6. Htev. Novo mesto, 15. iiiarća XXIV. loiiiik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo Uto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NtiroČoina Nemčijo, Boano in druge eTropeke driave znaša ř K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise Hprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO- Najpotrebnejša spomladanja dela pri sadnem drevji. Ne da se vtajiti, odkar oddaja knietijaka šola na Cirrau, kmetijska družba v Ljubljani, ia odkar oddajajo tudi kmetijske podružnice iz »vojih drevesnio leto za letom Sadno drevje, se je po Dolenjskem prilično doati sadnega drevja posadilo. Ali obžalovati je pac, da se posajeno mlado sadno drevje kaj rado samo sebi prepusti. Zanemari Se ga, misleč si, a kaj, saj je sadno drevo istotako drevo, kakor je brast, bukev, gaber itd., bo že rastlo, ako bo botelo. Tako mišljenje pa nikakor pravo ni, kajti sadno drevje je kultivirana, je žlabtna, pitana rastlina, istotako kakor je to vinska trta, kakor so to vse poljedelske rastline itd. Kultivirane Žlabtne rastline treba pa pravilno obdelovati, „glestati" jili je treba, kakor prav po domače pravimo, ker sicer ali podivjajo, ali pa splob pogineje. In tako je treba tudi sadno drevje obdelovati, glestati, ne ga pa, ko je posajeno, samega sebi prepustiti; kajti v takem slučaju je -kmalo po njem. In ravno zdaj na spomlad, v pomladanjem času, kateri )e že tukaj, treba je sadnemu drevju potrebno skrb, potrebno obdelovanje nakloniti. In ker je spomlad že tukaj, navesti boČemo najpotrebnejša dela pri sadnem drevji. To storimo z željo, da jib nasi kmetijski gospodarji, katerim so te vrstice namenjene, tudi izvršujejo, ne pa le v „Dol. Novicali" prečitajo, potem neizvršena pustijo. Prvo delo, katero se ima pri starem in mladem sadnem drevju zdaj, to je se prej, ko ozeleni, zvrsiti je to, da se iz njega gosenčja gnezda pobere. Gosenčja gnezda so z neko pajčevino na veje in vejice prav trdno privezani subi ter skupaj zviti listi, v katerih se že zválené gosenice takozvanega glogovega belina nahajajo. Da se teh gnezd ne obere ter sežge ali pa precej globoko v Zemljo ne zakoplje, razlezejo se gosenice, ko drevje ozeleni, po tem in ga vsega listja in cvetja oropajo, ker ga poŽró. Toraj proč z goaenčjimi gnezdi glogovega belina, •li! se neka druga gosenca, katera naše sadno drevje spomladi grdo skubi, to je ona takozvanega obročkarja. Tako se mti pravi temu škodljivcu zato, ker metulj svoja jajčka v podobi prav trdega obročka okolo mladega drevja zalegva, Take obročke ni nikakor tako lahko zapaziti, kakor pa gnezda belina, toda iskati jih je treba vendarle, in ako se kakega zapazi, proč v ogenj ž njim. Drugo delo, katero je potrebno spomladi na sadnem drevji opraviti, je odstranenje lišaja in mahu. Ijiaaja je na marsikaterem, posebno na burji rastečem drevesu toliko, da izgleda kakor bi bilo pozlačeno. Tak lišaj zatira raščo drevja tako, da ga v par letih kar ugonobi, ako se proti temu nič ne stori. Lišaj iz drevja praskati, strgati, pa nikakor ne kaže, kajti to provzroča veliko preveč dela in kaj dosti cvetnega popja se po vejah odvali. Veliko boljše sredstvo, lišaj popolnoma odstraniti, obstoji, — kakor je bilo v tem listu že v zadnji številki 5. med gospodarskimi stvarmi povedano — v tem, da se drevje z modro galico škropi, katcor trte proti peronospori. Poškropiti se mora pa drevje še prej ko ozeleni, poznejše pa tudi ne škoduje. Tretje delo, katero treba spomladi na sadnem drevju zvrsiti je to, da se ga pravilno obřeže, obžaga, skratka očisti. Vse suhe veje treba odstraniti. Ako se dve veji križate, treba eno odvreči, pregoste veje treba zredčiti, polomnjene odstraniti. To delo potrebuje seveda pravega znanja, razumnosti. Četrto delo, katero je se posebno pri mladem drevju kar naravnost neopustljivo je to, da se debla pravilno h kolom priveže, da ga ne more veter ali pa žival obmajati, ako ne se celo polomiti. Najpriporočljivejsa ter najprostejša vežnja, je pač takozvana II. Kavčič-ova, ka-korsno pridejana podoba kaže. Tako se imenuje ta vežnja zato, ker jo je nekdanji posestnik in deželni poslanec H, Kavčič na Notranjskem izumil. Pri tej vežnji zabiti gre, kakor to prva podoba kaže, prav močan kol a na tisto stran drevesa, to je debla, od katere po navadi veter brije; v podobi dodana pušica kaže stran vetra. Kol ne sme nikoli v, ampak le do vejne krone segati. H kolu priveže se pa drevesno deblo tako, kakor to dodana druga podoba kaže, namreč takole. Dobro pêd pod vejno krono drevesa ovrže se okolo debla pri i prav trden slamnati poreselj, katerega se med deblom in kolom pri c še dvakrat samega okolu sebe osuče. Potem ovrže se poreselj okolo kola, oba konca zvije v kito «i in to se na spodncm koncu pri e z beko h kolu priveže. Da je taka vežnja prav pazljivo izvršena, trpi 2 do 3 leta, da, ako se slamo T karbolineju namoči tudi še dalje. Peto delo, katero treba spomladi pri mladem sadnem drevju izvršiti, ako se ni že na jesen, je to, da se zemljo okolo debla prekoplje, da se napravi tako zvane drevesne sipe okolo drevja, katero se tudi pognoji ako treba. —1— Kakšne njive kaže pustiti za travnike in kako? Na travnikih se dobi najceDejša in najboljša krma za Daso živino. Ker je pri nas malo travniscine, podnebje samo in zemlja sta pa ttgodna za pridelovanje travniških rastlin, zato se priporoča, da v ugodnih legah travnike pomnožimo in jih na novo napravljamo. Doeedaj je veljalo načelo, da so za travnike pripravne le nizke lege ob vodah in po dolinah. Izkušnje pa uce, da se dado izvrstne košnje dobiti tudi po drugih legah. Zlasti odkar smo začeli z umetnimi gaojiii izboljševati travniške pridelke, vidimo, da se da dobiti prav lepe košnje tudi po travnikih, ki ležijo sredi njiv ali pa po kakih rebrih. Za napravo novih travnikov se priporočajo vsled tega n. pr. njive h težko ilovnato zemljo, njive v oddaljenih legah, katere je zamudno obdelovati, potem njive v strmih legah, kamor je težko gnoj napeljavati in na katerih dela deževnica škodo, ker odplavlja zemljo. Z» travnike so posebno dobre njive, na katere se da voda obračati in sploh njive, katere preplavlja voda. Pa tudi najbližje lege okrog hiš kaže iz mnogih vzrokov rabiti za košnjo in nasaditi s sadnim drevjem, da je veČ pridelka. Take sadne vrtove lahko gnojimo in lahko jih kosimo v tem slučaju saj po trikrat na leto za zeleno krmo. Pa tudi sadno drevje nam na pognojenem prostoru veliko bolje rodi. Različne so tedaj lege in prostori, kjer bi se dali napraviti novi travniki, in nastane le se vprašanje, kako naj se nov travnik napravi. Nov travnik napravimo najbolje na ta način, da po-sejemo pripravno zmes raznih trav in detelj in sicer je vzeti štiri petine travnega semena in eno petino detelj-nega semena. Trave, ki se sejejo, morajo biti različne, visoke in nizke, kajti le. v tem slučaju dobimo rušo, ki bo gosta. Pri travah kakor tudi pri deteljah je gledati dalje na to, da so trpežne. Če seješ izmed detelj samo domačo deteljo, ti izgine v dveh letih in ostane ti potem ruša brez detelje. Izmed trav se priporočajo za napravo novih travnikov posebno pasja trava, francoska pabovka, mačji rep, travniška hilnica, pasji rep, travniška latovka, medena trava, rudeča bilnica; izmed detelj pa nokota, švedska detelja, esparzeta, bela detelja in seveda tudi nekaj domače detelje, da dobiš koj prvo in drugo leto nekaj več košnje. Za 1 oralo je treba saj 30 kg semena in sicer 5 kg deteljuega semena in 25 kg travnega semena. Bolje je pa, če vzameš nekaj veČ semena, ker je treba v takem slučaju zmeraj goste setve. Čim slabša je zemlja in čim neugodnejši je čas setve, tem gosteje je sejati. Katere trave in detelje je pred vsem sejati in v kakih množinah, to je stvar izkušnje. Potrebna navodila se dobe pa tudi po dobrih kmetijskih knjigah. Na vsak način pa odsvetujemo, da bi se po takih mestih najprej detelja sejala, recimo domača detelja, in da bi se potem tako deteljišče pustilo za travnik. Na ta način traja mnogo let in stane mnogo gnoja in dela, da pridemo sčasoma do dobre košnje. Še slabše je puščati staro lucerno za travnik, ker po stari lucerní noče trava dobro rasti. Ravno tako bi bilo napačno, ako bi pustili kako ovsisČe, da bi se samo zele-dinilo in obrastlo s travo. Na ta način dobimo sam plevel na njivo. Pa tudi s aempirjem in deteljnim semenom ni ustreženo, ker se v sempirju nahaja premalo dobrega semena in preveč plev in plevela. Edino setev dobrega travnega in deteljnega semena se v takem slučaju priporoča, a gledati je, da dobimo res zanesljivo dobro, kaljivo in Čisto seme. —r— Članom novomeške obrtne zadruge. Iz obrtnih krogov ae nam poroôa: Ker ni bil sklepčen 16. februarja t 1. VII, redni občni zbor obrtne zadiuge, se vrši naknadni občni zbor v nedeljo 15. marca, ki bode sklepčen pri vsakem številu članov. Pri zadnjem zborovanju je bilo opazovati dokaj žalostne prizore, ki morajo napolniti z dokaj čudnimi Čutili srce vsakemu zavednemu obrtniku. Vsak stan si ilće v združenja pomoči, dasi se združenje skup spravi z dokajánim trndom in ogromnimi stroški; ali če se hoče za posamezni stan kaj doseči, treba je tudi do-žrtovalnosti. Obrtniki imamo edini spas v obrtnih zadrugah, v katerih bi moglo vladati najlepge sporazum ljenje, ne pa rovttnje proti delujočim obrtnikom, ki dokaj časa irti'ujejo, ki je čas tuii denar, poleg tega še skrbi in drugo. Sovraiiti more združenje le nevedřn obrtnik, kateri nima smisla, kaj je obrtni stan, kako se mora boriti za svoj obstanek in kaka konkurenca mu preti od vele-industrije. Za tem so na večji nasprotniki takozvani Člani svobodnih obrtov, to so tak, ki se jim ni treba učiti in tudi ne doprinesti sposobuostnib dokazov. Tndi tem zamore obrtna zadruga le koristiti ne pa škodovati, čemu potem rovanje? Nekateri brez-vestneži hajskajo nevedne obrtnike, da naj delujejo za razpust zadruge, misleč, da si bodo gotovino potem porazdelili, ali ta je prazna. Po zadružnih pravilih, ki so del zakona, pripada imovina v slučaju razpusta novomeški občini, ob enem pravica, da iztirja tudi vse zaostale tirjatve. Ker sta pa v «snovanju dve strokovni zadrugi, mizarska in čevljarska, potem v prvi vrati pripade tem vsa imovina v slučaju rszpusta, tako da tudi novomeška občina ne dobi ničesar. Ne pustite se varati glede imovine ali vsled enega zoeska, ki ga še nekateri dolgujejo, sicer pa zadnji po novem zakonu, dokler niso plačali članarine, nimajo pravice do glasovanja, kar naj se ne prezre pri prihodnjem zborovanju. Dotičnim pa, ki so enkrat že vplačali, ne bode več treba Res je, da zadruga v takem položaju ne more Čudežev delati, bodite pa uverjeni, da Vam vedno več koristi nego škíjduje, marsikateri ne zapopade tega, ali z» skupnost je veleporaembna. Ako bi ae vsi z vnemo poprijeli zadružnih idej, bilo bi marsikaj lahko drugače, zakaj pa drugi stanovi iščejo le v združenju pripomoči, d» si zboljšujeio socijalno stanje, kar velja drugim stanovom, velja to tembolj obrtnemu stAnu. Ni šteti vsega v zlo, če se nekateri obrtniki taku upirajo združenju, razlogov je več, prvi e nezavednost, zatem starost in slednja skopost in sovraštvo prot obrtnemu redu Rizni presodki se umičejo teku časa in vedno zmaga rnzsndnost. Ce smo obrtniki že bolj v letih, ne bodimo atarokopitni, kajti mi moramo slediti svetovnemu napredku; ako se mi ne maramo ž njim sprijazniti, naj se pa naši mlajši, katerim bo v korist gotovo to, kar imamo mi, da nam škoduje. Želimo, da bi bilo prihodnje zbon)vanje dostojno, da se ne bodo iz nas norčevali drugi stanovi. Če je pa kdo po naravi nestrpen, naj se premaguje, da ne bode dejal nečaati cftlemu obrtnemu stanu in kratil še to malo veselje onim, ki jim je res na srca blagor obrtnega stanu, ki ga upajo doseči le z združenimi močmi. PolitiÈni pregled. Pri volitvah vcleposestva v kranjski deželni zbor dne 6. marca bili so enoglasno z 49 glasovi izvoljeni gg. baron Oto Apfaltrern, grof Anton liarho, dr. Kari baron Horn, Anton baron Codelli, Franc Gralle, Leopold baron Llechten-berg, Rudolf grof Margheri, Friderik baron liechbach, Ktbiii Scholimaver - Lichtenberg in Jos. baron Schwegel. — S tem končane so volitve v kranjski deželni zbor, kateri bo najbrže sklican meseca julija. 27. marca se snide zopet avstrijski državni zbor. V prvi seji razpravljalo se bode o predlogu glede novincev. Tudi predloži vlada predlog, da se rodbinam ubožnih rezervistov, kateri so poklicani k orožnim vajam, da odškodnina. Na HrvaŠkem zmagale so vladi neprijazne stranke. Sabor je tu, bo pa li deloval aH ne, je vprašanje časa. Ban liauch ne odstopi. Sedaj, ko se je otvoril sabor, prične se skoraj gotovo nov ogenj v saboru, za katerega je obilo raznovrstnega netila pripravljenega. Francosko Tojaàtvo v Maroku Be ojaèi z lG-000 možmi in to vsletl zadnjih bojev z Maroíani, v katerih 80 bili Francozje tepeni. Poroča se sicer, da je general d'Amade zadnje dni potolkel neko kolono rodu Mladkra ter )i povzročil velikanske izgube. Kitíýci in Japonci so si zopet v laseh zaradi nekega japonskega parnika, katerega je kitajska vlada zaplenila v Vodah okoli Makao in ga noče izročiti z lepa Japoncem nazaj. Turška vlada sedaj jako strogo nastopa proti grškim in bolgarskim bandam, katere zasleduje ena brigada, ki ima nalog, jih potolěi, kjer jih dobi. Zgradba nove župne cerkve v Prečni. VI, Odmor. — Po nabavi apna smo par let mirovali z delom cerkev iz različnih vznkov. Pregovor pravi: počasi se daleč pride. Pri takšnem dflu, kakor je cerkvena zgradba, se ne sme prehiteti, ah kar tje v en dan zaletavati se; mnogo denarja in dela bo stalo; kar naenkrat vse to od ljudi zahtevati ne kaie, Ce lok prehitro, šiloma napneš, ti kaj lahko poči! Previdno! polagtima! brfz sile! posebno če nastanejo ovire; té je treba previdno ublažiti, ako jih ni mogoče do cela odstraniti. V to dobo apadft tudi vladen odlok o napravi mrtvašnic pri po-družnib ceik^th, V župniji imamo pet pokopališč, samo na iupnem Smo imeli mrtvašnico, pii podružnicah pa nobene. Saj mrtvašn ca je res potrebna na pokopališču, prav nujno za časa nalezljivih kuin h bideznij, pri raztelesenju mrličev; ravno tako prav dobro služi kot shramba za razno pokopališko or()đje. Po večkratnih dopisih in pojasnilih je prišel odlok: V župniji Prečna se morajo pri vseh átinb podrnínicah pozidati in opraviti mrtvašnice. Res d» ena mrtvašnica ne stane ravno veliki), 300 —400 kron, pa Štiri naenkrat, se pa tudi nabere precej velik znesek Vsaj govorjenja napravi mnogo, ugibanja, modrovanja, spora, jezo, prav Vehka nerodnost se lahko izcimi iz tega. Kakor v družini neprevidna, neljnba besedica napravi nevoljo, besedovanje, kreg, velik prepir, grom in tresk, ako modrosti zmanjka in se strast raz-vname! — Druga, vse nujneja težava je bilo šolsko vprašanje, ki je že mnogo let viselo nad nami. Ugibali srao sem in tje se posvetovali, preiakavali kako bi staro ijolsko poslopje priredili za dvo- alt tiirazrednico, ker je res na nevkretnem kraju zidana in v zdravstvenem oziru prav malo priporočljiva. Šolska gosposka se ni mogla s to mislijo sprijazniti in je vodno povdarjala zgradbo novega šol. poslopja, ki bo pa seveda mnogo tisočakov več stalo, kakor poprava stare Hole, In zdaj naj bi pa še prav pritiskal z novo cerkvijo. Marsikateri reven posestnik ali pa '.adtilžen hi se lahko vjezil, misleč si: To je vendar odveč že: da\ke plačevati z vedno večjimi nakladami, otroke oblačiti, potrebnih reči za Šolski obisk preskrbeti, obresti od starih dolgov poravnavati, šolo zidati, navse to pa še sedaj novo cerkev! Vso to zadevo je treba vblažiti, vse se mora z lepo vrediti, sila ni Eailal Le mirno! Vse pojde polagoma! bolj prostovoljno kakor 8 sil«. Kar človek prostovoljno dá, rad dá in tudi lagleje in še pri Bogtt ima tak dar z dobrim srcem kaj veljave: veaehga darovalca ljubi tudi Bog, ui-i razsvetljeni apostolj. 2a 1, polovico sUBCa so darovali: Vpokojeni preč. gospod župnik Janez Teran 10 kron; preč. gosp. Leopold Rihar, koope-^tor 6 kron; gosp. Valentin Gregore, Mengeš 3 krone; gospa Helena Kajžar, Kranjska gora 3 krone; Janez Tisovic, Amerika 10 kron; preč gosp. župnik v pok. Jožef Preša 20 kron; g. Pla-mnšek Jakob 2 K. __(Daije sledi.) Šent Rupert prijazno letovališče. Po novi iclezuici Trebme Šent Janž se hude odprl živah-»ejiiemu prometu eden najlepših kiajev na Dolenjskem: mirenska, sentruperška in mokronoška dolina, skoz katero teče v zadnjih lotili deloma urejena Mirna, Prva postaja od Trebnjega bo na ^»■■jazni Mirni, a druga Kakovn k-Šent Rnpert. Tako )e tudi ûent Rupert ostal precej na strani od železniške pr^ge, vendar P^ )e -A^ polovico manje oddaljen od nje, nego Mokronog. Od erada Rakovnik, posestva grofa Antona Barbota, vodi ravna cesta skoz polje v Šent Rupert, kamor se more peš prispeti z rakovniškega kolodvora za 20 minut Šent Rupert ima krasen položaj. Nadmoi-ska višina iznaša 278 m. Stoji pa na obronku nizkega griča, ki se raztfza med Bistrico in Rakovniškim potokom. Obdan je na zapadn od Vesele Gore, na severozapadn od Apnenika, na severu od OkrtJga, na severoiztokn od Homa in Selškega gričevja, ki sega vse do Bistrice, le jugoiztok in jugozapad je odprt, kolikor ga ne zsnira en del poprej omenjenega griča, po imenu farovški hrib. .Sent Rnpert ima radi tega svojega položaia prav ugodno podnebje. Srednje letne topline more imeti 10 B® do 11" C ter spada tako med uajUiplejŘe kraje na Kranjskem. Šent Rupert e deloma dolenjska Vipava; južnega sadja sicer ne prideluje, pač pa drugega dobrega sadja in rujnega vina, Vrlo potrebno bi bilo, da bi se v Šent Rupertn uredila mala meteorološka opazovalnica. Pri tamošnji šoh bi se dalo to izvesti z neznatnimi stroški. To bi bila ob enem ugodna zabava za opazovalca, ali zaslužno delo za meteorološko znsnirst. Šent Rnpert šteje do 400 prebivalcev, a vsa občina do 4500. Po četrt ure od Šent Ruperta so oddaljene vasi Škrljevo, Draga, Kamnje, Vrh, Breg, Prelesje in Rakovnik. Kraj je tedaj jako gosto naseljen. Šent Rupert je stara nadžupnija, b kateri je spadal v Valvasorjevi dobi velik del današnjih samostojnih župnij v Šent Janžn, pri Sv. Trojici, v Mokronogu in na Dolah. Takrat je imela «entmperška inpa 23 podružnic, zdaj jih ima samo 8. Šent Rupert ima najlepšo gotiško cerkev na Kranjskem. Sezidana je bila leta 1497. Zg( dovinar Valvasor omenja, da je bi)» cerkev krasno slikana. Kasneje se je ves ta kras izgubil. Šele dekan Vincenc Vovk je cerkev popolnoma obnovil od znotraj in zunaj. Delovanje tega za Šent Rnpert vrlo zaslužnega moža ni še do zdaj nobeden opisal, kar bi se pa gotovo spodobilo. Škoda, da je umrl pred velikim požarom, ki je zadel Sent Rupert 1. 1870, ker on bi bil gotovo izravnal tig pred cerkvijo, kar je pa tedanja politična oblast zanemarila na škodo lepoti, same vasi in cerkve, dozvolivši ljudem postavljati hiše po svoji volji. Sedanji Župnik, ves zavzet za lepoto hiše božje, je da cerkev slikati, a neki poznati duhovnik domačin je poklonil cerkvi znatno svoto za krasen keramitni tlak. Cerkvi manjkajo zdaj samo še slikana okna. Da se je pisatelja teh vrstic lansko leto pri nekem podjetja odločno podprlo, ne pa se mu protivilo od izvestne strsni, bi bila cerkev sentruperška dobila v kratkem času tudi ta ares, ^al, da je zdaj nemogoče to izvesti. (i>»iie Bledi.) -HSSOKi— PiSe se nam: Iz Novega mesta. — (V spomin umrli gospici Viljemini Smolik-ovi, hčerki c. kr. sid. «ficijala v pukojn,) — Žalostna, oh tako žalostna prilika nas je strn la 1, marca t. 1. popoludne na novomeškem pokopahšču. Poslovili smo se od cenjene gospice Viljemine Smolikove, kjer bo pcslej počivala od svojega truda. Lepo se nanjo nanašajo besede: Zgodaj je končala, pa je spolnila mnogo let. Oh, hitro, vse prehitro je prišla ta ločitev! In kakor skrbni vttnar toži po rahli cvetki, kaUro je zamorila jesenska slana, tako tadi nam žalosti bije srce, ko gledamo pred seboj le še telesne ostanke osebe, ki je preminila v najboljši, v najlepši dobi življenja, — dopolnila je še le 26 leto, — v dobi, ko je v njenem srcu kipelo »e toliko dobrih in lepih želja ter načrtov. Vsaj je bilo celo njeno življenje posvečeno le Bogu, kateremu je služila v molitvi, v lepih čednostih in dobrih delih. — Obledela je, ovenela, posušila ss je ta rahla cvetka tako hitro, po človeško misliti, toliko prezgodaj. Bilo je lansko leto, veliki petek, ko je prišla od svojega opravila v prodajalni domov. Tožila je g. mami, da je prehlajena, da jo glava boli; a ni se zmenila dosti za to, češ, bo že bolje. Kdo bi si bil mislil takrat, da je dobila ta dan kal smrtne bolezni? Njene od narave krepke telesne moči so od tega dne začele pojemati, kakor pojemlje luČica pred sv. Rešnjim Telesom, ako )i primanjkuje olja. Telesna slabost je postala vedno večja in večja; naposled se je morala vleči na posteljo, iz katere je semtrtje vstala po dnevi, — a zadnje dni pa je bila popolnoma priklenjena nanjo, iz katere ni več vstala. — Bilo je 28. febr. ob 9. uri zvečer, ko se zbere vsa blagorodna družina okrog njene postelje ter moli za njeno srečno zadnjo aro. Kmala postane njen obraz smrtnobled, a ona leži mirno in tiho na smrtni postelji. Da, ona želi biti razvezana telesnih spon in kraljevati s Kristusom. In glej, Bogu je bilo dopadljivo hrepenet^e te čiste duše, angelji sami niso več privoščili Vilke grešnemu avetn, hiteli so jo sprejeti v svojo sredo , . . Da zaspala si mimo v Gogpodn, po katerem si vedno hrepenela! Ni te veĚ med nami! Veseliš se ie v Gospođa v 8v. nebesih! Šla si Vilka v veinost, — en angelj manj na zemlji, en angelj več v nebesih. — Zapi;to ti je oko, ki je bilo taku milo arcslo tvoje nedolžne dule; utihnila so usta, ki so tako rada ća-stila Gospođa v molitvi; otrpnila je roka, ki je tako spretno in stanovitno rada pomagala g. mami pri domačih opravilih. Mirno ti počiva telo v krsti, duša pa je vzletela v nadzemske višave, kamor jo je poklical praviřni sodnik. Toda živela si na svetu kut katoliška kristjana, polna vere, polna upanja in ljubezni. In prav to je zdaj za nas največja tolažba. Vera se je izpremenila v gledanje, upanje v uživanje, ljubezen pa ki ntkoli ne mine, se ti je na novo razcvetla v večnosti, tista, čista, neizkaljena ljubezen do Jezusa, s katero si Njemu na zemlji tako zvesto in stanovitno slutila. O, le glej, moli in uživaj v nebeški slavi svojega ljubljenega Zveličana in njegovo presveto Mater, a prosi pa tudi za nas, da srečno prebrodimo viharno morje zemskega življenja in kdaj dospemo v varno pristanišče nebeške sreče ... Na snidenje naj zvezdami! Iz Št Petra pri Novem mestu. — Umrl je 20. svečana t. 1. občeznan m priljubljen Franc Rifelj, mlinar in posestnik v Lešenci, v visoki starosti 88 let. Kako je bil pokojnik zares vsestransko čislan, videlo se je pri njegovem lepem pogiebu. In kedo tudi ni poznal očeta Rifeljua? Vsaj je bil blag mož in prijatelj slehernemu, ki je le enkrat ž njim občeval, mož veselega srca in odkritosrčnega značaja, dober oče in kristjan ter priden in marljiv gospodar. Šentpeterčanom je svoj čas celih 20 let modro županoval iu ravno toliko Časa je bil cerkven ključar na Trški gori pri Materi Bužji, katero je znal rajni prisrčno Častiti ter njej na Čast ztpeti marsikatero pesmico. S kakšnim zadovoljstvom smo poslušali Čestokrat sivega starčka R feljna v njegovi zidanici v kn gu prijateljev in znancev na Trški gori, ko je nam prepeval z visokim in čistim glasom najrazliOnejře zdravice stare vrste, toda vse poštene in razvedrilne! Žal le, da je ž njim zaspalo tudi premnog« pesmic in kitic, ki bi bogato pomnožile zbirko zapiskov iz narodnega življenja. Gostoljubnost Rifeljua je bila velika; nobeden ni smel mimo zidanic^fi, da bi mn ne postregel oče Rifflj s kozarcem žlahtne kapljice. Še veČja je bila njegova usmiljenost. Pok ijnik je bil pravi oče vbogim, rad je pomagal starim m mladim Da je pokojnik uslišal vsako prošnjo, e dokaz tudi dejstvo, da je bil skrbni boter 150 otrokom. Svoj h otrok je imel devet. Dva sta umrla: sin preč, gosp. p. Odilo Rifelj, gvardijan kapucinski v Krškem in hčer Jera Nagel v Bršljinu. Oitali so pa vsi preskrbljeni. Njegova ienka pa se je Že pred peti leii preselila na drug svet. — KoneČno je ostareloat položila Rifeljna na posteljo, katere ni več zapustil. Sicer je bil do zadnjega čil, aamo noge ga niao hotele več nositi. V tej onemoglosti je svojemu očelu hvalevredno stregla njegova hčer, dokler ni naš Rifelj, večkrat previden s svetimi zakramenti, mirno izdihnil svojo blago dušo. — Naj se odpočije najboljši oče in nepozabni naš prijatelj od svojega trudapolnega življenja mirno in sladko v hladni zemlji, dokler ga ne pokliče trobente glaa v večno življenje! DomaČe vesti. (Učiteljske premembe.) Na mesto radi bolezni na dopustu bivajoče učiteljice in šolske voditeljice v Kočevju gospe Helene Peče, na^itavljena je kot suplentinja gospica Vera pl, Gressel, do sedaj učiteljica na nemški dekliški šoli; vodstvo sole prevzela je začasno def učiteljica gpdč. Leontina Murgejlj. — Imenovana je dosedanja supleatinja v Ridečah gpdČ. Ljudmila Abram provizoričnim učiteljicam v St. Vidu pri Zatičini in supl. učiteljica gpdč. Ana Eisner prov. učiteljicam v Vačah. — Na mesto zaradi b ilezui na dopustu bivajoče nadučiteljice gpdč. Marije Clar ici nastavljena je izprašana učiteliska kandidatinja in prostovoljka gpdč. Alojzija Skale kot suplentinja ; začasno vodstvo sole pa prevzame učiteljica gpdč. Gizela Ekel — Izprašana učit. pripravnica gpdč. Marija Nignn postala je prov. učiteljica ia vo-ditdjica euorazr. v Cepljah. — Imenovani so: Gič. Marija Likar, suplentinja v Cerkljah, proviz, učiteljicam v M kronogu, gpdč. Terezija Juvanec, suplentinja na Studencu, proviz, učiteljicam na Bučki,, gosp. Friderik Wurner, suplent na Raki, prov. učiteljem v Šk cijanu, gpdč. Ana Goli, zprašana učiteljiška pripravnica v L(ubljani, suplentiujam na trirazredni ljudski soli na Raki. — Začasno je stopil y pokoj g. Jos. Franke, nadučitelj v Št. Petru pri Nov. mestu. Vodstvo šole je podeljeno začasno gpdč. M. Ažmanovi; suplentira pa gpdč. M. Gromovnik. (Umrl) je dne 2. t m. preč, g, Mihael Bogulin, župnik v pokoju v Vel. Gabru. Ko je zjutraj maševal, podal se je pes na semenj v Radoho vas, kjer je nagloma umrl. Pogreb je bil v sredo 4. t. m. ob 10. uri zjutraj v Vel. Gabru, — N. v, m. p. I (Nanagloma umrl) je g. nadnčitelj Franc Gregorač v Dol. vasi pri Ribnici. Isti je bil rojen leta 18ti2 v Idriji. — S, m. v. 1.! (Prostovoljno gasilno društvo v Rudolfovero) ima v nedeljo dne 22. marca 1.1. v mestni hiši redni občni zbor in sicer ob polu 11. uri dopolnilne, h kateremu se vsi druitveniki vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. Dnevni red: 1. poročilo blagajnika, 2. poročilo tajmka, 3. pregled računov, 4. volitev novega odbora in 5. slučajnosti, (Ženska podružnica) družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu, ima svoj občni zbor v nedeljo dne 22. t. m. ob dveh popoldan v Narodni Oitalnici. K obilni udeležbi vabi vse članice odbor. (Zabavna večera,) ki nam jih je priredila novomeška Marijina družba zadnjo predpepelmčno nedeljo in prejšnjo soboto, sta pokazala, kaj zmore nadarjenost, če se združi z vstrajnostjo. Na vrsti je bilo več točk, katerih vsaka je bila povsem dovršena. Najprej so se pele štiri pesmice, a s pricizmistjo, ki je pričalo, da so pevke sigurne vsake note in daje pevovodja g. Hladnik strokovnjak, ki mu ui zlepa enakega. — Govor o pogumu in vztrajnosti, ki delata ljudi velike in budita v človeku speče mtiči, je bil večeru primeren. Pri pevkah in igralkah smo uvideli, da je čista resnica, s Čemnr nas je govornik prepričal. — Deklamacija „Večer", ki jo je predna^ala gdč Eršte, je Žela splošno priznanje, Kakšna tíhota je vladala med poslušalci, ko je gospodična 8 svojim lepim, polnim glasom sedaj žalostno-otožno, sedaj srčno-hrepeneče izražala pesnikova Čutila. Ša nocoj, ko to pišemo, se nam bnde v spominu hrepeneče besHde: Sprejmite zopet me domači logi, prijatelji vsekdar; ali one: Večer nid vami tiiio vlada, na liste hladna rosa pada. Kot da bi slišuli padanje mehke rosice. Glas je bil jako dober, za akcijo pa ae nam je hotelo zdeti, da je imela deklamacija premalo vaje. Pač pa ima tudi za to dovolj sposobnosti. — Igra: Kdo me bo pahnil s prestola, je bila v rokah zvečine že vajenih igralk. O vseh brez izjeme moramo reči, da so dobro znale svoje uloge, se tako lahko vanje zatopile in prosto nastopale. Saj le popolno obvladanje besedila otnoguči prost nastop in dela igro igravcu ljubo. Povejmo kaj nam je najbolj ugajalo. Jako naravno je igrala C/etana. V pogovorih s kraljico ie zadela vselej pravi ton: udano svetujoč in ne očitajoč. — Tadi aogelj je govoril naravno, mirno in dostojanstveno. Kot pristoja višjemu bitju, ki hoče prevzetno kraljico privesti do samogpoznanja in poboljšanja, — Zo-rica je bila najbolj prisrčna, ko je kleče pred kraljico pn>s la tako ganljivo za rešitev zaprte matere gn fice. — Najdaljša in najrazno-vrstnejŠa je bila uloga kraljice. Bila je v resnici težka. A gdč. Plevnik jo je povsem obvladala. Ponos govori ves čas iz nje, tudi ko lačna prosi k 'áček kruha. Le enkrat, ko stoji pred laži-kraljico, s svojim angeljem, ae nam je dozdevalo, da je nekoliko pozabila na ta ponos. Takrat je skoraj preveč kazala prepla-šenost Seveda tisti nastop je res težak. — Majde tudi ni prezreti. Morda je malo prehitro govorila, a smeha je dosti vzbudila. — Grofica je b la na svojem mestu. Njen mirni, udaiii glas je bil glas modre, pobožne žene. — O drugih vseh ne moremo posebej govoriti, o čemur p» nečemo trditi, da bi bile kaj zaostajale. — Nalašč omenjamo, da so vse govorile pravilno slo-venSčino, kar tudi nekaj pomeni. Za red je bilo dobro poskrbljeno. Kostumi 80 bili zadeti, kar je povoljni vtis le povečalo. Hliši se, da bi bili še mnogi radi prišli zraven, a da pomotoma niso dobili povabil. Za slučaj, da bi se jih dovolj oglasilo, bi prosili Marijino družbo, da nam igro še enkrat ponovi. (V zdravstvenem okrajnem odboru v Novem mestu) je bil dne 27. febr. zopet izvoljen načelnik'im g, Josip Ogoreutz, trgovec in posestnik v Novem mestu, gosp, Josip Zurc, župan in posestnik v Kandiji pa njegovim namestnikom. Dovrsitev ženske bolnišnice v Novem mestn, katera se baje otvori meseca septembra, spada pod vodstvo novega zdravstvenega odbora. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu februarju 1908 je 311 strank vložilo K 158.238 39; 285 strank vzdi^ilo K 171.974 67. 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 7.400'— ; 245 menic se je eakomptova o za K 76.930-3B. Stanje vlog K 3,299.417 39. Denarni promet 644.774'97. Vseh strank bilo je 1147. (Narodna Ci tal n i ca v Novem mestu) priredi dne 24 marca 1908 zibavni većer s aledeeim vsporedom: 1.) Predavanje o pomena ljudskih knjižnic; 2) prosta zabava. Svira salonski orkester. Vstop d ovoljen je fclaD'»m Čitalnice, knjižnice in vseh narodniird uStev. ZaĆetPk ob 8. uri zvečer. (Odbor „Narodne Čitalnice v Novem meatn") izreka vsem narodnim damam in gospođom, ki so pri prireditvi igre „Veharjevo letovišie" in na maškeradi sodelovali in z svojo potrtvovalnu delavnostjo toliko pripomogli k uspehu obeh veierov, svojo najiskrejnejB« zihvalo. Odbor. (Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico,) rfg zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca aveôana 1908 prometa K 217.242 92; vložilo je 174 strank K 62 688-81 ; dvignilo 147 strank K 59.001-47. Posojil je bili danih 73 strankam K 42.124-—; a vrnilo je 82 strank K 12.592 30. (Javna knjižnica) Nar. Čitalnice napreduje : število izpo-flojevalcev je naraslo na 156, pri vsakem izpcisojevanjt se izda 50—70 knj'g. Da je knjižnica s knjigami dobro preskrbljena, je tudi nemala zasluga darovalcev; dosedaj so darovali „Javni knjižnici" in zdiuicnju prijateljev ćitanja: gg. L Blimdek 17, dr. M. Doknt! 118, P. Gillv 8. Fr. Jeraj 130, V. Kompare 10, I. Lapajne 1, M. Markiô 3, I. Pocák 4; gdé R. Preatoni 10 knjig in 29 snop. „Slov. knjiž."; gg. S. pl. Sladović 12, dr. I Strasek 8, VI, Vojska 65 in dr. E. VolCič B knjig; za kar jim izreka knjižnični odsek prisrčno znhvalo. (Trotoarje) ob strani ceste bodo napravili v Novem mestu, poroča Ljubljančanka, Res, čas bi bil, zakaj tako blatnih potov po mestih ne dobite veliko. Da bi se stvar le ne zavlekla Zopet v negotovo priho dnost, (Semenj vKandiji.) Ker je 19. marca praznik sv. Jožefa, bo aeim v Kandiji prihodnji četrtt-k 26. marca, tisti dan po Materi Bijžji. Kupci in prodajalci se vabijo v mnogobrojni obisk. (Prvi letošnji vinski sem e n j v Krškem) bo 17. trn. Ker je dobiti v krskem okraju se precej dobrega vina in po zmerni ceni, in se vrii drugi dan, to je v sredo pred sv. Jožefitm velik navaden semenj, je upiiti, da se udeleže tega vinskega semnja v obilem številn kupci in prodajalci. (V Toplicah) bo od 15. i> 22 marca sv. misijon. Vodili ga bodo trije patri iz reda sv, Frančišk^ vsi izvrstni govorniki in spovedniki: p, Avguiiin Campa iz Viča pri Ljubljani, p, Sal-vator Zobec s sv. Gore pri Gorici in p. Suleiij VodoSek z Breisja na Gorenjskem. To bo 3. misijon v Toplicah, Prvi je bil leta 1870, dtugi leta 1899, Piivzeta je tudi iupnija Soteska, ki je sama zise tako majhna, da ji ne kaže doma obhajati misijona. Iz drugih iupnij ne bo udeleibe, ker je topliški cerkev še za domače prťtema, Bog daj obilo sada in stalnega vspeha, (Znižanje tai ifov za Kranjsko in Istro.) Povodom slabega stanja v kranjskih in istrskih občinah, povzročenem vsled mnogih uim in nezgod lanskega leta, je dovolila državna železnica za te kraje znižano tarifo, zlasti za prevoz sena in krme, (Porotne obravnave.) Dne 2. t. m. imelo je porotno sodišče v Novem m^stu v treh slučajih soditi. Obtoženi so bili: Anton Krumer iz šutne, okraj Krško, radi zločina nboja; Janez Zupančič iz Zaboršta, okraj Višnja gora, rodi zločina tatvine in Alojzij Miklavčič iz Volčje jame, okraj Trebnje, radi zlo-^ina teitke telesne poškodbe. Krumer je bil oproščen, Zupančič je dobil dve leti in M klavčič tri leta težke s postom poostrene ječe. Dne 3. t. m. zagovarjati se je imela Neža Certalič iz Rftvce, okraj Kostanjevica, radi zločina gtdjufije ter bila oproščena. Dne 4 t. m, stal je pred porotniki Alojzij Lesar iz Gori če vasi, ^kraj Kočevje, radi zločina uradnega poneverjenja. Sodišče mn je prisodilo Šest mesecev težke s postom poostrene ječe Dne ^ t, m. pa je obsodilo sodišče Franceta Povhe iz Zahtke, okraj Kiško, radi nenravnosti na 18 roesfcev težke s postom poostrene in Jožefa Marin iz MiltergraB, okraj Kočevje, zaradi zlo-cina težke telesne poškodbe na šest mesecev težke s postom poostrene ječe. Gospodarske stvari. — (Nedeljski kmetijski tečaj na Grmn.) V nedeljo 22. marca se priredi na kmetijski šoli na Grmn pnuk o prašičji ruđcčici in o cepljenju prašičev proti rudečici. Pouk se prične ®b 9. dopoliidne. Vabimo gospodarje, da se važnega pouka udeleže v obilnem številu, — Zadnji kmetijski tečaj od 8,-10. t. m, je bil na Grmu dobro obiskan. V nedeljo dopoludne se je zbralo do 120 gospodarjev v prostorni učilnici, kjer so z vsem zanimanjem eledili poučnemu govoru o pridelovanju krme na njivah in na travnikih. Pri tej priliki se je tudi izrekla želja, naj bi se tečaji prirejali ob nedeljah, ko ima kojet več časa. — (Cepljene trte se še dobe.) Letos je veliko pomanjkanje trt. Bilfe (korenjaki) so po naših trtnicah vse oddane, tako da se ni več oglašati s takimi naročili. Tudi na kmetijski soli na Grmu in v trtnici kmetijske podružn'ce v Novem meetn ni dobiti več bilf. Pač pa se dobe prav lepe in močne cepijenke raznih sort še na obeh krajih, pri kmetijski šoli in pri podružnici. — (Spomladno gnojenje travnikov s čilskim soli tro m.) Za spomladao gnojenje travnikov se priporoča tudi Čilski solitér. To gnojilo se prodaja v podobi bele soli in je bolj dragoceno; 100 kg stan« v Ljubljani 33 K. Čilski soliter se odlikuje s tem, da ima 15 do 16 dušika, tiste redilne snovi, ki je posebno vaitna za trave, DoČim nam Tomášova žlindra in kainit koristita pri detelji, je Čilski soliter posebno tečen za trave. Zato pa gnoje na kmetijski Šili na Grmn jeseni s Tomášovo žlindro in kajnitom, spomladi pa še a čilskim solitrom, da dobe travniške rastline vse potrebne redilne snovi in da St» vspehi kolikor mogoče ugodni. Za eno oralo travnika je izeti &0 do 100 kg čilskega solitra. Čilski soliter se mora pred trosnjo razdrobiti, (na drobao stolči) in pomešati z drobno zemljo, da se latje raztrosi. Trosi se spomladi, ko travnik ozeleni. — (Umetna gnojila,) naročena pri kmetijski podrni-nici v Novem mestu, so doála in se opozarjajo naročniki, da pošljejo takoj po nje. ■-«SI-- llazne stvari. • (Cleveland) V Collingvroodn je 4. marca nastal v javni šoli v predmestju v Clevelandu vsled pregretja neke peči požar, ko je bil pouk ravno končan in so se otroci uvrščali, da bi zapustili šolo. Voditeljica je dala takoj običajno ziamenje, da gori. Ta signal se v ameriških šolah ponavlja vsak teden. Tudi sedaj so mislili otroci, da je le navadna rešilna poizkusnja, ter so začeli po vrstah korakati proti izhodom. T.ida naenkrat so švignili plameni iz kleti in prvo nadstropje se je udrlo. Hodniki so ozki, vse poslopje ima le dva izhoda. Vrata za slučaj sile so bila zaklenjena, ravnotako ograja pri glavnem izhodu. Prvo nadstropje je predrlo pod pritličja in kupe otrok pogreznilo v kleti. S tretjega nadstropja, kamor nisi segle rešilne lestvice, ki so bile prekratke, so otroci skakali skozi okna na cesto, kjer so oblešali z razbitimi udi. Ob izhodih so sa kmalu nagromadili kupi zgorelih oirok, ki 80 zapirali pot drugim. Obleka otrok je bila vsa v ognju. Pred šolo so se nakupičiH stjirši, ki so morali poslušati obupno vpitje svojih malih in jih gledati, kako fo živi goreli. Neki oče je zasledil svojo hčeiko v gruči ter a izdrl ji je roko, Otrck je bilo v sol o hotel potegniti iz ognja, 360. Stťišestdeset ogorelih trupel go že spravili s pogorišča, med njimi 60 slovenskih otrok. Večina otrok e bila nemških starišev. Zgoreli bo tudi štirje učitelji, Sto pet otrok in pet učiteljic se je posrečilo rešili Nek» učiteljica se je borila s pestmi, da bi prišla do vrat, pohodili so jo! Neki Wallace Úptoii se je prérii večkrat skozi ogenj in rešil 18 otrok. Pot«m se je zgrudil nezavesten in kmalu na opeklinah umrl. — S >]ska stavba je bila zelo pomanjkljiva : staro trinadstropno poslopje jz opeke, zelo ozko zidano, s samo enim vporabuim izhodom. Šolskega slugo Sandy-ja in njegovo ženo 80 zaprli, ker sta onadva zakrivila grozno nesrečo. Vrata za slučaj sile, ki bi imela biti odprta, sta bila namreč zaklenila. * (Raznotero) Ruiki car je pomilostil generala Steslja, katerega je vojno sodišče obsodilo na smrt, na enoletno lahko trdnjavsko ječo. General dobival bode do smrti pokojnino in smel nositi vse redove. — V Goppensteinu v Švici odvalil se je iz gora v dolino plaz, vsled česar se je podrl hotel stavbinske družbe in se je zadušilo enajst oseb, — Kuga v San Frančišku, katero so zanesle mnogoštevilne podgane iz ladij, strašno divja in je ua njej umrlo že mnogo ljudi — V kratkem se sestane kralj Viktor Emanuel z angležkim kraljem Edvardom v Sirakuzi. — V Pnebli je bil ustreljen od neznanega zločinca rojak Jože Rus. — V Cle-velandu je umrl v bolnišnici Alojzij Metelko iz Zdenjske vasi pri Krškem, - Na Dunaju seje hotel usmrtiti poročnik Oton Grafoner 17. pešpolka. Malo je upanja, da bi ga ohranili pri življenji. * (25 krat oženjen.) V zapadni Rusiji v Minskn prijeli so na ceiiti na zahtevo njegove Žene, nekega Preisa. Isti imel se je pretečene dni p „Posojilnico v Crnoiulji", registrované zadruge z neomejeno zavezo za 1907, Aktiva. Pasiva. Št. Predmet K v Št. Predmet i K v 1 Inventar po 67o odbitku pr. 78'65 K 1.494 36 1 1 Deleii: 1964 à 4 K....... 7.866 2 Posojila........... 868 721 95 ^ 2 Nevzdignene obresti od deležev . . . 3 328 71 3 Zaostale obresti od posojil .... 17.591 99 ! 3 Hranilne vloge ... K 1,503.863-51 4 Pri drugih denarnih zavodih 4 Kapitaliz. obresti . . K 56 308 99 1 1,660,162 50 je naloženega ... K 580.913'80 : 6 Predplaftane obresti od posojil 5 Nevzdignene obiesti od na- 1 za 1908 ..........1 5.513 190 ložen. denarja z^ 1907 K 34.481 81 605.396 61 ; 6 Dolga na zgradbi hiše bitu je 6 Vrednost efektov........ 63.733 74 koncem 1906 ........ 19.000 — 7 Nevzdigneiie obresti od efektov za 1907 3.019 76 ' 7 Rezervni zaklad koncem 8 Prehodni zneski ........ 134 67 , 1906 ......K 29.706 37 9 Vrednost hiáe v Črnomlji st. 62 po 1% 8 Vstopnina )eta 1907 , . K 89-- 39,796 37 odbitku pr. K 482 ...... 47.718 — ; 9 Čisti dobiček......... 6 084 16 10 Vrednost zemljisća na Tanćigori . . 72 — G-utovina koncem 1907 ...... 34 757 65 ; Skupaj ... ; 1,631.639 63 ; ! Skupaj . . . 1,631 639 63 Prejemki: 958.412 36 K, izdatki: 933.65470 E, promet: 1,883.066-95 K. Račun deležev: Koncem 1907 ima 1423 zadružnikov 1868 deležev po 4 K . L. 1907 izstopivlih 68 „ 68 „ » 4 „ . 38 v prejšnjih letití izstopivsih zadrugov iin» le nevzdignenib 38 „ t. 4 , . Skupaj Račun zadružnikov: Koncem 1906 bilo je zadružnikov........1403 V letu 1907 jih je izstopilo...............68 in je ostalo . . . 1345 Ker jih je pa leta 1907 pristopilo................78 šteje zadiuga koncem 1907 ............1423 7473 K 232 „ 158 . Občni zbor je dne 8. marca 1908 bilanco 1964 del. po 4 K . 7866 K in ves račun za 1907 odobrit in potrdil. Martin MalnerlČ I. r, odbornik. Anton Jeriinović 1. r, rarnatetj. Avgust Kune 1. r., odboTuitc. Kirol Mliller 1. r., ad burni k. Anton SpralzBr 1. r, rac. pregledovale^ n&megtnik. Franc Setina 1. r., Miuiigki pregleđoTttlee, 152) Posestvo B hiâo in vsem g^oapodarskim poslopjem, » zraven spadajočini poljem, travnikom m hosto. je na prodaj na Vel. Cikavi SL 2 pri Novem niestu. 36-3-8 NataoCineje pove Janez Sladič ravno tam. Blaoo volite ^^^ p^'i"' „ .I.,„„u ,„5..., , ° 5B dĐjO B nBjeni. Avgust» K»lči6. Rudolfovo h. it. 111. Vodstvom iiajvljudiiejo pripiiroi» ta prijaina nnrocila na »tavlieue in po-jnitvene mizarake izdelke, iolske kispi In table najpopoln«Jie In nedosegljiv* •Bitnega Izuma. Za najfinejšo iivriitev Eamorem jaujčiti, ker ituuin na m-Pota){i) najmoderuejše vrejeno delavnico, opremljenu 2 rainovrstnimi stroji. Za enSenje le^ia imam umetno „juiilnlco" * toploto do TO*' ELeamiirjevib, T kateri ae les do «krajnosti pouuái. Vsa dela »o solidno in po «krajno »"«kih cenab izvríena. (277-0-6) Z odličnim spoitovai^em "otro mesto-poleg Ženske bolnic«. Matko MaloviČ, mizar. Seč lepili stanovanj v novi hÍ8Í se odda pod ugodnimi pogoji. ^^ Već se izve pri....... = __Jožetu Žibert v Žabji vasi. ^ UČENEC -»i ki je dovršil vsaj ljudako âolo, ae takoj sprcime v trgovino z Želfznino. (39 3-8) Franc Guštin, trgovina z mešanim blagom v Metliki. Domovanje z gostilno lepim vrtom in tremi njivaini v Škocijanu tik mosta je po ugodni ceni na prodaj. Natančneje podatke daje lastnik Í49M) Martin Andrejčič v Škocyanu. Hiša na prodaj je v Novem nïCHtu pri Locenski cesti št. 275. Pripravna je za majhno obrt. Zraven je tudi vrt. Ve6 se izve ravno tam. (2-10-6) Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran. sejalnih strojev, strojev za ietev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trtjerjev), siamoreznic, reporeznic. koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilniti kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic Itd, Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokonnobil, vrtalnili strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec, pv^ Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji HHM Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznariji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, IZ O HI A t i Čp Dunajska cesta £tev. 31. Ženske lase imeSane in Tesane kupn-jem po najviiji ceni. Izdelujem viasnljanka dela. V zalogi imam fina toaletna mila, [irave ftan-coske parfume itd. BAY-RUM třkDíina proti iijia- danju las in prbnt, oillikoT&na z 10 zlatimi kolajnami. HAARPETROL «a rast po-mlailka. NUSIOL ii orehovega isvleûka za lase in braile ûtiduvit a^eh. prekata Tsa dosedanja barvila. Poleg tega priporočam moj mani BRIVSKI SALON na novo urejen i naj novejši mi liigijeniinimi komfurti, » hitro, úi«ta indobro postrežbo, ieleč m nogo broj nega obiska. Spoštovanjem se pripuroúaiit Ivan Svetec, (5-S4-9) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlíe.) (83-B-2) Proda se posestvo iz proste roltň v vasi Praprotna polica Bt. 7. Cena in pogoji izvedo ae pri Antonu Verbiču iz Sc-Jurja pri Kranju ali pa pri lastniku, ianez Burgar (zdaj y bolnici t Kandiji pri Kudolfovem.) 1-3 Proda se pP J itiï řn L n ( flnDlril " P® dogovnm. — G-nid Tolsti vrh, pošta ffUllblUU. ,St, Jernej. JOSIP RUDEŽ. m-i-2) : Singerjevi šivalni stroji : : ne samo za vse mogoče industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v našiti prodajalnah, ~ katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. V tf Û TT Tv ' TT iT 5 TT iT Singer Ko. altcijslio društvo za šivalne stroje v Rudolfovem, Glavni trg. Podružnice v vseh večjih mestih. m ! VtI ilvalni stroji, ki jih ponujajo pod Imenom „Singer", $0 ponarajonl po našem itarejlem slitomu. ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev daleč presegajo po konstrukcij), delazmožnostl in trpeínosti. Zemljišče primerno za stavbe in ena hila je ali vse skupaj ali pa tudi posamezno na prodaj. Natančneje ae izve pri Bernard Brulc v Žabji vasi pri Novem mestu. . (a8-3-3) Steckenpf erd - lilijslso-mlecno milo Bergmanna & Co. Draždani in Tečin n, L. je in listane glasotn vsak dan dušlib priznalnin najuspošnejie veeb uiedecinalnili mil proti pêgam kakor tndi v (insej^o in ohranitev nežne, inelike kože in mžnate polti. — Dubiva »e po 80 v komad v vaeh leirariiali, driižerijah, parfninerijali, trgovinah mila in brivbicab. (1-8-6) Milo za nahup istr. vina. Fino pristno garantirano vino, već tisoá hektolitrov, belo, rudeče, in irno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji dri. kolodvor proti gotovemu placiln, je za prodati in se ek'spedira iz vzorne kleti kršč. vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene zi vagone pt» dogovoru. Tro-pinovec in droženka (istr, kunjak) 1"* od 70 do 80 nové. liter. Za kršč. vinar, zadrugo: ((>-12-7) Ivfin Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. (38-2-2) a hišo in gospodarskim poslopjem ter njivami je na prodaj pri Alojziju Križe v Vel. BuSní vasi st. 22, župnija Preôina pri Novem me.stn. ' Kupim == fižol in krompir na drobno in debelo. Priporočam svojo veliko zalogo čez 4000 hI kupljenega Vina samo lastni pridelek vinograđninke društvene kleti Buje-Istra, Vino je belo, beli mnškatelec, rdeie (ala cviček) in črno. V^ garantirano pristno po jako ugodnih cenah, tako da je izključena vsaka konkurenca, (3(^6-2) Jos. Jakaz •— Rudolfovo. Odg^uvonu urednik, isdajatey io ealožnik Urban Horvat. Tiik J. Krajec nasi.