinico, ki še ni povsem odrezan od drugega mesta na lestvici. Bazovska ekipa je že od 10. minute ostala z desetimi igralci, saj je sodnik izključil Kalca. Gostitelji so tako že po prvem polčasu vodili z 2:0. V drugem polčasu pa so bili zarjani celo boljši od domačega moštva in imeli tudi nekaj priložnosti vsaj za Časten gol, toda domaCa obramba je bila budna in izid se ni več spremenil. 1. AMATERSKA UGA Vesna - Union 911:0 (0:0) STRELEC: Padovan v 65. min. VESNA: De Rota, Bandel, Grassi (Germani), Giovini, Malusa, Al. Majcen, Soavi, Lakoseljac, Cutrara, P. Sedmak, Sannini (Morassut), Padovan (Fonda). Vesna je osvojila tri pomembne točke in se tako pomaknila navzgor na lestvici. Srečanje je bilo vsekozi borbeno in napeto, Križani pa so bili uCinkoviteljši od sicer dobrih gostov. Edini zadetek na tekmi je padel v 20. min. drugega polčasa, ko je Lakoseljac prodrl po levi strani, podal v kazenski prostor, kjer je bil najhitrejši Padovan, ki je z močnim strelom premagal gostujočega vratarja. Naj omenimo še. da je bil prav v zadnji minuti tekme izključen Fonda. Za zmago je treba pohvaliti kriško obrambo, posebno pa še Morassuta. (S. K) ODBOJKA / PO SOBOTNEM KOLU V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH LIGAH Prvenstveni premor bo Goričanom prišel kar prav Sanirati poškodbe in obnoviti psihično energijo - V taboru Koimpexau so lahko zadovoljni - »Magični« trenutki Bora Odbojkarji Imse Kmečke banke so v soboto v B2 ligi doživeli nepričakovan poraz proti Sesterki Lagunalight, s katerim so izgubili prednost pred San Mi-guelom, ki jih je tako ujel na drugem mestu. Poraza seveda ne gre jemati tragično, dejstvo pa je, da valovci že dober mesec zaradi poškodb in bolezni ne trenirajo optimalno, kar se je moralo enkrat le poznati. Ce k temu dodamo ge psihični pritisk, kateremu so podvrženi v boju za napredovanje in tokrat slabšo igro Mateja Černiča, potem ta poraz niti ni tako presenetljiv. Varovanci Lorenza Zamoja so v Paeseju zaigrali dobro le dva seta. Zanimivo je, da statistični podatki po posameznih elementih govorijo v prid Imse, toda to ni bilo dovolj za zmago. Očitno to pomeni, da je bila predvsem obramba tista, ki je tokrat močno zaškripala. Velikonočni prvenstveni odmor bo masovcem prišel prav, da napolnijo izpraznjene akumulatorje in obnovijo predvsem psihično energijo. V pripravah na zaključne boje bo Imsa Kmečka banka danes v Padovi odigrala prijateljsko tekmo z vodilnim moštvom BI lige Silvolleyem, jutri pa bodo rezervni igralci gostovali pri Vivilu v Villi Vi-centini. Upati je tudi, da bo po premoru ponovno lahko zaigral poškodovani Paolo Cola. Vsekakor pa lahko po tem kolu precej lažje dihajo v taboru našega drugega B Ugaša Koimpexa. Tretja zaporedna zmaga je slogaše dvignila v razmeroma varno sredino, čeprav boj za obstanek še zdaleč ni odločen. Toda De VValdersteinovi varovanci imajo zdaj za seboj kar sedem ekip, tako da bi moral biti v nadaljevanju predvsem psihični pritisk, da je treba zmagovati za vsako ceno, precej manjši. Tudi naša ženska združena ekipa je .napravila pomemben korak k predčasnemu obstanku v B2 Ugi. Z zmago na Godigesejem se je Koimpex trdno zasidral za peterico močnejših ekip, za njim pa je trenutno kar osem šesterk. Seveda bi se vsako popuščanje lahko maščevalo in zato je nova zmaga v naslednjem kolu proti skromni Porcii obvezna za povsem mimo nadaljevanje prvenstva. V ženski in moški Cl Ugi so naše še- sterke doživele tri gladke in razmeroma pričakovane poraze, saj so merile moči z boljšimi ekipami iz Uge. Toda tako Kmečka banka K2 Šport kot La Goriziana Zadružna kreditna banka sta z igro proti BMetersu oziroma Dolu v enem od treh setov povsem zadovoljiti in bi z nekoliko večjo konstantnostjo lahko osvojili vsaj set. Soča Sobema se je proti favoriziranem PasUavolo TS sicer borila, toda kaj več od častnega poraz ni zmogla. V deželnih ligah pa se nadaljujejo »magični« trenutki Bora Fortrade, ki je proti Comu dosegel že sedmo zaporedno zmago in se povzpel na peto do šesto mesto, tako da je cilj uvrstitev v enotno C ligo povsem blizu. Tudi 01ympia Cdr se še ni odrekla ambicijam po napredovanju in je premagala enega neposrednih tekmecev za visoko uvrstitev. V ženski D Ugi velja posebej omeniti važno zmago Sloge v boju za obstanek, slabše pa sta se tokrat odrezala Sokol v ženski C2 Ugi in Espego v moški D Ugi, ki pa je bil najbrž z mislimi bolj na deželnem mladinskem finalu kot pa na prvenstveni tekmi. KOŠARKA / »PLAY-OUT« V B LIGI Po porazu v Argenti Jadranov položaj skoraj brezupen Kolo pred koncem prvega dela »play- enem podaljšku in tako tudi prekinil izvr-outa« B ige je v skupuii le Jadran še brez stno serijo osmih zaporednih zmag. Varo-točk. Do prve zmage si je v sobotnem kolu vanci trenerja SemoUča so že zmagali na namreč dokopal tudi CoUegno, prihodnji številnih tekmah, na katerih so »odločati« Jadranov nasprotnik živci in mirna kri. To pa tudi pomeni, da Glede na to, da v nižjo ligo od šestih ekipa zasluži vrh lestvice, ekip izpadeta dve, je položaj naših Nepričakovan in neroden spodrsljaj pa košarkarjev skoraj brezupen. Da bi se je v tem kolu doživela Borova ekipa, ki se-lahko rešili pred najhujšim, bi verjetno daj zaostaja za vodilnim parom za štiri morali v preostalih šestih tekmah zmagati točke. Seveda še nič ni izgubljeno, saj do petkrat, kar je skoraj nemogoče, če sodimo konca prvenstva manjka kar osem kol. Bo-po sedanji formi ekipe. V soboto so nam- rovci pa imajo zelo težek spored tekem (5 reč jadranovci slabo igrati in tudi zasluže- srečanj v gosteh) in med drugim gostujejo no izgubili z Argento, ki je skupno z Val- pri domovcih, ki doslej na svojem igrišču damom in Bergamom na vrhu lestvice, se niso izgubiti. Predvsem zaskrbljujoče je, da naši fantje Cicibonaši so v tem kolu nedvomno ne znajo več reagirati po nasprotnikovem poskrbeti za lepo presenečenje. V gosteh vodstvu ali na »čudne« sodniške odločit- so namreč zanesljivo in povsem zasluženo ve, kot se je to zgodilo v Argenti. premagali ronsko ekipo, ki je kar visoko Jadranovce čaka v soboto, 5. aprila do- uvrščena na lestvici. Z novima točkama mača tekma proti Collegnu. Ce bi tudi po pa so se cicibonaši se bolj oddaljili od ne-tem srečanju ostati praznih rok, bi bila se- varnih voda. litev v nižjo ligo neizbežna. Z zmago bi Po petih zaporednih porazih je končno ostal kanček upanja. tudi Kontovel prišel do novih točk. Zmaga V D ligi se nadaljuje mrtvi tek Doma proti zadnjeuvrSCenemu tržaškemu Adiju Agorest Rob Roya in Santosa. Domovci so verjetno ne sodi med podvige, novi točki sicer močno tvegati poraz proti odličnemu pa sta še kako dobrodošli za vzdušje v tržaškemu Libertasu, ki je izgubil le po Starčevem moštvu. -[odbojka / DEŽELNI FINALEh Mladinci Espega uspešno začeli pohod na naslov Espego - Triestina Volley 3:0 (15:9,15:10,15:7) ESPEGO: Cemic 3+1, Mani d 13+16, Mucci 3+3, Macus 2+5, Braione 6+3, Lukeš 1+8, Lutman, Bri-sco, Sergo, Jelen, Frandolič Servis (točke/menjave):ll/16 Espego, mladinska vrsta odbojkarskega kluba Val, ki je v zadnjih letih redno osvjala deželni mladinski naslov, je z zanesljivo zmago tudi letos začel svoj Pohod proti naslovu deželnega prvaka. V nedeljo je M namreč v Cordenonsu na sporedu prvi del deželnega finala, na katerem nastopajo pokrajinski prvaki Trsta, Vidma, Pordenona in Gorice, espegovci pa so Premagali Triestinom Volley. Espegovci so zmagali brez težav, povedati pa je treba, da je bil nasprotnik v povprečju dve leti mlajši od Goričanov. Trener Espega MaurizioCorvi je glede končne zmage svojih varovancev precejšen optimist. Po končani tekmi s Triestino Volleyem je posebno Pohvalil LukeSa in Maniaja, ki sta res zaigrala odlično, pa tudi ostali igralci so vsak po svojih sposobnostih dali svoj doprinos k zmagi nad Tržačani. V prvi tekmi sta se pomerila VBU in Cordenons. Po tie breaku je presenetljivo slavila ekipa iz Vidma, Čeprav je bil na papirju Cordenons celo favorit za osvojitev deželnega naslova. Odločitev o prvaku bo padla 6. aprila, ko bodo na sporedu še preostale tekme, prvi nasprotnik Espega Pa bo prav Cordenons. SPORED (6. 4.): ob 9.30 Espego - Futura Cordenons*; sledi VBU - Triestina Volley; ob 15.30 Espego | VBU; sledi Triestina Volley - Futura Cordenons. ODBOJKA / POLFINALE DEKLIC NA GORIŠKEM Valovke v finalu proti Farri V drugi polfinalni tekmi v Štarancanu Val nadoknadil zaostanek Staranzano - Val 0:3 (12:15, 12:15, 9:15) VAL: Danielis, Visintin, Brisco, Branca, Bressan, Toros, Terpin, Uršič, Gej. Po porazu s 3:1 v prvi tekmi in težavah Diane Brisco s hrbtom pred povratno polfinalno tekmo pokrajinskega prvenstva za deklice na Goriškem v gosteh pri Staranzanu obeti za Val niso bili najboljši. Toda Prinčičeve varovanke so stisnile zobe, zaigrale izredno zbrano, predvsem pa so - prvič letos -pokazale izredno voljo do zmage. Ta je na koncu tudi prišla in Val se je z zmago brez izgubljenega seta uvrstil v finale za naslov, kjer se bo pomerils Farro. Prva tekma bo predvidoma 2. aprila, valovke pa bodo domačinke. Val je s tem že dosegel prvi cilj, poskušal pa bo osvojiti tudi pokrajinski naslov, Čeprav je bila letos v rednem delu prvenstva Farra dvakrat boljša od Vala. V zvezi s tekmo v Štarancanu je treba posebej še omeniti vse akterke lepe zmage. Chiara Gej je odlično zamenjala Briscovo, Paola Uršič in Lucia Danielis sta bili neustavljivi v napadu, Katja Terpin je bila izredno požrtvovalna v obrambi, Sara Branca pa je na koncu tretjega seta, ko se je Staranzano po vodstvu Vala z 11:1 približal na 11:9, z odličnimi servisi zaključila srečanje. Sesterko je dobro vodila podajacica Tamara Visintin, Monika Bressan pa je v 2. liniji uspešno zamenjala Gejevo. KOŠARKARSKI IZIDI B liga Skupina za obstanek IZIDI 4. KOLA: Argenta - Jadran 89:64, Piove di Sacco -Scame Bergamo 62:65, San Filippo - Valdamo 99:83. VRSTNI RED: Argenta, Valdamo in Scame 6, Piove di Sacco 4, san Filippo 2, Jadran 0. PRIHODNJE KOLO (5. aprila): Jadran - San Filippo. Skupina za napredovanje IZIDI 4. KOLA: Šesto San Giovanni - Borgomanero 85:66, C. Maggiore - Rinaldi 95:73, Siena - Gesteco 71:61. VRSTNI RED: Gesteco, Rinaldi in Siena 6, Borgomanero 4, Šesto S. Giovanni 2, Rinaldi 0. D liga IZIDI 22. KOLA: Acli TS - Kontovel 59:78, Dom Agorest Rob Roy - Libertas 80:73, Giado - Largo Isonzo 81:56, Info-ter - Chiarbola 72:60, Mer 1904 - Santos 68:76, Lega nazio-nale - Arte 65:63, Momo Gib - Bor Radenska 91:76, Ronchi - Cicibona Pre£ Marsich 54:75. VRSTNI RED: Santos in Dom Agorest Rob Roy 36, Bor Radenska 32, Arte 28, Mer 1904 in Ronchi 26, Moter in Grado 24, Libertas 22, Kontovel 20, Gabona 18, Momo Gib, Chiarbola in Largo Isonzo 14, Lega nazionale 12, Acli Ts 6. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Lega Nazionale, Cicibona Pref. Marsich - Doma Agorest Rob Roy, Kontovel -Momo Gib. Promocijska liga IZIDI 15. KOLA: Stella Azzurra - Bira Bora 77:81, Petrol-chimica A. - Romanelli 72:70, Skyscrapers - Scogtietto odložena, Duke Pub - Omnia Costr. 66:90, Virtus - Breg 64:54. VRSTNI RED: Omnia Costr. 30, Scogtietto 22, Duke Pub 18, Petrolchimica Adriatica, Bira Bora in Virtus 16, Skay-scrapers 12, Stella Azzurra in Romanelli 8, Breg 2. PRIHODNJE KOLO: Breg - Stella Azzurra. ODBOJKARSKI IZIDI...ODBOJKARSKI IZIDI...ODBOJKARSKI IZIDI...ODBOJKARSKI IZIDI... Moška B2 liga IZIDI 19. KOLA: Lovato Fossb - Riviera del Brenta 2:3 (14:16, 11:15, 15:11, 15:9, 13:15), Koimpex -Mogliano 3:1 (15:9, 3:15, 16:14, 15:6) , Copparo -Red Level 1:3 (3:15, 17:15, 5:15, 3:15), ArgentArio -Bina San Miguel 0:3 (7:15,15:17, 6:15), Mec & Gre-gory’s - Futura Cordenons 3:0 (15:12, 15:8, 15:11), Lagunalight - hnsa Kmečka banka 3:2 (8:15, 15:11, 6:15, 15:10; 15:11) , Debei Bonacici - Idela Santa Giustina 3:0 (15:2,15:7,15:5). VRSTNI RED: Red level 36, hnsa Kmečka banka in San Miguel 32, Debei Bonacici 24, Mogliano 22, Riviera del Brenta 20, Koimpex 18, Lagunalight, Argentario in Santa Giustina 16, Mec & Gregor«’s 12, Cordenons 10, Fossb 8, Copparo 4. PRIHODNJE KOLO: Imsa Kmečka banka - Argen-tario Ženska B2 liga IZIDI 19. KOLA: Camst - Cavazzale 3:0 (15:12, 15:7, 15:9), Koimpex - Godigese 3:2 (15:11, 10:15, 15:3, 4:15, 15:12) , Marzola - Albatros 0:3 (8:15, 10:15, 3:15), Conegliano - Porcia 3:1 (15:11, 16:17, 15:5, 15:4), Noventa - Fait Rovereto 3:1 (16:14, 15:10, 11:15, 15:4), Mogliano - Alloys 3:1 (15:5, 6:15, 15:4, 15:5), Wuber - Sangiorgina 3:2 (15:6, 15:17,15:8,11:15,15:12). VRSTNI RED: VVuber 34, Camst 32, Sangiorgina 30, Noventa 28, Albatros 26, Koimpex 20, Cavazzale in Conegliano 18, Rovereto, Godigese in Marzola 14, Porcia 10, Mogliano 8, Alloys 0. PRIHODNJE KOLO: Porcia - Koimpex. Moška Cl liga IZIDI 19. KOLA: Eltor S. Giovanni - Pasquato Chioggia 3:0 (15:7,15:12,15:4), Fincantieri - Flebus 3:0 (15:0, 15:4, 15:5), Oderzo - Ponte nelle Alpi 3:0 (15:4, 15:5, 15:7), Pallavolo TS - Soča Sobema 3:0 (15:10, 15:7, 15:11) , Armet Mussolente - Livenza 3:1 (6:15, 15:2,16:14,15:12), Latterie Friulane - Soave Volley 3:1 (15:13, 15:4, 13:15, 15:7), Nova Gens - Idealsedia 3:0 (15:4,15:9,15:12). VRSTNI RED: Nova Gens 38, Pallavolo TS 32, Oderzo 28, Pasquato Chioggia in Latterie Friulane 24, Armet, Livenza in Eltor 22, Soave 18, Fincantieri 16, Idealsedia 14, Soča Sobema 4, Ponte nelle Alpi 2, Flebus 0. PRIHODNJE KOLO: Soča Sobema - Fincantieri Ženska Cl liga IZIDI 19. KOLA: Dolo - La Goriziana Zadružna kreditna banka 3:0 (15:13,15:3,15:3), Gemona - Fontane 3:1 (8:15,15:13, 15:11,15:8), Gibus San Carlo - Tomana 3:0 (15:5, 15:9, 15:1), BMeters - Kmečka banka K2 Šport 3:0 (15:6,15:12,15:2), Otlica Tomasini - Sartori 0:3 (3:15, 7:15,12:15), Codogne - Martignacco (preložena na 1. 4.), E. Mobili - Colombo 3:1 (12:15,15:13,15; 12,15:9). VRSTNI RED: Sartori 38, Otlica Tomasini 32, Dolo in E. Mobili 30, Gibus 28, BMeters 26, Codogne 22, Co- lombo 14, Martignacco, Kmečka banka K2 Šport in La Goriziana Zadružna kreditna banka 12, Torriana 4, Fontane in Gemona 2. PRIHODNJE KOLO: Fontane - La Goriziana Zadružna kreditna banka, Kmečka banka K2 Šport - Gemona. Moška C2 liga IZIDI 17. KOLA: 01ympia Cdr - Rojalese 3:1 (15:10, 15:10, 6:15, 15:10) , Itely - Prata 3:0 (15:9, 15:7, 15:9), Mossa Candotini - San Vito 0:3 (11:15, 11:15, 13:15), Bor Fortrade - Como 3:0 (15:13,15:13,15:12) , Tomana - Supermarket Europa 3:0 (15:12,15:7,15:8), VBU -Prevenire 1:3 (12:15,15:8, 5:15,11:15) VRSTNI RED: Prevenire 30, San Vito 28, Rojalese in 01ympia Cdr 24, Bor Fortrade in Mossa Candotini 20, Torriana 18, Como 14, Itely 10, Prata 8, VBU in Supermarket 4. PRIHODNJE KOLO: Prata - 01ympia Cdr, San Vito -Bor Fortrade. Ženska C2 liga IZIDI 17. KOLA: CUS - Sokol 3:2 (11:15, 9:15,15:2, 15:11, 15:9) , Vivil - Tarcento 0:3 (7:15, 14:16, 8:15), Sattec - Farra 1:3 (7:15, 4:15, 15:3, 5:15), Mercato di Selz - Libertas Savitrans 0:3 (11:15, 6:15, 5:15), Risto-rante del Doge - Gonars 3:2 (9:15, 15:7, 12:15, 15:11, 15:11), Asfjr - Castenetto Sedie 0:3 (12:15,8:15,6:15). VRSTNI RED: Castenetto Sedie 32, Tarcento in Vivil 28, Asfjr in Libertas 24, Farra 20, Sattec 14, Gonars 10, CUS, Del Doge in Sokol 8, Mercato di Selz 0. PRIHODNJE KOLO: Sokol - Del Doge. Moška D liga IZIDI 19. KOLA: Mercato Selz - La Grotta 3:1 (15:13, 6:15,15:12,15:8), NPT - Vis et Virtus 3:1 (15:3,15:12, 10:15,15:12), Azimut Ts - Acli Ronchi 3:1 (15:7,15:9, 4:15, 15:13), Travesio - Buffet Toni 3:2 (13:15, 15:9, 12:15, 15:9,15:10), Maniago - Computer Discount 3:0 (15:6, 15:5, 15:9), B & F Futura - Espego 3:0 (15:10; 15:12,15:9), Ina Assitatia - Shangri la 3:1 (15:8,15:13, 13:15,15:12). VRSTNI RED: Maniago 30, Ina 28, Vis et virtus in Shangri-La 26, NPT in Azimut 24, Travesio 20, B & F Futura 18, Buffet Toni in Espego 16, Acli Ronchi 14, La Grotta in Computer Discount 10; Mercato Selz 4. PRIHODNJE KOLO: Espego - Ina Ženska D liga IZIDI 19. KOLA: Azzurra - Sloga 0:3 (9:15, 12:15, 10:15), Altura - Tecnoinox 3:0 (15:10,15:4,15:5), Cec-chinese - Aquileiese 3:1 (15:7,15:13,13:15,17:16), Staranzano - Cassacco 1:3 (15:4,10:15, 5:15, 3:15), SGT -Fiumicello 3:1 (15:11,15:12,15:17,15:4), Fontanafied-da - Rivignano 0:3 (12:15, 9:15, 9:15), Paluzza - Autori-cambi Favento 2:3. VRSTNI RED: Cassacco 34, Paluzza 32, Autoricam-bi Favento 28, Tecnoinox 26, Cecchinese in Aquileiese 22, Danone 20, Fontanafredda in Sloga 16, Azzurra in SGT 14, Staranzano in Altura 10, Fiumicello 2. PRIHODNJE KOLO: Sloga - Altura. PORTOROŽ / KLJUB SLABIM PRIPRAVAM Dobre napovedi za letošnjo sezono FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PORTOROŽ - Turistični delavci hotelskih podjetij in potovalnih agencij na Primorskem, ki so med nedavnim obiskom največjih evropskih turističnih borz ugotovili zelo povečano zanimanje tujcev za letovanje v Sloveniji, Se posebej v obmorskih turističnih krajih, v napovedih letošnjega izkupička iz te zelo pomembne gospodarske dejavnosti, s katero je Slovenija lani ustvarila 1,2 milijarde dolarjev prihodka, ostajajo previdni. Se posebej pri promociji obmorske turistične ponudbe je bilo po njihovem mnenju letos namreč storjenih preveč napak, ki so ob najbolj nepravem času pripeljale predvsem do kroničnega pomanjkanja ustreznih promocijskih gradiv, vse občutnejše pa so tudi negativne posledice predolgo trajajoče dezorganizacije turističnih dejavnikov na vseh ravneh. V letošnjih prvih dveh mesecih so turistični delavci zabeležili večji obisk predvsem tujih gostov, kot kažejo doslej zbrani podatki Turistično informacijskega centra Portorož, pa bo zasedenost urejenih hotelskih zmogljivosti v piranski občini med bližnjimi velikonočnimi prazniki skoraj stoodstotna. V prazničnih dneh, ko obisk precej natančno napove tudi siceršnjo uspešnost glavne turistične sezone, bo v najbolj turistično razviti slovenski občini odprta večina hotelov, med njimi tudi tisti, v katerih pravkar končujejo temeljita obnovitvena dela. Teden dni pred praznikom so vse hotelske zmoglivosti skoraj v celoti zasedene, nekaj postelj je na voljo le še v Hotelih Bernardin, Hotelih Piran, v Fiesi in v strunjanski Salinari. Glede na to, da je v piranski občini trenutno na voljo 4118 hotelskih ležišč, bo v prazničnih dneh tam torej prenočevalo najmanj 4000 hotelskih gostov. Sicer pa se je letos zelo povečalo zanimanje tujih gostov za letovanje v Sloveniji med poletno turistično sezono, pri čemer pa ni mogoče natančno ugotoviti, v kolikšni meri je na to vplivala v zadnjem letu občutno izboljšana ponudba hotelskih uslug, ki se kaže tako v prenovi nastanitvenih zmogljivosti v vseh največjih obmorskih hotelih kot tudi v njihovi Širitvi predvsem z izgradnjo športnorekreacijskih in termalnih objektov. Povečano zanimanje tujih turistov za počitnikovanje na Obali in Krasu ugotavljajo tudi v turističnih agencijah s tega območja. Zvone Uhelj iz portoroške agencije Top Line, ki po številu privabljenih gostov sodi med največje, na podlagi dogajanja na spomladanskih turističnih borzah meni, da bi lahko njihova agencija letos v Portorož pripeljala tudi do dvakrat več tujih turistov kot lani. Pri tem pa opozaja, da v tujini še vedno prevladuje predstava, ki Slovenijo tesno povezuje z dogajanji na območju nekadanje Jugoslavije, kar se odraža tudi v delu njihove agencije. Tako jim je na primer neka tuja potovalna agencija kmalu po začetku demonstracij v Beogradu sporočila, da odpoveduje dogovorjen prihod skupine turistov v Portorož, načrtovan za leto 1998. Obala Se vedno nima ustreznega promocijskega gradiva, medtem ko ga turistično dosti manj razviti in znani slovenski kraji oziroma območja že premorejo. Tudi prospekt, ki ga bo izdal Center za promocijo turizma Slovenije, po mnenju nekaterih prihaja prepozno in zato ne bo mogel bistveno popraviti dosedanje škode pri promociji. Poznavalci turističnega gospodarstva pa v zadnjem času glasno opozarjajo Se na prepočasno urejanje nekaterih za delovanje te panoge temeljnih vprašanj. Poleg odsotnosti temeljne področne zakonodaje jih najbolj skrbi Se vedno nerešen, a že dobro leto dni trajajoč postopek preoblikovanja nekdanje Obal-no-kraške turistično poslovne skupnosti Protour v istoimensko gospodarsko interesno združenje občine Piran. Občinski svetu tudi na svoji zadnji seji namreč ni uspel obravnavati predloga pogodbe o ustanovitvi GIZ, v okviru katerega naj bi končno začeli usklajevati interese vseh turističnih dejavnikov v občini pri kreiranju kakovostne turistične ponudbe. Prav tako še ni sprejet odlok o uvedbi posebne občinske takse, za katero naj bi v občini dodatno zbirali sredstva za boljšo promocijo turizma. Tik pred začetkom letošnje glavne turistične sezone tudi še niso znane morebitne spremembe prometnega režima v občini, ki so ga domačini in tuji obiskovalci lani uvrstili med glavne krivce za razmeroma skromno turi-stino sezono. (STA) BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Desetletne obveznice BTP se koristijo od 1. februarja 1997 in zapadejo 1. februarja 2007. ■ Desetletne obveznice dajejo letno 6,75% bruto obresti. Izplačilo obresti se vrši dvakrat: 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila. ■ Dohodki vrednostnih papirjev (obresti in eventuelne razlike v emisijski ceni), za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. dekreta 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,5%. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno 6,78%. ■ Varčevalci privatniki si lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in pri pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 26. marca. B Obresti obveznic BTP se koristijo od 1. februarja 1997. Ob vplačilu (1. aprila) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. dekreta 239/96. B Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. B Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. B Podrobnejše informacije nudi vaša banka. TRST Kulturni dom Jutri, 26. t. m., ob 20.30 (red D): Aleksej Ar-buzov »Staromodna komedija«. Režija Marko SosiC. Ponovitve v Četrtek, 27. t. m., ob 16. uri (red H) in ob 20.30 (red E) ter v petek, 28. t. m., ob 16. uri (red I). SSG gostuje v torek, 1. in v sredo, 2. aprila ob 19.30 v Mestnem gledališču v Ljubljani s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 25. t. m., ob 20. uri (red F): »Maša v h molu za soliste, zbor in orkester« J. S. Bacha. Direktor Harry Christophers, sopranistki Lynne Davvson in Catherine Denley, tenor Mark Tucker, bas Michael George. Prodaja vstopnic za vse koncerte je v teku. Ponovitvi jutri, 26.3., ob 20. uri (red H) in v Četrtek, 27.3., ob 20. uri (red E). Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 1. do 6. aprila: M. Shakespeare »La tem-pesta«. Režija Glauco Mauri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto S turno. Predstava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen. Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci V soboto, 5. aprila, ob 21. uri »Righibe« v izvedbi gledališča Almateatro in Večkulturnega ženskega središCa Almamater iz Turina. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 25. t. m., ob 16.30 gostovanje gledališča Consorzio 90 s predstavo »La dama di Chez Maxim’s« po romanu George j a Fey-deaua. Nastopata Dalia Frediani in Daniele Formica. Režija Livio Galassi. Jutri, 26. t. m., ob 18. uri »Contradina sreda«: srečanje z izvajalci predstave »La dama di Chez Maxim’s«. Vstop prost. GORICA Kulturni dom Danes, 25. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Borisa Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«. Prodaja vstopnic v Kulturnem domu Gorica (Ul. Brass 20 - tel. 0481/33288). PORTOROŽ Avditorij Danes, 25. t. m., ob 20.30 gledališka predstava v organizaciji italijanske skupnosti: Gledališče Sipario iz Trsta »Robe de 1’altro mondo« Silvia Peteana. NOVA GORICA Kulturni dom V Četrtek, 17. aprila večer samospevov in ljudskih pesmi »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Danes, 25. t. m., ob 20. uri film »Svetloba«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: danes, 25. t. m., ob 18. uri predstavitev ilustrirane mladinske knjige »Bronasti violinist - II violinista di bron-zo« avtoric Sandre Kump in Zlate Jurin. OPČINE Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši: danes, 25. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev knjige Nika Kavčiča »Pot v osamosvojitev«. Knjigo bo predstavil zgodovinar Jože Pirjevec, sledila bo razprava ob prisotnosti avtorja. KOROŠKA SENTPBIMOŽ ŠENTJANŽ V BOŽU Kulturni dom - SPD Danica: do 27. t. m. Film- K&k center: v petek, 4. aprila, ob 19.30 dosku-ski teden - predstave bodo ob 18., 20. in 22. sija o liberalizaciji radia. ■ uri V soboto, 5. aprila, VVorkshop - delavnica »Zwei Sprachen - ein Radio« (Dva jezika - en radio). TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Stolnica Sv. Justa V torek, 8. aprila bo nastopil Komorni zbor Ave iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg. Gledališča Rossetti Jutri, 26. t. m., ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. GORICA SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 5. aprila nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice. Na programu Prokofjev, Šostakovič in Schumann. KOPER PalaCa Gravisi Barbabianca (Gallusova 2) Jutri, 26. t. m., ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice (Trst). Na programu Prokofjev, Šostakovič, Schumann. Vstop prost. ŠTANJEL V ponedeljek, 31. t. m., ob 18. uri koncert violinista Crtomira SiškoviCa in harfistke Simone Mallozzi. Glasbenika bosta izvajala dela Tartinija, Donizettija, Merkuja, Rossinija, Iberta, Salzeda in de Beriota. Vstopnice so na razpolago v Spacalov! galeriji v gradu Štanjel, na Kompasu v Sežani in Novi Gorici. Za informacije terl. 0038667 - TRST I Rižarna: do 15. maja bodo na ogled razstava in katalog umetnika Zorana Mušica. Urnik: vsak dan, razen ob ponedeljkih, 9-13. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), PalaCa Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’aite«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. aprila razstavlja slikar Gligorov. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): do 29. t. m. razstavljajo Nevia Benes, Ugo Gara, VValdes Coen, Rosella Cosulich, Ettore Devide, Renata De Mattia, Renata Fanin, Claudia Raza in Franco Rosso. Sedež turistične ustanove (Ul.San Nicold | 20): do 9. aprila razstavlja Ferruccio Bernini. OPČINE II SKD Tabor - Prosvetni dom: na ogled je razil stavaVladimira Klanjščka RICMANJE Babna hiSa: do 26. t. m. je na ogled razstava Jožeta Cesarja. REPEN Kraška galerija: v Četrtek, 27. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave Klavdija Palčiča. GORICA Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija ARS Katoliške knjigarne: do 5' aprila razstavlja Marjan Miklavec (urnik knjigarne). Kulturni center Lojze Bratuž: do 2. aprila je na ogled razstava Kamen. Odprtja je vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 17. do 19. ure. SEŽANA Kosovelova knjižnica: do konca marca razstavlja Marta JakopiC-Kunaver. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): do 31. t. n1; »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajs1 umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. Pastoralni center: na ogled je razstava »Sveto pismo - knjiga življenja«. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 14. aprila razstavljajo umeb11 ce iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Zenske-manjšina-umetnošt-identitete- RAI 3 slovenski program I RAI 2 6 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Livia Azzariti), vmes(7.00, 7.30. 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere, mare-sciallo (kom., It. ’56, i. A. Sordi, A. Fabrizi) Q Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina 3 Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Srečanje v sivem in rdečem (i. Angela Lan-sbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Aktualna oddaja: test (vodi Sbastiano Somma) Dok.: Kvarkov svet Aktualna oddaja Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Gargoyles Nan.: Zorro •53 Dnevnik 3 Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) 3 Vremenska napoved Dnevnik in Šport | Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Aktualna oddaja: Pinoc-I chio (vodi Gad Lerner) 0 Dnevnik | Variete: Singoli (vodi 1 Edvvige Fenech) Dnevnik, zapisnik, horo-skop, nočni pogovori in vremenska napoved RAI Educational Variete za najmlajSe Nan.: Lassie Aktualno: lo scrivo, tu-scrivi - Jaz pisem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter (i. Fred Dryer) Variete: Go-Cart Dnevnik Nan.: L’ avvocato delle donne - Laura (i. M. Me-lato, G. Ranzi) Variete; Macao Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport' Jaz pisem, ti pišeš ^ RAI 3 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 6" Slovenija 2 Jutranji dnevnik, vreme Nan.: Vita da strega Film: Le diciottenni (kom., It. ’55, i. V. Lisi) Rai educational: Tema-rnagazine Dnevnik Rubrika: Telesogni (vodi Claudio Ferretti),13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti .dnevnik Dok.: Tgr Leonardo, 15.00 Metropoli Športno popoldne Dok. odaja o znanosti in naravi: Ge o & Geo (vodi Licia Colo), vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualno: Chi 1' ha vi-sto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Drug Stories Aktualno: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario Košarka: Playoff Nad.: Angelica TV film: Amara luna di miele (dram., ZDA ’82) Nad.: Kassandra Aktualnb: Peste e corna Nad.: Zingara, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de caf6, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Aktualno: Es 1' essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Per amore di mio figlio (dram., ZDA ’91) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme | Variete: Game Boat Dokumenti: La macchina j del tempo Ciak- Filmske novosti Film: Jesus Christ Super-I star (glas., ZDA 73) CANALE 5 * I Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Una bionda per papa - Blondinka za očeta (i. P. Duffv, S. Somers) Variete za najmlajše Bini Bum Baro in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca Variete: Tira & molla (vo- I di Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- zia Variete: II gatto e la volpe - Volk in lisica (vodijo P. Bonolis, Wendy in Luca Laurenti) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00)-noCni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: A-Team, 10.20 Ma-gnum P.L, 11.30 Mc Gy-ver Aktualno: Planet Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Lupin in Action Man Aktualna odd.: Colpo di fulmine Nan.: Baywatch (i. P. Anderson, D. Charvet) Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 Classe di ferro Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Beverly Mills Variete: Edizione straor-dinaria! (vodi E. Papi) Film: Accerchiato - Nowhere to Run (pust., ZDA '92, i. J.-C. Van Damme, R. Arquette) Film: Memphis Belle (vojni, VB ’90, i. M. Mo-dine, Erič Stoltz) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 pšport # TELE 4 22.35, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Košarka lige Al II segno di Zero Aktualne teme: Zoom La sfera di cristallo I Košarka lige A2 I Zoom - Sindikalne teme (•) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport ITiTi7 Due come voi Strettamente personale Film: Sotto il tallone (krim., Fr. ’65) Variete: Tappeto \mlante Variete: Zap zap, risanke Aktualno: Check Point Film: 007 dalla Russia con amore (VB ’63) Film: Convoy (dram.. ZDA 78, r. S. Peckinpah) Vremenska panorama Euronews Včeraj, danes, jutri Videoring < Tedenski izbor: nan. Vi-per (ZDA, 12. epizoda) Film: Smrt belega puscavnika (Nemčija) Spoznavanje narave in družbe (3. oddaja) Poročila TV igrica: Lingo (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Po domače, 15.15 Mednarodna obzorja, 16.05 Oddaja o turizmu: Bomo turisticus Mostovi Videostrani Obzornik Otroški program: Taborniki in skavti, 17.25 nan. Željko (Avstralija, 3. epizoda), 17.50 Dodojeve dogodivščine Po Sloveniji TV prodaja TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Povečava: Spomeniki -Mejniki ideologij Napovedniki Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Ameriška nadaljevanka: Umor 1. stopnje (zadnji del) Svet poroča Včeraj, danes, jutri Studio City (ponovitev) Videoring TV jutri, videostrani 0.45 Teletekst Euronews Tedenski izbor: Sobotna noč, 12.10 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Oddaja TV Maribor: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brown ZDA (10. epizoda) Osmi dan Dokumentarna serija: Karneval v Riu (VB) Alpe Jadran Tedenski izbor: Nemška nanizanka: Komisar Rex (4. epizoda) Ameriška nanizanka: Simpsonovi (72. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska policija (12. epiz-da) Teniški magazin DP v alpskem smučanju Prisluhnimo titšini Avstralska nanizanka: I Echo Point (38. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Ciklus filmov Luisa Bu-nuela: Smrt v vrtu Fr,-Nem., 1956, i. Simone Si-gnoret, Michel Piccoli, Charles Vanel) Včeraj, danes, jutri Opus: Frankfurtski glasbeni sejem Portret: Luciano Pavarotti Zlati petelin ’97 (ponovitev) Opus (ponovitev) il Koper Euronevvs NBA Action Kulturna oddaja: Čudni dnevi, 17.30 TV Sola Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Stičišče, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport TV šola, 20.10 Alpe Jadran Dokumentarna oddaja: Umetniki skozi svet Pogovorimo se o... I Rhvthm & Nevvs (vodi Andrea F.) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Film: Resnična zgodba dame s kamelijami (i. 1. Huppert, 1. del) Sconfini, filmi iz Alpe Adria Cinema, nato TV Dnevnik - Vseda-nes Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo,-10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasb, šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lahna; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; \M.00, 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RJVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Artes acusticae; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Modri val svetuje; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in čd-mevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigia singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina;14.33 Sigia single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po sledeh...; 8.40 Pot-puri; 9.15 Odprta knjiga; 9.40 Kaj bomo danes kuhali?; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 KZ Iskra iz Bovca; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,30 Z železnico po Primorski, nato Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Insieme instru-mentale italiano; 18.00 Igra: Ptica (A. Obre-novič, r. S. Verč); 18.30 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: ED1GRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, UL Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formato. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Torek, 25. marca 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER . SREE MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA e |X} 6 o o 66č> iSi g lili X C A o M. SOBOTA O 0/7 (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Sloveni^ HUMU . Banke protestirajo proti roparjem CIUDAD DE MEXICO -Na tisoCe Mehikancev je konec tedna dočakalo brez prebite pare v žepu, ker so se banke odločile, da v protest proti ropanju prekinejo svoje poslovanje. Vse banke v zvezni državi Chihuahua so v znak protesta proti nezadostni zaščiti in vse bolj pogostim tatvinam in ropom minuli četrtek za eno uro zaprle svoja vrata, v mestu Jimenez pa kar za ves dan. Tako je približno 80.000 prebivalcev tega območja ob koncu tedna ostalo brez gotovine, saj je bil v petek v Mehiki državni praznik. V državi Chihuahua so lani zabeležili 49 bančnih ropov, bančnim uslužbencem pa je v minulem tednu prekipelo, ko se je v zadnjem ropu 15. marca izkazalo, da so policisti, ki so zadolženi za zaSCito banke, roparji. (STA/Hina) Poroka po internetu HONGKONG - V Hongkongu bo te dni potekala prva poroka v zgodovini, ki jo bodo neposredno prenašali preko interneta. Prva tovrstna mladoporočenca bosta nek hongkonski znanstvenik in njegova izbranka, kmalu pa jima bodo sledili tudi številni drugi. Kot napoveduje podjetje, ki bo za hongkonski par opravilo storitev, se bodo s prenosom porok prek interneta bistveno zmanjšali stroški, saj sorodnikom ne bo treba veC zapravljati denarja za potovanje na svatbo. (STA/dpa) V pričakovanju na podelitev Oskarjev »Striptease« kar šestkrat na j slabši film Glavobol zaradi igel v možganih PEKING - Nekemu kmetu iz Xiana v sevemokitajski provinci Shaamti so zdravniki iz možganov odstranili tri igle neznanega izvora. Kot je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua, je 24-letni Li Jianghong večji del svojega življenja trpel zaradi migren in napadov. Kirurgi menijo, da so liju tri do štiri centimetre dolge igle v glavo potisnili že v njegovem otroštvu. Vendar pa okoliščine ostajajo nepojasnjene. V vasi je kmet zaradi svojih napadov veljal za epileptika. (STA/dpa) Vonj za prave moške ASGABAT - V prodajalnah po vsem Turkmenistana se je pred kratkim pojavil nov parfum za moške, imenovan Turkmenbassi" ati "Voditelj Turkmenov", kar je ustaljeni naziv za turkmenistanskega voditelja Sa-parmurata Nijazova. Na steklenički je portret Nijazo-va, ki "strogo" gleda v potencialne kupce, pod njim pa je napis Francija, kjer parfum proizvajajo. Turkmenbassi stane približno 40 dolarjev, kar je skoraj dvakrat veC kot znaša povprečna mesečna plaCa v tej državi. Tistim, ki si ne morejo privoščiti vonja, posvečenega njihovemu voditelju, ne manjka priložnosti, da si ogledajo njegovo podobo. Potreti Nijazova, nekdanjega šefa komunistične partije Turkmenistana, visijo skoraj na vseh vogalnih zgradbah v mestih, po voditelju pa je imenovanih tudi veC kmetijskih posestev, vojaških enot in celo pristaniško mesto ob Kaspijskem jezeru. V Ašgabatu se je pred kratkim pojavil ju-gurt v lončku s podobo Nijazova, po njem pa so imenovati tudi novo vrsto dalije. (STA/Tanjug) LOS ANGELES - Medtem ko so bile v polnem teku priprave na podelitev Oskarjev, je potekala v Los Angelesu podelitev »drugačnih« nagrad. Striptease, najdražji polom zadnje filmske sezone z De-mi Moore v glavni vlogi, je s šestimi zlatimi malinami prekosil vse kandidate za najslabši film leta. Negativne nagrade, ki jih v 17 letih od njihove prve podelitve ni sprejel še nobeden od dobitnikov, so v Los Angelesu po tradiciji razglasiti dan pred podelitvijo Oskarjev, ki bo v ponedeljek po lokalnem Času. Striptease pa ni bil le najslabši film lanskega leta. Demi Moore, ki je za glavno vlogo dobila rekordno vsoto 12, 5 milijonov dolarjev, je bila razglašena za najslabšo igralko leta. Andrevv Bergman pa je dobil zlato malino za scenarij in režijo tega filma. Najslabši filmski par sta postala Moorova in njen partner Burt Reynolds, ki je za vlogo dobil primerljivo boren honorar 200.000 dolarjev. Poleg tega je bila z zlato malino "odlikovana" tudi skladba Pussy, Pussy, Pussy, ki se je odvrtela vsakič, ko je Demi s sebe spuščala zadnje kose oblačila. "Anti-oskarja" za stransko moško vlogo je dobil Marlon Brando, ki je nastopil v finančni polomijadi Otok dr. Moreauja, Melanie Griffith pa za stransko žensko vlogo v filmu Mulholland Falls. (STA/dpa) »Moby« končno splaval v morje Kit »Moby«, ki je med selitvijo iz Arktika v Azore »zašel« v zaliv Firth od Forth pri Edimburghu, je zopet splaval na odprto morje. Verjetno je oto storil po »klicu« treh drugih kitov, kajti dolgo časa ga niso mogli riboči prepričati, da bi zaplaval pod železni morst, ki ga je ločil od morja (AP)