OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE


■■piis
NAGRAJUJE 7AESTOBO
Februarja in marca bo potekala v zasavju velika Zasavčeva akcija, v kateri bomo predstavili Zasavca in izbrali nove naročnike časopisa, zakaj se ne bi na časopis, ki bo izhajal od marca naprej vask teden, naročili? Zakaj bi morali Zasavca vsak četrtek iskati pri prodajalcih, če vam ga lahko prinesejo na dom? In to 10 odstotkov ceneje.
NE POZABITE, V ZASAVJU BOSTE BREZ ZASAVCA KOT V SAHARI BREZ VODE. BREZ HECA.
Za naročnike (in tudi vse dosedanje) smo pripravili posebno nagradno igro, pri kateri so nam priskočili na pomoč sponzorji. Nagrade so privlačne. Izžrebali jih bomo na javni prireditvi, na kateri ne bo nikomur dolgčas. Prireditev nameravamo pripraviti konec marca. Do takrat torej poteka naša nagradna igra Zasavc nagrajuje najbolj zveste.
Ne odslovite naših mladih prijateljev, ki vas bodo v naslednjih dneh obiskali. Z akcijo zbiranja novih naročnikov si bodo zasavski osnovnošolci, ali pa malo starejši, prislužili kakšen dodaten tolar za končni izlet ali drugo pametno naložbo. Torej - ZASAVCEM V BOLJŠE ZASAVJE.
NAGRADE za zvestobo Zasavcu
1.	Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.o.o., Kisovec
2.	1500kg cementa: ABC TEHNOHIT d.o.o., Trbovlje
3.	Telefon Panasonic: ELJROTRADE, Zagorje
4.	Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
5.	Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR - SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o., Hrastnik
6.	Vikend rent-a-car (škoda Favorit): RENT-A-CAR JUVAN, Zagorje
7.	Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopanjv pokritem bazenu: MEDIJSKE TOPLICE d.d., Izlake 8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 SIT; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o., Zagorje
10.	lOOOkg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d.d., Trbovlje
11.	Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p.o., Trbovlje
12.	Infra svetilka: ULTRA d.o.o., Kisovec
13.	Stropna halogenska svetilka: SIJAJ HRASTNIK, Hrastnik
14.	Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK, Hrastnik
oljni gorilniki: RIELLO 40
m r » rt •    	::::: .
za peči od 19-35 kW	770 DEM
od 28-60 kW 825 DEM
MONTAŽA iN PUNSKIH GO,
RIELLO 40
..... . ..
1170 DEM 1220 DEM
plinski gorilniki
ELEKTROINSTALATERSTVO Izlake 11, tel. 0601-74-014
za peči od 11-35kW od 23-58 kW

i t|HH
__ «saa
61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina)
podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev
X> EJAVN O SXI:
1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plule in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, lapisoin, topli pod, vinllex, vinas ...)
2.	TRGOVINA:
-	prodaja talnih oblog: parket, plula, itison, tapison, topli pod, vinllex, vinas ...
-	barve (jiipol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...)
-	tapete raznovrstnih vzorcev
-	vse vrste lepil in lakov
-	prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise ...
-	kupljene zavese pri nas zašijemo po želji.
3.	DOSTAVA NA DOM
OnBéONJM
KNJIŽNICA
CEDE

UVODNIK
Danes se v bistvu poslavljamo od obdobja časopisa Zasavc, ki je bilo težko, vendar lepo. Kot so pokopali Pusta, mi pokopavamo štirinajstdnevnik. Kajti že naslednji teden (4. marca) v četrtek boste lahko v roke prijeli tednik. Zasavc bo torej z marcem 1993 pričel izhajati vsak četrtek. Seveda pripravljamo nekaj novosti (več na naslednji strani), upamo, da boste z njimi zadovoljni.
V današnji številki se nismo mogli ogniti še vedno aktualnem občinskem, proračunskem denarju v vseh treh zasavski občinah. Kar v nekaj prispevkih se ga dotaknimo z razliifoih plati.
Čeprav je lahko življenje tudi čisto veselo. To so pokazali dnevi, ki so za nami. Dnevi norcev, maškarad, veselic. Seveda se to pozna tudi na naših straneh.
Veseli nas, da tokrat gostujeta v časopisu zakonca Gulič iz Trbovelj. Med nas sta prinesla prgišče svojega zlata -izkušenj, modrosti in človeške toplote, ki jih generacije Trboveljčanov izjemno cenijo.
Roman Rozina
Marko Planinc
Funšterc:
Zasavc tednik, Koledar dogajanj,
Pohod na Zasavsko goro, Bežimo, okna letijo, Sramotni steber, Kratke zasavske, Parlamentarije, Obveznice in proračun, Jetmice
Vaš zelnik:
Pisma bralcev (Čakanje na odgovor Radia Trbovlje), Poslancem SO Trbovlje ob kulturnem prazniku,
Delavska samopomoč
Tema:
Kje je denar od stanovanj
Pogovor:
Branislava in Vekoslav Gulič: Človeka, polna zlata
Kšajt glavce:
Milanova kost, Stanetov Sterbuncdj,
"Srečo' na vrvico, Štajerska z obrobjem, Stil življenja
Reportaža:
Pust po Pustu, Benetke spet poplavljene..., Športna žurka v Hrastniku, Metka zopet najboljša, Tokrat Bogdan Hribar, Garaško delo v kajakaštvu,
Rokometaši drugič in zadnjič?
Križ kraž:
Nagradna križanka
Miš maš:
Mladim Zasavcem, Miš maš poroča, Program Petra, Ptiček na obisku
Žuriramo:
Gremo v nebo, Virgo in tacta, Hothothot, Horoskop, Porušene sanje
Kšefti:
Dadas ne špekulira, Kratke kšeflarske,
Bo izvoz nedonosen, Sijaj in unije zlata, Pogled z borznega parketa, mali oglasi, Preženimo dolgčas
Zdav duh...
Slikam za svoje zadovoljstvo,
Čemšeniška prosvetarka, zabeleženo
... v zdravem telesu:
Zenska košarka, To je vrh,
Športni cik cak, Rezultati
Kronično:
Kradli v trboveljski OŠ, Promet, Aufbiks
Prihodnji četrtek (4. marca) bo Zasavc prvič izšel kot tednik. V uredništvu smo pripravili nekaj novosti, ki bodo popestrile strani našega časopisa. Prvi del časopisa bo lahko še bolj informativen, drugi bo bolj zabaven. Pripravljamo nekaj novih rubrik, ki jih bomo predstavili naslednji teden.
Največja novost je seveda objava televizijskih in radijskih programov. Na straneh Zasavca boste odslej našli programe naše nacionalne televizije, TV Zagreb, pa tudi program Kanala 10 Trbovlje, litijske lokalne TV in Radia Trbovlje. Druga večja novost je stran, ki bo namenjena bogatemu dogajanju v različnih društvih. Že sedaj vabimo vse, ki delajo v društvih, da nas obveščajo o svoji dejavnosti. Tretja večja novost pa je ta, da pričenjamo s prihodnjim tednom bolj pozorno pokrivati tudi dogajanja v občini Litija. Drobne novosti se seveda obetajo tudi na nekaterih drugih straneh.
Upamo, da boste z novo podobo Zasavca zadovoljni. Vsekakor vam ponujamo roko. Sprejmite jo. Prepričano smo, da vam ne bo žal.
Marko Planinc
KOLEDAR DOGAJANJ
9.	februarja - Ponesrečen dan, pravzaprav, so si izbrali sedaj še neznani zlikovci, ki so v noči s tega torka na sredo na osnovni šoli Revirski borci naredili za okrog 200.000 tolarjev škode. Ko bi "delovali" noč prej, bi šolarjem podaljšali zimske počitnice na slabih deset dni. Tako pa...
10.	februarja - Trboveljčani se jezijo zaradi neupravičeno povišanih cen komunalnih storitev, ki naj bi se ravnale po republiškem odloku oz. rasile skladno z rastjo cen življenskih potrebščin. Na JKP bodo morali zaradi tega odgovarjati celo na delegatsko vprašanje v občinski skupščini.
12. februarja - Predstavniki
Ministrstva za šolstvo se tega dne v Trbovljah dobijo s predstavniki občine in
osnovnih šol, da bi se - v primeru, seveda, da denar v republiškem proračunu bo -dogovorijo o še ne povsem dorečenih zadevah v zvezi z reorganizacijo trboveljskega osnovnega šolstva.
14. februarja - Sveti Valentin
dobi to nedeljo ključ od korenin, sicer pa se veselijo vsi zaljubljeni tegasveta. Nekaj jih seveda ostane razočaranih. Vreme: pravo spomladansko.
16. februarja - Trboveljski IS
znova zaseda. Na več ključnih problemov (še) ne najdejo pravih odgovorov.
18. februarja - območna
gospodarska zbornica se spoprime z nalogami ob letu turizma.
20. februarja Prve maškare
osvajajo zasavske domove, gostilne in kar
je še takega. Nekateri si morajo maske sneti, drugi pa nadeti, da sploh postanejo nerazpoznavni.
22.	februarja - Deveti teden v
letu 1993 se začenja v znaku Zagorjanov. Njihov župan in izvršnikpovabita zasavske novinarje na pogovor, na katerem naj bi jim zaupala nekaj "odklonov" prejšnje vlade.
23.	februarja -Torek je in čisto pravi Pust - tisti, krivih ust. Kavboji, indijanci, ninje, kuharice, ciganke in Pike Nogavičke imajo dela čez glavo.
24.	februarja - Po pustu ne pride
na vrsto čisto navadna sreda, temveč pepelnična. In na svidenje v prihodnjem tednu.
Polona Malovrh
ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini.Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Razinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina; Odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar, (Reportaža), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Peter Ravnikar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi, Tisk: Alenka Jakopič Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61 013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
Pohod na Zasavsko goro
Letošnji 14. februar ni bil samo dan zaljubljenih. Bilje tudi dan zagorskih planincev, ki so si to nedeljo izbrali za tradicionalni spominski pohod po poteh 1. štajerskegabataljona. Start v Toplicah je bil hladen in meglen; pač tipično zagorsko zimsko jutro. Čeprav so se mnogi nadejali prvih sončnih žarkov že v Čolniščah, sta se megia in neprijazno vreme vlekla vso pot do Zasavske gore. Vmes, na Plešah, je bila vidljivost celo le nekaj deset metrov, tako daje imel marsikdo probleme s tem, da je ostal na pravi poti. Kljub neprijaznemu vremenu je bilo vzdušje na cilju na Zasavski gori prijetno, kot se za planince spodobi. Seveda so delili čaj, več sto pohodnikov je žigosalo svoje izkaznice. Nekaj se jih je udeležilo pohoda že šestič, prejeli so zlato spominsko značko.
Ljubitelji narave so prihajali na Zasavsko goro še izdrugih smeri. Ni bilo malo tistih, ki so se na splošno negodovanje vozili mimo v avtomobilih, jih pustili ob poti in potem nadaljevali peš. Če se nekomu ne ljubi pešačiti tri ure, naj si poišče kakšno bližjo planinsko postojanko. Vsi ostali najbrž niso odšli peš zato, da bi ob poti spet vdihavali izpušne pline. Morda bi za to lahko poskrbeli organizatorji, ki bi za tistih nekaj ur zaprli cesto od Toplic do Čolnišč ali Jablane.
Tekst in foto: Jože Ranzinger jr
Leto
turizma
Zasavska Gospodarska zbornica je pripravila sestanek o uresničevanju nacionalnega programa za leto turizma. Ustanovili so koordinacijski odbor, ki bo spodbujal in povezoval vse potrebne dejavnosti v regiji.
Pogovor je izzvenel v prepričanju, da imajo tudi zasavski kraji precej možnosti za razvoj turizma, če bi se ga lotili
bolj organizirano in bolje izkoristili naravne danosti. Bistveno več bi morali narediti za promocijo regije v središču Slovenije,privabiti več plan inčev in pohodnikov v zasavsko sredogorje in glasneje ponujati možnosti za rekreacijo in šport. Ob njih še zgodovinske znamenitosti, ki jih po mnenju udeležencev pogovora tudi domačini premalo poznajo. Slišati je bilo še predlog za razvoj lovskega turizma, ob stacionarnem in seminarskem, ki si uspešno utirata pot v Medijskih
Toplicah, pa bi tam kazalo bolj razvijati tudi zdraviliškega.
Med številnimi gostišči je vse več takih, ki privabijo zahtevnejše goste, turizem pa je najuspešnejši tedaj, ko se najdeta rekreativni in ekonomski interes. Za povezovanje obeh so potrebni tudi ukrepi na državni in občinskih ravneh. Potekati bi morali istočasno in brez velikih parol, da ne bi tudi v letu turizma ostali zgolj pri njih. Nadaljevati moramo tam, do koder smo prišli, za kar ni vedno potreben samo denar. Zato bi kazalo bolj prisluhniti npr. zasavskim turističnim in hortikulturnim društvom in kraje očistiti in polepšati. Ali kot je dejal predstavnik nacionalnega organizacijskega odbora za leto turizma Egon Conradi "tja, kjer so domorodci zadovoljni s svoj im krajem, bodo prišli tudi turisti". Da jih bo več, bi moralo Zasavje dobiti svoje mesto tudi v slovenski turistični karti. Sestavljalci zadnje so te kraje iz nje enostavno izbrisali.
Manca Ocvirk
Skupna
deponija
Na nedavnem pogovoru ministra Miha Jazbinška in sodelavcev s predstavniki občin sejeizkazalo.dasebodo vskupni projekt	racionalnega
gospodarjenja z odpadki zanesljivo vključile vse tri zasavske, litijska in laška občina, medten ko se v Domžalah dokončno še niso odločili. Slišati pa je, da razmišljajo o tem, da bi k projektu pritegnili tudi Kamnik. Kakorkoli že, svojo odločitev bodo morali koordinatorju te naloge, zagorskemu IS, sporočiti do srede marca. Dotlej bodo občine podpisale pogodbo o izdelavi projekta z avstijskim podjetjem Bartel Barkopa, ki so ga z javnim razpisom izbrale za najboljšega oz. najustreznejšega ponudnika. Sopodpisnik pogodbe bo ministrstvo za urejanje prostora in varstvo okolja, ki zasavski, oz. širši
regijski način ravnanja z odpadki tudi finančno podpira, saj sodi v njegov koncept imenovan Ikros.
Avstrijski strokovnjaki bodo, kot predvideva pripravljena pogodba, ustrezen projekt izdelali do letošnj e j esen i. T akrat ga bodo tudi predstavili javnosti, še posebej okoljem, ki jih bodo predlagane tehnične in tehnološke rešitve ravnanja z odpadki posebej zadevale in naj bi o njih, kot predpisuje zakonodaja, tudi odločali. Projekt predvideva ločeno zbiranje odpadkov po izvoru, sortiranje v uporabne surovine in ločevanje posebnih odpadkov po veljavnem pravilniku. S takim načinom naj bi za odlaganje na skupnem sanitarnem odlagališču ostala le še polovica sedanjih količin odpadkov. S tem bodo močno podaljšali življenjsko dobo skupnegaodlagališča, zakaterega naj bi vsaka občina ponudila po eno lokacijo, izbrali pa bi jo po strokovnih evropskih merilih. Še zahtevneje kot izbrati prostor za skupno deponijo bo najti rešitev za ravnaje s posebnimi in nevarnimi odpadki.
Manca Ocvirk
Težave z vodo
Smo spet pred hujšo sušo?Nam bo spet primanjkovalo vode? V naših mestnih središčih se nikjer o tem ne vprašujejo, ker je vsaj za zdaj te življenske potrebščine dovolj. Drugače je v okoliških vaseh. Gasilska cisterna je pred dnevi že pripeljala vodo v nekatera zagorska naselja: Dobrljevo, Ravensko vas, Jablano pa tudi v Vine. Njihovi vodni izviri so presahnili ali zmrznili. Prve količine pripeljane vode so morali kmetje plačati sami v celoti. Predkratkimpajeobčinska vlada že sklenila sofinancirati prevoze. K vsaki prevoženi uri z vodno cisterno bo primaknila900 tolarjev, s čemer bo deloma pokrila stroške in kmetom pomagala pri redn i oskrbi z vodo. Up aj mo, d a bo prihaj aj oča pomi ad prinesla dovolj dežja.
Bežimo, okna letijo!
Petek, 22. januarja je pomenil slab konec tedna za dvanajstletnega šestošolca Željka Železnika iz Kisovca. V glavnem odmoru, ko je v fizikalnem kabinetu Okrogarjeve šole v Toplicah občudoval nov plakat Jedrske elektrarne Krško (namesto da bi varneje divjal po hodniku), mu je izpod stropa s treh metrov zgrmelo na glavo okno, veliko 160 krat 80 cm. Danes, ko so prvi šoki mimo, bi morda kdo dejal, da je bil petek za tega vestnega odličnjaka dober začetek,saj so poškodbe terjale "le" tri šive na obrazu pod očesom, udarec po hrbtu in nekaj vreznin po glavi in rokah. To je le posledično olajšanje ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo. Seveda opravičila za dogodek ni moč iskati, tudi v dokaj srečnem koncu ne.
Prizidek k OŠ Toneta Okrogarja je bil zgrajen leta 1972. Okna pod streho so že nekaj časa	gnila.
Ravnateljica Majda Brvar pravi, da je že dolgo opozarjala vodstvo VIZ-a	na
nevarnost, pajebila ocena vedno ista -okna so v redu. Sedaj VIZ-a že nekaj časa ni, šole so samostojne, dejavnostje pokrita neposredno s strani republike, vsem bolnim zgradbam pa je mati ostala občina. Takoj po nesreči so se sestali predstavniki šole in vodstvo občine. Okna bodo v najkrajšem času zamenjana, ponudbe izvajalcev so že zbrane. V kratkem bo tudi sestanek občinskega vodstva s predstavniki vseh zagorskih šol, kjer bodo šolniki predstavili svoje zahteve in potrebe, da bo končno narejen popis najnujnejših posegov in pripravljena prioriteta del - da ne bi bile prehude materialne posledice. Ali celo več, da ne bi neurejenost ogrožala življenj. Graditelj prizidka si bo kljub borim enaindvajsetim letom oddaljenosti globoko odahnil, ker "ga ni več”. Ostala pa bodo grenka razmišljanja, da so bile moderne gradnje, za to podnebje neprimerne, močno preplačane.
Željkovamati in oče sta se odločila zahtevati od šole zagotovilo za varnost vseh otrok. Če zadeve ne bodo takoj urejene, se bosta odločila drugače. Željkoje še nekaj časa s strahom pogledoval pod strop, sedaj pravi, da je strah že nekoliko prešel. K sreči, spet, denimo. liram znanja je bil zanj, za njegove starše in sošolce v trenutku hram groze. Da bodo otroci radi in varno hodili v dobre šole, jim bo po glavah treba "trkati" drugače.
Ivana Laharnar Foto: Tomo Brezovar

Sramotni steber
Kakšni smo ljudje! Dokler nam nekaj koristi, to izkoriščamo, 'Jj ' | ko pa tega več ne potrebujemo, brez srca zavržemo. Ta usoda 'je doletela tudi nekdanjo Franckovo gostilno, kije nosila to ime pred plazom leta 1987. Po plazu z Ruardijaje bila nekaj časa le objekt, kije zanimal predvsem podjetnike. Zanimanje je splahnelo in danes bi za to, kar je, težko našli prave besede; to "nekaj" nima oken in ne vrat in niti strehe. Kar se je dalo, so izropali. Ruševine gostilne zbujajo zmedene občutke ^ zaradi tega, ker nas nehote spominjajo na grozote vojne, in ' drugič, ker opozarjajo na malomaren odnos odgovornih do 1 okolja, pa tudi do starih objektov (pa čeprav gre v tem primeru za gostilno). KS Franc Farčnik je poizkušala (neuspešno) z več pobudami, da bi pospešili reševanje. Zato , tokrat na sramotni steber ne obešamo gostilno Pri Franck, pač pa tiste, ki so pristojni in odgovorni, da rešijo mesto takšne sramote. Odločijo naj se že vendar ali bodo objekt porušili ali obnovili in s tem vsaj malo prispevali k lepši podobi kraja. t> |

.
4____
mazd"- -	-. . in.- ' |rrnrr
^ r	Tjjpl
S-’"	-, Jr
_ JI * i MÌIH
■» Sl mm j1
.. o	«p	! ,
SL
■ ■■ mm.
V',ti.. ■■'.ifršl
Veseli nas, da sramotni stebri ne naletijo na gluha lUŠesa. Avto, ki je "krasil" vhod v Zagorje, so končno odpeljali, tako ni več vsem na očeh. Že naslednji dan po objavi v časopisu pa so odpeljali tudi zabojnik z Dola pri Hrastniku, kjer je Dinos zbiral steklenino. Dinosovci so prostor lepo počistili. Ne vemo sicer, ali so "iz inata", ker smo opozorili na malomarnost pri zbiranju stekla (dvakrat), zabojnik odpeljali za večno. Bomo pa poskusili zvedeti.
D.H. ;
Foto: Tomo Brezovar <
Bodo
Hrastničani
zadihali?
Rekonstrukcija Toplarne Hrastnik s priključitvijo na plinovod je pomemben korak za čistejše okolje in izboljšanje bivalnih pogojev v centru Hrastnika. Posodobitev toplarne s širitvijo toplovodnega omrežja in priključevanje	končnih
porabnikov pomeni postopno izločanje	največjih
onesnaževalcev, saj ti prispevajo v emisiji preko polovice žveplovega dioksida in prašnih delcev.
Širitev toplovodnega omrežja v naseljih Novi dom in ob Cesti 1. maja do križišča je odvisna od republiškega denarja, zato bo obseg del na tem področju prilagojen možnostim. Za drugo naj večje koncentrirano območje porabnikov - Novi Log so izdelani projekti. Upravniki stanovanjskega fonda pa morajo še urediti medsebojna razmerja z lastniki stanovanj. Domex načrtuje izvedbo instalacij v stanovanjih, katerih lastnik je, šele za leto 1994. Za Dol in Podkraj je študija načina ogrevanja v zaključni fazi. Obveščanje občanov o onesnaženosti zraka nameravajo v 1 Irastniku izboljšati s svetlobnim displayem. Še vedno iščejo sovlagatelja, ki bi imel tudi ekonomski interes z objavljanjem drugih informacij in reklam.
D.H.
Agencija ni sporna
Ena izmed napak, zaradi katerih je izgubila glavo bivša zagorska vlada, je bila Agencija za razvoj oz. njena organiziranost. Tako je ocenila skupščina in nov IS je med prve naloge zapisal oceno o lej instituciji. Člani vlade so na predskupščinski seji sredi februarja sklenili parlamentu predlagati, naj agencija deluje še naprej. Po mnenju IS je opravičila obstoj, saj je na področju podjetništva in odpiranja novih delovnih mest s svojim delom vzpodbujala razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. S to
oceno naj bi bil dan tudi odgovor vprašanju o visoki ceni dela agencije, ki seje nekaterim zdela občutno previsoka. Iz proračunskih postavk je videti, da bo v enakem obsegu financirana tudi letos.
IS je predlagal spremembo organiziranosti. V izogib sumom o nekorektnem pridobivanju poslov podjetja In-tact, katerega solastnica je direktorica agencije, morata agencija in njen upravni odbor z In-tactom prekiniti poslovno sodelovanje. Sedež agencije se mora preseliti v občinsko zgradbo, temu ustrezno bo revidirana tudi pogodba o medsebojnih odnosih med podjetjem in agencijo. Namesto prejšnjega župana Janeza Režuna je IS za predsednika upravnega odbora imenoval predsednika skupščine Matjaža Švagana.
Ivana Laharnar
Kam je šel denar?
Lani so v Hrastniku zbrali s plačanimi nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč več kot 30 milijonov tolarjev. Denar so namenili predvsem za urejanje komunalnih zadev. Zgradili so toplovod Novi dom, obnovili cesto v Kr aje (Dol), pričeli so zur edilvijo pločnika Dol - Črdcnc, ki bo dokončan letos. Uspešno so sanirali plaz Bočko (1. laza), opravili so vzdrževalna dela na Dolinškovcm plazu, težave so se pojavile še v Podkraju in ob trasi toplovoda. Uresničena ni bila le sanacija plazu Grum, delno zaradi vremena, predvsem pa zaradi zasedenosti izvajalca. Na področju geodezije so bile izvedene le najnujnejše naloge.Izdclanajebila projektna dokumentacija za obnovo ceste Kamnolom - Čeče. V izdelavi sta še zazidalni načrt za Korbarjev hrib in za območje Center - stara komunala.
Letos bi morali po predvidevanjih zbrati okrog 48 milijonov tolarjev. Največdcnarja bodo namenili za urejanje stavbnih zemljišč (sofinanciranje kanalizacije v Turju, odkup objekta Trg borcev NOB 6, ureditev pločnika Dol - Črdcnc,
ekološka sanacija, cesta Turje -Gore, komunalni objekti). Del denarja bodo namenili za izdelavo načrtov, geodezijo in sanacijo plazov (Pod hribom, Hafner, Buden in Kolar - Goveji potok).
D.H.
"Sponzoriranje"
Različne oblike pomoči iz športa in kulture očitno prehajajo tudi na področje izobraževanja. Tako je zagorska Oria trboveljski Gimnaziji in Ekonomski šoli podarila ojačevalno postajo, glasbeni stolp in zvočnike. Oprema v približni vrednosti 4000 nemških mark bo v njihovi telovadnici služila kulturi, plesu, zabavi, skratka prijetnejši plati srednješolskega življenja. Istima in tehničnima šolama pa je LB Banka Zasavje podarila 150 knjig Marinke Fritz-Kunc Postaja Death. V marcu se bodo dijaki o knjigi in problemih narkomanije pogovarjali še z avtorico.
R.R.
Stanovanjska
zadruga
Pred kratkim je vodstvo Stanovanjske zadruge Rudar v Trbovljah seznanilo vse svoje člane, da je v postopku preoblikovanja in da naj zavoljo tega čimprej poravnajo svoje obveznosti. Zadruga deluje v spremenjenih okoliščinah in še naprej nudi ugodne pogoje pri nakupu materiala za gradnjo oz. adaptacijo. Preko zadruge lahko člani nabavljajo material za gradnjo, pa tudi opremo, orodja, belo tehniko, izdelano pohištvo in drugo. Zadruga je s trgovskimi in drugimi organizacijami sklenila pogodbe, po katerih bodo člani lahko kupovali po konkurenčnih cenah material ali opremo z možnostjo	obročnega
odplačevanja, premostitvijo plačil preko zadruge... Članom nudi tudi pomoč pri strokovnem nadzoru.
T.L.
Nesnaga
Kmetje v Vinah nad Zagorjem ob Savi nimajo ničesar proti številnim nabiralcem regrata na njihovih travnikih. Sicer bi želeli rahlo ublažitev invazije, kije pretirana zlasti ob koncih tedna. Če se jih že ne da ugnati, bi bilo od "invazijcev" lepo in prav, če njihovim otrokom ne bi dovolili skakanja tudi po njivah z ozimino. Resda tega ne počenjajo vsi otroci, nekateri pa so to delali ne da bi jim njihovi starši rekli karkoli.
Vprašujejo tudi, kako to, da nabiralci regrata, ki se pripeljejo do Vin z osebnimi vozili niso toliko vzgojeni, da bi parkirali jeklene konjiče ob cesti. Ne pa meni nič tebi nič na travnikih. Ali med njimi ni nobenega "zelenega", ki sc zagotovo ne bi tako spozabil. Konec koncev na travnikih raste trava, bo zraslo seno, brez katerega ni živinoreje, ta pa je v Vinah odločilnega pomena in pomeni za vse tri kmetije edini vir preživljanja.
Lepo bi bilo, Če bi sprehajalci, ki prihajajo v Vine, odpadke vzeli s seboj in jih doma vrgli v smetnjake. Ne pa z njimi po naravi. Okoli klopi pri kapeli je včasih kar preveč pomarančnih olupkov in druge navlake, ki bodejo v oči in dokazujejo, kako nizka je naša ekološka zavest. Ko je že beseda o edini manjši klopi, ki joje najti v Vinah, se kaže vprašati, komu je tako napoti, da je deska na tleh, namesto pritrjena na oba zidaka. Starejši ljudje, ki radi prihajajo tja ne morejo verjeti, da se zlikovci lotevajo tudi takih dejanj, za katere res ni opravičila. Vine pomenijo mnogim umik izoncsnaženeganicsta. Želijo, da ostanejo čiste, ne pa nastlane z odpadki, vozili na travnikih in uničenimi žitnimi polji.
Popotnik
Nakup rentgena
Nekajkrat smo že omenili, da v zagorskem protituberku-loznem centru potrebujejo nov rentgen. Sedanji je opešal, z njim delajo že 22 let in letos so mu izjemoma podaljšali čas uporabljanja največ do konca novembra. V vmesnem času bi morali priti do nove naprave. Pravzaprav ne povsem nove: ogrevajo se za nakup nekaj let starega rentgena, ki bi ga na Nizozemskem lahko dobili za okoli 400.000 nemških mark, njegova uporabna doba pa bi bila še najmanj deset, petnajst let. Zdravstveni dom seje obrnil za pomoč in sodelovanje na vse tri zasavske odbore RK, na občinske Karitas, podjetja in občinske vlade. Zaprosil jih je za denarno podporo, nadeja se tudi, da bodo občani darovali za nakup boljšega rentgena. Čeprav drži, da ta čas ni najprimernejši za zbiranje takšne vrste pomoči, v zdravstvenem domu vseeno računajo na solidarnost, saj gre za nemoteno delo dispanzerja.
M.V.
Trening za teste
Tudi po zasavskih šolah so 16. in 17. februarja reševali teste iz matematike in slovenskega jezija, ki jih je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Namen reševanj aje bil predvsem v tem, da se osmošolci navadijo na tako obliko preverjanja znanja, ki jih čaka ob koncu šolskega leta.
F.M.
Igre na Vidrgi
V nedeljo, ravno na Valentinovo, so v Kandršah na umetno zasneženem smučišču pri gostišču Vidergar priredili zabavne zimske športne igre. Tekmovanja, ki ga je vodil znani Jaka šraufciger, se je udeležilo pet ekip: Izlake,
Mlinše, Vače, Hrastnik in Trbovlje. Zmagala je ekipa z Vač pred Trboveljčani in Hrastničani, ki so si delili drugo mesto. Tekmovalci so se pomerili v pobiranju smeti, sestavljanju turističnega simbola Slovenije, namestitvi gostov v improvizirani hotel,.. Da j e bilo tekmpvanj e res vroče, dokazuje dejstvo, da so tekmovalci pri minus stopinjah uspeli popiti steklenici piva. Več težav so tekmovalci imeli pri sestavljanju turističnega simbola, ptice.
s.s.
Nov poligon
V trboveljskem kinološkem društvu je živahno. Pod Ostrim Vrhom, kjer imajo klubske prostore, so začeli graditi nov poligon za šolanje psov ter širiti starega. Dela zaenkrat tečejo počasi, saj društvo pesti pomanjkanje denaija. Prav tako je bilo nekaj težav zaradi pepela, s katerim posipajo in utijujejo teren. Ta naj bi bil preveč radioaktiven, vendar je analiza na institutu Jožef Štefan pokazala drugače. Poleg bolj kvalitetnega šolanja psov na novem poligonu bo poskrbljeno tudi za uijenje kosmatincev v t.i. agility disciplini, ki postaja vse bolj priljubljena v Sloveniji.
Da bi si nabrali nekaj izkušenj za organizacijo "ocene zunanjosti" (pasje seveda), ki bo potekala na državni ravni v Trbovljah v začetku septembra, načrtujejo v društvu tekmovanje za naj psa Zasavja. Prireditev nameravajo izpeljati v mesecu maju.
J.N.
Valvazorjeva pot
Na sedežu KS Čemšenik so povedali, da je sedaj že dokončno določena in začrtana smerValvazoijevepoti. Pričela se bo pri Medijskem gradu na Izlakah, tekla do gradu Gamberg, nato skozi Ržiše do
postaje tovorne žičnice za Čemšeniško planino v vasi Razbor, od tam v Jesenovo (do domačije Troha), pa na Vrhe, kjer bo postaja pri domačiji Guna, mimo čemšeniške podružne cerkve sv. Primoža do Mejča (Dobrljevo) in od tam na Prvine, kjer se bo končala. Pot oz. turistična prireditev se bo imenovala "Valvazorjeva pot od Izlak do Čemšenika", prvi pohod pa bo v soboto, 20. marca letos. Pot bo označena, na vseh postajah si bodo pohodniki vtisnili žig v posebne izkaznice, izdane za pohode po Valvazorjevi poti od Izlak do Čemšenika.
T.S.
Gasilci v
v
Cemseniku
V Čemšeniku je imelo 7. februarja Gasilsko društvo redno letno konferenco. V preteklem letuje bilo marsikaj storjenega, so ugotovili. Poleg dodatne nujne tehnične
opreme, ki joše vednoni dovolj, je v načrtu za leto 1993 zapisano, da je potrebno nabaviti še nekaj uniform in opraviti manjša vzdrževalna dela v gasilskem domu. V članski desetini bo odslej skupaj z izkušenimi člani tudi njihov podmladek.
T.S.
Novo vodstvo
Pogrebni zavod v Trbovljah, ki deluje v okviru Javnega komunalnega podjetja Komunala Trbovlje, je dolga leta uspešno vodil Edi Petrič. Sedaj je odšel v pokoj. Zavoljo svoje zavzetosti je bil med občani, ki so potrebovali in iskali pri njem pomoč in informacije, zelo cenjen in deležen pohval. Komunala je s 1. februajjem letos na to mesto namestila Bojano Markelj, gradbeno tehnico, ki je bila že doslej zaposlena pri tem podjetju.
T.L.
Razstava mlevskih izdelkov
28.januarja so pripravili na zagorski Gostinski šoli razstavo mlevskih Izdelkov. Učenci so izdelke spekli v šolski kuhinji, nekaj pa v domačih krušnih pečeh. Razstavo so pripravili zato, da bi spoznali različne vrste kruha. Na kmečko pogrnjeni mizi so bili na ogled bel in čm kruh, ržen, ajdov, koruzni, ovseni, grahamov kruh, kruh z orehi... Poleg kruha so predstavili nekaj industrijskih izdelkov: žemlje, rogljičke, preste, kruh, pletenice, marmeladne rogljičke... Najslajše so bile potice: orehova, pisana, makova, Ocvirkova, kokosova, metova, pehtranova... Obiskovalce so dočakali z okusnim prigrizkom, lahko so si ogledali in prebrali dijaške misli o kruhu.

Prelaganje
odločitev
Zadnja seja trboveljske vlade je imela na dnevnem redu vsaj tri zelo vsebinske točke, vendar se njeni člani kljub obilni razpravi niso pri nobeni dokopali do trdnih sklepov. Sloje za odločitev, kaj storiti s kreditom, ki so ga iz sredstev obveznic namenili Ipo-zu, zatem za odločanje, kdo ali kaj naj bi predvsem bedel(o) nad procesi prestrukturiranja, tretja pomembnost pa je povezana s tamkajšnjo mestno toplarno.
Trboveljski Ipoz je poleti 1991 od občine prejel za 600 tisoč mark kredita. Šlo je seveda za denar od obveznic. Ipoz je zatem vse svoje imetje prenesel na Koržeto v sklad, postal je državna last. Člani trboveljske vlade so večinsko dvomili, da bodo ta denar še kdaj videli v proračunu, naj bi se pa potrudili priti do njega. Natančneje in več o tem naj bi rekli potem, ko bodo stvari okrog blokade proračuna in posledic povsem jasne. Ni jasno tudi, kaj bi npr. izterjava kredita pomenila za Ipoz, za delovna mesta. Verjetno pa si proračun s tem denarjem ne bi veliko pomagal, le zmanjšal bi višino blokade.
Druga stvar je prestrukturiranje, spodbujanje podjetništva in podobno, kjer je trboveljska občina med večjimi zamudniki. Po dveh neuspelih dogovorih s konkretnima človekoma so še vedno na' začetku, nihajo med agencijami in inkubatorji, med lastno organizacijo in odprtostjo navzven pri konkretnih projektih. Je pa večina prepričanih, da bi v Trbovljah lažje našli zlate kot podjetniške žile. Tudi tu se operativneganisodogovorili nič.
Plinifikacija Polaja je tretja stvar, ki jim tudi ni šla najboljše od rok. Občina naj bi za naložbo
prispevala 80 odstotkov denarja (pravzaprav le polovico, saj naj bi 30 odstotkov»pridala držaja). Formalni sklepi obstajajo že od konca lanskega leta, problem je, ker so kasnili z dejanji. 1,2 milijona mark, kolikor je v igri (gre za preostanek ob vezničnega denarja) je treba spraviti v naložbeno vrečo. Če se denar registrira kot občinski, gre seveda za kršenje zakonodaje, sprejete prav zaradi blokade trboveljskega proračuna, če pa se denar prikaže kot sredstva komunalnega podjetja, se poruši naložbeno razmerje med sodelujočimi. Tudi tu dokončne odločitve ni bilo.
Roman Rozina
Luknja v proračunu
Hrastničani v občinskem proračunom za preteklo leto ugotavljajo primankljaj. Ugotovili so tudi, da je glavni krivec za proračunske rdeče številke vse večja brezposelnost in socialna stiska občanov. Zato so v tej občini morali za socialno pomoč občanom in za zdravstveno zavarovanje nameniti precej več sredstev.
Ob vseh podatkih pa je zanimivo, da so sredstva, namenjena za pospeševanje drobnega gospodarstva, ostajala na računu. Ali je za višek sredstev kriva neinformiranost ali pa nezainteresiranost občanov (novih podjetnikov) ni znano. Na občini ugotavljajo, da kdor se je na dani razpis javil, je dobil pomoč. Vsekakor pa ni verjeti, da v času ekspanzije malih podjetji in splošne gospodarske krize ne bi bilo interesa. I Irastniški IS je za nastalo stanje našel enostavno rešitev - v proračunu zaleta 1993 bo delež sredstev za pospeševanje drobnega gospo-
darstva manjši. Tako bodo lahko namenili večji delež za socialo. In kje je tu logika? Ni je, saj več kot bi bilo novih podjetnikov, več bi bilo delavnih mest in manj socialnih problemov. Verjetno je enostavneje republiko prositi za dodatna sredstva za socialo, kot pa spodbujati občane k podjetništvu.
Premalo denarja je tudi za ekologijo, saj v preteklem proračunskem obdobju ugotavljajo 30 % izpad sredstev, ker podjetja občini za ekologijo niso nakazala sredstev. Toliko o ekološki zavesti. Zanimivo je, daje med dolžniki tudi hrastaiška Komunala, ki denar za ekologijo zbira od občanov in mora ta sred-stva samo prenakazati na občinski proračun.
Suzana Sivka
Abstinenca v vladi
Če hočejo v vladah pripraviti dobre predloge, tako jasne in nedvoumne, da bi bili v parlamentu hitro razumljivi in brez predolgih pretresov sprejeti - le taki omogočajo hitro uresničevanje začrtanega- sedeži v vladinem kabinetu ne bi smeli biti prazni.
Nov IS v Zagorju je v začetku svoje delo zastavil temeljito. Seje so bile pogoste in dolge, nihče od članov ni manjkal na njih, tudi ob sobotah so se dobili. Sedaj pa kot daje nekaterim zmanjkalo moči. Na zadnji seji 15. februarja je bila izrečena kritična na račun zunanjih oz. neprofesionalnih članov, ki že kar prepogosto manjkajo na sejah. Odločanje in sestavljanje predlogov o zahtevnih zadevah (proračun, agencija za razvoj, zapiranje rudnika, razvoj Medijskih Toplic, razvojna konferenca v občini, prodaja obveznic) s svojo abstinenco
prelagajo na vest tistih, ki na sejo pridejo.
Ni dovolj, da strokovnjak ponudi vladi le svoje dobro ime. Vsi abstinenti so odlični podjetniki, zato so tudi veliko obetali. So pa tudi obljubljali, da bodo občinskemu razvoju pomagali s svojimi recepti ter ga v sedanjem prevelikem mirovanju dregnili v tisti smeri, da bo več gibanja, sodelovanja in s tem zadovoljstva ljudi v občini. Sedaj pa predloge zadnji čas pretresajo tisti, ki jih tudi pripravljajo, profesionalni ali notranji člani vlade. To pa, kot so dejali, tudi do njih ni pošteno. Še več, večina teh je iz prejšnje postave.
Ivana Laharnar
Odgovori
delegatom
Skozi delegatska vprašanja lahko poslanci večkrat opozorijo na probleme, ki gredo sicer lahko tiho mimo. Tudi v Trbovljah je tako. Na vprašanje o ureditvi zemeljskega plazu Zgornji Golovec so z Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora odgovorili, da so januarja podpisali pogodbo za sanacijo plazu, ki se je lanskega novembra ponovno sprožil. Izvedba sanacijeje odvisna od sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih za vzdrževanje in zagotavljanje normalne prevoznosti cest. Zemljišče za objektom Volan v Spodnjem Gabrskem v Trbovljah bo namenjeno individualni stanovanjski gradnji, je drug odgovor te službe. Zanjo je potreben izvedbeni načrt, izdelava je predvidena v letošnjem letu. Ker v občini ni načrtovana nova stanovanjska gradnja, predvidevajo večje zanimanje za individualno gradnjo, zato bodo prostor tudi komunalno uredili.
D.H.
Občina Zagorje je do konca lanskega leta prodala za 5,5 milijona nemških mark obveznic, torej dobro polovico vseli natisnjenih. Stroški priprave, izdaje in propagande so znašali 200 tisoč mark. K temu je potrebno prišteti še dobrih 25 tisoč mark za stroške branjenja in še enkrat tolikšen znesek provizij. Pri dejanski prodaji so ti stroški visoki, še višji pa postanejo, če upoštevamo, da so se obveznice prodajale približno po osemdeset odstotni ceni.
Obveznice
Čeprav je zakonodaja šele proli koncu januarja prepovedala prodajo obveznic, sa j je zadolženost občine presedala desetino dovoljene javne porabe, so na občini prodajo ustavili že 1. januarja. Hkrati so ustavili tudi dela pri vseh večjih naložbah Župan Matjaž Svagati ocenjuje, da je program podjetništva tekel dobro in skladno s skupščinskopolitiko.da pase je na področju infrastrukture vodi la populistična politika, da ni bilo nadzora nad odlivanjem kapitala...
In kako je bil denar res porabljen. ( )b že omenjenih stroških so vložki v infrastrukturo znašali 1,6 milijona mark, predvsem v izgradn jo cest in plinifikacijo. Krediti v podjetniške programe, ki so zagotovili 120 delovnih mest. pomenijo porabo nadaljnega pol milijona mark obveznic. Ta denar bo vrnjen v treh letih z osemodstotnimi obrestmi Podobna je tudi številka, ki govori o izplačevanju zapadlih kuponov. Dobra dva milijona denarja iz obveznic pa sta naložena v druge vrednostne papirje. Številke niso povsem natančne zaradi različnih tečajnih razmerij, podatki pa sov poslanskem gradivu včasih v tolarjih, drugič v markah
Vlado Kojnik. predsednik vlade v Zagorju, poudarja, da interpretaci ja prejšnje oblasti, da država jamči tudi za občinske obveznice, ni točna. Temeljna zamera pa je Iti, da ni bil spoštovan dogovor, da se enako denarja kot za naložbe nameni tudi za podjelniškeprograme. /e takšna delitev bi otežkočala proračunsko financiranje, ker pa je bilo dejansko razmerje 70:30 v prid naložbam v komunalno infrastrukturo.
so težave še toliko večje. Ker je bila prodana le dobra polovica emisije, slabil polovica tega denarja pa ne tudi dejansko porabi jena, bodo zapadle kupone vendarle lahko izplačevali.
V začetku drugega leta zapade v plačilo poldrugi milijon mark glavnice in obresti. Tako bo vse do zadnjega prvega januarja v lem tisočletju, lcohrok.se bo počasi zniževal tja do mili jona mark. ( 'e upoštevamo, da je sedanja vrednost dovoljene javne porabe okrog šest mili jonov mark. je za naslednjih šest let porabljena približno petina proračuna. To pa je toliko, kolikor naj bi znašal njegov investicijski del.
/ato IS ocenjuje, da bo uspel zagotavljali kolikor toliko normalno življenje svojim porabnikom, dii pa so naložbe v infrastrukturo zn ta čas blokirane. Oziroma, na tem področju ho potrebna huda selektivnost m iskanje denarja v drugih vrečah, saj je tu še nešteto problemov, ki jih bo potrebno rešili.
Skratka, davek na obveznice v Zagorju bo visok. ('e so bili nameni dobri, to ne vel ja tudi za iz vedbo projektil. ( Idslopan je od sprejetih načelnih stališč predvsem pri naložbenem delu pomeni, da bomo hiter razvoj v preteklih letih plačevali še naslednjih šest let. Tu gre ob porušenem razmerju med naložbenim delom in podjetništvom še za dodatno izgubljanje zaradi prodaje na borzi. V osnovi naj bi se investicijski del plačeval z obveznicami (kot plačilo izvajalcem, sofinanciranje krajevnih skupnosti), torej po nominalni vrednosti, ne pa po vrednosti, ki jo obveznica dosega na borzi.
Roman Rozina
Proračun
Oblikovanje osnutkov občinskih proračunov je temeljilo na republiških usmeritvah, da se bo delež javne porabe v bruto družbenem produktu v treh letih znižal od 46,S na največ 43 odstotkov. V Zagorju je k strpni pripravi proračunskega načrtovanja prispevala tudi pretirana zadolženost proračuna. IS se je s številkami kar nekajkrat ukvarjal, 24. februarja jih bodo pretehtali še poslanci. Strokovne službe so porabo za to leto načrtovale po postavkah in na način, kol je bil v veljavi tudi lani, upoštevali pa so morale obveznosti, ki so posledice preteklega velikega zadolževnja.
Ocenjeni dogovorjeni prihodki javne porabe za letos znašajo desetino več kol lani in polovico manj kot so uporabniki proračunu nakazali v potrebah. ( fhlikovalci so bili primorani te potrebe zmanjšali na minimmum, pri tem pa so vendar skušali zagotoviti enakopraven položaj izvajalskih organizacij. Posnetek prihodkov in odhodkov kaže neusklajenost oz. velik primanjkljaj, ('lani IS so ugotovili, da bodo številne obveznosti, ki so posledica intenzivnega zadolževanja v preteklosti, onemogočale proračunu zagotavljati vsa nujno potrebna sredstva uporabnikom, še manj pu za investicije v družbenih dejavnostih in gospodarski infrastrukturi. V občinski vladi bodo iskali možnosti pridobivanja sredstev iz različnih virov, da bi vendar lahko pospešili dvig kavlitete življenja v občini Letošnji načrt IS je pridobili toliko dodatnih sredstev, dii bi se proračunske postavke normalno iztekle in bi uresničili na jnujne jše naloge razvojnega programa.
Dejstvo je, da je bilo tehtanje predlagatel ja trezno. Velike spremembe v morebitni razpravi v parlamentu, znani iz preteklosti ("drugim bi vzeli, ker jaz gotovo bolj potrebujem"), ne bodo v pomočzdravi presoji in skupni želji za pridobivanje dodatnih sredstev. V IS so dejali, da so s predlagano razdelitvijo proračuna in predlogi za dodatne aktivnosti pri iskanju novih možnosti odprli čiste karte: Ce jih bodo poslanci dobro razumeli, bo igra poštena in se bo kljub težavam dobro iztekla.
Ivana Laharnar
jeTTrniCe«*
Tajno drUŠtVO HTZ. Eden bolj znanih trboveljskih poslancev Alojz Jeraj - Pipa je na zadnji skupščinski seji obtožil zasavske župane, da prek S veta revirskih občin še vedno polilegalno vodijo za to okolje katastrofalno politiko. Če bi se Pipa udeležil proglasitve najboljših zasavskih športnikov v Hrastniku, bi se lahko na lastne oči prepričal, kako izgleda, ko se predsedniki vsedejo za isto mizo.
Janez Drnovšek - Gable se je iz parlamenta izmuznil, Metka Tekavčič - Družbenopolitična pa vanj noče vstopiti.
Turizem, V prihodnji izlaški občini bo turizem ena temeljnih dejavnosti. Gostinska prvakaFranc Vidergar- Zvezdice in Drago Bu tj a - B ùc sta si že razdelila delo. Zvezdice je zadolžen za mraz in zato celo zimo dela sneg, Bue pa za sonce in je zato dal požagati pol drevja ob bazenu.
Ugotovitev 1. Na trboveljski separaciji premoga so ugotovili, da se kljub ekološkim pridobitvam v Savo zliva zelo črna voda. Menijo, da je v njej ob tisti, ki se drži premoga, še kakšna druga umazanija.
Obvezničarja I. Zapitek sta menda v celoti plačala hrastniška predsednika Leopold Grošelj - Samoprispevek in Stane Kirn - Formula. Tako se trboveljski Franc Majnardi - Majski in zagorski Matjaž Švagan - Čižek spet nista uspela znebiti nobene svoje obveznice, Hrastnik pa ni postal pralnica denarja.
Obvezničarja II. Sicer pa sta zadolžena župana razmišljala predvsem o svojem dolgu. Franc Majnardi - Majski je do sredine noči sestavljal učinkovit nagovor za bližnji sestanek s predsednikom parlamenta Hermanom Rigelnikom - Štajerskim, Matjaž Švagan - Čižek pa je v jutranjih urah vso stvar skušal predebatirati z lanskimnajboljšim trenerjem Robertom Halzerjem - Brzico, ki se preizkušeno znajde na divjih vodah.
Enologija. Republiški poslanec Miran Jerič - Visoko čelo je prisotnim na že omenjeni razglasitvi najboljših zasavskih športnikov nalil čistega vina. Govoril je sicer bolj malo, je pa prirediteljem predstavil svojega kletarja.
Tuji jeziki. Zasavski svetnik Sandi Češko - Čvekič pa je dokončno razrešil dilemo, ali naj gre v izpopolnjevalni tečaj angleščine ali ne. V tečaj ne bo šel, sije pa omislil povsem svojega Amerikanca.
Realist. Zdaj je končno znano, zakaj je zagorski izvršnik Vladimir Kojnik - Električar sezidal svojo hišico povsem blizu Trojan. Planski minister Davorin Kračun - Širokie je priznal, da smo se dolgo obnašali, kot da Slovenija sega le do Vrhnike do Trojan."
Megla. Direktor Iskre Miran Kramberger - Semicon je napovedal Trbovljam čistejše okolje. Prepričan je, da bo megle kmalu zmanjkalo, če jo bo občinska oblast še naprej tako debelo rezala.
Ugotovitev 2. Iz Hrastnika sporočajo, da so po temeljitem pregledu vseh spiskov in evidenc ugotovili, daje čista izmišljotina, daje bil televizijski predsednik Vladimir Mercina rojen v Hrastniku.
Ugotovitev 3. Trboveljski šolarji bolj kot šolski in politični oblasti verjamejo nepridipravom. Oblastniki so jim dvakrat obljubljali prisilne počitnice, pa potem ni bilo nič, nepridipravi pa niso nič obljubljali, pouka pa vseeno ni bilo.
Ufa bo. Zvedeli smo, da bo zadružni svet izlaško -zagorske kmetijske zadruge takoj po zaključenem računu odobril iz ustvarjenega dohodka nekaj penezev za nakup ure in koledarja direktorju Francu Sešlarju - Kooperantu. Revež oboje nujno potrebuje, da v prihodnje, ko se bo spet dogovarjal s kakšnim zasavskim novinarjem, ne bo pozabil nanj, tako kot je to storil 1. ta mesec z našim novinarjem Milanom Vidicem - Nestorjem.
Poslanske plače. Kljub dolgotrajnemu čvekanju o Franc Kovač, hrastniški notranji minister: "Pa naj že kdo reče, da
strašni višini poslanskih plač, te za Zagorjane očitno niso zanimive.
Hrastničani nismo rojeni padalci.
Foto: Branko Klančar

'iT.	:.*■
____illiiL.....
DISKONTI TRBOVLJE, ZAGORJE, TROJANE;
-	vse vrste svežega mesa
-	vse vrste mesnih izdelkov
...............................i •• - -i.
dl '*dL* jfk. 4$^ NADALJUJEMO TRADICIJO MESNIH IZDELKOV ZASAVSKIH MESARJEV.
iSb-ÉL
1
^ r
Poznajo nas širom domovine, od tod tudi naš slogan:
U*
II	:x x : x ::: x: X X 1: : x :•	i'IlHl
1	3-•• ......... . 311SI	
Pisma bralcev
Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju ?:	in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. s:
i Posebej poudaijamo, da je dolžina pisem omejena na največ | 30 tipkanih vrstic.
Uredništvo 1
Čakanje na odgovor Radia Trbovlje!
V novoletni izdaji Zasavca, dne 28.12.1992 sem napisala članek pod naslovom Partizanskih pesmi ni več!?
Vem, da so se spremenili časi ali žal za nas ne, kateri smo občutili veliko gorjain ponižanja v bivši stari Jugoslaviji, posebno pa med štiriletno okupacijo. To nam ne more biti v pozabo. Poslušala sem Radio Trbovlje, mogoče so bile partizanske pesmi na programu, verjetno pa sem bila odsotna. Sem pač ena tistih, ki nikakor ne morem pozabiti in menjati barvo kot kameleon - ostanem ista. Ravno tako ne morem pozabiti naših, predvsem mladih partizanov, kakor tudi naših herojev, ki so dali življenja a na žalost gre to v pozabo.
Dragi gospodje, kateri ste se spreobrnili, zaničujete partizansko borbo, partizane pa vse po vrsti, tudi tiste, ki niso nič vedeli o komunistični partiji. Enako očitate tudi gospodom duhovnikom, kateri so sodelovali v partizanskih vrstah. Ti borci so se borili proti okupatorju in domačim izdajalcem lačni, izmučeni, raztrgani, med njimi tudi heroji. Borili so se do zdnjega diha - pohorski bataljon in drugi naj vam bodo v trajen spomin. Domobranska vojska pa je bila na varnem pod nemškim okupatorjem in oborožena z njihovim orožjem.
Vam, dragi gospodje, naj bodo v opomin žrtve v soseščini, Afriki in povsod drugod, kjer umirajo nedložni ljudje, predvsem otroci in starčki, od lakote in mraza, pozabljeni od vseh in vsakogar,
neobremenjeni z ideologijo in brez pomoči vsemogočnega!
Pavla Vogrič - Sajovic, Zagorje
Poslancem SO Trbovlje ob kulturnem prazniku
Za slovenski kulturni praznik 93 opozicijski poslanci podeljujemo "bodečo nežo" našemu parlamentu skupno z izvršno oblastjo. Za 1. junijsko nagrado predlagamo LB - TB Zasavje z ekipo ekspertov, ki seje uspešno sanirala v času, ko to še ni bilo zakonsko urejeno "in rešila" gospodarstvo Trbovelj, ko je že bil zakon o moratoriju stečajev.
Kultura je po naravi v zelo ozki povezavi s hotenji v širšem smislu naroda. Odkulture naroda pa je odvisna tudi etika, razgledanost, samoiniciativnost in ne le samozadostnost ter obnašanje v stilu sodelovanja. Samo sodelovanje na zasedanjih Skupščine občine Trbovlje lahko merimo tudi tako, daje pač važno prisostvovati, kot so še pred nedavnim	sodelovali
"eminentni" politiki iz Trbovelj na vseh shodih, kjer so jih lahko ljudje opazili, jim ploskali za prisotnost pa tudi počastili na družbene (nikogaršnje) stroške proračuna, kot so si še pred nekaj dnevi želeli dovoliti nekateri naši borci. Rezultati z računom pa so tu in pokriti jih bo treba. Škoda, da ne tudi tisti, ki so sodelovali s svojo prisotnostjo pri njihovem nastajanju. Hudo je predvsem to (ali sreča), da ne moremo zamenjati tega ponosnega naroda, kar bi mnogi sodelujoči še vedno radi naredili in morda celo zgodovino obrnili nazaj do
reforme, ki vse (grehe) poravna.
Trbovlje so relativno mlado mesto. Območje in ljudje so bili vseskozi izkoriščani in očitno bo še tako. Ni videti konca tudi zaradi (samo naših) potez, ki jih že kar po pravilu vlečemo v nepravem času. Šah je kulturna igra in slabe poteze, ki jih vlečemo ob otvoritvi, vplivajo nakončni rezultat. Samo slučajno se nam lahko trud preko cele igre obrestuje (poplača), kar pa je odvisno tudi od nasprotnika in njegove milosti. V naši sedanji (zaigrani) situaciji pa kaže, da milosti ne bo, vsaj kmalu ne. Postali smo simbol neresnosti v Sloveniji, simbol, ki nas uvršča tja, kamor si sami ne želimo. Smo prepričani, da si tega zaradi naše polpretekle zgodovine tudi ne zaslužimo. Z vsem srcem si opozicijski poslanci želimo sestopiti iz tega sramotnega stebra. So pa tudi poslanci, ki prisostvujejo sejam skupščine z glavo v pesku ali figo v žepu pri sprejemanju pogubnih potez na račun našega skupnega (družbenega) standarda, naračun prebivalcev, ki se jim obeta življenje od milostnih darovalcev s klobukom v roki.
Gospod Franc Beravs je poudaril, da s svojim IS ni razsipniško deloval. Prav gotovo mu verjamemo tudi opozicijski poslanci. Malo težje pa verjamemo, da je bila ta (odigrana) poteza v pravem času, na pravem mestu in v dobro našemu mestu.Toniplodkultur-no razgledanega leaderja s sodelavci, če smatramo, da je ekologija, varstvo okolja, infrastruktura, šolstvo, kadri in še kaj tudi stvar kulture. Žal v dveh letih nismo uspeli veliko narediti, smo pa uspeli našo "kulturo" ponižati do pekla, če so rudniške jame še preplitke. To pa je za nas že vprašanje morale, (ne) odgovornosti ne samo tistih, ki to počno, ampak tudi poslancev, ki smo bili izvoljeni vsaj načeloma z drugim ciljem, kot ga sedaj prezentiramo, Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal !
Nam? Težko.
Hvala vam za tako obilno moralno pomoč, tovariši. Okrog 10 mio DEM tako ni omembe vredno, kje so in zakaj trošijo. Narod bo vse tako ali tako pozlatil s svojim samoodpovedovanjem. Občani Trbovelj pridite na skupščino poslušati molk svojih izbranih.
Alojz Jeraj, Trbovlje
Delavska
samopomoč
Pri Društvu upokojencev Zagorje ob Savi so na posebnem žiro računu sredstva Delavske samopomoči Zagorje, ki jih vplačujejo zaposleni in upokojenci kot solidarnostna sredtstva za delno kritje pogrebnih stroškov za umrle člane. Zaposlenim članom odtegnejo izplačevalci OD od izplačila OD po 40 SIT mesečno, za upokojence pa vplačajo člani priblagajni Društvaupokojencev poleg društvene članarine 200 SIT letno, vzajemne članarine 500 SIT, še za delavsko samopomoč po 400 SIT za celo leto.
V primeru smrti člana DS dobi tisti, ki oskrbi pogreb iz sredstev delavske samopomoči 40.000 tolarjev za delno kritje stroškov pogrebapri Društvu upokojencev Zagorje ob Savi. Člani, ki so bili v prejšnjih letih zaposleni in so plačevali članarino DS ter so trenutno brez zaposlitve, prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje, lahko sami vplačajo članarino 480 tolarjev po položnici na žiro račun DS.
Vse informacije v zvezi z Delavsko samopomočjo daje Društvo upokojencev Zagorje ob Savi, Ulica talcev 1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Številka žiro računa delavske samopomočijepri SKB Banki Zagorje: 50100-620-128-05-1111116-000017205.
Predsednik DU;
Lojze Zupan
::ÌÉIrì:hràÉik0>ÌcSÉJ;É^: J
«vX
* TRGOVINA NA DOLU (Pod hriboml)
-	športna oprema, tenis copati
tsv........	iae I
-	pisarniški material -danla
hfim!i
DOMISELNA DARILA ZA DAN ŽENA
IM
COPATARJE..
Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon /fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:	Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva,
Obresu, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:	Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri,...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,...
SOFTWARE OPREMA:	MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD!
Prodaja slov. knjig za nekatere produkte!
ENTER Jošt
import export
d.0.0. !
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
CKotadvcuska, 17, Trbovl{et
MALOPRODAJA:
>	KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
>	PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
>	POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
j :
li

AVTO SERVIS
cMLULZ Jbtaufzo
C. zmage 65, 61410 ZAGORJE, telefon: 0601 61-195
PRODAJA AVTOMOBILOV -KOOPERACIJA DRNOVŠEK
gTAVRIA
-	poraba 51 na 100 km
-	motor l.ll
-	cena 547.677,00 sit (do registracije) ■ pooblaščen servis
AVTO KLEPARSTVO AVTO LI CARSTVO AVTOMEHANIKA AVrOLLT.lClRIKA
LAKIRANJE AVTOMOBILOV V KOMORI.
;
Konec leta 1991 smo dobili nov stanovanjski zakon, ki nadomešča določbe štirih zakonov, ki so to področje urejali doslej. S stanovanjskim zakonom naj bi ustvarjali pogoje za uvedbo enakopravnih tržnih odnosov pri nakupu, financiranju, upravljanju in uporabi stanovanj in stanovanjskih hiš. S tem zakonom pa se predvsem rešuje vprašanje lastninjenja stanovanj, ukinjena je bila družbena lastnina. Stanovanja so postala last posameznih podjetji, ustanov,... Nekdanji imetniki stanovanjske pravice pa so lahko, ob ugodnih pogojih (30 % popust),
postali lastniki stanovanj.
Prodaja stanovanj
Lastniki stanovanj so dolžni stanovanje na zahtevo imetnika stanovanjske pravice ali njegovega ožjega družinskega člana, prodati. Dolžni pa so tudi dati 30 % popust od vrednosti stanovanja in še dodaten 30 % popust za plačilo v enkratnem znesku. Mnogi so tako prišli do lastnega stanovanja in si sami rešili stanovanjsko stisko. Do stanovanja so prišli relativno poceni, zato so se pojavili tudi takšni, ki so menili, da družbeno lastnino le prepoceni razprodajamo. Marsikdo pa je stanovanje izpraznil in dobil odpravnino v višini 30 % od vrednosti stanovanja. Vse te ugodnosti lahko najemniki nekdanjih družbenih stanovanj še uveljavjajo, saj veljajo dve leti po uveljavitvi zakona.
Prodajalci stanovanja niso le dolžni stanovanje na zahtevo prodati ampak morajo sredstva pridobljena na ta način tudi namensko uporabiti. V vseh treh zasavskih občinah pravijo, da prodanih stanovanj ni bilo veliko in zato tudi ni veliko sredstev iz tega vira.
Denar pa so uporabili v skladu z zakonom. Predsednik hrastniškega IS Stane Kini je dejal, da so v Hrastniku sredstva porabili strogo namensko, saj so večino denarja vložili nazaj v stanovanjske zgradbe, točneje v stanovanjski objekt na rudniku. Tu je ostalo namreč še 42 nedograjenih stanovanj in občina Hrastnik vsa sredstva vlaga v ta objekt. Del sredstev od prodanih stanovanj so porabili za izplačilo odpravnin in za davek. Na računu pa imajo še sredstva od prodanih borčevskih stanovanj, saj bodo ta denar verjetno morali prenakazati na republiko.
Franc Deravs, predsednik trboveljskega izvršnega sveta, je povedal, da so v
Trbovljah prodali le 10 odstotkov vseh stanovanj, večino s tem pridobljenih sredstev pa so 'namenili za širitev toplovodnega omrežja. Obnovili so interne toplovodne napeljave in s tem povečali vrednost stanovanj. V Zagorju pa so, kot je povedala sekretarka sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Stana Fain, večino denarja od prodanih stanovanj namenili za plinifikacijo. Zagorski izvršni svet se je tako odločil zaradi velike onesnaženosti ozračja. Na ta način želijo občanom omogočiti dostojno življenje, plinifikacija pa je edini način, da izboljšajo življenski standard. Preostala sredstva pa so v Zagorju porabili za naloge, ki so po zakonu obvezne: prometni davek, izplačilo odpravnin, izplačilo lastne udeležbe in za stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Upravljanje s stanovanji
Z novim stanovanjskim zakonom so prenehala delovati stanovanjska podjetja, kot smo jih poznali doslej. Dobili pa smo tako imenovane upravljalcc. Zakon namreč določa, da se v hiši z več kot dvema lastnikoma in več kot desetimi stanovanji določi upravnik hiše. Upravljanje pa obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše in vzdrževanje lunk-
SO
J
sc; sS
. .
STANOVANJSKE
od upravljalen do upravljalen različne, uh temu, da za izračun uporabljajo isto metodologijo, ki jo z. zakonom določena.
			

V si pa so si edini v enem - cena upravljanja je absolutno prenizka.
Tine Kos, direktor Stanovanjskega podjetja Zagorje je povedal, da za upravljanje računajo 295 tolarjev za stanovanje v družbeni lasti in 225 tolarjev za stanovanje etažnih lastnikov, saj imajo s stanovanji v lasti podjetji več stroškov kot etažnimi las tniki. Vendarpa razmišljajo o poenotenju cene, saj postajajo individualni lastniki vse bolj zahtevni. Tudi Spekter, kot je dejal direktor Drobež, ima različne cene za različne lastnike, odvisno pač od pogodbe o upravljanju. Tudi Spekter ima nižjo ceno za etažne lastnike. Direktor Splošnegaobrtnega podjetjaTrbovlje Franc Zupan pa je povedal, da je njihova cena upravljanja na stanovanjsko enoto enotna in znaša trenutno 204 tolarje, seveda pa s to ceno komaj pokrivajo lastne stroške, ki so vezani na upravljanje. Stroški upravljanjapa so: organizacija administrativnih nalog, organizacija pravnih nalog, finančno računovodske in knjigovodske naloge, in tehnično programske naloge.
neprofitnih in tudi določa višino neprofitne stanarine. Seveda pa zakon ne določa, uporabo sredstev pridobljenih z oddajanjem stanovanj. Tako lahko lastniki ta sredstva uporabijo za različne namene. Nekateri vlagajo v lastna stanovanja, drugi pa na ta način lahko rešujejo težko gospodarsko stanje v podjetju. Vendar zakon določa, da je oderuška najemnina tista, ki za 50 odstotkov presega povprečno prosto oblikovano najemnino v občini za enako ali podobno kategorijo stanovanja. Najemniki pa imajo možnost, da svoje pravice varujejo spomočjo Sveta za varstvo pravic najemnikov, ki ga ustanovi skupščina občine.
Franc Županje povedal, da stanodajalci z najemninami zelo različno ravnajo. Tako manjši lastniki v večini pustijo najemnino Splošnemu obrtnemu podjetju, ki s temi sredstvi opravi nujna intervencijska dela. Podjetja, ki pa na stanarino gledajo profitno, zahtevajo, da se jim stanarine nakažejo. Nekatera podjetja, na primer Elektrarna, poleg najemnin namenjajo še dodatna
sredstva za'izbolj šanj e kvalitete stanovanj a in stanovanja v celoti obnavljajo. Drugi pa seveda le za nujna intervencijska dela. Tudi na Spektru so povedali, da lastniki stanovanj popravijo le tisto, kar je nujno potrebno. Malo pa storijo za izboljšanje bivalnega standarda, zato v preteklem letu tudi ni bilo večjih investicijskih del.
Zaključek
Kaj nam je torej prinesel stanovanjski zakon? Seveda rešuje vprašanje lastninjenja stanovanja, omogočil je tudi ugodne nakupe stanovanj nekdanjim imetnikom stanovanjske pravice. Država je s tem pridobila nekaj dodatnih sredstev za reševanje stanovanjskih in seveda nekaterih drug ili vprašanj. Ker pa stanovanj ni bilo veliko prodanih, tudi denaija ni veliko in zato se stanovanjski problem ni bistveno izboljšal. Še vedno je premalo stanovanj za vse.
Sedanji lastniki stanovanja se do stanovanj ne vedejodosti boljekotnekdanja stanovanjska podjetja. Vzrokje, kot vedno, v pomanjkanju denaija. Stanovanjski zakon določa, da je primerno stanovanje stanovanje, ki ima dnevno sobo, kuhinjo, sanitarni prostor, predsobo in dovolj prostora za ožje družinske člane. Pri čemer spalnica zadošča za dve osebi, kabinet pa za eno. Torej bi tričlanska družina morala imeti dvo in pol sobno stanovanje. Sicer pa zakon še vedno pravi, da si stanovanjsko vprašanje rešuje vsakdo sam, država, pa mu s pomočjo ugodnih posojih pomaga graditi, prenavljati, kupiti ali najeti primemo stanovanje.
Suzana Sivka Foto: Branko Klančar
lllililllil liiiilfil filili
Najemnina
Višina najemnine je odvisna od vrste ' Ì	M , , , , _ „
stanovanja in seveda od stanodajalca	f 1	H
Zakon sicer loči profitna stanovanja od	|	|
imuv
STANOVANJE?
I
» I
Ko se pojavijo slike brez barv, papirji zlaganih besed, razgrinjajo zbledele lepote, se začne rob časa obračati nazaj. Občutja, ko se zamajajo pogledi, iskanja pa dobijo svoj smisel. O Bronislavi in Vekoslavu Guliču sem slišala veliko kot o znanima pedagogoma, zvedela o njuni človeški veličini, nekateri njuni učenci se še danes spominjajo besed, s katerimi sta jih napotila v svet. Znala sta učencem prisluhniti, jih razumeti, obenem pa dobro voditi. Sicer slavista, a sta učila za življenje. Ujeta v mrežo lastnega boja pa niti ne vesta, kako pomembno vlogo sta odigrala v življenju mnogih ljudi. Pravzaprav te srečanje z njima obogati za neko nerazložljivo izkušnjo. To sta človeka v nekem drugem, globljem smislu. Življenju potrebna.
Med drugim sta poučevala na šoli Ivana Cankarja v Trbovljah. Ko je prišlo do reorganizacije šolstva v Trbovljah, so težave padle tudi na vajina pleča.
Vekoslav: To je bilo leta 1972, delitev na nižjo in višjo stopnjo osnovne šole. Kot ravnatelj in še nekaj njih, sem bil proti, del učiteljskega zbora paje okleval. Ključnega pomena je bilo, da se niso zavedali, kaj to pomeni. Oblastniki so si izmislili, da bi bila reogranizacija ena od variant, drugi pa so to izkoristili. Koristne plati ni bilo. Tudi tehnično, prostorsko takrat ni bilo izvedljivo.
BronislavarOtemnebidosti govorila. Težko je zdaj vse obuditi, kajti stvar je izključno osebna, za druge nepomembna. Moža so oklevetali in je postal politično oporečen in nezaželen. Tri učiteljice so bile kaznovane, drugi zaslišani. Ustanovili so kombinat, to je bilo bistveno, in za moje poglede pedagoško negativno. Vplivati se ni dalo, bombastično je šlo naprej. Grozno je bilo, mož je bil celo nekaj časa brez dela. Poguma od zunaj pa ni bilo. Edino mi smo vzdržali. Ob tem seveda, da sta to na svoj način čutila najina otroka, Maja in Aleš. Aleš je takrat služil vojsko, daleč, v Titogradu. Dobil je Prešernovo nagrado, a ker ni pravočasno
dobil dovoljenja, je morala ponjo žena. To niso nepomembni trenutki.
So nove, pozitivne spodbude, reforme prišle kdaj pozneje?
Bronisla va: Kakšno leto, dve čutim, da seje začelo premikati na bolje. Prej nič. Midva sva svoje delo vseeno častno opravljala, po lastni intuciji. Nisva prekoračila občečloveške meje. Izogibala svaJse ozkosti. Vedno sem imela pred seboj eno samo dejstvo: ko prideš v razred, so tam otroci. Takrat pozabiš, da imaš težave. Veš, da otroci morajo nekaj znati. In v tej smeri sva se oba trudila. Reforme pašo se dogajale ves čas. Danes pa mislim, daje slovenščina zapostavljena. To čutim že ob televiziji, radiu. Ob Prešernovem dnevu sem opazila, kako mladi ne poznajo Prešerna. Poudarja se Slovenija, slovenstvo, govorimo o domovinski ljubezni, vendar so to največkrat besede. Vedeti moramo, dajejezik ključ do duha našega naroda.
To je čutiti tudi ob branju, recitiranju, pogovarjanju in sporočanju.
Vekoslav: Vlogo govora je čutiti v medijih. Kakršno sporočanje je v njih,
tako je znanje jezika med ljudmi. To paje dostikrat ohlapno, površno, polno tujk. Večji poudarek jenazunanjih učinkih kot na sporočilu. Včasih je vse skupaj nakladanje. Zdi pa se mi, da tudi v šolah ne poudarjajo toliko tega, daje trebaznati kakšno pesem tudi na pamet. Mislim, da je pri recitaciji memoracija zelo zahtevna zadeva. Ni samo le-to v tistem trenutku, ampak je že miselna interpretacija. To pa ježesvobodno ustvarjanje. Smisel, stavek zaokviriti v neko estetsko vrednoto. Logično tudi. Pri branju toni mogoče,ker si manj sproščen. Če znaš tekst na pamet, si tako svoboden, da lahko misliš na interpretacijo.
Se vama zdi vračanje h klasičnim gimnazijam dobro? Kaj pogrešate pri zdajšnjih učnih programih?
Bronislava: Idejo o klasičnih gimnazijah zelo podpiram. V zdajšnjih šolah namreč manjka latinščine, govorništva in splošne razgledanosti. Že pri vnukih opažam, da ne s stavkom, marveč le z eno besedo, odgovarjajo na vprašanja. Sicer pa se postavijo pred televizijo in konec. Včasih je bilo že doživljanje vsebine pravljic drugačno kot dandanašnji, ko jo preberejo v obliki stripa ali gledajo kot risanko. Niso aktivni, samo sprejemajo. Še ko sem učila, smo imeli enkrat tedensko govorne vaje. Otroci so dramatizirali, govorili, sodelovali tako, da so opozarjali na napake. Debatna ura, bi se reklo. Kasneje je to učn i načrt zgrešil.
Vekoslav: Pri prof. Smoletu, ki sem si ga, tudi zavoljo besed: "Fantje, mnenja so različna, bod i te drug do drugega pravični," dolgo jemal za vzor, smo recimo prebrali Finžgarjevo berilo, nakar si moral poročati. Važno pri tem je bilo govorno napredovanje, izzivanje z vprašanji, kako in zakaj, tako nas je učil tudi kritičnosti.
Po drugi strani pa mislim, da so potrebne tudi strokovne šole. A ne take, kot so že bile, ko so imele predmete, kijih človek potem odvrže. Potrebno je več prakse ob dobrem vodenju.
Menite, da učiteljski poklic ni cenjen?
Bronislava: Bojim se, da res. Postalje rutina, tako da se energija med učencem in učiteljem ne prenaša več v pričakovani meri. Svojčasjebilsam izbor za učiteljske vrste absolutno drugačen. To so bili brihtni, dobri ljudje. Učitelj je doživel svojo pripravljenost oziroma doživljal pripravljenost postopoma. To pa je pomenilo, daje prišel na delovno mesto precej pedagoško pripravljen. Veliko je bilo takih, ki so šli v ta poklic res z veseljem. Danes me včasih kar zaboli, ko vidim, kdo vse in kako se odločajo za ta poklic. Brez odnosa. Mi smo vse to vzeli zares. Svojo profesijo smo jemali s pedagoškim erosom, ki ga med drugim ustvarja tudi posebna navezanost med učiteljem in učencem. Če tega ni, je ozračje nabito s strahom, napetostjo.
Vekoslav: Učitelj je živa stvar. Kljub tehničnim pomagalom, je učitelj še vedno prva violina. Mora usmerjati delo. Kar pomeni, da z monotonim vpitjem ali monotonimgovorjenjem ne pusti nobenega vtisa. Pač paje pomembna živa beseda. S to se tudi vzpodbuja samoaktivnost učencev. Sožitje v zbornicah je dostikrat Čustvena priprava za učiteljev vstop v razred. V naših zbornicah seje ustvarjalo tovarištvo, danes ga ni v tolikšni meri. Za
nas je veljalo - drug z drugim.
Žive besede vsepovsod manjka. Je (navidezen) čustven premik s praznovanjem Valentinovega zadel v živo?
Bronislava: Valentin ima ključ od korenin, kar pomeni prihod pomladi. Pa saj imamo mi tako lepe praznike. Na Gregorjevo, 12. marca, se ptički ženijo. Saj poznate odlomek iz Župančičeve Dume? (Na Gregorjevo - oteč, še veš? -se ptički ženili soj za šolskim vrtom v mejici/- gostili se, pili soj midva preko ceste sva slušala.J "Čuješ iiv-živ? To je 'Živio' - zdaj starešina je mladi napil. "/ In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščemJpovlekel si me za rokav/ in mi rekel, naj iščem./ (op.a.)). Škoda je, ker svoje praznike pozabljamo.
Vekoslav: Na Valentinovo, mislim da leta 1926, sta v Ameriki dve mafiji postrelili druga drugo. Kaj takega bi k nam ne prenašali.
Izkazovanje ljubezni. Imata tudi vidva občutek, da so se tabu teme zamenjale?
Bronislava: Deset ali dvajset let nazaj so se podirale tabu teme okoli seksa. Težko paje govoriti o zdajšnji ljubezni. Mi, recimo, nismo takoj planili drug v dmgega. Zdaj to iščejo, to iskanje drugega. Vrednote, ki niso zaradi nj ih samih, temveč v odnosu do nas. Ljubezen je še vedno najlepše čustvo, ki ga človek doživi, ne more bili pa javno, lahko je samo stvar
dveh. Ljubezen nosiš v sebi. A že, če odpreš časopis, televizijo, se tega ne da najti. Ni zbliževanja, ki se ga želi.
Vekoslav: Manjka čustvena vez, ki pravzaprav združi dva človeka. Če je ta pomanjkljiva, ostane seks, zgolj užitek, brez čustev, ki dva človeka še bolj odtuji. Vse drugo odpade, nimaš se kaj pogovarjati, ni izmenjave mišljenj, človeka ne doživiš. Če bodo javna občila s tem še vedno tako bombardirala, bodo mlajše generacije vedno bolj odtujene in vse manj pripravljene na spoprijemanje z življenjem. Vsi preveč drvijo, da ne bi kaj zamudili, da ne bi česa užili, a na koncu vse izveni prazno, vse skupaj ni nič. Hlastajo za užitki, ni pravega cilja. Saj smo bili tudi mi "telečji", a imeli smo svoj cilj. Zdaj tega ni. Je le zaletavanje in tekma s časom.
Kako sta se spoznala?
Bronislava: V Ljubljani sem hodila v šolo k Uršulinkam. Hotela sem ostati sama. Ko sem šla na pedagoško, sva se spoznala pri kulturnem delu. Urejal je proslave, igral violino, hodili smo skupaj ven, na plese, zasadili pa tudi prve lopate za študentske domove. In tako je šlo naprej...
Vekoslav: Bili so časi, ko smo živeli drug z drugim, ne drug mimo drugega. V kavami Emona smo našli zatočišče pred mrazom in drugimi nevšečnostmi, ker smo lahko študirali, ne da bi nas kdo preganjal. Poročila sva se še kot študenta, da so naju dali skupaj v službo. Takrat je bilo to precej razmetano, če nisi imel zvez.
H kakšni literaturi se zdaj zatekata?
Bronislava: Že kot otrok sem veliko brala in potem vseskozi. Zdaj pa najraje kaj lahkega, duhovitega preberem. Ne maram pa vojnih romanov. Anekdote so včasih dosti bolj zanimive.
Vekoslav: Finžgarja, Jurčiča, ruski realizem, tudi zahodnjake in antične pripovedke rad vzamem v roke. Če pa imam čas, naredim še kakšno intarzijo. Ali kaj zaigram na violino.
Tekst in foto: Petra Radovič
Milanova kost
Po nepreverjenih, podatkih zaposljujejo zasebniki več kot tristo neprijavljenih delavk in delavcev; po vsej verjetnosti je številka malce pretirana, javna tajnost pa je. da tudi pri nas številni podjetniki bolj ali manj grdo izkoriščajo stisko nezaposlenih. Največkrat se za takšne vrste zaposlenostjo skriva tudi bolj ali manj hudo izkoriščanje. Bojda posamezniki te ljudi plačujejo po največ 120 tolarjev na uro, tu in tam celo manj.
Dokaj razširjena in uveljavljena je praksa, s katero obstoječa delovna zakonodaja nima nič skupnega: podjetnik ima zaposlenega pripravnika tako dolgo, dokler mu zavod za zaposlevanje plačuje prakso, bri ko je ta končana, mora pripravnik na cesto. Preizkušena metoda je tudi takoimeno vana "preizkušnja" kandidatov za določeno delovno opravilo. Največkrat traja vsaj dva meseca, po njenem preteku se podjetnik kandidatu vljudno zahvali češ, da se je premislil, da mu posel ne gre tako dobro, kot je pričakoval. Kar pa ga ne odvrača od tega, da ne bi še naslednji dan sprejel na preizkusno delo novega prosilca.
Obstaja še več tako ali drugače preizkušenih in manj znanih načinov sprejemanja na delo, ki se praviloma konča s predčasnim odpustom ali prezgodnjim slovesom z dela. O tem, kako pičla so plačila za trdo delo, se kaj dosti ne ve, ker zasebniki največkrat le ob začasnem sprejemu na delo zahtevajo od sprejetih ljudi popoln molk o tem.	»
Žal v pogojih in razmerah, v kakršnih smo, ni dosti molnosti za odpravo nepravilnosti pri zaposlovanju. Doliveli smo sicer nekaj tolb oškodovancev, ker pa niso razpolagali niti z najosnovnejšimi dokumenti, še najmanj pogodbami o delu, so potegnili kratko. To je tudi vzrok, da niti delovni inšpektor ni kos karkoli odločilnega narediti. Zasebni podjetniki sicer neradi povedo karkoli o tem. Če pa je le molno karkoli iztisniti iz njih, so njihovi argumenti v glavnem naslednji: gre nam za prelivetje; zaposlujemo le za določen čas zato, ker tudi mi delamo od danes do jutri, iz rok v usta; nestrabilnost je dobila tolikšen obseg, da bi bilo noro sprejemati delave za nedoločen čas.
Tako se zdi, da smo v začaranem krogu. Vendar le ni vse tako, kot se govori. Potrebno bo več vsakdanjega nadzora nad vsemi vrstami začasnega zaposlovanja oziroma najemanja ljudi za določen čas. Ne smemo dovolili dela brez ustreznih pogodb, zlasti pogodb o plačilu. Delovno inšpekcijo bomo morali okrepiti, prav tako čimprej ustanoviti finančno policijo in Začeti pravo bitko za pravno uveljavljanje teh razmerij. V nasprotnem primeru bomo, zlasti še letos, dolivljali na delovnem področju grde razvade.
Milan Vidic
Stanetov
šterbuncelj
Kdo ve, kje in kdajje nastal pregovor: "Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni! "Dandanes pa je vse več kupcev, ki pozabljajo na to modrost in nasedajo cenenemu blagu, varčevalcev, ki jih privlačijo "najvišje" obresti, potrošnikov, ki se komaj poberejo po "ugodem nakupu"...
Brez denarja so ostali varčevalci Les banke, kupci Grubeličevih avtomobilov, s štajerskega konca je slišati o telavah še ene izmed bank, zaradi katere zavračajo tudi čeke druge banke s podobnim imenom in še je takšnih primerov.
Ko je svoje čase človek odšel po nakupih, je bil lahko prepričan, da trgovci nikjer ne bodo pretiravali s prijaznostjo, pa tudi prehudo oguljufan ne bo v nobeni trgovini. Podobno je bilo z bankami in drugimi ustanovami, kjer je človek lahko obračal denar. Vsi skupaj smo bili tudi priblilno enako bogati ali pa revni, tako da goljuf z nečednimi posli niso nikoli obračali velikih denarjev. Razen tistih seveda, ki so zasebne denarce pustili pri miru in z veliko llico zajemali v koritu, ki se mu je reklo drulbena lastnina.
Nič kolikokrat se je le sleherni izmed nas prepričal, da najcenejši nakup ni vedno tudi najbolj ugoden nakup, pa vendar še vedno tako radi nasedemo. Nekateri iz neznanja, drugi zaradi izkušnje, ko so za velike denarje dobili zanič
blago.
Ob "učinkovitosti" inšpekcijskih slulb, zaradi katerih se lahko vse to dogaja, se človek lahko zanese le na svojo presojo. Tehtanje poslovnih odločitev, zaradi katere bomo meso kupovali le v tej in ne oni mesnici in solato le pri znani branjevki, je postalo del našega vsakdana. Počasi se navajamo, da prislulenega denarja ne nalolimo več v prvo igro na srečo, ki obljublja gromozanske zaslulke. Vse bolj spoznavamo, da je treba pred nakupi tako dragih izdelkov kot je na primer nov avtomobil, preverili ne le cene kar največjega števila prodajalcev pač pa tudi njihove reference in moč. Komur zmanjka volje za to, bo plačal.
Zaman se je sklicevati na tujino, kjer se ve, da bomo za svoj denar dobili toliko, kot plačamo, oz. toliko, kolikor smo pripravljeni odšteti za določen izdelek Če je blagovna znamka v svetovni špici, je izdelek drašji, če je izdelek zastarel, bo izdatek manjši. Ve se, kdo si lahko privošči te in kdo one izdelke. Temu primerno se bodo ravnali trgovci, ne glede na inšpekcije, nadzore in podobno. Pri nas je drugače. Ker: nimamo denarja, da bi nagradili le dobre. Ker: se vsi poskušamo v vsem. Ker: še preveč zaupamo takrat, tam in tistim, ki jim ne bi smeli.
Stane Šterbucl
"Srečo" na vrvico!
Potepuški psi tudi pri nas povzročajo pri ljudeh vse večji odpor. Po naseljih in drugod se jih podi kar cel trop. Gre za živali, ki jih njihovi lastniki meni nič tebi nič odvežejo ali pa spustijo iz svojih stanovanj, ko gredo na delo ali po opravkih. Marsikdo se jim izogne, če se jim le more. Vselej pa to ni mogoče, zato tudi doživljajo znane nadlege: psi jih največkrat oblajajo in ovohavajo; otroci naj večkrat beže pred njimi, zgodi pa se tudi, da jih ta ali ona pasja zalega skuša ugrizniti.
Lastniki psov zelo dobro vedo, da veljajo nekateri predpisi in zapovedi. Prva se glasi: z njimi smejo na cesto ali kamorkoli drugam samo na vrvici ali jermenu glede na njihovo velikost. Žal se tega osnovnega načela držijo največkrat le tisti lastniki, ki že tako in tako skušajo svoje štirinožne prijatelje strokovno vzgajati oz. šolati. Drugi pozabljajo, da njihovi psi radi dokazujejo svojo pasjo naravo po pasje: najraje se na vso moč zaženejo k mirnim sprehajalcem ali mimoidočemu. In če se ta skuša psa tako ali drugače o tresti, sledi tisti znani lastnikov stavek: "Saj vam ne bo ničesar storil, nikar se ne bojte ! " Prav to zmeraj ne drži. Prvič: nekateri ljudje občutijo pasji strah in psi to nemudoma ovohajo, zato se vanje najraje zapodijo. In drugič: strokovnjaki vedo po vedati, dapsi sicer načeloma ne skušajo ugrizniti, vseeno pa to včasih storijo. Zato velja pritrditi vsem, ki pravijo: psi so nepredvidljivi, stokrat gredo lahko mimo ljudi in nikogar ne bodo ugriznili, stoprvič se bodo spozabili.
Marsikateri pasji ljubitelji imajo svoje ljubljence kar v stanovanjih in to v blokih in stolpnicah. Nekateri naši bralci so nas že opozorili na to, da v teh hišah celo ponoči včasih ni miru, ker se oglašajo. Spet drugi so nam povedali, da njihova stopnišča včasih hudo smrdijo zaradi pasjega urina, zato zahtevajo prepoved sobivanja psov v teh poslopjih.
Milan Vidic
V
Štajerska z obrobjem
Že večkrat sem se spraševala, ali je Zasavje samostojna geografska enota, toda nikjer nisem našla tehtnih razlogov, da bi to lahko potrdila. Narečje imamo sicer svoje, aje vendarle čutiti tudi dolenjske inštajerske vplive.
Po naključju sem v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani prijela v roke priročnik Štajerska z obrobjem iz zbirke	Slovstveni	in
kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. Redaktorsko delo je opravila Božena Orožen. V tej knjigi sem našla odgovor na v začetku zastavljeno vprašanje; v zadnjem delu knjige je namreč predstavljeno Zasavje.
Po t po dolini Zagorja je opisal Nande Razboršek. Začel je na (v) Trojanah, nato pa se z razlago krajevnih zanimivosti Šentgotarda, Prvin, Čemšenika, Medijskih Toplic ustavil v Zagorju. Bralec izve, kateri pomembnejši ljudje so živeli v teh krajih, kaj je tu mogoče videti. Skratka, kratko in jedrnato.
Trbovlje je na enak način predstavila Božena Orožen; zapis je nekoliko daljši, v njem je omenjena tako Trdinova Ena noč na Kumu kot Mrzelov Bog v Trbovljah. Med slovstvene značilnosti je vključena še predstavitev Delavskega doma, muzeja.
V zapisu o Hrastniku z okolico je Boris Godec (Goleč) predstavil brodarjenje na Savi, pa graščino po vzorcu Miramare, razložil izvor imena Kal in še kaj.
Predstavitev vseh treh dolin je zanimiva ter opozarja tudi in predvsem na tisto, česar marsikateri prebivalec Zasavja ne pozna, pa bi moral. Članki nudijo tudi dovolj napotil za nadaljne raziskovanje.
Zasavje je torej obrobje Štajerske. Toda če upoštevam zapis o Zagorju, da poteka meja na Slačniku, spadajo Trbovlje in Hrastnik na Štajersko, Zagorje pa na Gorenjsko (Kranjsko).
Erna Klanjšek
Stil življenja
Znanci so me spraševali, kaj neki bom počela v Kranjski Gori, ko vendarle ni snega, in mi svetovali, naj grem raje v Avstrijo. Nak, sem si rekla, konzerv ne bom odpirala, v skupino, ki ima denarja na pretek, ne sodim. Zakaj bi se torej silila s tujino, ko pa nam je doma lahko čisto dobro.
Torej, spet v Kranjsko Goro! Že ob prihodu se je vas kopala v soncu in kazala gola rebra. Obratovale so le vlečnice v Podkorenu. Alpsko smučanje me ne mika več. Kdo bo poslušal tisto ropotanje strojev in se ohlajal v vrsti.
Že dolga leta uživam na tekaških smučeh. Proti Planici se odpre nov svet. Zelene smreke, bela planjava, modro nebo in sonce. Prava zimska idila. Smučine vodijo do Tamarja. Povsod je polno ljudi, bodisi sprehajalcev ali tekačev. Čeprav se ne poznamo, ne hodimo nemo drug mimo drugega. Rečemo si kaj veselega, vzpodbudnega. Na snegu srečaš mamice z vozički, mladeniče z gorskimi kolesi, malčke, ki se po bregu spuščajo na plastičnih "lopatah".
Človek dobi občutek, da se čedalje bolj zavedamo, kako pomembna sta sprememba okolja in gibanje na svežem zraku. Za aktivne počitnice mi nikoli ni žal denarja. Kaj zato, če je pohištvo v podstrešnem stanovanju staro in preproge ne morejo skriti svojih let! Gibanja, uživanjaživljenjaspolno žlico ne more nadomestiti nobena perzijska preproga ali pa še tako super moderna omara, ki bi jo občudovali obiskovalci. Svobode gibanja ti ne more odvzeti misel na boljši standard. Moj boljši standard je aktivno življenje v naravi.
Počitnice so mimo. Ob koncu tedna bom spet kradlačas in hodilapo bližnjih hribih. Doma bo malo bolj zanemarjeno, kot bi se spodobilo, jaz pa bolj zadovoljna in sposobnejša za delo.
Vsak ima svoj stil življenja.
Man|a Goleč
Če pri pustovanju kaj opazim, je to prav gotovo malenkost, da si človeka zapomniš tudi po hoji ali gibanju. Redki se v "masko" tako vživijo, da jih ni moč kako drugače prepoznati. In če mi je letos kaj še posebno padlo v uho in oko, je to najprej lajež, ki sem ga slišala na hodniku, ko sem si ravno hotela premisliti, da se med zverinami ne bom sprehajala. Kmalu zatem pa že ni bilo dvoma, da ho živalski svet predstavljal večji del letošnjih mask. Nasplošno je narava ljudi zelo navdušila.
Prejšnja leta je bilo nekako modno govoriti, da je Pust pač takšen, kakršnega si zaslužimo. In, resnici na ljubo, je bilo iz leta v leto čedalje manj zanimanja za maškaradne norčavosti. Treba je bilo torej reči, da si Pust enostavno zaslužimo. Tako se je letos pridušalo veliko več mask.
Pustne šeme so sc sprehodile iz gozdov, pravljic, z vseli strani sveta. Bile so svojstven zabavni vrtiljak letošnjega leta. Ob dimnikarju sem se prijela za 'knof in si nekaj zaželela. Bomo videli, mogoče ima človek ob maskah več sreče. Spraševala ga nisem nič, ker maškare itak samo molčijo ali pa buljijo vate, da ti postane nerodno. Anketa bi tako že vnaprej propadla, ampak saj sem se ji že prej odpovedala. Maškaradno govorico je bilo treba nekako drugače prevesti. Škoda je le, da so bili brez besed klovni. V času, ko tako iščemo humor, duhovitost in kar je še takega, klovni služijo le kot maskote, lija, mogoče so pri vstopnini povedali kakšno šalo.
Bile pa so še vile in vražički, delavci in brigadirji, pastirice in zajci, pa kaj bi naštevali. Domišljija je bila skrojena po meri mask, nekje še posebej razkošno. No, klovni so modro molčali in rože niso dišale.
Petra Radovič Foto: Branko Klančar
To soboto na srečo "le" s turisti in maskami. Čeprav nisem bil še nikoli tam, mislim, da so bile statistične številke obiska karnevala nenormalno visoke. Toliko /a uvod.
Po večurni vožnji iz Ljubljane smo že bili nekaj kilometrov pred parkiriščem Piazzale Roma. Tam smo videli, kako "propada gnili kapitalizem". Mimo stavbe, pred katero je bilo ogromno vrtnih kipcev (tistih belih, kamnitih, ki "lulajo" v privatne vodnjake odličnikov in bogatašev), je pribrzel vlak, podoben dvonadstropnemu SpaceShuttlu. V tem idiličnem trenutku sem pomislil na razvpiti "Texas", tako kličejo stalni potniki enega od "vlakov", ki povezujejo Ljubljano in Maribor... (Brrr...). Avtobusi so nas odložili pred vhodom v mesto, od tam naprej pa smo bili prepuščeni svoji iznajdljivosti. Taxi ne pride v poštev, je predrag. Tudi gondole niso poceni. Ena vožnja z njimi stane okroglih 80 (oscmdesetdcset) tisoč lir. Zaradi teh, finančno zelo prepričljivih argumentov, smo si mesto, kanale in mostičke čez njih ogledali peš.
Na sprehodu skozi labirinte ozkih ulic, smo modro ugotovili, da rastejo cene hrane in pijače eksponentno v odvisnosti oddal jenosti trga Svetega Marka do lokala. Priznati moram, da tega trga ne moreš zgrešiti, tudi če zelo slabo vidiš. Vse, kar moraš storiti je sleci i t i reki ljudi, ki gre v večini primerov ravno tja. Vse večje ulice so lepo okrašene, vse je polno raznobarvnih trakov in lampionov, sploh pa je veliko mask. Našemili so se skoraj vsi: otroci, starši, dedki, babice in živali. Neprestano sem čakal, kdaj se bo celo mesto potopi lo pod trumo starejših turistov in razposajene mladine iz celega sveta. Turisti so imeli pri sebi fotoaparate ali videokamere, nekateri oboje. Domačini v klasičnih beneških kostumih so dostojanstveno pozirali vsakomur in z navdušenjem smo jih slikali.
Na trgu Svetega Marka je bilo postavljenih osem odrov za igralce in eden za lutke. Prireditve so se nizale ena za drugo: igra, lutkovna predstava, petje... Na trgu samem si lahko videl največ aristokratskih podob pravih starih beneških mask. Videli smo tudi skupino fantov, našemljenih v liverpoolsko skupino The Beatles, katerih komade so za improvizirano in premično zaveso tudi "izvajali". Pa ne na play-back, v živo. Okoli nas je bil svet postavljen na glavo. Vsakdo je počenjal tisto, kar je menil, da počne lik, ki ga je predstavljal. Dekleta, našemljena v ciganke in čarovnice, so vam brale iz dlani in iz kart, tip, našeml jen v avion je mrmral: "Brrrrrr", (isti, ki so imeli kitare, so nanje brenkali, pa tudi kakšni bobni so se oglasili. Vmes najdete ljudi, ki slikajo in posnamejo čisto vse in vsakogar in ljudi, ki prodajajo koruzo, s katero lahko hranite pet milijonov sedemstotriinšestdeset tisoč dcvetsloenajst nenasitnih golobov. Leti se bodopoobedu verjetno poonečedili po okoliških spomenikih, stavbah in, če boste imeli
srečo, tudi po vas samih.
Se en biser: na 'Trgu Svetega Marka za vstop v cerkev istega svetnika pobirajo vstopnino. Tipično.
Moram opozoriti, da na takšnem izletu poleg živcev (če vas slučajno iritirajo ljudje, ki vam neprestano hodijo po nogah, ter natakarji, ki bi vam trikrat zaračunali tudi zrak) najbolj trpijo noge. Popoldne, ko je guž.va naj večja, je praktično nemogoče v nekaj kilometerskem krogu okoli trga najti prosto klop, kakršnokoli klop, celo stol v lokalu, pa če si rojen pod najsrečnejšo zvezdo. Sreča ti mora biti naklonjena že za košček hladnega marmorja na stopnicah.
Še en dobronameren nasvet za popotnike. V Benetkah si raje ne privoščite, da bi vas preganjala majhna ali malo večja potreba. 'To pišem iz lastnih izkušenj. Dobri dve uri sem iskal WC, preden mi je eden od številnih policajev (ki so bili neverjetno uslužni in prijazni) napol italjansko napol angleško razložil, kje naj ga poiščem. Takrat sem ga nekako le našel, toda pred njim je bila VRSTAAAAAA! Še dobro, da sem vzdržljiv.
Po prvem ogledu Markovega trga smo se odpravili v raziskovalno ekspedicijo z naslednjimi cilji: poiskati lokalne zanimivosti, poceni hrano (po možnosti dobro pizzo) in lokal, kjer bomo lahko to hrano sede pojedli. Med tavanjem smo naleteli na trgovinico, kjer so po starih receptih izdelovali prave beneške maske, pa tudi na zadnje ostanke klasične beneške ( negostoljubnosti. V polprazni pizzeriji nekje na periferiji Benetk nam je natakar arogantno pokazal vrata in rekel: "Evrifing fui. Nou plejs. Ju gou!". Nekje okoli devete ure zvečer smo končno le našli svoj prostor za mizo v neki gostilnici, kjer so nas finančno odrli. Še vedno sem šokiran ob dejstvu, da plačaš 3000 lir samo zato, da ti natakar prinese vilico, nož in prtiček, potem pa še 12% vrednosti celotnega računa za postrežbo.
Po vseh peripetijah smo si zaželeli doživeti spet nekaj lepega, zato smo se vrnili na trg Svetega Marka, ki se je kopal v svetlobi v maske oblikovanih luči. Na njem je mladina še vedno rajala, sedeli so po tleh in prepevali ob kitarah, igrali nogomet s praznimi pločevinkami in uživali v trenutku, ki traja večno.
Tomi Pucelj
v *
Ze v prejšnji številki Zasavca smo napovedali, da se
nam v Hrastniku obeta velik žur ob proglasitvi najboljših športnikov Zasavja in Hrastnika. In nismo se zmotili. Na športnem večeru v športni dvorani seje zbralo preko 800 ljubiteljev športa, pa ljubiteljev ansambla Čuki. Fantje so z resnično dobro glasbo in veliko mero živahnosti večer pripeljali do vrhunca in kar precej razgretih duš je ostalo v dvorani do zgodnjih jutranjih ur. Še tudi potem ko so Čuki pospravili svoje inštrumente.
Športni večer seje pravzaprav začel že popoldne v Hotelu Jelka, ko je hrastniški župan Leopold Grošelj sprejel najboljše: plezalko Metko Lukančič, kegljača Bogdana Hribarja, trenerja hrastniških kajakašev Roberta Halzerja in predstavike Rokometnega Kluba Omnikom Rudar ter znane goste, ki so popestrili večer v dvorani. To so bili: odlična smučarka Nataša Bokal, košarkar Peter Vilfan, skakalec Primož Ulaga in predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman. Pripravili smo tiskovno konferenco, na kateri smo najboljše poredstavili novinarjem in sponzorjem prireditve. Po sprejemu je župan vse prisotne povabil na prigrizek, ki so ga lepo pripravili v hotelu Jelka in kozarček Union piva, vendar pa mi ni čisto jasno, kaj je bilo z vsemi narobe. Vsi so se delali fine in tako ni bilo nobenega hudega navala niti na pivce, kaj šele na narezke. Ob prijetnih pogovorih je čas tako hitro mineval, da se še dobro nismo obrnili, že smo morali odmaširali v Športno dvorano.
Na prireditvi v dvorani so najprej priznanja podelili najboljšim hrastniškim športnikom. Športnik Hrastnika za leto 1992 je postal Ivan Poljan, Bloudkove značke so prejeli: zlato Peter Bastič, srebrno Drago Vučetič (oba iz PD Hrastnik), bronaste pa Marko Orožen (RK TKI I Irastnik), Danijel Lisec (SD Rudnik), Srečko Klenovšek (KK1 Irastnik) in Rado Gnjidič (BD Hrastnik). Med podelitvami priznanj so nastopili mladi hrastniški plesalci pod vodstvom Albina Šeška in športna plesalca Anita Vahtelič in Marko Hren, ki sta bila deležna velike pozornosti. Ni pa manjkalo tudi komentarjev: "As'vidu. Jo j'ja skuar na strop nalimu." In resnično nista od muh. Čuki pa so ves čas "šponal”. In tako smo prišli
do glavnega dela, po dobro, (če hočete pa do glavnega uradnega dela večera. Najprej je na oder prišel junak skakalnic po svetu Primož Ulaga, za njim mojster košarkarskih dvoran Peter Vilfan, nazadnje pa še Nataša Bokal, ki seje ves večer "sprehajala" naokrog z berglami in kar zastrašujočo opornico na poškodovanem kolenu. Pogovore z vsemi tremi odličnimi športniki bomo objavili v naslednjih številkah Zasavca.
Zdaj pa k razglasitvi naj Zasavcev. Največ glasov med trenerji je dobil Robert Ilalzer (upamo, da ne bo "odletel" tako kot njegov predhodnik), priznanje mu je podelil hrastniški župan Leopold Grošelj, najboljša športnica je tudi tokrat poslala Metka Lukančič, priznanje ji je podelil trboveljski župan Franc Majnardi, najboljši športnik je postal Bogdan Hribar, ki je priznanje sprejel iz rok zagorskega župana Matjaža Švagana, dr. Rajko Šugman pa je podelil priznaje kapetanu najboljše ekipe (RK Omnikom Rudar Trbovlje) Matjažu Vrbnjaku. Prireditev je odlično vodil televizijski športni novinar Miran Ališič.
Nikakor ne moremo mimo še ene zanimive popestritve, ki jo je pripravil Goran Obrez, odgovorni urednik športnega časopisa Ekipa. V metanju košarkaške žoge na koš je zmagala Nataša Bokal, ki je v finalnem obračunu premagala Jožeta Drobniča, Primoža Ulago in mojo malenkost. Že v predtekmovanju so izpadli Metka Lukančič, Bogdan Hribar, Matjaž Vrbnjak, Miran Ališič in tudi Peter Vilfan, ki je metal nazaj. In sedaj bo pomočnik trenerja slovenske reprezentance...
Šele potem seje začel glavni zabavni del prireditve. Čuki.
Barbara Kus Foto: Branko Klančar
Prireditev so omogočili:
Skupščine občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, Pivovarna Union, Ljubljanska banka, banka Zasavje, Zavarovalnica Triglav, KRC 14. oktober Hrastnik, TKI Hrastnik, Oria Zagorje, Modulus Hrastnik, Piramida Zagorje, Steklarna Hrastnik, Emens Hrastnik, Vineta Zagorje, Naš market Trbovlje, Dadas Trbovlje, Mercator - STP Hrastnik, SRC Polževo - hotel Jelka Hrastnik in Šport plus Trbovlje.
Metka Lukančič, športna plezalka iz Trbovelj, je letos že drugič osvojila laskavi naslov športnica Zasavja, je tudi športnica Trbovelj. Najbolj oguljeno vprašanje, ki pride v poštev na to temo je seveda, kaj ji ti naslovi pomenijo.
Ti so v bistvu le moralno zadoščenje. Upala sem, da mi bo pomagalo poiskati pri nas kakšnega sponzorja, ampak ljudje nimajo posluha. Ne vem še ali samo za mojo športno panogo ali za vse individualne športe. Očitno je, da nogomet, rokomet in nasploh ekipni športi, nimajo prav veliko takih problemov, saj se jim imena spreminjajo že skoraj vsak mesec. Na to se ne spoznam dovolj, da bi vedela zakaj je tako, vendar upam, da se bo vse skupaj le nekako uredilo in da bom le dobila kakšnega sponzorja.
Da bo sponzoriral potovanja v tujino?
Ne le to, na splošno. Vse, kar delam, si plačujem sama, saj Planinsko društvo denarja nima. Na žalost ni učinka, če plezaš vedno v isti steni. Zato moramo čimvečkrat v tujino, saj v Sloveniji poznamo že skoraj
vse stene na pamet.
Kaj je zate v plezalnem športu najlepše?
Na prvem mestu so to vsekakor potovanja, ki so bistveni del tega športa. V tujini ne uživamo v tem smislu, da hodimo ven, si ogledujemo mesto in razstave, ampak nas zanimajo naravne značilnosti iz različnih področji, npr. Provansa, Dolomiti, Alpe, reke, slapovi. Plezalci doživljamo skale čisto drugače kot drugi ljudje. Nam je neka skala, ki nekomu ne pomeni čisto nič ali še manj kot to, lahko neznansko lepa s svojo nenavadnokombinacijo oprimkov in previsov. V glavnem vedno taborimo v šotoru, po cele dneve ne jemo in kuhanje večerje zvečer nam pravzaprav pomeni že kar mali obred. Ponavadi potujemo tako, da napolnimo cel avto in so tako stroški čim manjši.
Kaj pa še počneš v življenju?
Sem absolventka na Fakulteti za šport, v glavnem pa ves svoj čas porabim za plezanje. Rada bi se povsem posvetila karieri v športnem plezanju. Letos imam v načrtu pobrati vse domače naslove in seči čim višje v svetovnem merilu.
Barbara Kus Foto: Branko Klančar
Ime Bogdana Hribarja je bilo lani z Zasavcem močno povezano. Znašel seje na naslovnici, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka (prvega za Slovenijo) s kegljaško reprezentanco, seveda smo objavili z njim daljši pogovor, potem pa je bil izbran še kot zasavski ženin za leto 1992. Številke stresa z rokava. Na pamet pove točne datume tekmovanj in rezultate, ki jih je dosegel. Na odru v hrastniški športni dvorani pa se ni spomnil le točnega datuma svoje poroke (kdo bi mu zameril, ha): "Junija enkrat je bilo. I*a Čuki so nama igrali na oheeti, kot danes,” je dejal.
Lanskega majaje Bogdan I Iribar, najboljši zasavski športnik v letu 1992, na SP v Bratislavi osvojil z moštvom Slovenije naslov svetovnih prvakov, med posamezniki je bil okrog 40. mesta, v parih pa skupaj s Francem Kirbišem 21. Takrat je bil še član KK Piramida Tamara Zagorje. Dober mesec kasneje je tekmoval že v dresu novega kluba - Konstruktorja iz Maribora. "Zadovoljen sem s pogoji, čeprav je do Maribora kar daleč. S klubom smo osvojili lani naslov državnih prvakov, letos po prvem
delu vodimo, v svetovnem pokalu na Madžarskem smo bili četrti. Tam sem dobro
metal, saj sem bil drugi v ekipi in osmi od vseh. Zelo sem zadovoljen tudi s kegljanjem nadrža vnem prvenstvu, kjer sem laniosvojil četrto mesto," je povedal Bogdan.
Lani smo zapisali, da je svetovni prvak brez zaposlitve. Sedaj je zaposlen v Rotexu. Trenira največ v Trbovljah, tudi v Litiji in Celju. Precej je razočaran zaradi odnosa do kegljanja v Zagorju, kjer so izpustili iz rok izjemno ekipo. In predvsem zaradi tega, ker so obljubljali ob naslovu svetovnega mladinskega prvaka leta 1987 novo kegljišče. Tako ta 29-letni (rojstni dan praznuje 4. marca) zagorski kegljač, ki je pričel z resnim treniranjem 1979. leta, nadaljuje športnopot izven Zagorja. Lani je v Postojni podrl v eni igri 991 kegljev. Letos namerava preseči tisočico. Drugi načrti? "Na DP med posamezniki in pari bi rad osvojil medaljo, v svetovnem pokalu pa bi bil uspeh uvrstitev med prve tri," pravi Bogdan. Dogovorili smo se, da bo Bogdan izzval bralce Zasavca letos na poseben dvoboj. Več o tem pa takrat, ko bo pripravljen.
Marko Planinc Foto: Branko Klančar
Robert Halzer, 33-letni profesor športne vzgoje, zaposlen na Srednji strojni šoli v Trbovljah, je globoko zapisal svoje ime v slovenski kajakaški šport na divjih vodah. Sprva kot večkratni državni prvak v kanuju dvosedu, danes kot uspešen trener hrastniških in slovenskih reprezentatov v spustu. Med kajakaši znan kot Hac, je Robert skromen in redkobeseden. Ceni marljivost in skromnost, priznava talent in strokovnost, načrtno delo in se ne zadovolji s trenutnimi rezultati.
Kaj ti pomeni naziv najboljšega trenerja v letu 1992?
Vsekakor obveznost več in priznanje za tisto, kar sem počel doslej. Ker gre za izid glasovanja, v katerem je sodelovalo tudi več trenerjev, sem tega naziva še bolj vesel.
Kakšna je razlika med aktivnim tekmovanjem in trenerskim delom?
Kot trener o vsem razmišljaš bolj poglobljeno. Bolj trpijo živci, poleg tega je v našem delu še kup stvari, s katerimi tekmovalec ni obremenjen in zanje niti ne ve. Pri amaterskem delu je zaenkrat še tako, da mora biti trener "deklica za vse".
Dosedanja športna pot je bila bogata.
V BD Hrastnik sem prišel leta 1970 s prij ateljem Dragom Voukom. Poskusila sva v kanuju dvosedu. Dobro sva sc ujela in leta 1974
postala pionirska državna prvaka. Temu so sledili naslovi v mladinski in članski konkurenci v spustu in slalomu. Tekmovalno kariero sva zaključila leta 1985. Vsega, kar bi lahko, nisva dosegla. Potem, ko sva še kot mladinca v razvrstitvi evropskega pokala zasedla 10. mesto, nisva več bistveno napredovala zaradi nckontinuiranih treningov. Bolezen, vojaški rok sta vzroka. Najraje se spominjam 8. mesta z generalke za SP 1977 v Spittalu.
Načrti?
Ivanova (Poljan o.p.) bolezen nam je prekrižala letošnje načrte. Z njim bi bili kot ekipa bistveno močnejši. Kar zadeva GorazdaMed veda načrtujemo uvrstitev okrog 15. mesta v tekmah svetovnega pokala. V našem športu je še vse preveč odprtih vprašanj in statusno neurejenih zadev. Zato o svojem delu lahko govorim le kot amaterski delavec s profesionalnimi obveznostmi. V kajakaštvo sem še vedno zaljubljen, to me drži, da vztrajam. K sreči v klubu nisem sam. Kar zadeva trenerskega dela, le tole; v tem športu predstavlja talent minimalno prednost. Vse ostalo je delo, trdo, garaško - iz dneva v dan. Pa mnogo odpovedi seveda.
Tak je najboljši trener Zasavja 1992. Zasluženo.
Jože Premec Foto: Branko Klančar
H oli oni	S <f nsgic* in Ztidnjič
Trboveljski rokometaši so v letošnjem "tekmovanju" za najboljšo ekipo Zasavja za leto 1992 zopet zbrali največ točk oz. glasov in premagali žogobrcarje iz Zagorja ter kegljačeizTrbovelj. Lanskoleto so zmagali v tem glasovanju, zmagal je tudi njihov trener Dušan Žagar, ki pa je iz kluba "odletel" še predno smo mu priznanje podelili. Za letos pa pri rokometaših nismo našli človeka, ki bi ga lahko predlagal i za naj trenerja, saj sojih v lanski sezoni zamenjali 5 ali 6. Važno, da so rezultati.
Novo sezono so začeli dobro, nadaljevali slabše, po premoru
Kapetanu Omnikoma Matjažu Vrbnjaku je priznanje podelil predsednik ŠZS dr. Rajko Šugman
med jesenskim in spomladanskim delom so nadaljevali še slabše. Ker vem, da na lovorikah ne počivajo radi in da so si zadali že nove cilj, bomo malo pobrskali po zakulisju (kot to radi počnemo). Rokomet je po lanskoletnih uspehih postal skoraj šport št. 1 v Trbovljah in temu primernoje bilo tudi zanimanje in ambicije v klubu. Pridobitev nekaj novih igralcev in trenerja je bilo prvo, kar je bilo potrebno. Tako naj bi se domov vrnil Jani Čop, z njim v ekipi bi bilo vse lažje in tako sta v klub prišla tudi Bojan Voglar, državni reprezentant, in trener
Slavko Ivczič. Vendar pa Janija ni bilo (trenutno igra v Francij i), ekipo so pestile poškodbe, na klopi ni bilo pravih zamenjav, saj so tam sedeli mladinci. Sledile so nervoze, hudi psihični pritiski, obtoževanja in nerazumevanja. Vse je pripeljalo do tega, da so suspendirali najboljšega strelca Omnikoma Toneta Medveda s štirimi igrami prepovedi, odšel je tehnični vodja Vili Knez, ki gaje zamenjal Miro Prošt, odšel je tudi trener Slavko Ivczič, ki gaje zamenjal Ivo Jekoš. Prvenstvo se bliža koncu, Omnikomovci pa so iz kola v kolo nižje na lestvici. In marcajimpoteče pogodba z Omnikomom...
Vsekakor se našim najboljšim fantom ne obetajo rožnati časi. Upamo lahko le, da jim je to priznanje obliž na rano. Da rokomet znajo igrali, so dokazali v pokalu Alpe Adrija in v drugem polčasu tekme s Slovenj Gradcem. Vsi jim seveda želimo, da bi bili tudi prihodnje leto najboljša ekipa, čeprav bo konkurenca huda. Mogoče bomo pa že drugo leto uvedli novo rubriko najbolje plačanih športnikov, kjer bodo imeli morda več možnosti...
Barbara Kus Foto: Branko Klančar
;!j:iplÌÌ

2S£S5=«„
mv “	« *»» p*",k*
^va^vani
ssrss^
SU*o „,».^»1P»”*”
oblikoval» vtsio novost.
ISak e r n o A v T o M 0 B I l S « »
2AVAR0VANM
Ili R M A N f N T Nizi V a" 0 V A N I A
SEM
ZAVAROVAN
PRi
TRIGLAVU
: S
bnrzpuene zavarovalne vnle
Sš£„»»,*p»—
Iz, m-po teli. avtotnautno podal|5u|e breameavo SevOo kombmacii zavarovan»»
,	bom»seohran,a.nprenaJa
TRIGLAV. Jt
,varovalnica triglav d.d.
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
prnmmm
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00

C. 9.avg.31 (pod cerkvijo) t?0601 61-721
Mettj&htica, hateAe,
ài/umJze (uTthajajo- ^ naA+neitotn
POSLOVALNICA
ZAGORJE
odprto 9h-I2h 14h-18K
								POKVEKE	SEVERNI JELEN	PAPIGA	AVTOR : KARLI DREMEL	PEVKA RUPEL	TROPSKA OVIJALKA	AJDA KALAN	OKRAJŠAVA ZA SOPRAN	PETELIN	OKRASNA VRTNA CVETLICA
																	
										POŽEUNJE				ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (POLOTOK)						
					1 J		20..ZA..IN12 ČRKA V ABECEDI										
											TONE VOGRINEC						
							>								SREDIŠČE VRTENJA		
															CIRKUŠKI UMETNIK		
														URADNI SPIS			
		a				>								SPomA KLICNA ŽLEZA			
																	
1 1 v KEMIJSKI			KEM.ZNAK ZA BOR	v	AMERIŠKI GENERAL V SECESIJSKI VOJNI (ROBERT)	KLAUS KlNSKl	O,		TRGOVSKI POTNIK	ODŽAGAN KOS DEBLA, HLOD	STARO MESTO V KAMBODŽI						
ZNAK ZA ŽVEPLO						IME IGRALKE TKACEVE					NEKD.JUGO-SIOV. GENERALI KOSTA)						
			FINSKO JEZERO														
VELIKA VIOLINA							REKA NA ŠKOTSKEM	O.				ŽILA ODVODNICA					
							LEVI PRITOK DONA					OBALNO MEHIŠKO MESTO					
MARX0V SODELAVEC (FRIEDRICH)								VIETNAMSKI GENERAL ( VO NGUJEN)	D,				NIKOLAJ OMERSA			RIMSKI Bas LJUBEZNI	r]£be°v NARAVI
REDKO ŽENSKO IME								PEVKA VILER		O,			ANTIČNO RAČUNALO				
								HRVAŠKI POLOTOK									
tali sova oranžada					NEKD.ŠVEDSKI POLITIK (OSKAR)					JURIJ REJA	O		KRALJICA PRI ŠAHU				
					makedonsko KOLO					SAMOSTAN			NICK NOLTE				
alkoholna PIJAČA						ŽLEBIČ V DOGAH	DESET NA KVADRAT				RAZTELE- SEVALEC	0,					
							SPARINA				LOJZE LEBIČ						
KEMIJSKI ZNAK ZA DUŠIK			VELIK. MOČAN Človek						ZEMELJSKO GORIVO				0,	ČEŠKI SKLADATELJ V ZDA ( KAREL BOL E SLAV)	RAJKO PIRNAT		
															OZNAČEN PREHOD ZA PEŠCE		
ITALIJA			VRTLJIVI DEL ELEKTROMOTORJA						DANSKI OTOK				JURE ZDOVC	D		POSLANEC V ARABSKIH DRŽAVAH	SVOJE -GLAVOST
			'SLOVENSKI SLIKAR (ALBERT )						MAČJA DLAKA				NAGLAVNI ROBEC				
GRŠKA ČRKA					*						JUTROVÒ				D		
					VRSTA MEDICINSKE IGLE						FILMSKI IGRALEC GIBSON						
ŠPANSKI SLIKAR CJUSEPE DE)								GL. MESTO ITALIJE				ZEMLJIŠKA KNJIGA					
								EMIL NAVINSEK									
lil 	=—						NIZKO GORSKO GRMIČEVJE . ERIKA						NAJVEČJA REKA V NOTRANJI AZIJI					
GLAVNO MESTO GANE	>					IME MADŽ. DIRIGENTA DOR ATU A						EDINO jordansko PRISTANIŠČE					
NADALJEVA- ■ NJE GESLA '																	
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 3.3.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Unikatna skodela iz barvastega stekla, VE-NO, Kidričeva 16, Zagorje;
2.	nagrada: Unikatna vaza iz barvastega stekla, VE-NO, Kidričeva 16, Zagorje;
3.	nagrada: Unikatni svečnik iz barvastega stekla, VE-NO, Kidričeva 16, Zagorje;
4.	nagrada: Stojalo za videokasete, Forum, Zagorje:
5.	nagrada: Kapa Zasavca.
IZŽREBANCI NACRADNE KRIŽANKE 3/93
1.	nagrada: Komplet knjig za mladino. Rosita Kavšek, Log 1, Hrastnik;
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan, Primož Pirnat, C. 9.
avgusta 6/b, Zagorje;
3.	nagrada: Moške spodnje hlače, Štefka Lopan, Trg revolucije 15, Trbovlje;
4.	nagrada: MajicaTshirt, Iztok Simončič, Trg revolucije 10 a, Trbovlje;
5.	nagrada: Celoletna članarina v Knjižnici Zagorje, Mila Martinčič, Ribnik 3, Trbovlje.
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc,C. zmage 33, Zagorje, do 18.3.1993.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 3/93
SPAK,	MARKO,
KARNEVAL,	RB,
MAŠKARE, KOR, N, PKR, RUR, TAKT. OMURA, ATAKA, AKO, RUSIJA, H RS, MEDO, GOTNAVAS, AT, BRIS, ER. KNEGINJA, ULLA, RAJNA, OA, BRA. OČE, EAMES, SLIKAR, LEČA, REN, KLAN, GO, EL1S, IME, LAŽ, REK, VATA, UNIJA. IKONA, EDAM. SODAR, LABOD, KALA, NADA, OMARA.

VE-NO«
. :•
Slek,„pr«,»o
m^Tnovak
š
Kkb**uaia,6l4WZACOR>C
*™“
PESKANJE
STEKLA
IN
PLASTIKE
Mladim Zasavcem
Zadnjič smo povedali, da smo dobili šolski časopis. To je Izvirček, glasilo PE Ivana Cankarja, ki vsebuje sestavke učencev od 1. -4. razreda. Pišejo o svojih družinah, šoli, igri, prijateljstvu. Mentorica Karmen Kočar ga je uredila že pred počitnicami.
V februarju pa je izšlo tudi glasilo Hura s PE Alojz Hohkraut, ki ga je poslala Marinka Benetek. Poleg sestavkov z razredne stopnje je tudi veliko lepih ilustracij. Zapisali so, daje avtorica učenka 5. razreda Alma Bajramovič, pomagal pa ji je sošolec Elvis Medanovič. Klovna objavljamo že danes.
Vsebino dnevnikov 4.b iz Trbovelj smo skrajšali, da smo lahko vse objavili. Veijetno se bo Vlasta Strnad, ki nam je poslala prispevke s tem strinjala.
Pričakujemo še več krajših novičk in fotografije.
Učenci PE Alojz Hohkraut,
ki hodijo v 4.b, so pisali	med
počitnicami dnevnik. Nekaterim odlomkom je prisluhnil tudi Miš -maš:
1.U.- Maruša Mlakar: Z mamico sva šli z vlakom v Celje. Ko sva se sprehajali po mestu, sem občudovala izložbe.
4.11.	- Marjeta Tratar: Pomagala sem babici pri krmljenju domačih živali in peki krofov. Zvečer pa sva se pogovarjali in pripovedovala mi je o mojem otroštvu.
7.11.	- Rokžohar: Zjutraj smo se odpravili peš do stare mame. Šli smo do Kleka in čez Jelovico do Znojil, kjer je doma. Mami je počistila kuhinjo, mi pa smo se s stricem in teto ter staro mamo pogovarjali na topli peči.
8.11.	Polona Vajdič: Na kulturni praznik imam rojstni dan. Lahko sem si zaželela, kako bom preživela dan. Šli smo se kopat. Zvečer smo se poslovili od Mateja, kije moral nazaj k vojakom.
Jure Piki: V počitnicah sem se igral s
psom Runom. Pri košarki mi je hodil po žogo. Z mamico sva šla tudi v Podčetrtek, kjer smo se po dolgem srečali s sorodniki.
Učenci PE A. Hohkrauta so si v februarju ogledali tudi abonmajsko predstavo Nagajivi striček Frak, filmsko uspešnico Sam doma, v knjižnici Toneta Seliškarja uredili likovno razstavo,...
Program "Petra"za učence petih razredov OŠ v Hrastniku
Ko smodobili računalniško učilnico, smo na šoli začeli s programom "Petra" - toje izvajanje pouka na računalnikih pri tehnični vzgoji, likovni vzgoji in slovenskemjeziku. Učenci se delijo v dve skupini in vsak predmet ima na razpolago deset ur v šolskem letu. Učilnica je opremljena z desetimi računalniki, ob vsakem pa delata dva učenca.
Do zimskih počitnic smo izvedli ure iz tehnične in likovne vzgoje, po počitnicah pa začeli z urami slovenskega jezika. Zaradi izrednega zanimanja učencev je šola organizirala tudi računalniški krožek, ki ga obiskuje nad 80 učencev. Razdeljeni so v več skupin. K vodenju tega krožka smo pritegnili zunanje mentorje. Zbrali smo nekaj vtisov o pouku v računalniški učilnici.
Emil, 5.d: Všeč mi je, ker ni treba snovi pisati v zvezek. 2Ladnjih pet minut lahko igramo igrice.
Saša, 5.d: Računalnik poznam že od petega • leta starosti, saj ga ima oči doma. Sedaj nam je tovariš Skočir vse razložil in deloje zanimivo.
Nika, 5.C: Učili smo se, kako ravnaš z miško. Narisala sem lepega metulja.
Slaviša, 5.C: Komaj čakam sredo, ko imamo pouk likovne vzgoje v računalniški učilnici. Sedaj že vem, kai je disketa.
Marko, 5.c: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo na računalniku pisali s kitajskimi črkami.
Katja, 5.C: Najbolj všeč mije bilo, ko smo risali geometrijske like.
Marko, 5.d: Je super, ker je tovariš zelo prijazen in nam večkrat pokaže, če se kaj zmotiš.
Ptiček na obisku
Nekega popoldneva sem v kuhinji zaslišala rahlo ropotanje in tiho čivkanje. Takoj sem pomislila: "To mora biti ptiček." Čez nekaj časa sem odšla v kopalnico in tudi tam sem slišala neko podobno trkanje. Očijez izvijačem snel rešetke zračnika. Nisem pričakovala, da bo ptiček našel izhod, vendar sem ga na veliko presenečenje zagledala na robu luknje.
Bil je majhen, rjav vrabček. S črnimi, preplašenimi očkami je gledal okoli sebe. Oči muje nastavilprst. Vrabčekje pogumno skočil nanj, vendar seje že naslednji trenutek zaletel v luč. Stisnilo meje pri srcu, saj sem mislila, da sije zlomil kljunček. Vendar se ni zgodilo nič takega. Še nekajkrat se je zaletel v luč, steno in v ogledalo. Nato je skozi vrata poletel v predsobo. Tudi tam seje zaletaval v steno. Oči ga je končno ujel. Odnesel gaje na balkon. Preden gaje izpustil, gaje pokazal še mojemu papagaju. Zelo sem bila razočarana, saj se je moj ljubljenec Jaka skril vnajbolj skritkotiček svoje kletke. Tudi vrabček ni bil najbolj navdušen.
Potem je oči ptička spustil v svobodo.
Manca Fritz, 5.a, OŠ I. Kavčič Izlake
Alma Bajramovič, 5.r.
ir neho
Pred mnogimi leti smo prvič slišali za skupino Šank rock iz Velenja. Leta 1991 pa je med vse, ki imajo radi rockersko gl as bo, kot meteor treščila še ena velenjska skupina. Na Pop delavnici tega leta je namreč skupina Chateau s pesmijo Objemi me preprišljivo osvojila prvo mesto. Sledilo je krajše zatišje, marca 1992 pa je izšla tudi njihova kaseta. Na njej je deset pesmi. Zapleši z mano, Gremo v nebo, že omenjena Objemi me, Pobegniva, Najina noč ter Tanja so postale uspešnice. Od kdaj nenadoma takšno zanimanjeza to zvrst glasbe? "Pravzaprav ne vem," je odvrnil Zvone Hranjec, sicer kitarist skupine. "Rock je bil vedno prisoten in vedno bo. Kako to, da se je kar šest naših pesmi tako dobro prijelo, pa res ne vem." Zvone je napisal vseh deset pesmi (glasbo). "Sploh je nisem pisal z namenom, da bi postale pesmi hiti. Neka tema mi je bila pač všeč in ker je bila všeč tudi drugim, smo jo posneli," je dejal.
Igrajo po celi Sloveniji in kamorkoli pridejo, vsepovsod naletijo nalep sprejem. Verjetno jim je zmaga na Pop delavnici pomagala pri preboju iz anonimnosti, vendar bi z glasbo in odličnimi nastopi slej ko prej postali vodilna rockerska skupina pri nas. In kakšni so načrti? "Dobro leto je minilo odkar smo izdali kaseto Objemi me. Oboževalci nas kar naprej sprašujejo, kdaj bomo izdali kaj novega. Pesmi že pišemo, kmalu jih bomo tudi posneli, nova kaseta bo v trgovinah verjetno že marca." Stil glasbe ostaja isti? "Seveda. Mogoče bomo dali malce več poudarka baladam, ampak ne preveč. Ravno prav jih bo," med smehom odgovarja Zvone. Potem pa spet promocije, intervjuji itd.
In če še niso, bodo Chateau to prav kmalu. Kaj? Najboljši med najboljšimi.
Tomaž A. Štojs
Nekaj več kot pol leta je minilo, odkar je Jani Lipičnik uradno začel s svojim projektom, imenovanim Virgo in tacta. V lanski pomladi se je odločil za odločilen korak. "Pustil sem poslovno kariero in se popolnoma predal glasbi,saj poslizahtevajocclcga človeka," pravi Jani. V lastni produkciji je začel snemati pesmi (ki jih tudi napiše in uglasbi): Kerkljubsolokarieri hoče igrati v živo, zbira okoli sebe spremljevalni bend, ki bo verjetno precej številčen, da ne bo t.i. piaybackov. Pravi, da je sam svoj producent zato, ker "če bi dal svoje pesmi v obdelavo nekomu drugemu, bi se v njih vgradil tudi del drugačnega pogleda in to bi ne bilo več VirgoJn tacta".
Njegova glasba je precej raznolika, kar lahko vidimo že po tem, katere skupine je naštel za zglede: ABBA, Dire Straits in Whitesnake. Teksti njegovih pesmi so pisani med drugim tudi na večno temo mladih (ja, ljubezen). Glasbo komponira sam, zaigra melodijo in vse spremljave, za tekste pa včasih pokliče na pomoč
sodelavce.
Njegova glasbena pot je kljub mladosti dovolj dolga. Leta 1984 se je pridružil skupini Commodore, potem je bend spremenil ime v
Sigmo. Z njimi je dolgo sodeloval. Bil je zraven tudi pri prvih mesecih ansambla Sončna stran, pri bendu Zagorjani, pa še kje. Kar nekaj pesmi, ki jih je napisal, se že vrti na radiu Trbovlje, npr. Sprehod. Uvod v ta komad je žuborenje, šumenje in brbljanje v gostilni, skratka dobro poznani zvoki v naših krajih in takšen bo najbrž tudi videospot. Trenutno dela v studiu Metulj in občasno igra in nastopa skupaj s skupino Partysound, katere angažmaji so predvsem v tujini. Ker sije s tem že zagotovil vsakdanji kruh, pravi: “Moja glasba, ki bo tudi na kaseti, je precej drugačna od povprečnih slovenskih komadov, saj jo pišem brez kakršnihkoli komercialnih ciljev, izšla pa bo verjetno pozno spomladi."
Tommy
Skupina Veter ima popolnoma
novo zasedbo. Ob vodji in klaviaturistu Slobodanu Filipoviču so novi člani Janez Hameršak (ex-Play on), ki igra bas kitaro, bobnar Dejan -Tabor (ex-Boogie) in kitarist Iztok Grahek, kije bil pri Vetru že ob njihovi ustanovitvi. Sicer pa nam je Slobodan povedal, da bo verjetno junija izšla njihova prva CD plošča. Jeseni naj bi izšla še video-kaseta z delovnim naslovom Bela snežinka.
Stari VETER.
Foto: T. B.
Tine Jelen ne igra več pri skupini Hiša. Fantje seveda zdaj iščejo novega basista, trenutno pa bas igra Andrej Guček. Sicer je skupina v začetku tega meseca igrala v Galeriji Glej, na predstavitvi podjetja Vivo, imeli pa so tudi intervju na
2.	programu radia Slovenija.
Daljši članek o skupini
Victoria ste lahko prebrali v eni prejšnjih številk. Takrat smo zapisali, da imajo en posnetek. Pred dobrim tednom nam je uspelo izvedeti, da so v studiu Metulj v Novem mestu posneli še dve pesmi, naslova pa sta Dekleta ter Politika. Obadva sta odigrana v zelo rockcrskeni stilu, skoraj hard-core, predvsem besedilo pesmi Politika pa bo verjetno marsikoga razburil.
Novo ploščo z naslovom Anyone can walk away
pripravlja Aleksander Mežek. Luč sveta naj bi ugledala v začetku marca, verjetno pa bo plošča na voljo samo na tujem
OVEN Ker vam venera sije z vso močjo, se ne obirajte in popravite, kar sle zamudili na Valentinovo. Če se boste zares izkazali, boste mogoče še v prednosti. Zato takoj v akcijo!
BIK Febrtuar se izteka, vi pa na poslovnem področju še kar spite. Mimo so odplavale že številne dobre priložnosti, ne pustite, da odidejo prihajajoče. Priložnost prihaja v petek.
DVOJČKA Vaše zdravje le dni ni ravno najboljše, za kar ste, pa če si priznate ali ne, krivi čisto sami. Vzemite si nekaj dni "bolniškega dopusta”, odpočijte se in povrnile se vam bodo moči.
RAK Laž izpred pol leta vam bo kratila mirne noči še nekaj časa. Ljudje, ki ste jih "potegnili", vam lega ne bodo oprostili. Živeli boste morali brez njih, izgubili ste veliko!
LEV Pozornost, ki ste jo bili deležni od ljubljene osebe, vas bo še dolgo grela. Pripravljajte se, da se za vsem tem skriva še mnogo več, kot ste si pripravljeni priznati.
DEVICA Napaka, ki ste jo skoraj naredili, bi vas stala mnogo hudega. Še enkrat je bil vaš "racio” na pravem mestu. Daboste lažje pozabili.se zakopljite v delo.
TEHTNICA Počasi se vračate na stare tire. Dolgo ste ugotavljali, da vam še najbolj odgovarjajo. Približuje se oseba, rojena v znamenju, kjer prevladuje voda. Ne izpustite priložnosti.
Š KOR P ION Oseba, v katero sle največ vlagali, Vasje razočarala. Morali bi biti bolj tolerantni in se ne opirati le nase. Vsak ima načrte in želje, ki se porodijo le v njegovi glavi, ne da bi se pri tem ozirali na druge.
STRELEC Da se boste bolje počutili, se morate odpraviti na potovanje, ni potrebno daleč. Pomembno je, dasolamljudje,katere pogrešale, saj "kjer ne zalivaš, zraste le trnje".
KOZOROG Občasno pomislite tudi na bližnje, izkažite jim kakšno majhno pozornost. Če lega ne boste storili, boste še naprej veljali za starega "zagovedneža".
VODNAR Čas je, da se posvetite le svojim ciljem in ne razmetavate pozornosti kar tako naokoli. Če tega ne boste spremenili, vam bo življenje prehitro spolzelo med prsti.
RIBI Odločile se že, kaj bi radi, saj se boste v nasprotnem pustili potegnili za nos. Oseba, ki vas poskuša oviti okoli prsta, si zadovoljno mane roke. Vi ji le brezglavo sledite.
Saša
tržišču. Plošča nastaja s pomočjo producenta in klaviaturista Mikea Morana, ki je sodeloval tudi pri samostojnih projektih žal že pokojnega Freddyja Mercuryja.
Ljubitelji country glasbe
najbrž že komaj čakajo na novo, tretjo kaseto mariborskega pevca Milana Pečovnika. Njen naslov bo Sam na poti, producent kasete pa je Rista Ibrič, sicer violinist zagrebške skupine Plava trava zaborava.
TAŠ
Porušene
sanje
Dobro leto je že, odkar smo imeli v gosteh Josipo Lisac. Takrat smo se z njo pogovarjali v Mesečini. Kot je povedala v zadnjem razgovoru, je v času, ko nismo o njej pisali, izdala kar dve kaseti in CD plošči. Prvo, Čestit Božič, sklop hrvaških božičnih pesmi, je posnela z Akademskim pevskim zborom Ivan Goran Kovačič iz Zagreba. Drugo, Ritam kiše, je posvetila svojemu pokojnemu možu, Karlu Metikošu, ki je, kot pravi, še vedno del njenega življenja. V duetu z Dinom Dvornikom pa je pred kratkim v zagrebški televizijski oddaji Jel' me netko tražio? predstavila pesem Rušila sam mostove od sna. Manjša skrivnost je še, daje začela sodelovati z zagrebško skupino Montaž stroj. Glasba, ki se obeta, bo njen novi eksperiment.
Tekst in toto: Petra Radovič
Zakonca Danila in Darko Sadar v letu 1990 ustanovita podjetje za ekonomsko svetovanje Dadas d.o.o.. Leta 1991 postanejo člani ljubljanske Borze, leto kasneje pa se podjetje preoblikuje v delniško družbo s 586.000 DEM ustanovitvenega kapitala. V letu 92 deset zaposlenih tako ustvari že okoli 30 miljonov slovenskih tolarjev dobička. Danes se delniška družba Dadas ukvarja predvsem s trgovanjem z vrednostnimi papirji, finančno ekonomskim svetovanjem in trgovanjem z drugimi finančnimi instrumenti kot so hrvaški dinarji, devize, odkup terjatev ipd.
Kaj konkretno počnete v Dadasu?
V	sodelovanju z družbo Fundus iz Ljubljane distribuiramo investicijski sklad Rastko 1, ki nam je omogočil, da smo majhne kapitalne vložke, katerim niso dostopni vsi finančni instrumenti, združili v večji kapital, 1.5 miljona DEM, ki deluje po načelu razpršitve rizikov. Njegov donos od 28. septembra lani pa do danes je preko 32 odstotkov v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenija. Skupaj pripravljamo še en investicijski sklad odprtega tipa in investicijsko družbo v katero se bo plačevalo izključno z investicijskimi kuponi. Družba bo po istem principu razpršilnega rizika investirala v tisti del slovenskega gospodarstva, ki se bo privatiziral. Uvajamo pa tudi nove finančne instrumente, kot so npr. četverčki. Menjalnica je le v podporo osnovni dejavnosti.
Kdo so vaše stranke?
Posamezniki, ki pridejo k nam so vseh starosti od študentov do upokojencev z zelo različnimi kapitalskimi zmožnostmi. Podjetja, ki jim pomagamo z ekonomskim svetovanjem pa so pretežno iz Ljubljane in Maribora. V glavnem delamo v Ljubljani, kajti preko Ljubljane teče 90 odstotkov vseh finančnih tokov in prav zato smo doma manj znani. Vsekakor pa nas poznajo v finančnih krogih, saj smo po borznem prometu na 15. mestu.
♦
Kegljaški klub In od 1. februarja tudi plavalni klub Dadas Rudar. Predstavljajo športni klubi najbolj učinkovito reklamo?
V	teh dveh primerih niti ne gre toliko za reklamo. Dadas ima široke usmeritve in tako del svojih dobičkov usmerja v šport, kulturo in tudi
umetnost. Ta dva kluba najbrž nista edina, kijih bo Dadas sponzoriral. Našemu ožjemu okolju želimo na ta način vrniti del življenja, kije začel propadati po spremembi slovenske energetske politike, na katero je bilo naslonjeno praktično celotno trbovelj sko gospodarstvo. Šport in kultura izobražujeta in vzgajata mlado generacijo in veseli bomo, če bomo lahko prispevali svoj delež. Ne želimo se omejevati le na finančne vložke, pač pa želimo tvorno sodelovati v življenj u športnih in kulturnih društev ter pri njihovem vključevanju v slovenski in širši prostor.
In na koncu še vprašanje o govoricah, ki pravijo, da se za imenom Dadas skrivajo nezakonite transakcije in špekulacije.
V svetu poznamo 13.000 investicijskih skladov in vsi delujejo po principu investicijskega sklada, ki ga distribuira Dadas. Premoženje se vlaga izklj učno v različne vred nos t ne papirj e, ki jih kupuj e, ko so poceni in prodaja, ko so dragi. Razlika se znova investira v nove vrednostne papirje, povečana vrednost pa se na pasivi pripiše točki. Družba Fundus je dala poslovanje Investicijskega sklada in svoje lastno poslovanje pregledati in revizorje potrdil, da poslovanje poteka v skladu s sprejeto politiko sklada in računovodskimi standardi. Obstaja tudi predlog zakona o investicijskih skladih in vzajemnih družbah, ki pa žal še ni bil sprejet, je pa v postopku. Investicijski sklad Rastko je oblikovan v skladu s predlogom zakona in ne bo imel nobenih problemov pri prilagajanju, ko bo zakon sprejet. Letna poročila tako Fundusa in Dadasa kot tudi investicijskega sklada Rastko bodo javno objavljena. Borza in finančne institucije pa nikakor ne bi tolerirale raznoraznih potegavščin, ki bi se jih člani borze udeleževali.
Barbara Kus
..... ; ; . ; : : :
r..?
;..........................: _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Več dela za Elektroelement
V	tej tovarni so konec lanskega leta zaradi zmanjšanja izvoznih naročil' skrajšali delovni teden. Pred kratkim so to omejitev odpravili, ker so dobili več naročil svojih zunajih kupcev. Posebnega pomena je zlasti ponovna večja prodaj a v Nemčijo, kije tudi sicer naj večji odjemalec. Lanska izvozna vrednostje znašala 18,7 milijonov nemških mark, okoli 5 milijonov mark so dosegli s prodajo v Hrvaško in Makedonijo, vse drugo so prodali doma. Skupna vrednostna realizacija je znašala 43 milijonov nemških mark. Letošnji izvoz bo dosegel 21 milijonov mark, v prvih dveh mesecih letos pa so prodali na tuje trge v višini 3,3 milijone mark. Proizvodni in drugi stroški se komajda pokrijejo z izvozno ceno, deloma tudi zaradi tega, ker je vrednost tolarja v odnosu na nemško marko precenjena.
M.V.
Začetek leta v rudnikih
V	prvem letošnjem mesecu so naši rudarji pridobili 87.000 ton premoga, februarja pa okoli 100.000 ton. Januaija svojih predvidevanj niso uresničili, vendar izpad ni velik. Predzadnji in deloma zadnji lanski mesec ni bilo večjega povpraševanja po premogu za ogrevanje, zdaj je spet nekoliko večje, spričo tega, da so v marsikaterih gospodinjstvih že lepo izpraznili kleti. Rudaijem gre zlasti za to, dabi v trboveljski termoelektrarni dodobra spraznili deponijo, s čimer bi maja, ko bo energetski objekt v popravilu, utegnili normalno delati.
M.V.
Naj novejši kšefti
Vodovodno inštalaterstvo opravlja Franko Okovič v Trbovljah na Sallauminesu.
Prodajo na drobno opravlja na Rudarski cesti v Trbovljah Nešat Iseini.
Elektromehanlčne storitve nudi Borivo) Kranjc, Sallauminses 5, Trbovlje.
Električne in plinske instalacije montira Karl Kodrič na Vreskovem v Trbovljah.
Tahte izdeluje v Gabrskem v Trbovljah Miran Kočnar.
Medijske toplice lani
Po svetu velja 60 odstotna povprečna letna zasedenost hotelskih zmogljivosti za razmeroma ugoden kazalec poslovanj. Na Izlakah so ta odstotek dosegli; imeli so 11.600 nočitev, nekaj več, kot leto prej in tudi sicer so dobro gospodarili. Resda večjega profita ni bilo, kajti stroški so bili večji od predvidenih. Zanimiv je podatek, da so lani prodali 30.000 vstopnic obiskovalcem zunanjegakopališča in daje bila poletna sezona razmeroma ugodna, saj so našteli tudi veliko več kopalnih dni, kot poprej.
Sicer so v podjetju dosegli 1,8 milijona nemških mark realizacije; rdečih števillk ni, tudi ne profita. Nad letošnjo sezono je kar nekaj vprašajev, ne glede na to ali bodo začeli z deli pri prenovi zunanjega kopališča in hotela ali ne. Kupna moč se namreč utegne še zmanjšati, to bo vplivalo na obseg poslovanja.
M.V.
Več prihrankov
Po svetu ljudje marljivo varčujejo. Pri nas smo včasih že tudi lepo razvili to obliko denarnega varčevanja, kasneje pa smo zaradi hude inflacije najraje varčevali v devizah, ki smo jih v glavnem hranili doma. Zdaj postaj a organizirano varčevanje nekoliko širše. Ljudje ugotavljajo, da se splača varčevati, če svoje tolarske ali devizne vloge vežejo za določen čas. Zato so v zasavski Ljubljanski banki dosegli lani za okoli 25 odstotkov več prihrankov v primerjavi z letom prej, ob upoštevanju rasti drobno prodajnih cen v času od lanskega februarja do konca decembra. Varčevalci imajo več deviznih kot tolarskih prihrankov. Vsi, ki bolj pozorno spremljajo gibanja, so zadnje mesece več pridobili, če so varčevali tolarje in jih vezali, kot tisti, ki so vlagali v banko devize. Kot rečeno, to ni pravilno; pomembna so razmerja v vrednosti domače in tujih valut.
M.V.
Zaradi zaostajanja gibanja tolarskega tečaja za našo inflacijo pa tudi devalvacije nekaterih zahodnoevropskih valut, so cene naših izvoznih izdelkov komajda še kaj nižje od cen v tujini. Na to zagato resno opozarja vse več zasavskih gospodarstvenikov, ki so čedalje bolj v skrbeh, kaj jim na tem področju utegne prinesti jutrišnji dan.
Če nam odpove še naša prodaja na tuje trge, bomo ostali goli in bosi in takrat se nas še kamen ne bo usmilil. Približno tako premišljujejo v tistih zasavskih podjetjih, kjer že spoznavajo, da se njihovi letošnji izvozni računi ne bodo izšli. Ugotavljajo namreč, da spremembe tečajev posameznih zahodnoevropskih valut zmanjšujejo konkurenčnost njihovega blaga, ki so ga v posameznih primerih že tako in tako morali prodajati deloma pod ceno. Zadrege zasavskih izvoznikov se utegnejo še povečati, ker več kot polovico vse prodaje odpade na Nemčijo, tam pa je recesija "v polnem teku". Ni naključje, da takšne razmere že same po sebi ustvarjajo velik pritisk na ceno. Zato ne bi smeli odlašati z nekaterimi neizbežnimi ukrepi.
Med posegi, ki se jim po vsej verjetnosti ne bo mogoče izogniti, je devalvacija tolarja. V podjetjih sicer neradi govorijo o številki, so pa bolj ali manj prepričani, da bi vsaj 10 odstotna devalvacija komaj postavila stvari na pravo mesto, ali ublažila sedanje stanje. Če do tega posega ne bo prišlo, bo postajal naš izvoz iz dneva v dan nedonosnejši in nič novega ne bo, če bo začel pešati. Čeprav se sliši devalvacij a še tako bogokletna beseda, seji (vsaj tako kaže) ne bo mogoče izogniti. Razen, če bi se lotili drugih ukrepov, kot ponovne uvedbe izvoznih spodbud ali, kot nekateri predlagajo, zmanjšanje nekaterih dajatev.
Milan Vidic
ikkO-LUii/JÌ
•/rtaif vd<iW yiJ^tì
ÌÈiOf
uM'amiò
UGODNE CENE
VLJUDNO VABLJENI
DELOVNI CAS: vsak dan od 8.00 - 18.00 sobota od 8.00 - 14.00
tel.: (0601) 61-256
mesnica-delikatesa
ferdi
MILAN DOLANC
dipl.ing.živilske tehnologije
61410 ZAGORJE 08 SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344
ODPIRALNI
mdclja: K.00-11 .IMI
Ivo POTOČNIK
EKTROSERVIS d.o.o.
Ulica 1. junija 4. 61420 TRBOVLJE: tel.:/fax: 0601/24 284
*	Elektroinstalacije
*	Popravila
gospodinjskih aparatov in hladilnih naprav
*	Trgovina
prodaja bele tehnike in akustike
*	Rezervni deli
rekreacijski center 14. oktober hrastnik
VAS VABI NA:
- KOPALIŠČE S SAVNO, SOLARIJEM TER MASAŽO
odprto vsak dan: 9h-l2h; I6h-2lh
-ŠPORTNO DVORANO S TENISOM
-KNJIŽICO Z VIDEOTEKO
vsak dan od 11 h -19h
za dodatne informacije pokličite na telefon:
TELEFON:
41 134
41 354 (bazen, telovadnica)


mladinska knjiga
IMt.VJI.hFMi
I j u b I j a n a, ti tov a 3
knjigarna in papirnica
61410 zaporie ob savi cesta zmage 27 tei. 0601/61 Odi. 62319 la * 0601/64 039
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
VAKAj.0.0.
% WU2r
nov
i no
%
%v/
Pizzerija " VAKA ",
HRASTNIK, Lo« 1
vam muli Pizze raznih vrst, hamburger, hot dog, sirov in mesni zavitek
Odprto vsak dan: V ure - 22. ure nedelja od IS. ure - 21. ure
DOSTAVA NA DOM:
HITRO, KVALITETNO IN POCENI
Pridite in poskusite
Sijaj in linije zlata
Zdravko Dolinšek. Po zlatarski srednji šoli je obiskoval šolo za oblikovanje. Zanima ga tudi slikarstvo. Trideset let, od ustanovitve dalje, je član trboveljskega Relika. Imel je nekaj samostojnih
v
razstav, a od slik se v Zasavju ne da živeti. Ze med šolanjem mu je oblikovanje nakita predstavljalo svojevrsten izziv. Dosežki s strani tovrstnega oblikovanja, razstave doma in po svetu, so mu prinesli že klasična priznanja, odprli pa so mu tudi pot v Društvo oblikovalcev Slovenije. Na njihovo priporočilo je dobil status samostoj nega kulturnega delavca. Zlatarno in prodajno galerijo v Trbovljah je odprl pred dvema letoma.
Eno je volja do lastnega oblikovanja, drugo pa je želja potrošnikov, kajne?
Mislil sem, da bom oboje z lahkoto združil. Ne vem, mogoče bi se kje drugje dalo.
Tukaj pa je tako, da ljudje rajši kupujejo lahke,čimbolj sijoče izdelke. Ne gledajo toliko, kaj jim je všeč ali kaj jim pristoji.
Bolj na to, da bo izdelek opazen. Kot daje poliranje, ki daje sijaj, edino, kar stranka razume. Sploh zdaj, se mi zdi, je moda taka, da prstani zasegajo vseh deset prstov. A vrednost.
So vsi vaši izdelki unikatni?
Trudim se zasledovati trende, ki vladajo po svetu. Imam pa tudi lastne ideje in zamisli, ki jih sproti beležim. Rezultat tega so izvirni izdelki. Manj se prodajajo verjetno zato, ker so novi, drugačni. Novo je vedno nerazumljivo, zato traja nekaj časa, da se ljudje na izdelek privadijo, ga sprejmejo.
Prstani, zapestnice, uhani, obeski, ogrlice. Verjetno obseg dela ni tako enostaven, kot sc sliši. S čim kombinirale zlato?
Ideja, ki se dovrši v delavnici, vsebuje kemijske postopke, ki so včasih težko izvedljivi. Dosti delam s kamni, v glavnem belimi, torej cirkonijo. Vedno so zanimivi opali in safirji. Trenutno zlatu dodajam neplemenite kovine in eksotične lesove: afriški padu, cocobolo, palisander, slonova kost, ebenovina. Konstruiram pa tako, daje zlato le dodatek ali akcent celotni zasnovi. In kot tak tudi všečen.
Petra Radovič
POGLED
ja parketa
Občinske obveznice na prepihu
Borzno trgovanje zadnje čase pretresa tako imenovani “trboveljski sindrom", ki meče slabo luč na vse občinske obveznice. Dejstvo je, da trboveljska občina ni sposobna odplačevati zapadlega četrtega kupona svojih obveznic, ki je pri najnižjem apoenu tega papirja (200 DEM), znašal
1.	januarja 1993,29.82 DEM. Tu so vključene obresti 9.82 DEM in 20 DEM glavnice, ki se potem zniža na 180 DEM. Vsa ta plačila so v tolarjih, po srednjem tečaju Banke Slovenije, kar predstavlja zanimivo obliko ohranjenja vrednosti kapitala pri nestabilni domači valuti. Vendar se bo kapital investitorjev v te obveznice slabo ohranjal, če odplačila ne bodo redna, poleg tega pa vse to zelo slabo deluje na gibanje tečaja te obveznice (trend tečaja je padajoči).
V tečajnici Ljubljanske borze se poleg mesta Ljubljana pojavljata še obveznici občine Laško in Zagorje v okviru prostega trga, v neuradnem delu trgovanja se lahko trguje tudi z obveznicami občine Trbovlje. Čeprav sega datum izdaje obveznice občine Zagorje v zaključek leta 1990, se je pravi preboj na borzi začel šele poleti. Ta obveznica je vzbudilazanimanje predvsem z visokim realnim donosom, ki je dosegal kar okrog 28 odstotkov, pa tudi tečaj se je začel hitro dvigati ob povečanju prometaz njo. In taktrend se je nadaljeval vse do konca leta 1992, promota z njo pa je bilo na Ljubljanski borzi kar za 3,8 mio DEM.
Viceguverner Banke Slovenije Kranjc je povedal, da so se vsi poprek zadolževali, izdajali vrednostne papirje, šele nato pa so začeli razmišljati o javnem dolgu. Omenil je tudi nekatere občine, ki so z zadolževanjem financirale plače brezposelnih. Obstaja nevarnost, da bodo občine, ki ne bodo sposobne odplačati svojega dolga, hotele svoje obveznosti prevaliti na državo. V izdanem dovoljenju za zadolževanje je potrebno predvideti sklad, v katerega se namensko stekajo davki, ki se uporabljajo za odplačevanje tega javnega dolga. Banka Slovenije je popolnoma samostojna in ne bo nikolifinancirala javnega dolga, razen v okviru zakona. Takšni posegibi lahko povzročili vzpenjanje inflacijske spirale, česar si nihče ne želi.
Za trg vrednostnih papirjev bi bila prava katastrofa, če bi težave pri izplačilu kuponov kakšne občinske obveznice povzročile splošno nezaupanje v vse obveznice. Občina Zagorje kljub velikim finančnim obremenitvam tekoče servisira svoj dolg in tudi v bodoče ne nameravjo odstopiti od tega. Galileo Galilei je izjavil: "E pur si muove" (in vendar se vrti). Ta rek lahko uporabimo tudi za trg vrednostnih papirjev, ki bo tudi po propadu kakšnega vrednostnega papirja (nekaj izkušenj imamo že z obveznico Mebla), moral delovati naprej.
Milan Povirk
L
J
33

•v.-.v.-.v. .v.-.v, ......
>!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!•!»*
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le I ■ priloženo naročilnico in jo poslati do 323. 1993 na naslov Uredništva . I Zasavca, Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male I | oglase, kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do I I nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več . I kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med I
| malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo I - posebej, skupino omenjamo le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne I skupine.
L
J
GRADBENE
PARCELE,
STANOVANJA
PRODAM Z 128, letnik 89, registriran do 4/93, 27500 km, bei, ohranjen za 4900 DEM. Tel.: 27-022. POCENI prodam novo prikolico
V	ZAGORJU prodamo starejšo hišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 063-858-535 (popoldne od 16. ure dalje).
V	ZAGORJU na Bregu 10 prodam stanovanje 72 kvadratnih metrov, oziroma polovico hiše zgaražo in vrtom. Informacije po tel.: 61-758 po 18. uri zvečer.
STANOVANJSKO hišo blizu Izlak, Trbovljah in Šentgotardu prodamo. Tel.: 62-380.
UGODNO prodamo stanovanje v Kisovcu (dvosobno - 50 kvadratnih metrov). Tel.: 62-380.
za os. avto, dvojno vzmetenje 12, nosilnost 500 kg. Tel.: 62-328.
PRODAM Tori avtomatik za 250 DEM, el. bojler (7 1). Tel.: 65-123.
LADO 1300kar.,let.86,cena4.000 DEM. Tel.: 61-335.
PRODAM moped Tomos Avtomatic 3, letnik 86 za 200 DEM. Tel.: 42-211.
V ČATEŽU prodam prikolico Adria 450 s predprostorom - lesenim -cena 5000 DEM. Tel.: 23-622.
STROJI
PRODAM zmrzovalno skrinjo 310 L za 10.000 SIT. Tel.: 42-208.
POSLOVNI prostor v Zagorju prodamo ali damo v najem. Tel.: 62-380.
PRODAM stanovanje 77 kvadratnih metrov v Zagorju. Tel.: 61-328.
PRODAM termoakumulacijsko peč 3, 5 KW, staro 3 leta. Cena 150 DEM. Irena Strniša, Krnice 5, Hrastnik.
ZELO ugodnoprodampletilnislroj Brother KH-940 z računalniško nastavitvijo vzorcev. Tel.: 22-300.
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM vse dele za škodo 120 IL. Jožica Košič, Ul. prvoborcev 24, Hrastnik.
PRODAM kombi IMV 1600 SB, generalno obnovljen. Cena po dogovoru. Tel.: 22-232.
GLASBILA
UGODNO prodam navadno trivrstno harmoniko znamke HLAVAČEK.Tel.:63-143 (popoldne).
DELO___________
DELO na domu, delovne izkušnje
za brezplačni mali oglas
§ Tekst:...................................
Š ...................;.....................
u .........................................
>. Moj naslov:
3 ...
N .........................................
Naročilnico oddajte najkasneje do 3.3.T993.
f '----------------------------------- : —
Obvestilo
Odslej bomo v Zasavcu objavljali tudi zah vale in druga obvestila občanov. Zahvale bodo lahko različnih velikosti (osmina, četrtina ali polovica strani, mo‘na je objava s fotografijo).
Za dudalrte informacije pokličite na telefonsko številko 61 013.
V______________________________________________________________
niso potrebne, pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Marko Žlak, Partizanska 19, Dol pri Hrastniku.
ČE STE brez službe in bi radi izboljšali svoj položaj, se javite za zastopnika Slovenske knjige. Informacije po telefonu. Tel.: 064-733-349 (ob torkih in vikendih po 20. uri).
RAZNO
UGODNO prodam posteljo z jogijem in trajno žarečo peč - rabljeno. Tel.: 27-002.
UGODNO prodam 2 para moških škornjev, ročno delo št. 40-41, primerni za lovca. Tel.: 26-368.
KANAL 10 TRBOVLJE
Tedenski spored
SOBOTA
13.30	Koristne informacije (videostrani)
14.00	Otroški program
16.00	100 na uro - mladinski program
17.00	Satelitski program nedelja (prosti dan)
PONEDELJEK
18.30	Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	Satelitski program
20.15	100 na uro - ponovitev
21.20 Video grom - oddaja
Kanala A
22.50 Satelitski program
TOREK
18.30	Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	Satelitski program
20.15	Kontaktna oddaja
21.15	Satelitski proqram
SREDA
18.30	Koristne informacije
(videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	Satelitski program 20.15 Rezerviran čas 21.45 Satelitski program
ČETRTEK
18.30	Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	Satelitski program 20.15 športni četrtek (Novice,
Rokomet, Avtotimes -oddaja Kanala A) cca 22.00 Satelitski proqram PETEK
18.30	Koristne informacije (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London
19.30	Satelitski program 20.15 Informativni program
(Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda, kulinarika, ples...)
21.30	Satelitski program
HERA d.c
2000 pokličite 21 307
7”',	■ ■ '
TRBOVLJE
ŽELITE REKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA:
TV SL, KANAL A, RADIO SL, KANAL 10, LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH


Trbovlje - Delavski dom
25.2.	: Memphis belle (vojno aviac. akcij.), ob 17.00. in 19.00.
26.2.	-1.3.: Babica gre na jug (slov. komedija), pet. do pon. ob
17.00.	in 19.00,
2.	-4.3.: Pod krinko (am. akcijski), tor. do čet. ob 17.00. in
19.00.
Zagorje - Delavski dom
25.-28.2.: Babica gre na jug (slov. komedija), čet. in ned. ob
19.00.	. sob. ob 17.00.
26.2.	-2.3.: Kolumb - odkritje (am. zgodovinski), pet., pon. in tor. ob 19.00., sob. in ned. ob
17.00.
3.	-4.3.: Bob Roberts (am. politična satira), sre. in čet. ob
19.00.
Hrastnik - Delavski dom
27.2.	-1.3.: Zadnji dnevi raja (pustolovski), sob. ob 17.00. in
19.00.	. ned. in pon. ob 19.00. 25.-28.2.: Lepotica in zver (am.
risani), čet. ob 17.00. in 19.00., sob. ob 10.00., ned. ob 17.00.
Dol pri Hrastniku
27.2.	: Lepotica in zver (risani), ob 18.00.
KONCERT
Trbovlje; 26.2. ob 19.00. bo v domu Svobode II koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda II pod vodstvom prof. Helge Brincr. Kot gost bo nastopil DePZ Zora iz Čemšenika pod vodstvom Tadeje Suša.
GLEDALIŠČE
Trbovlje; 2.3. ob 19.30. bo v Delavskem domu gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s komedijo Andreja Rozmana Tartif. Predstava je za abonente in izven.
Zagorje; 2.3. ob 21.00. v Delavskem domu bo v okviru filmskega gledališča ameriška erotična kriminalka Prvinski nagon. Igrajo Michael Douglas, Sharon Stone in Jeanne Tripplehorn. Film traja 127 minut.
ŠPORT
Rokomet
Trbovlje; 27.2. ob 19. uri Omnikom Rudar - Dobova ( 1. liga) Trbovlje; 27.2. ob 16.30. uri Zaščita Zagorje - TKI Hrastnik (2. liga)
TEČAJ
V planinskem domu na Gorah
Planinska zveza Slovenije za
Kdo praznuje?
Februar
25.	Valburga izp. iz Valpurga (Vali, Valči, Valica), nem. Wal-pmga;Tarazij izp. izTarasij (Taro, Taras), grš. Tarazios - listi, ki se brani, upira;
26.	Matilda (Tilija, Tilka, Tilda, Mila), nem, Mathilda - tista, kije močna v boju, iz Malhi - moč in hildi - bitka, boj; Drejc izp. iz Andrej;
27.	Gabrijel (Gabi, Gabro, Gagi), lat. - grš. Gabriel iz heb. Gabhri el - Božji človek, iz gabher - človek in El - Bog; Jelko izp. iz Jelislav (Slavko, Slavek);
28.	Koman (Roli, Romo, Romko), lat. Romanus - Rimljan, izp. iz Roma - Rim;
Marec
1.	Zorko izp. iz Zoran (Zoro, Zorek) iz sam. zora; Nina izp. iz Annina, Giovannina, Ioannina (Ninči, Ninka), lat., grš., gruz. Nina, Nonos - ime asirskega mesta; Albin (glej 13. februar)
2.	Agncs izp. iz Agnesa (Aga, Agica, Aja, Anja, Nesa),lat. Agnes iz grš. Hagne - čista, nedolžna; Hinko (Hinek, Hinkec), nem. Hinrich oz. Heinrich; Jana (Janca, Jančika, Janika), izp. iz Ana s dodajanjem črke j);
3.	Kunigunda (Kuna, Gunda), nem. Kanigunde - lista, ki je bojevita za svoj rod, kunni - rod, rodbina in gund - boj, bitka; Marin (Mare, Marko, Rine, Rinko), lat. Marinus - morski; Mila (Milči, Mica, Mimi, Miša), iz sam. mila.
markaciste planinskih društev organizira 3. in 4. aprila tečaj za markaciste planinskih poti.
— OBČNI ZBOR
Trbovlje; PD Trbovlje bo 5.3. ob 17.30. imelo svoj redni letni občni zbor v restavraciji hotela Rudar.
Dol pri Hrastniku; PD Dol pri Hrastniku bo imelo občni zbor 7.3. ob 10.00. v planinskem domu v Gorah.
Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domo vih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.:21-222) in Zagorje (tel.: 61-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Lekarna; 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110).
Zobozdravstvo; Dežurna zobna ambulanta je v zdravstvenem domu Trbovlje od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
Vcterinarskaslužba; Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - od. 25.2.-4.3. je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr. vet. med. Dodatne informacije na številki 985.
OBVESTILO
Društvo invalidov Zagorje
obvešča svoje članstvo, njihove svojce in upokojence, da lahko prijavijo dohodnino za 1992 v
društvenih prostorih (Ul. talcev 1 a) vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 1. do 31.marca od
9.00.	-12.00.
KNJIŽNICA ZAGORJE
10 novosti iz področja medicine; 1. Proto, L.: Nove poti do zdravja; 2. Stoppard, M.: Kaj zmore vaš otrok; 3. Čater, K.: Vaje za zdravo in obolelo hrbtenico; 4. Rugelj, J.: Dramatična pot - 1. knjiga; 5. Praper, P.: Tako majhen, Pa že nervozen?!; 6. Chaitow, L.: Problemi Kože; 7. Chaitow, L.: Artritis; 8. Korač, D.: Astma u dece i odraslih; 9. Bohinc, P.: Koren lečen, koren strupen; 10. Birsa, M.: Življenje po šestem križu.
Iščemo ulične prodajalce časopisa na območju HRASTNIKA, LITIJE In ZAGORJA.
' Potdlftt» t»kfom -«1013,61177
Delo je dobro honorirano!!!
Naša bodočnost
V trboveljski bolnišnici so v preteklih 14 dneh rodile:
4.	februar; Breda Bremec,
sin Domen (Hrastnik)
5.	februar; Frida Jesenšek, sin Roman (Trbovlje)
6.	februar; Ines Habjan, sin
Gregor (Trbovlje)
8.	februar: Mojca 1’ikclj, sin Lenart (Laško)
9.	februar: Irena Brvar, hči Anja (Laško), Anita Sedlar, hči Tjaša (Zagorje), Marija Kovačič, sin Matej (Trbovlje), Vida Renko, hči Jerica (Radeče)
11. februar; Liljana
Tominšek, sin Gregor (Trbo vije)
12.	februar; Tatjana Drnovšek, hči Tjaša (Trbovlje)
13.	februar; Simona Jarc,
sin Tadej (Zagorje), Natalija Lovrač, hči Nika (Zagorje)
14.	februar; Vera Halilovič, hči Sabina (Trbovlje), Nataša Rajšck, sin Nik (Trbovlje)
15.	februar:	Erika
Zupanec, hči Monika (Trbovlje)
16.	februar: Helena Čop,
sin Miha (Zagorje), Vanja Šalamon, hči Nina (Trbovlje), Almasa Alič, sin Adis (Hrastnik)
17.	februar; Jela Glavaš,
sin (Zagorje), Maša Medvešek, sin Han (Trbovlje)
Anton Wolf je bil rojen v Hrastniku, živi in dela pa v Brezovici pri Ljubljani. Je slikar in glasbenik. Prvo sliko je narisal, ko mu je bilo komaj tri leta. S temperami je narisal sončni zaton. Udeležil se je številnih slikarskih kolonij v Sloveniji inv inozemstvu, kjer je tudi razstavljal. V Medijskih Toplicah so si obiskovalci v preteklih dneh lahko ogledali njegove najnovejše slike.
Kaj vasje pritegnilo k slikanju?
Navdušilameje okolica. Tudi moj oče je slikal. Rad slikam, ne zato, da se preživljam, ampak zase. Hodil sem tri leta na akademijo, vendar nisem dokončal študija. Mislim, da tisti, ki zna slikati, ne potrebuje diplome. Slikati moraš z dušo. Povabili so me v Muenchen na "majsterski študij ".kjer gledajo narazgledanost človeka. Izpopolnjeval sem se pri Božidarju Jakcu, prof. Sedeju. Sodeloval sem s Kopitarjem, Hočevarjem, zadnjih deset let sodelujem s Knezom.
Kje vse ste že razstavljali?
Razstavljal sem v Udinah, Celovcu, Ljubljani, samostojne razstave sem imel v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Nekaj slik sem poslal tudi v Avstralijo in Ameriko za zdomce. Hotel Sava je opremljen z 20 mojimi slikami. Ravno to je bila odskočna deska za tujino.
Kakšne so vaše slike?
Največ slikam naravo, zelo me zanima tudi človek. Moje slike so prodorne. Hočem zadeti dušo in bistvo človeka. Tisti, ki ne slika, so
mu moje slike všeč. Tisti pa, ki slikajo, pa so malce zavistni. Lepota je lahko tudi groza. Ko slikaš, si v šoku. To se mi je zgodilo s sliko, ki sem jo imenoval Rojstvo. Slikal sem, dokler nisem končal. Slika govori: "Ne boste ga ubili, ker se še ni rodil. " Na to platno sem pritisnil svoje drobovje, sebe.
/Vaši načrti?
V ateljeju Schlosberg v Krombergu pri Frankfurtu nameravam razstavljati svoje slike.
Katarina Gavranovič Foto: Branko Klančar
Martina Bokal, letošnja Grumova nagrajenka, se je iz Čenišcnika preselila v Zagorje. Vendar pravi, da je po srcu še vedno Čemšeničanka, še posebno čenišeniška "prosvetarka". Ta izrazje v Čemšeniku udomačen, z njim pa poimenujejo aktivne člane Prosvetnega društva. V društvu deluje že petnajsto leto. Najprej je bila dejavna v gledališki skupini. Svojo prvo vlogo je odigrala v komediji Ljubosumnost, ki je bila uprizorjena ob Dnevu žena leta 1980. Od takrat do danes je igrala v mnogih igrah. Spomni sc, da ji je bila najtežja od vseh vloga grofice Herberstein v tragediji Spomenik pri Hrastovcu.
Martina je bila med ustanoviteljicami DcPZ Zora leta 1989 in je vestna pevka zbora še danes. Povezovalka in prva organizatorka prireditve Kdor poje, slabo ne misli (lani je bila že tretjič) je bila prav Martina. Spominja se, daje bilo na prvi prireditvi leta 1982 preko 70 nastopajočih vseh generacij, od otrok do 80-letncga, danes že pokojnega Kraljevega starega očeta s Pušav. Na teh prireditvah nastopajo folkloristi, pevci, pevski zbori, harmonikarji, citrarji, manjše instrumentalne zasedbe, vse točke pa imajo skupen imenovalec in namen: ponuditi možnost vsakemu, ki želi pokazati poslušalcem in gledalcem, kaj zna.
Iz teh prireditev se je porodila želja, da bi na enem mestu zbrali recitacije vseh domačih ljudskih pesnikov. Ob 90-letnici PD Čemšenik sp-je Martina lotila tudi te naloge. Veliko časa in truda je posvpbfa zbirki Ljudski pesniki pod planino čemšeniško. S pomočjo Grete Prcgradove je določila zaporedje pesmi, Pregrado-va je delo tudi lektorirala, sicer pa je Martina sama opravila vse delo od zbiranja gradiva do oblikovanja. V Čemšeniku1'imamo torej nekaj čisto našega, pravi Martina.
Tadeja Suša Foto: Tomo Brezovar
Hrastnik
V	Sedražu nad Breznim je ob kulturnem dnevu nastopil domači moški pevski zbor, povabili pa so tudi kvartet Plavica iz Hrastnika. Oboje je spremljal Peter Napret, znani violinist, zasluge pa ima tudi pri organizaciji prireditve.
Šestošolci z Dola so imeli te dni zanimivo predavanje o elektronski glasbi 21. stoletja. Pri uri glasbe jim je o tej temi razlagal Blaž Hafner, osmošolec z Dola, ki jim je nasynthesizeiju pokazal, kako deluje mešalni pult, ojačevalec... Vsa tehnika je njegova last.
F.M.
Trbovlje
Trboveljska slikarka Ivanka Uršič te dni razstavlja svoja dela v galeriji v znani Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. Domačinom in turistom se predstavlja z dvanajstimi deli v pastelu, akvarelu in oglju. Tematika razstavljenih del je pretežno narava - krajina in tudi kulturna dediščina.
ZKO Trbovlje ima novo pisarno v društvenih prostorih Svobode Center, tako da imata tako ZKO kot Svoboda Center sedaj skupno pisarno oz. društveni prostor.
V	Likovni galeriji v Delavskem domu je od 5. do 12. februaija imel dr. Boris Skalin samostojno razstavo barvnih fotografij. Ogledalo si jo je veliko obiskovalcev.
V	Delavskem domu je 10. februarja gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja Z igrico Norčavi striček Frak v okviru III. abonmaja za učence OŠ Trbovlje. Abonma je organizirala ZKO Trbovlje.
Učenci OŠ Trbovlje - PE Alojza Hohkrauta so ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja zanimivo likovno razstavo svojih del. Predstavili so se s 70 risbami v raznih risarkih in slikarskih tehnikah z najrazličnejšimi motivi iz narave, domačega življenja in podobno.
V	Likovni galeriji Trbovlje so 12. februarja odprli samostojno razstavo del slikarja Ervina Matešiča iz Trbovelj. Predstavil se je s 45 deli (15 olj in 30 akvarelov). Razstavo je naslovil Ob moji poti. Na otvoritvi je razstavljena dela predstavil prof. Aleš Gulič, igral pa je ansambel Orlek iz Zagorja. Studio M je v družabnem delu pripravil krajšo predstavitev modelov.
Učenci OŠ Trbovlje - PE Alojza Hohkrauta so ob kulturnem prazniku izdali novo številko šolskega glasila Hura. Številka je izšla na 28 straneh, v fotokopirani izvedbi in s številnimi ilustracijami.
V	gledališki dvorani so 18. februarja pripravili jubilejni koncert v počastitev 75 letnice zborovodje in skladatelja Jožeta Skrinarja. Koncert je organizirala ZKO, nastopili pa so Ženski pevski zbor Dobovec, Lovski pevski zbor Zasavske lovske zveze Trbovlje in Mešani pevski zbor Slavček.
T.L.
Zagorje
V	galeriji Equrna v Ljubljani so 17. februarja predstavili monografijo Mikija Beerà. Monografija je lepo oblikovana in obsega čez 100 strani, predstavlja pa slikarjevo delo. Promocije seje udeležilo veliko ljudi iz Zasavja, kjer Beer živi in iz Prekmurja, od kjer je doma.
V	Delavskem domu so si Zagorjani lahko 17, februarja ogledali abonmajsko predstavoEvaldaFlisarjaKaj paLeonardo? Igra je tragikomedija, igralci MGL pa so bili prepričljivi norci naodru. Igro je režiral Dušan Mlakar, igrali pa so Franc Markovčič, Veronika Drolc, Nadja Strajnar, Milan Štefe, Vera Per in drugi.
Komisija za odlikovanje SO Zagorje je imela 16. februaija sejo na kateri so se dogovorili za razpis likovne rešitve listine Častni občan in občinskih priznanj. K sodelovanju bodo povabili likovne umetnike iz Zagorja.
Ustanovili nqj bi tudi ožji odbor za
kulturo v okviru občine Zagorje, ki naj bi se ukvaijal s Finančno in vsebinsko problematiko kulturnih skupin v občini.
K.G.
Čemšeniški gledaličniki so 7. februarja uprizorili ljudsko dramo "Zveze in razveze" Jožeta Moškriča. Po mnenju prof. Milana Dolgana je avtor motiviko te kmečke drame povzel po Finžgarjevi Razvalini življenja. Prof. Dolgan meni, da Moškričeva dela v slovenskem kulturnem prostoru glede na njihovo vrednost niso dovolj zastopana. Ogledal sije predstavo v Čemšeniku in ni skrival navdušenja nad igro Čemšenilanov. Delo je režiral Marjan Bokal.
T.S.
Od Korotana do Jadrana
Ob letošnjem kulturnem prazniku so se na Prevaljah srečali pobrateni moški pevski zbori v organizaciji moškega pevskega zbora Vres iz Prevalj. Tokratni nastop je bil že enajsti in vsako leto je v drugem kraju. Pobrateno pevsko druščino tvorijo zbori Foltej Hartman iz Pliberka, Zarja iz Trbovelj, Fran Zgonik iz Branika na Vipavskem ter Tabor iz Opčin pri Trstu.
V prvem delu pevske manifestacije so nastopili vsi zbori vsak z nekaj pesmimi, v drugem delu koncerta pa so nastopili združeni, kot zbor z več kot sto pevci. Vsak zbor si vsakokrat prizadeva, da se predstavi kar najbolje, običajno s pesmimi iz svojega okolja. Tako za pevce, kakor tudi za poslušalce pa je naj večji dogodek skupen nastop vseh petih zborov. Poslušalci so bili nadvse navdušeni. Tudi tokratno srečanje je dokazalo, daje druženje pevcev še kako • koristno in dobrodošlo. Nasploh je v korist slovenskemu zborovskemu petju, ki naj bi po nekaterih znamenjih kazalo znake nezanimanja. Vendar je Slovence v vseh obdobjih naše zgodovine in kjerkoli na svetu reševala in plemenitila ter držala pokonci prav slovenska pesem. Temu se ne smemo odreči nikdar, dokler bo živel slovenski rod.	x i
/0fc/8Tf«5'
PrcwnelU« tvoje ntjblltnje • ČESTITKO obletnicah ta	mteihpriloinoetih.
pokličite na undnUtvo ZASAVCA» «1 01S, 81 177.
2; ;: 'ir :., r .,:../	' t:::
CENIK

EKONOMSKO -PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI
1. ČESTITKA
tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na k CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA!
1.300.00
1.600.00
2.500.00 3.000,00
1.100.00
TRG SVOBODE Ila, 61400 TRBOVLJE
TEL (0601) 21 358. 22 056; fxr. 60601) 21 228 UKV 103,9 MJU STEREO
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda
4.	ZAHVALE
tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda
5.	OSMRTNICE
1.000,00
50,00
5.000,00
100,00
1.500,00
CENIK VELJA OD 1.2.1993 DALJE
'Cv v	f f M; i	' vtìì 3^* w	*	< s	< V	s st sss st	s.t t St>s> y^sss Ssssšs s s sss sssssr>?/ss>>s>s~f>>Y.-sf/syfS Spetti



spoštovane
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio Trbovlje negbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri.
Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite
»sLCnn.. OO	______:________:_______1	'	Al .	: ,	■,	,	,	V
po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste^ ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih
in	n « m 1	A J 1 O AA J .. to OO Ja O a —1 l_	J J * T r , i 1	i	T T T~\ TA 1.11	1 1 n i č*
lanko za popevko m nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!

Itili
/ 9 J KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, d.o.o
Grajska 2 61410 Zagorje tel.: 0601-61-100
c i
Opoštovam!
Podjetje Kamnolom Borovnik Kisovec je kilo registrirano Uol družka z omejeno odgovornostjo v letu 1990.
Ustanovitelji družke so RRPS - Erkovlje.
C /snovna dejavnost družbe j- prid» bivanje in pro-J jj j gnam< za.
V zvezi z nadaljnim razvejem družU, pa Vas želimo seznaniti tudi z.dejavnostmi s katerimi smo se
v.v.v | ■ |	* .............X X X X X-* X-I XX ; v v.;.;.- v;.;.;.;	v.v.y.y	; X X-X X XX X X X XXX ' XXX 1 X XX X*! X-X ; XXXXXXX*’- -XX-XXXXXXX'XXX
SERVISIRANJE Gr\$m\ \ NAPRAV	j
-	servisiranje, dukava in montaža vsek vest ročnik in prevozil, pastinili aparatov
■	■■	. :xx:x ;s:xxx ■ :	■ ■ xxy :: x ::: ■xiv X : X :y'X :: ::	v - x . xx" xxx,:. x "".xxxx;:
PAKIRAMJE IN f PODAJA PREK IOGA
-	pakiranje premoga v vreCe po 3Cl j . - prodaja premega
Pri trženju noSili storitev izkajamr. predvsem iz potret naiik otstojeiili iii pctenciafnik odjemalcev, zato po konkurentmk tenak, spoštujemo dogovorjene roke m kvaliteto opravljenega dela.
S pO?cl, dviI
.v.- v. . •  ...................\v,v.*.•••.•■ ............vi	*.	v.v.v ■ v.v.v	........ ......
/•••■' : :•	• •	; : • : !	: ' x;: ' . : x ' ': : ' ! • • J !; ! :>x i I v j:j.:.: ; i ' ; i ...	• '	. '	' •. •: :	\	:. : : x j : x	' : • : ' ' : x
(im naše stortivi pònufomò
•.Xv.-.x*. .vxvxxxxxxv.xxvxvxvxv.v.v.v.v.v.
: :
■
video in fotokopiranje
m Zagorje ^
i iN/X
BARVNO FOTOKOPIRANJE
-	katalogov
-	prospektov
-	slik
-	povečano in pomanjšano
-	izdelava negativov
-	izdelava termično obstojne folije za diapozitive
SPIRALNA VEZAVA
- map, katalogov, brošur,
knjig od 5 listov do 200 listov
TERMO VEZAVA MAP
VIDEO
-	najnovejša dobava bit filmov s področja videa
-	prav tako novi pirati, ki so pravkar izšli v ZDA
PONUDBA FOTOKOPIRNIH STROJEV NA I.IZING
-	komplet oskrba stroja, papir, barva in servis
VSE PO ZELO UGODNIH CENAH!
DELOVNI ČAS:
od 9b do 12h; I6h do 20b sobota od 9h do 12b
tel. : 0(501/(51 45 7

JU
žen/ki in mo/ki frizer/ki /aIon
OD PRVEGA MARCA DALJE VAS VABIMO V NOVI FRIZERSKI SALON NA IZLAKE. OBIŠČITE NAS ENKRAT IN VRAČALI SE BOSTE ZNOVA ...
VABLJENI ! !
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9h DO 18h SOBOTA OD 7h DO 12h.
KOŠIR IVI N A R O F 18 IZLAKE
v
Zenska košarka
Še pred nekaj leti je kazalo, da bo v Zasavju svoj prostor pod soncem dobila še ena ženska ekipa. Košarkarice Hrastnika so vse do sezone 1990/91 uspešno zastopale občinske barve. Potem so se v klubu raje odločili za moške. Trener bivše ekipe Niko Toplak in bivše članice kluba se danes upravičeno sprašujejo komu in zakaj so se morali umakniti. Moška košarka v Hrastniku danes tava v najnižjem rangu republiškega tekmovanja in svojega prostora nima niti v zasavskem merilu. Kot kaže, vse le ni tako črno. Pionirke ponovno trenirajo in vsi stroški ostanejo na plečih staršev. Veliko lažje bi bilo, če bi se ekipni športi v Zasavju povezali, saj je v našem prostoru le ena ženska ekipa -rokometašice Tapija iz Zagoija. Kot navajajo v KK Hrastnik je glavni vzrok stagnacij e pri moških pomanj kanj e denarj a. To seveda onemogoča višjo kvaliteto igralcev, dopušča pa vsestranski razvoj mladih osebnosti. Mar ta športno moralna načela ne veljajo za vse enako?
Ranko Mandič
To je vrh
Mladi košarkaši iz Zagorja in Trbovelj nastopajo v enotni ekipi Ipoz Rudar Zagorje in so se uvrstili v finalni del kadetskega prvenstva Slovenije za letnike 1976 in mlajše. V polfinalni skupini so se ob Smelt Olimpiji, Slovanu, Satexu iz Maribora in Kometu iz Slovenjskih Konjic uspeli uvrstiti na prvo mesto in tako uresničili cilj, ki so si ga zastavili v začetku sezone. Največ je k temu uspehu pripomogel dogovor obeh klubov o enotni ekipi, saj bi se tekmovanje ob posamičnem nastopanju za obe ekipi končalo že mnogo prej.
Fantje sicer pridno trenirajo in so dobro pripravljeni za borbe za naslov kadetskega prvaka Slovenije. Košarkaši trenirajo pod vodstvom trenerja Draga Gomilarja, ki pred nadaljevanjem pravi: “Že sama uvrstitev v finale je velik uspeh, vendar se naslovu vnaprej nikakor ne odpovedujemo." Najboljši igralec ekipe je Boris Koren, kije natekmo povprečno dosegel kar 40 točk.
R.M.
ife&lùti
CaK
V najuspešnejši zasavski športni ekipi zadnjih dveh let Onuiikomu Rudarju j e znova prišlo do spremebe na klopi. Najprej je dolgoletnega tehničnega vodjo Vilija Kneza zamenjal Miro Prošt, po porazu z Ribnico v Trbovljah pa je odstopil tudi trener Slavko Ivezič. Uprava kluba je vodenje znova zaupala Ivu Jakošu, kije bil trener že pred leti in je bil z Rudarjem drugi, tretji in četrti v slovenski ligi, skupaj s Knezom pa je ob približno enakem položaj u prevzel vodenje ekipe tudi v lani.
Rokometna drugoligaša Zaščita Zagorje in TKI Hrastnik sta uspešno začela spomladanski del prvenstva. Njun medsebojni obračun bo zaradi tega še bolj zanimiv. Varovanci trenerjev Borisa Vrhovnika in Dušana Žagarja se bodo pomerili to soboto ob 16.30 uri vTrbovljah.
Odmevno zmago so pred tednomdni dosegli nogometaši Orie Rudarja, pa čeprav je šlo le za prijateljsko tekmo. Z zadetkom Igorja Holeška so z 1:0 premagali kompletno SCT Olimpijo, državnega prvaka in vodilno moštvo prvoligaškega prvenstva. Na tekmi so preizkusili novega vratarja - Milorada Pajiča z Reke, ki bo na preizkušni ostal do konca meseca.
Tanja Jerman, najobetavnejša
trboveljska smučarka, seje kot reprezentantka Slovenije udeležila neuradnega svetovnega prvenstva za pionirje. V italjanskem Monte Bondoneju je imela Tanja veliko smole, saj je v slalomu odstopila, v veleslalomu pa zasedla 24. mesto med 84 tekmovalkami.
Na mednarodnem prizorišču je
tekmoval tudi karateist David Kranjc, ki je nastopil na mladinskem EP v Cardiffu. David je tekmoval v ekipnem delu prvenstva in precej pripomogel k odlični uvrstitvi ekipe. V odločilni tekmi s Slovaško je pri neodločenem izidu 2:2 v borbah dosegel zmago in s tem naši reprezentanci omogočil nastop v finalu, kjer so se borili za tretje mesto. Žal niso uspeli, kljub temu pa so osvojili odlično 5. do 6. mesto.
Košarkarji Zagorja so gladko izgubili obe srečanji končnice prvenstva za uvrstitev v rdečo skupino prve lige. V mini ligi z Litijo, Kraškim zidarjem in Preboldom bodo zadnji.
Trboveljska strelca Sašo Korbar in Martin Strakušek sta se udeležila četrtega pozivnega turnirja za sestavo slovenske reprezentance. Tokrat je bil Sašo boljši, saj je za Debevcem in Repičem osvojil odlično 3. mesto. Martin je bil 9. Sašo bo v začetku marca tekmoval na mednarodnem prvenstvu Madžarske, medtem ko se bosta brata Martin in Oto Strakušek udeležila tekmovanja v Nitri na Slovaškem.
ŠK Rudarje pripravil dvoboj starejših in mlajših članov na trinajstih šahovnicah. Boljši so bili starejši, ki so dvoboj dobili z rezultatom 9,5 : 3,5.
V prostorih SK Rudar se bo 6.
marca začela mladinska šahovska šola. Vsi, ki bi se radi šaha naučili ali postali dobri šahisti, se lahko vpišejo s pomočjo prijavnic, ki sojih razdelili po šolah. Šahovska šola bo po tekala ob sobotah dopoldne, trajala pa bo do junija.
Člani AO PDTrbovljCsovzadnjem času plezali po ledenih slapovih. Tako sta Dušan Košir in Bojan Pajk 7. februarja plezala v Tamarju in preplezala Slap nad votlino ter Centralni slap, Dušan Košir pa je naslednji dan solo preplezal še Zadnji slap.
ŠD V Podkumu deluje z vso vnemo. Nogometaši hodijo na turnirje in rezultati niso najslabši. Rokometašice začetnice bodo letos verjetno samo trenirale, šele kasneje bodo začele tudi tekmovati. Šahisti pa pričakujejo prve izzivalce.
Smučarji veterani so v petek 13. februarja ustanovili svojo sekcijo v okviru SD Trbovlje. Svojemu društvu žele po svojih močeh še naprej pomagati. Zbor veteranov so pripravili v smučarski koči v Lontovžu.
REZULTATI
ROKOMET
I.	SRL Omnikom Rudar -KVM Ribnica 19:23 (10:9) Omnikom: Krauthaker, Jug, Scčki 2, Privšek, Vrbnjak9. Kosec 1, Raušl 2, Senčar, Mašič 1, Stojakovič 2. Voglar 2, Senica. KVM Ribnica: Kranjc, Deržek, Kahriman. Panjič. Ilc 9, Pušnik 2, S. Mihelič4, Lesar 4. A. Mihelič. Škaper. Fajdiga 4, Gelze.
Hubelj Ajdovščina Omnikom Rudar 21:27 (8:11) Hubelj: Krt, Likar 3. Boršo 1. Ostojič, Lapajne, Groff 3, Žvokelj. Bodi roža 3, Leban 3, Bešir9,Turk. Omnikom: Lipovšek. Medved 8, Scčki. Privšek4, Vrbnak3, Kosec 1, Raušl 1, Senčar. Mašič3. Stojakovič 6, Voglar, Senica.
II.	SRLRadgona-TKI Hrastnik 16:21 (8:6) Radgona: Miljevič. Žalodec L Mijačinovič 5, Grah 3. Ambrus 1, Holc, Husar
3.	Javernik 1. Horvat 2. Kocbek. Praljak. Bu/.cti. TKI Hrastnik: Premec. Žagar 2, Bekavac l. Dečman 3, Šutar 1. Vidmar 2, Plevnik, Moljk 4. Oblak, Šeško 8. Špaj/.cr. Škalički.
Zaščita Zagorje - Celje 26:21 (11:10) Zaščita: Šutar, R.Ule 6. Lipovšek 8, Kirn 3, Tauš 2. Drobnič. Fajdiga 4, Šikovcc 2, Petek, Marinčič. Celje: Sikovšek. Potočnik 1, Cvetko 6, Srabotnik. Murko 3. Božič. Kavalar, Turvič. Lubej 5. Dujič 2. Lupše 4. P( >d pečali.
TKI Hrastnik - Velika Nedelja 17:17 (8:9)TKI: Šterbucclj. Žagar 1, Bekavac 1, Dečman 1, Šutar 1. Vidmar 2. Plevnik. Moljk 6. Oblak, Šeško5. Špaj/.cr. Škalički. Velika Nedelja: Kovačev. Okreša
4.	/orli 5. Trofenik, Grcgurič. Ivanuša 3. Kumer 2. Šoštarič 2. A.Mesaree, Kociper, S.Mesareč I. Belec.
Polet - Zaščita Zagorje 21:26 (10:10) Polet: Kuhar. Murgelj 5. Kovačič 4. Rengeo. Sapač M.. Felci, .Slamar 3, ( 'črnela 1. Merica, Kreft 5, Sapač L. 3. Nemcš. Zaščita: Šuštar, R.llle 1, A.Ule 6. Lipovšek 6, Kirn 3. Tauš 6, Šikovcc 4. Marinčič.
NOGOMET
Prijateljske tekme: EE -Korte 4:2 (Petrušič 3, Z. Razboršek), EE - Spačva Vinko-vci 0:1, EE - Sa vudrija 2:4 (Grčar, Povšnar), EE-TaborJadranO:2, Umag - EE 2:4 (Petrušič 2. Razboršek in Šink), Oria Rudar -Papirničar 3:0 (Rižner. Agatič, Breznikar), Oria Rudar - Olimpija 1:0 (Holešek), Oria Rudar -Ježica 4:0 (Haralovič, Škufca, Brdikin Sotenšek). Oria Rudar : Svoboda 2:2 (Haralovič in Škufca za Orio in Kranjc ter Račič za Svobodo) Hrastnik Center Jošt - Svoboda 1:1.
KOŠARKA
Play-olT: Zagorje - Kraški zidar 67:87 (33:36) Zagorje: Mlakar. Žagar 14, Poznič, Koren 6. Ž.Mandič, Omahne 22. Kroll 21. Žaubi, Konrad, Gostiža. Kranjc, Košnik 4. Kraški zidar: Mihelj. IJranjek 4. Suvarov 9, Mupoša, Race. Kavčič, Strnad 16, Ozbič. Kobe 18. Kralj 20. Muha 14. Sory 6.
Kraški zidar - Zagorje 107:83 (55:47) Kraški zidar: Prinčič 6. IJranjek 8, Suvarov 14, Muha. Sila 6, Kavčič 4, Strnad 22, Ozbič 5. Kobe 25, Kralj 7, Race. Sory 8. Zagorje: Mlakar, Poznič, Koren 2. Ž.Mandič. Omagne 16. Kroll 13, Murn 12. Gostiša 13. Kranjc 11. Košnik 16.
Končnica /,a obstanek: Ipoz Rudar - Žadom Črnomelj 77:83 (38:42) Ipoz: Kmetič 7. Jeraj 14, Vidergar, Čop 36. Bec, Brumen 10, Babič. Vajdič 5. Božiček 9, Knavs. Barlič, Hodej 6. Žadom: Gavranovič 22, ŽuniČ 23. Zupančič 10. Bolner. Majerle M. 8, Kocjan, Majerle B.. Franko 10, Hiti 6, Vipave 4.
Jesenice - Ipoz Rudar 67:73 (29:32) Jesenice:	Gopič,
Naumovski 6,Tonejc 13, Bakovič, Vauhnik 23, Jovanovič 11, Klarič 4. Kunster,Čatak8,Balon 2. Ipoz: Kmetič 7. Jeraj 13, Čop 17. Bec 4, Brumen 4. Vajdič, Božiček 2, Knavs 3, Barlič 14, llodej 9.
KARATE
Odprti turnir Slovenije kale: ml. pionirke: L Radmi-rovič (Cclcia), Zore K. (Tika). St. pionirji: 1. Milovanovič (Savinja), 3. Kostanjevič J. ( l ika).
St. pionirke: 1. Dedič, 2. Kostanjevič M. (obe Tika).
PLAVANJE
Veteransko prvenstvo Slovenije: 50 kravl - M: 19-24 let l.Potočnik (Radovljica), 2.Lušič (Trbovlje); 25-29: l.Martinčič (Lj), S.Šparenblek (Tr); 30-34: 1.Vodeb, 2.Koncilja, 3.Agrež,
4.Beširevič, 5.Kosec; 40-44: 1.Čibej; 45-49:1.Dolanc; 60-64: l.Zelenšek (vsi Tr). Ženske: 19-24: 1. Robič (Radovljica), 2.Kus,
3.Dolanc, 5.Jazbec; 35-39: l.Potrpin (vse Tr). 50 hrbtno -M: 30-34: 1.Novak: 40-44:
1.	Čibej; Ž: 35-39: l.Potrpin (vsi Tr); 50 prsno - Ž: 19-24: l.I)olane(Tr) 50 delfin - M: 19-24: l.Potočnik (Radovljica).
2.	Lušič. 4. Kovčan; 30-34:
1 .Hanžekovič; Ž:	34-39:
1 .Potrpin (vsi Tr). 100 kravl M: 19-24:1.Kovčan;30-34: l.Uran-kar; Ž: 19-24: l.Kus (vsi Tr).
KEGLJANJE
Končnica za 1.-4. mesto: Konstruktor - Dadas Rudar 7:1
(5360:5285) Nakres - Burja 862:865, Hribar-Novak871:821, Steržaj - Kos 916:865, Pilhar -Stoklas 893:873, Kirbiš - Možgon 981:846, Truntič-Goljuf 916:912.
Področna liga vzhod: Bratstvo - Konstruktor Branik 7:1 (4937:4875), Radenska -Rudnik Hrastnik 5:3 (5147:5091), Rudnik Hrastnik -Ingrad 6:2 (4910:4809), MIT Mlaribor - Rudnik Hrastnik 7:1 (4937:4912).
ŠAH
Prvenstvo Zagorja: l.Re-
gancin 8, 2.Košič 5.5. 3-5.Grčar, Tomažič, Bajraktarevič4,5,6.Pav-lin 4.
Hitropotezni turnir:
1 Gračner 10,2.Ragancin 9,3. Jurič 7,5, 4.Juvan 7. Skupni vrstni red 12. turnirjev za leto 92: 1.Gračner 176,2,Regancin 159,3.Grčar 125,
4.Košič 111, 5.Bajraktarevič.
Inženiring Šarbek
1980 so se na pobudo Antona Vrhovca združili ljubitelji malega nogometa z Vač, kasneje so se jim pridružili še igralci iz Litije in tako so se 1990 kot prvi v Zasavju in med prvimi v Sloveniji registrirali kot Klub malega nogometa (KMN). Klub je našel sponzorja in pod imenom KMN Inženiring šarbek so dosegli največje uspehe: 1. mesto v Pokalu občinskih prvakov, 5. mesto na Dnevnikovem turnirju v Ljubljani, 2. mesto v I. ligi malega nogometa v Zagorju in naslov jesenskega prvaka v letošnji sezoni Ekipa je nepremagljiva na turnirjih v Litiji, zmagali so na vseh turnirjih po Zasavju (Dolsko, Mlinše, Izlake, Zagorje), vidnejše uspehe so dosegli tudi na turnirjih v Ivančni Gorici„Domžalah (zmaga), v Ljubljani in v tujini. Jedro ekipe že od začetka sestavljata Anton Verhovec in Edi Tekavčič. Člani ekipe na fotografiji.
I.G.
PROMET
10. februarja ob 20.51 urijc
vinjeni voznik A.T. brez vozniškega dovoljenja vozil po Ulici 1. junija in zaradi neprimerne hitrosti pri Avtomaterialu zapeljal naravnost v parkiran R 5, tega paje odbilo v golf. Materialna škoda, nastala na vozilih, znaša okrog 700.000 tolarjev.
12.	februarja ob 18.15 uri je na mestni ulici v bližini OŠ na Logu voznik R 5 U.J. iz Hrastnika zaradi neprilagojene hitrosti zbil otroka in ga hudo ranil.
13.	februarja ob 22.15 uri je po regionalni cesti iz Zagorja proti Izlakam vozil F.B. Pri 'Betonu v Kisovcu je zapeljal na levo polovico cestišča in trčil v nasproti vozeč avto, ki ga je vozil G.Š. iz Vač. Sopotnik je bil lažje poškodovan, F.B. paje dobil hude telesne poškodbe. Škoda: 400.000 tolarjev.
15. februarja je Z.D. vozil iz Nasipov proti Opekarni. Na Trgu revolucije pri hišici številki 7 gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo in je zapeljal čez pločnik v parkirana vozila. Poškodoval je tri vozila in povzročil škode za približno 150.000 SIT.
15. februarja ob 21.30 uri je po regionalni cesti iz Trojan proti Izlakam vozil A. K. iz Trzina. Zaradi neprimerne hitrosti je
vozilo v ostrem ovinku pod Trojanami zaneslo na levo stran vozišča in trčilo v avto R.R. iz Zagorja, ki seje skušal umakniti. Škoda: približno 200.000 SIT.
17. februarja ob 19.00 uri je po C. zmage v smeri križišča Grčar vozil A.M. iz Zagorja. Zaradi neprimerne hitrosti gaje v bližini trgovine MK pričelo zanašati in je trčil v drog javne razsvetljave.
Kradejo kot srake
Konec januarja in v začetku februarja so v Trbovljah zabeležili nekaj zanimivih manjših kraj. Tako je neznanec v trgovini Metronic -Komet iz razstavne police vzel žepni računalnik. Policisti so ga prijeli. Iz vrvi je na Domu in vrtu ljubitelj jogginga vzel svileno trenerko. Mladoletnika, ki so ju dobili, pa sta iz dveh avtomobilov iztočila skupaj 35 litrov bencina.
V Zagorju sta 8.2. mladoletnika iz Zagorja v bifeju na avtobusni postaji skušala krasti. Presenetili so ju policisti, ki so preprečili krajo. Iz prostora GIP Beton Kisovec je neznanec odpeljal kompresorski agregat. Neznanca, kije Franca M. iz Litije oškodoval za 100 tisočakov, še iščejo. V noči na 13. februar je neznanec odmontiral iz l ička na Cesti zmage prednja žarometa. Iz delovišča v
Renkah pa je neznanec odnesel električni vrtalni strojček in oškodoval ŽGP Ljubljana za približno 16 tisočakov.
Požar
E.S. se je 20. februarja okrog poldneva z vžigalnikom igral pod Ocepkovim hribom v Zagorju. Kuril je travo. Močan veter je požar razširil proti vrhu hriba. Zaradi hitre intervencije gasilcev GD Zagorje in IGD Rudnik do večje škode ni prišlo.
Zaradi kratkega stika na električni napeljavi kuhinjske nape je 11.2. prišlo do manjšega
požara v kuhinji v Šemniku, last Tomaža J. Škoda je okrog 10 tisočakov.
Eksplozija
V Trbovljah je 12.2. ob 14. uri eksplodiralo v stanovanju Z.V. na Leninovem trgu. V stanovanju je puščal gospodinjski plin, ob prižigu stikala pa je prišlo do eksplozije. Lastnik ni bil poškodovan, škoda je ocenjena na 100 tisočakov.




0
«

m
Trboveljska osnovna šola Revirski borci je 10. februarja zaprla svoja vrata. Vzrok: preiskava zaradi vloma v šolo. V noči s torka na sredo so bili v šoli nepovabljeni gostje. Naredili so kar nekaj razdejanja. V osmih kabinetih so razmetali dokumentacijo, tako da so imeli v šoli precej dela s pospravljanjem. Nepridipravi so vlomili nekaj ključavnic, odnesli so računalnik in printer ter, kar je posebej zanimivo, nekaj fasciklov z dokumentacijo o učencih. Zlikovce policisti in kriminalisti še iščejo.
M.P.
Aufbiks
Znani L B. je v bistroju Janez v Hrastniku 8.2. nagovarjal zanjegovodvoijenje nič kaj navdušeno natakarico. Prijemal IM jo je okrog vratu, ji s svojim z rožicami poslanim glasom grulil na uho, potem pa ji je začel izpovedovati ljubezen še z bolj močnimi argumenti - parkrat jo je malo močneje pobožal okrog ušes. Seveda je vmes tudi razbijal steklenino. Močno vzburjenega snubača so ohladili šele možje v uniformi, mu pojasnili osnove lepega osvajanja in ga napotili domov. Ter seveda prijavili.
«j.. Klofutanje je očitno postalo moda. Ta argument je uporabil 15.2. ob 13.30 uri v lokalu na avtobusni postaji v ■B Zagorju M.Č. v žaljivem pogovoru z H.R. iz Litije, kojojc prepričeval o aktualnih zadevah.
Sekire tudi postajajo argunfenti. Tako se je 9.2. M.R. v Z Trbovljah spravil na pohištvo, s sekiro pa se je skušal pogovarjati še s sinom. Kar je preveč je preveč, posredovati somorali... Deset dni kasneje pa sta bila na cesti v Kotredežu razgreta J.K. in J.G. iz Zagorja. Prvi je drugemu prav tako skušal dopovedati svoje s sekiro.
Moč argumentov pa nekateri razkazujejo tudi z razbito steklenico (npr. junaki nočne kronike 15.2. v bifeju na avtobusni postaji v Zagorju) ali pa nožem. Tega se je v prijateljskem razgovoru, ki so ga poleg diplomatskega zbora spremljali hlapi alkohola, poslužil H.K. Branil seje pred ne ravno trdno stoječim M. K., ki je moral po dogodku preživeti nekaj uric v primernem prostoru.
Pred Vrtincem v Trbovljah pa sta se 16.2. spoprijela X M.A. in P.M. Kar močno sta se zravsala, možje v modrem IM pa so se še posebej pozabavali s P.A., ki ni imel mere pri prijateljskem prepričevanju pretepaškega kolega. Na tleh ležečemu je skušal svoje argumente vbiti v glavo z več brezobzirnimi brcami.
Pred trgovino Klečkaje 17. februarja parkiral J.Č. Nič ne l ' bi bilo narobe, če ne bi bil J.Č pod gasom. Pa tudi to ne bi ^^k bilo nič hudega, če ne bi parkiral v tam že parkiran avto.
Ko seje spravil na varno, je zaspal spanje pravičnega. Našli so ga, izdihan zrak paje govoril o nekako 2,3 g/kg alkohola.
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
pos/ova/nfca AJDA
UGODNA PONUDBA!
V marketu AJDA na Izlakah, vam nudimo možnost nakupa na TRI ČEKE od 5.000,00 SIT dalje brez obresti:
- malih gospodinjskih aparatov in tekstila - bele tehnike in televizorjev pa po predhodnem naročilu

SE PRIPOROČAMO!
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ...
vam ponuja plačilo na čeke:
nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke
brez obresti!!
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km).
EUfi^TRADE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel : 0601 /61-575
# ugodni kreditni pogoji na 12 obrokov
n
niiniiiiiimiiiiiini 111 n >u4>»n tnn> nun i »iiiiiiii unii 11 m 111111u m*,;g > i m ni 11 i.ii li iiiiiìi i j j •< i ■ i i imu*» **.».*** iiiiiiiiuinintiii

/O ljubljanska
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
Banka Zasavje d.d., Trbo 5000006276 ‘‘
Podjetniki, obrtniki, trgovci, gostinci -
COBISS o
pojdite v korak s časom
ulil
.. c jiuMani-hU Umkči
PLAČILNA KARTICA LJUBLJANSKE BANKE
- KORAK PRED KONKURENCO -
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ofc> Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO
Ime in priimek:. mesto............
ulica............
postna št. telefon. . .
datum................... lastnoročni podpis. . . .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL :
•proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo
vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti tekočih cenah, trimesečno garantirani ceni v začetku in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.