LETO I. - Štev. 16 KOPER, 17. Iianja 1950 Cena 2 din HAM SLOVENSKE KULTURE V TRSTU INI' IRINIII i(^gr«uwg»CT-T^^^p1».a^,.r^^ycy3Sf»,^.#T,Tr „ ,.,,^^ _L („i.iiLjij ¥ duši našega naroda uš krivičnih meja - Preko njih se z matičnim narodom povezujejo vsi njegovi odrezani deli resnično napredno kulturo osvobo- O nekaterih najvažnejših naloga!) Vsak začetek je težak. To velja še posebej za socialistični sektor našega gospodarstva v. poljedelstvu. Začetne težave morajo tu nujno zajemati daljšo dobo. Naš delovni kmet se je odločil za popolnoma nov način življenja. Prepričanje, da je na pravi poti, mu daje moč. Komunistična partija je tudi v: tem primeru pokazala, da je, kos svojim zgodovinskim nalogam! Ona vodi delavca in delovnega kmeta, razsvetljuje pot vsemu našemu delovnemu ljudstvu, ki vodi težko borbo za boljše življenje! Tisti, ki so se vselej bali težav, bodo rekli: »Mi smo še šibki, nimamo dovolj strojev, nimamo dovo’ij strokovne izobrazbe, čakajmo! Ni še napočil čas, da se združujemo v delovne zadruge!« Tako -govorijo ti črnogledi, ki vidijo povsod le, kar je slabega! Ne okiijo uspehov in ne poznajc zakonitosti našega gospodarskega in kulturnega razvoja! Pomanjkljivosti in napake, težave in napori ne smejo bilti kriterij za presoj in j e važnosti našega zadružništva- O-mahljivcem pravimo: »Ustanavljali bomo tudi še nove delovne zadruge. Delali bomo sicer s skromnimi sredstvi, toda kar bomo pridela H, bo naše. Naše bogastvo bc varadlo in porasla bodo hkrati tud: Sredstva za nadaljnje dviganje našega gospodarstva- Naša izkustvu bodo vedno večja, vedno laže bomo premeščali težvae! Bogastva ne pride samo! Treba se je boriti! Bratski narodi FLRJ naj nam še nadalje služijo za vzor pri našem delu! Pomoč, ki nam ;c ti narodi nudijo, bo prav tako rodila svoie dobre rezultate! V* sedanjem položaju j? najvažnejše. da znamo pravilno uporabiti že nabrana izkustva! Lansko leto so naše delovne zadruge prvič pristopile k sestavljanju gospo darškega pitana i'-o enotnem '.istemu! Toda, kaj se ':e pn teni pokazalo? Tega ds’ i smo se lotdi s precejšnjo zamudo. Z sestali s.no ter prihajali vt din .s pianom, ko so ostale gospodarske veje (industrija, trgovina itd.) že izd tlele svoje pitane. Priv zaradi tega 00 se pojavile poznale velike težave. Pri iždelnt.aniv plana pnizvduje ter inveticij Zj. delovne zadruge se je nadalje pokazalo, di nimio do-voV preračuna1.'., ,<■ kolikšno projs-NismP dovolj računali, kaj lahko gradimo sami in kje lahko dobimo pomoč! K : Plan smo izdelovali bolj na temelju želja, kakor pa na temelju dejanskih možnosti ter zmogljivosti! Pri vsakem planu je najosnovnejše: ugotavljati stalno, ka jimamo, in kako svoja lastna sredstva izkoriščamo ter mobiliziramo! Vsaka delovna zadruga naj računa v prvi vrsti na svoja lastna sredstva! Sama naša ljudska oblast pa bo pomagala iz skupnih sredstev (gospodarska sredstva okrožja) najprej tamkaj, kjer se bo pokazalo, da ie to najbolj potrebno! Kar ie bilo v letih 1940-50 pomanjkljivega ter napačnega, moramo v planu za leto 1951. popraviti, Cas je že, da pristopamo takoj k izdelavi plana proizvodnje in potreb ter investicij za prihodnje leto. V plan proizvodnje bomo dali vsa deli oad letošnje jesenske setve pa tja do setve na jesen leta 1951- Izdelali bomo hkrati plan investicij! Dolžnost vsakega našega aktivista je, d r krepko pomaga pri tem delu! Delu zadružnikov pri izdelovanju plana bodi zares kolektivno! Vsa važna vprašanja delovne zadruge naj se obravnav;o na 'Nedelj tke sVečanasti so se pričele z otvoritvijo fotografske razstave »Naši kraji in ljudje«. Zanimiva raizistava prikazuje leipe posnetke šitevfnivfo (naših krajev in bogato zbirko posnetkov slovenskih narodnih noš iz najrazličnejših delov Slovenije. Pri otvoritvi te razstave je sodeloval pionirski pevski izbor iz Dijaškega doma v Trstu. Popoldne so na stadionu »1. maj« nastopile skupine slovenskih na- V nedeljo naj bi bha v Gorici proslava obletnice ustanovitve ber-saMerskih oddelkov, toda ves kongres'se je razvil v tipično .neofašistično 'manifestacijo- To so potrdili tudi MSI-ijevei in drugi podobni ljudje, ki so bili zato privilegirani in ki so izzivali s fašističnimi pozdravi in kiioi. General Reccari v svojem govoru seveda ni pozabil omeniti, da ie »Gorica še vedno na ‘limanicah nenaravnega položaj a« in ».lai j ani-s inijh« mest kot'so Trst. Zadar, Pulj irf Reka. V isti namen so režiserji te manifestacije preplavili vse ulice z italijanskimi tricoiorami in nazadnje so izvedli še pohod na mejo. kjer so izza žične pregraje izzivali obmejne straže in ljudstvo v FLRJ. Taka so torej dejanja, ki .sledi- skupnem sestanku! Če bomo plan izdelali pravočasno, bomo že samo s tem odpravili mnoge težave! Ljudka oblast posveča veliko pažnjo vsem delovnim zadrugam, da prav tako O F skuhaj s KP! Mišljenja fmo, da mora biti vprašanje delovnih zadrug predmet stalnega študija pri vseh naših aktivi-vistih in prav tako-, da se to vprašanje temeljito študira na vseh naših aktivih ter konferencah. Bližnja partijska konferenca v našem okraju bo temu vprašanju prav gotovo posvetila tisto pozornost. ki ga zasluži! Zavedajmo se še bolj, da je v borbi treba napeti vse sile in, da je le-ta jamstvo zmage udi na področju z. Vsaki nedeljo 8n tildi :ned ledom rtMiii Ne štejejo kolino u- »n napravili n!-hova edina skrb je č.m prej rešiti pereče vprašanje vode. V Kortah gradijo zadružni dom Kortežani1 nočemo ¡zaostajati za drugimi vasmi. Naš zadružni dom vidno raste. Primanjkudedo zidarji, a vseeno gre. Temelje smo končali in ¡zidovi so se že pokazali. Ljudje -prihajajo vsak nad na prostovoljno delo. Delamo tudi v kamnolomu in prevažamo kamenje. Vsaka družina v naš,i vasi je napravila ¡po 40 ur prostovoljnega dela, kar znaša ,skupno 2.370 ur. Nalomiti ismo 170 kub. m kamenja, 150 kub m smo ga že vzidali in 150 prevozili. V Kortah delamo v,si. Toda v Maliji in Cetar.fih se malo zanimajo 'za prostovoljno delo. Oni ne razumejo, da bo zadružni dom koristil vsem okoliškim vasem. Zveza primorskih partizanov je imela sestanek, na katerem so bivši borci sklenili, da jih bo šlo 6 v frontno brigado na Rižano, Tudi žene so delale predvsem v tednu matere .in otroka. V ponedeljek smo imeli miting, na katerem je bilo 250 ljudi. Nastopila je mladina. Tudi pevski zbor je ¡zapel nekaj lepih pesmi. Žene so nabrale 1,260 din in veliko jajc za otroke, „ ,, f f ) Franc Hrvatin Bošterani so si prvi zgradili nov sedež KLO v našem okrožju TEDEN RDEČEGA KRIŽA Nalaga vsakega državljana ie da čuva svoje zdravje Ker se bliža Ted :n Rdečega križa, je potrebno, da spregovorimo nekaj besed o tej potrebni organizaciji, Sicer je • 'a aktivnost RK y zadnjih letih pri nas neki' k) '■taba ,a to nikakor n; po niši krivdi. Ko je Vojaška Un.ava v Trstu s ¡pomočjo ¡sovražnik iv ijud-ke demokracije ukinjala naše organiza-zacije in razbijala enotnost demokratičnega ljudstva ■ coni A, ie prepovedala tudi delovanje RK In od tedaj je organizacija v naši ¡poni ostala odrezana od centralnega vodstva in po sili ■: a zrn er popustila v delu, To mrtvilo v organiza c hi RK pa ne sme tajati še naprej. Z namenom, da se organizacija RK v našem okrožju spet poživi, se bo od 3. do 9, julija vršil Teden Rdečega križa. Program Tedna obsega vse aktivnosti in če se bo doseglo v tej akciji ¡sodelovanje vseh množičnih organizacij, bo organizacija RK spet doseg1 a tisti razmah udejstvovanja, kakršnega potrebuje: Program je naslednji: 3. julija: Nabiralna akcija 4. julija: Akcija za vpisovanje članstva 5. julija: Dan Podmladka RK 6. julija: .Dan zdravstva (konferen- ce in predavanja) 7. ¡julija.: Dan čistoče 8. ¡julija: Masovni sestanki in pri- reditve 9. julija: Prostovoljno delo (dopol- dne, prodajanje značk RK, prireditve in množični sestanki Poleg tega se bodo v Tednu prodajale poštne znamke v prid Rdečega križa. Gotovo so vsem dobro znane naloge, k,j, jih je RK vršil v času vojne: vsestranska skrb za ranjence, poizvedba za pogrešanimi, skrb za vojne vdove in sirote itd. Pet let je že minilo, odkar je v naši deželi Ljudska oblast na vodstvu. In v tem času se je marsikaj spremenilo. Ni več vzroka govoriti o revščini; in o velikih potrebah, kar je LO ipodvzela vse ukrepe, da si lahko Vsak državljan' nabavi vse potrebno, kar potrebuje za ¡življenje. Zaradi tega .so tudi naloge RK zelo različne od nalog v vojni in neposredno v povojni dobi, Antomobili morajo kriti najnujnejše potrebe Ker se bliža Teden Rdečega križa, hočemo opozoriti na nekatere nerednolsti, ki ¡se dogajajo ravno na zdravstvenem področju, k; pa imajo največji odziv pri našemu Ijudlsitvu. Zgodi se ¡včasih, in to seveda večkrat, da pridejo kmetje iz podeželja in preiščajo ves Koper, da bi dobili kak avto, da b; prepeljali od dorna bolnika ali ponesrečenca. Toda velikokrat iščejo zaman, Bo1-nik ¡pa doma trpi in ne pride pravočasno v bolnico ah k zdravniku. Nekateri naši. ¡tovariši bi se morali predvsem zavedati, da avtomobili, g katerimi raizpo'agajo, niso njihova osebna last, temveč laot našega ljudstva in da pomeni ena ura zamude lahko tudi smrt. Tako torej, kadar pridejo ljudje v Koper po avto za ‘zdravniško pomoč, ¡se ne smemo ozirat; na nič marveč enostavno mobilizirati vozilo' in ga odpeljati v potreben kraj. Bo'ni ljudje morajo uživati prednost. Zato ¡pa naj bi ¡pc¡ krbeili tudi zato odgovorn; organi za zadostno štev(ilo ¡?,tii|bu’anjL za kar ni težko poskrbeti, marveč le potrebna samo p.ravi'na razdelitev vozil med podjetja, društva in u-stanove, pa bo vprašanje vozil re-šenon in bo ljudstvo zadovoljno. Aktivnost Rdečega križa slani danes na ZDRAVSTVENI PROSVETI Naloga vsakega državljana je, da čuva ¡svoje zdravje. Zdravje vsakega človeka pa ni odvisno samo od .zadostne hrane in obleke in od dobre strehe nad ¡glavo in od zdrav nikov. Zdravje vsakogar odvisi V, veliki meri predvsem od izvajanja higienskih predpisov in od zaščitnih predpisov v tovarnah in podjetjih. Zaradi tega pa je potrebno, da se vsakdo seznani s pravili higiene in varnosti pred nesrečami in v ta namen zasleduje tozadevne članke v listih in se pridno udeležuje zdravstvenih predavanj, ki so se že vršila in ki jih bo v ta namen organizirala organizacija Rdečega križa v Tednu RK in po možnosti tudi v bodoče. Predvsem pa že danes in na tenm mestu pozivamo prebivalstvo in predvsem organe ljudske oblasti na vasi, da1 ■bo za bolničarski tečaj, ki ga bo RK organiziral- v doglednem ča-,su vsaka vas poslala vsaj enega tovariša ali tovarišico, da bo vtsa-ka "vas imeila vsaj enega bolničarja, ki bo nudil nasvete in prvo pomoč v boleznih in nezgodah. Predvsem pa apeliramo na vse prebivalstvo, da množično pristopa k organizaciji RK in na ta način pripomore k odpravljanju zaostalosti v pogledu zdravstva in higiene. Novi uspehi delavcev pri »Edilitu« Delavci gradbenega podjetja »E-dilit« uspešno izvajajo nalogo enoletnega gospodarskega načrta. Skoraj vsako dekado preisegaio normo ifi 8 do 11 odstotkov. Dela pri gradnji nove viniske kleti v Skoči ja/nu dobro napredujejo, Dosedaj ¡.;o celotni načrt v okviru enoletnega gospodarskega načrta dosegli , 62,4 odstotno- Pri gradnji mestne šole v Kopru so delavci izvedli svoj načrt za 73 odstotkov. Tudi dela na bufitski gimnaziji uspešno izvajajo. Dosegli so v petih mesecih že 65,8 odstotkov celotnega načrta. Mestno gradbeno podjetje ¡v Izoli, ki giradi nove stanovanjske bloke, je celotni načrt doseglo za 78 odstotkov. Organizacija dela ih discipliniranost delavcev sta. v tem podjetju zelo zadovoljiva. V M se usposabljajo bolničarke V šol; za bolničarke so bili v preteklem tednu izpiti preko prvega trimestra. Kakor ¡znano, se je ta šoto začela v civilni -bolnici v ¡Izoli letos 1. februarja. Sola bo trajala eno leto .in je bila otnio-vana zaradi pomanjkanja bolničark in sploh pomanjkanja bolničarskega osebja po bolnicah. Pouk. temelji na praktičnih in teoretičnih lekcijah, kakor na primer ¡splošna anatomija, fiiziotogija, biologija, mikrobiologija in epidemiologija. Poleg tega pa še predmeti ¡¡z splošne kulturne naobrazbe, med njimi slovenski in italijanski jezik, ¡matematika, ;Ago|dovlinb, zemljepis ter ideoioška in fizična vzgoja. Solo obiskujejo dekleta italijanske in slovenske narodnosti. Vojaki so zgradili most Med izvemplanska dela našega okrožja in v okviru - tekmovanj prištevamo izvršena de]a pri gradnji lesenega motetu pri Portorožu, ki so ga izvedli vojaki Jugoslovanske Armade. Ta molst, ki začasno na-dcmeiituie prejšnjega, ki je bil v vojni pozujšen^ bo omogočil, pristanek ' manjših ladij, hkrati pa dopolnjuje naprave pri ¡tamkajšnjem obmorsk-em letovišču. g cas upraviči ;a ws@ V novi družbeni' ureditvi teme-k'ijo delovni pogoji na temle, načelu: »Od vsakega! P'0 njegovih zirkožiiOBtih — vsakemu po njegovem delu!« Na tej osnovi je urejeno tudi vprašanje dopustov. Dopust delavca ali delavke, oziroma nameščenca sme trajati najmanj 14 dni letno. Lahko pa prejmejo daljši dopust vsi oni, katerih delovni pogoji to zahtevajo. OT6 ;so 'Udarniki, «tsšibe, ki (šo’ s’ svojim delcih ali dMigimi osebfc-mi prispevki pripomogle k povečanju produkcije ali k izboljšanju kakovosti proizvodnje, kakor tudi tisti, ki 'so se odlikovali z marljivostjo pri delu in vestnostjo. Ta pravica pripada tudi vsem tistim, ki so zapečeni v napornih umskih poklicih ali ofeefoe, ki delajo ob napornih pogojih dela kot napri-mer rudarji, Vsi tisti, ki delajo pri podvodnih delih, pr,i plavžih itd. Več dopusta pa pripada tudi tistim, ki so posebno izčrpani. Letos ima Okrajni odbor Enotnih sindikatov v Kopru planiranih okoli 550 mest za naše delavce in de’avke po raznih sindikalnih domovih Slovenile. Od teh iih je že 52 prebilo svoje počitnice v najlepših turističnih .središčih Slovenije: v Bohinju, na Bledu in v Gozd-Martuljku, 16. t. m. odpotuje že četrti turnus z 32 delavci in delavkami. Pri vožnji uživajo 75odlstotni popust, v domovih ali gofctinšklh o-bratih pa 25 odst. popusta. Ostalo prispeva Glavni ^dibar ES Slovenije. Med všečni temi pa poide tudi nad . 100 udarnikov našega okraja, ki bodo lahko uživali dopust brezplačno. Doslej jih je šlo že 22. "Budi olatali delavci si bodo izbrali za svoj letni odmor lep kotiček v Sloveniji, saj je prav Slo-(veniija edinstvena .(dežela, ki na malem koščku, zemlje združuje pokrajinsko, rastlinsko in podnebno različne predele. ■ Znašli se bomo skoraj v zadregi, kateri kraj naj si’ izberemo, ker je znaho, da čim več možnosti imaš, toliko teže Izbereš, Zato pa se vprašaj: Zakaj greš na dopust? Ali se ti hoče le razvedrila, športa, vode in sonca? Ali t; je potreben dopust za okrepitev zrahljanega zdravja? Mogoče ti je zdravljenje prvenstveno potrebno. Zato naj omenimo najvažnejša letovišča naše lepe slovenske zemlje. Tistim, ki se hočejo naužiti vode, sonca, zraka, prirodnih lepot slovenskih planin in zabave je na razpolago Bled, Kdor pa išče 'boli samote, se bo prijetno počutil v Bohinju, kjer bo vedno znova in žniava občudoval čudovito alpsko jezero sredi gorskih grebenov Julijskih ATp. Se više, čisto v osrčju planin, sred; gorskih vrhov, se lahko odipočiješ v Planici ih na Jezerisikem. v - ~ Morda pa 'je kom^.: Gorenjska preostra? Ta si lahko poišče oddiha in zdravja med valovitimi dolenjskimi goricami. Narava tudi lu ni skoparila on je človeku poleg prijetne pokrajine podarila zdravilne tople in mineralne vode. Ca-teške toplice, Dolenjske toplice iri Šmarješke toplice na Dolenjskem ter Dobrnške toplice na Štajerskem so. najvažnejša zdravilišča revmatizma, nevrastehije itd. Za bolezni želodca, črev, jeter, sladkorne bolezni itd, je najboljše iskati zdravilo v svetovno znanem zdravilišču v Rogaški'Slatini. Bolezni siica, ožilja in žlez še zdravijo v Radeniski Slatini med vinogradi Slovenskih 'goric. Sicer pa, če bi hoteli podrobno prerešetati vse kraje, ki so v Slo- Nihče nam ne more danes zanikati, da smo na področju kulture in prosvete mnogo storili. Bridki sledovi okupatorjeve dediščine, lahko rečemo ,da so skoraj docela . izbrisani. Vendar pa s pogoji, ki narn jih nudi današnja ljudska oblast, moramo priznati, da lahko storimo mnogo več. Dobro poznamo geslo: »Vzgojita maramo človeka dvignjenega čela in jasnega .pogleda!« Zato organizira ravno te dni Okrajni odbor Enotnih sindikatov Sindikalno kulturno umetniško društvo (SKiUD). To društvo bo zajemalo več sekcij: dramsko, pevsko, literarno, godbeno, folklorno itd. Zajemalo bo vse tiste člane sindikalnih podružnic, ki se žele udejstvovati v katerikoli izmed teli sekcij, vsak si bo izbral to, kar ga najbolj zanima in veseli in za kar ima naj večjo sposobnost. v.enj^i primerna za ieltovanje, bi morali govoriti skoraj o vsakem kotičku, karti Slovenija je prav za praiv eno samo letovišče. Naj samo še omenimo nekatere priljubljene in nagiba1,] slikovite letoviške točke: Pod Stolom in Begunjščico je valovita Pokljuka in gozdnata Jelovica, Kamnik, Kamniška Bistrica, Na Štajerskem je zeleno Pohor :e, v Alpskih predelih ie Solčava, Mozirje ¡n dirugj kraji. In še jn še bi jih našli, Tu preživlja in bo 'odslej preživljalo svoje letne odmore delovno ljudstvo, ki st' to pošten) zasluži, medtem ko so si včasih kal takega privoščila le nekateri bogataši. Vse to :'e zasluga naše ljudske oblasti, k,i posveča največjo patžnjo onim, ki so temelj naše nove družbe. odličen pevski zbor, ki ho lahko uspešno nastopal v domačem kraju, pa tudi gostoval v drugih krajih, na pr, v Sloveniji. Prav tako bo z dramsko sekcijo- Imamo v Kopru lepo nova gledališko dvorano, a mora vedno čakati gostovanja drugih dramskih družin iz Trsta ali Ljubljane. Z dobro voljo in vztrajnim delom pa ¡bomo lahko tudi sami nefcalj pofcazalj 'in dokazali, da se v novi družbi res vsestransko izpopolnjujemo in napredujemo, ker imamo za to vse pogoje. Vsaka sindikalna podružnica je prejela potrebne formularje za vpisnino. Proti koncu meseca bo občni zbor, kjer bomo do'oeilii ime novemu društvu CSKUD-m) in se seznanili s pravili, Tekmujmo podružnica med podružnico, katera bo imela višja odstotek članov iSKUD-a! Ne zamujajmo priložnosti, kjer gre za naš kulturni dvig. Krkoveani protestirajo proti umoru Dimitrijeviča v Pragi Člani Slovensko-italijanske ljudske fronte v Krkavčah, zbrani na svojem množičnem zbcirovaingu 3, junija 1950. najodločneje protestiramo proti zverinskemu umoru poslanika FLRJ tov. Dimitrijeviča v Češkoslovaški ,s strani teror:, ličnih revizionistov Kcminforma, ki hočejo v krvi dušiti resnico i,n neodvisnost narodov; iETRJ. Prosimo Vojno upravo JA, da prenese naš prclteisit na merodajno mesto, da zvedo, vsi ¡.sovražniki FL RJ za paše ogorčenje do komiinfcr-mi--itov. Erav tako pcineejte naše poizdira ve solidarnosti juigostavan. kim narodom, tovarišu TITU ih Centralnemu kctnitetiU Kcmnuistič.ne ¡partije Jugcsiavije, prvobmvjtejiem za 'pravilne odnose med socialističnima, državama v sveitu. Nar! živi bcvba jugoslovanskih narodov prati revizionizmu Kom-infonna! (Reiso'uci.ja je bila enodiušno spreijeta. š. ¡strani. vseh zborovalcev) V Krkavčah. 3. junija 1950 Gospodarske vesti z našega okrožja PROIZVODNA V NAŠIT OPEKARNAH VEDNO VEČJA Opekarna Nardone pri Izoli dela s p.olino paro. .Isto velja tudi za o-pekarno pri Sačovljah. Tretja naša opekarna pa, bo začela obratovati prihodnji mčllc.'Obe opekarni ¡pro-,izvedeta dnevno preko 30.000 kom. opeke. Z boljšo opremo pri izdelavi surove opeke se bo vsa proizvodnja še znatno dvignia — O — JACANJE- TURISTIČNEGA PROMETA Dotok turistov iz Jugoslavije, je v porastu. Skoraj vsi razpolož’jivi hoteli so nabiti z gojsti. Se mnogo močnejši pa,, je: dotok v dame ocb diha. V naše okrožje prihaja na Stotine delavcev iz Slovenije, ki bodo svoj redni dopust prebili ob morju. ,-v o. — ! LOV NA SARDELE IN TUNO Na tržišču 'so se pojavile velke količine sardel, sardonov in tudi tune. Te dni so se vse naše tvor-nice dobro založile' z navedenimi ribami. Posebno Važna' ie sardela, ki se predeluje kot sveža rioa. Vsako noč nalovijo ribiči po kak vagon rib. Poteebho pozornost je vzbudila luna, ki še je pojavila na tržišču že v torek. Ulovljene tune tehtajo povpzee.Uo; :d 25 d > 30 kg. vrii! O — GRADNJA CESTE KRIZIŠOE — RI2ANA Napravljeni so bili potrebna koraki, da, se pospeši gradnja ceste Križišče-Rižana. Da bi dela potekala nemoteno, se bo na stari cesti na tem .sektorju. Ustavil ves promet ter premestil ria cesto Sv. Ant' n-Kubed, Nova cesta bo velikega pomena za naše' gospodarstvo. Odkod ime KOPER Koper, ki je fc>il nekoč pcpplnl otok, poznajo že igtari grški zgodovinarji. Tedaj se je Koper imenoval Eigida (Aegida). Ko so ga zasedli Rimljani, s,o pne Egida prevedli v latinščino, od tedaj se je Koperr imenoval Capris ali Capras'. Za čačasa ilzantinske oblasti so Koper nekaj časa imenovali Justi-nopolis. Pod beneško okupacijo pa polis, Pad beneško okupacijo pa' je šlo ime Capris kmalu popolnoma v pozabo, kar pa kaže, da so izginili tuldi ljudje, ki so Koper imenovali Capris! Po beneški okupaciji so začeli Italijani Koper ¡imenovati Capodistria. Pri te mpa je naizanimivejše, da so staro obliko Capris v nekoliko spremenjeni obliki obdržali- edinole 'Slovenci 1 namreč današnje ime Kotpe,£). Med1 tem, ko iso; Stari prebivalci (redki nasledniki nekdanjih Rimljanov)! iziginil,i, .so Slovenci 'ostali trdhu na' Svojem mestu. Eigida in "Capris (Koper) pomenita isto kakor Kozji otok ali pa recimo Kozarje ali Ko-earišče. * ZA MATERE Oddelek za zdravstvo Litrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča v,se matere, da sprejema spe-cialist-adravnik za ženlske bolezni in poroadnišitivo v civilni bolnici v Izoli vsako drugo soboto ve,s dan.. Posvetovalnice za matere in o-troke, ki jih vodi specialist pediater, .pots'ude‘jo v Kopru v!-ak četrtek d 9. do 11. v Domu Dečiih jasli, v Izoli vsak četrtek od 11, do 13. v hiši Beisentghi; v Piranu pa vsak torek od 9. do 12,; v Bujah v javni ambulanti, v Umagu Vsak torek cd 16 do 17 v zdravniški ambulanči; v Novem gradu 'Vsak petek od 16. do 17. v javni ambulanti. (Porodniške popitaj e v bolnicah ■našega okrožja so urejene in sicer v Kopru (18 postelj), v Piranu (6 postelj), v Budah (6 postelj). — O — KOLONIJE ZA TRAHOMSKE OTROKE 21. junija bo otvoritev kolonije trakami-kiih otrok v Ankaranu (v bivši bolnici). Vlseh otrok je 60 O-trokom je dodeljenih 10 moH, ki bodo skrbele zanje. Vprašanju 'zdravijenda otrok posveča ljudska Oblast največjo pažnjo. — O — OBVESTILO Okrajni odbor Enotnih sindikatov v Kopru obvešča vise člane sindikalnih podružnic, ki imajo na kataila za gorivo, naj dvignejo o-meinijemo gorivo do 20, t- m, Poi tem roku ne bodo nakazila več veljavna- — O — INŽENIRJI IN TEHNIKI Vabljeni ste na ustanovni občni Ebor Društva inženirjev in tehnikov STO-ja, ki bo dne 16. junija1 1950 otta 20. uri v mali dvorani mestnega gledališča v Kopru, Tako bomb ustanovili v Kopru ........................................................................................ BOHINJSKO JEZERO Vpisujmo se v «Sindikalno kulturno umetniško društvo» Ob kancu šolskega leta Se nekaj dni in šolska vrata se bodo za šolsko leto 1949-50 zaprla. Mnogi učenci in dijaki, ki so se vse 'leto marljivo pripravljali ter učili, z veseljem pričakujejo šolskih počitnic, ko bodo šli v delovne brigade ter počitniške kolonije- Letos je pet let slovenskega šolstva v Istrskem okrožju. Skromen, á vendar pomemben jubilej. Brez hrupa ga slavimo, z uspehi, ki m Izražajo tudi v zaključnih izpitih — maturah. 75 mladih ljudi bo Vstopilo v življenje te • ga gradilo z vsem svojim mladostn'.m žarom in znanjem, pridobljenim na naših srednjih šo'ah. To so nas: domači ljudski izobraženo'., ki jih doslej slovenska Istra ni ime!a, ni jim jih dovolievala stara črno-žol-ta monarhija, a še mani fašistična vladavin i. 23 mladih pomorcev iz Pomorskega tehnikuma se bo letos vkrcalo ter plovilo po sinjem Jadranu, •10 mlad:h učiteljev bo vstopilo v šole naših vinorodnih krajev ter vzgajalo mladino / duhu bratstva enotnosti in borbe za boljše življenje, 22 absolventov Gospodarske šole v Kopru bo delovalo v gospodarskih ustanovah .ter gladilo naše napredno gospodarstvo; prav tako 'bo 20 gojencev Kmetij-, ske šole v Skocijanju, ki končujejo šolo, posvetilo svoje znanie izboljšanju našega vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva-Velikemu in naglemu razvoju Osemletke, ki bodo v novem šolskem letu odprte v našem okrožju, bodo vsekakor zajele ;koraj vse učence, ki končujejo osnovne šole ter jim dajale možnost nadaij-nega izpopolnjevanja. Ta novi t p šole, osemletka, bo imela ¡. (. značaj ta vrednost kot nižja gimnazija, tako, da bo sleherni, ki bo končal osemletko lahko prestopil v katero koli srednjo ali . str okt v-no šolo, V koprskem okraju bodo osemletke v Dekanih, Kortah, Šmarjah in, Sv, Petru. Dotlej nam za novo šolsko leto' ostanejo za prestop v srednje in strokovne šole .samo dijaki, ki obiskujejo nižjo gimnazijo v Kopru in Portorožu. Kam se bodo obrnili ti dijaki po uspešno zakHučeueem nižjem tečajnem izpitu? Kakšne so potrebe ljudstva, ljudske oblasti? Vsekakor so potrebni kadri za gospodarstvo, upravo ter zlasti za vzgojne poklice. Ena izmed najbolj zanemarjenih in nepozbanih panog našemu ljudstvu .je pomorstvo v vlseh svojih oblikah od plavlbe do ribištva Vjorašajte po naših vaseh, koliko je pomorcev, čeprav smo teritorialno izraiziti pomorci, V tretjem razredu koprske gimiaizije-so starši večine dijakov delavci, kmetje a'i nameščenci, staršev pomorcev ni med' njimi. Zaradi tega je pravilen sklep malih maturantov, da jih bo 15 stopilo x novem šolskem letu v PomorPki tehnikum v Piran. Prekiniti hočejo z dosedanjim odnosom do morda; a katerem imajo le optične predstave, a ne poznajo ter ne živijo z‘ njim. Ce So že priroorci, hočejo pičfctati še pomorci. )Z lasfiniimi siamt vjstadamo 'iz zaostalosti. Nujna posledica v graditvi naše napredne družbene stvarnosti pa je ne le povečanje materialnih dobrin, ampak tudi razširjanje, večanje kulturnih potreb. Z izpopolnitvijo šollske mreže (osemletk) bo narasla potreba po šolskem uč • 1 iškem kad:.i. Zelja 15 dijakov za vstop v p.r.v. letnik učiteljišč^., v Pnvr:n ;žu v-ekakor je prvi korak k graditvi domačih učiteljskih kadrov. S tem seveda še zda'eka ni izpopolnjena potreba pio vzgojiteljskih kad-ih. Razširiti moramo v okrožju mrežo otroških J!!rtcey,' stalnih otroških igrišč ja- sli, kar v.se zahteva nov:h in novih vzgojiteljev: Razen Gospodarske šole je y našem okrožju veFke važnosti Kmetijska šola-, ki je bila doslej vise premalo upoštevana. Z dosedanjim odnosom do te šole ie trehai prekiniti. Vsi smo odgovorni, da se Ustvarijo na tej šoli na eni strani osnovni pogoji za kvalitetni dvig šole, a na drugi strani, da se dvigne število gojencev. Sleherni kra -jevni ljudski odbor, Kmetijska obdelovalna zadruga, bi morali obvezno poslati najmanj po tri mladince na Kmetijsko šolo, kjer bi se vzgajali v napredne vinogradnike, sadjarje in vrtnarje. Le e dobrim kmetijskim kadrom bomo dvignili naše kmetijstvo na višjo Stopnjo ih 'Spolnili gospodarski načrt. ' Vsem tem dijakom je omogiočeni študij v Dijaških domovih, vsi po-trebni in marljivi bvcl'. prejemali s-tipemidiie. Tako skrbi ljudska oblast za doraščajočj rod, za nove ljudske izobražence, M. S. IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Jugoslavija bo podprla načrt za pomoč gospodarsko zaostalim državam Jugoslovanski predstavnik Milj enko Filipovič je na konferenci TOVARIŠ KARDELJ OgODNOSIH Z ITALIJO Na Vlado FLRJ ne bo vplival noben pritisk V odgovoru na vprašanje o itali-■janisko-jmgoslcrvanskih odnosih, posebno o položaju slovenske narodne manjšine v Italiji in o vprašanju kompenzacij' za italijanska ime tja, nacionalizirana v Jugoslaviji, je minister Kardelj dejal: »Jugo-slovansko javno mnenje je zaskrbljeno zaradi vprašanja narodnostnih manjšin v Italiji, Irt prav to vprašanje je tesno povezano s sedanjo kampanjo v Italiji o tržaškem vprašanju. Vse trditve tujega tiska o namišljeni blokadi cone B STO-ja in o prisilni mobilizaciji •italijanske mladine na tem področju za obvezno delo, predstavljajo samovoljno, obtožbo .proti .ugiosla-viji in- dokazujejo, da smatrajo nekateri krog; za potrebno nenehno .vzpodbujati in podpihovati protijugoslovansko kampanjo, da jo tako obdržijo vedno žive. V coni B ni nobene b’okade in jugoslovanska vlada ter Vojna upsava Jugoslovanske armade na 'tem področju nimata nobenega namena ovirati ¡¡lova® nila v Jugoslaviji Češkoslovaškemu ljudstvu V Vojvodini, v Bačkem F etrov a-ču so se sestali predstavniki delavcev kulturne uprave in političnih Organizacij slovaške manjšine v Jugoslaviji. Ob koncu so poslali češkoslovaškemu ljudstvu odprto pismo, v katerem obsojajo podlo politiko češkoslovaških oblasti proti jugoslovanskim predstavnikom, ki žive na Češkoslovaškem. V pianu poudarjajo, da uživa slovaška manjšina v Jugoslaviji iist,e pravice kot ostali jugoslovanski državljani. Iz ruševin predvojnega Zadra rasle novo industrijsko mesto V Zadru je začela obratovati povečana tovarna ribjega in|. rastlinskega olja »Banino Alfcnizo« Ta tovarna je bila zgrajena na ruševinah majhne predvojne tovarne. Sedaj je najmodernejše opremljena in neprimerno večja. Iz raznih odipadkov izdelujejo v njej razna tehnična olja, ki iso zelo važna za jugoslovansko industrijo usnja, lesa, mila in barv. Tovarno še vedno razširjajo. Ko bo dobila še nekatere stroje, bodo. začeli v njej izdelovati tudi najboljše toaletno milo. ..............■ , l, . 16.500 otrok več kot lani na počitnice V zadnjih dneh so odpotovale prve skupine otrok v počitniške kolohije. Računajo, da bodo poslali letos iz Slovenije v .počitniške kolonije okrog 40.000 otrok. To pomeni, da ho v 190 kolonijah preživelo letos .počitnice za 16,500 o-trok več kakor preteklo leto, V Sloveniji ho preživelo počitnice 2.640 otrok iz tržaškega ozemlja, od tega 400 iz našega okrožja. Kominform in naša zunanja trgovina Egipčanski trg bi lahko po njegovem geografskem .položaju v,šteli med naravna tržišča jugoslovanske kemične industrije. Vendar pa niso še ti proizvodi našli na omenjenem tržišču zadostnega odziva. Egipt uvaža .zidaj znatne količine pisanih kovin, kot litopon, 'svinčeni mini ji« cimkiovo belilo. Zadnje čase so nastale razne težave zaradi konkurence Folijske in Češkoslovaške, ki so poizkušale uvesti pravi dfunping- karkoli, če le ne gre za ukrepe, ki so neiobhodno potrebni za za.v»-' juigdsJovanskih interesov- Minister Kardelj je nato dejal, da so pogajanja z Kalijo v reparacijah prišla na! mrtvo točko in je zatrdil, da tega ni pripisovati zadržanju Jugoslavije, marveč jasno razvidnim političnim manevrom italijanske vlade, ki je tesno povezah to vprašanje s tržaškim vprašanjem, da bj ise tako posluževala tega sporazuma za pritisk, nad Jugoslavijo«, Lahko prepričam poslance ljudske skupščine — ie izjavil Kardelj ■— da na vlado FLRJ take metpde in taka sredstva pri- študenti višje 5 partijske'iMe prt Maršalu Tila Ob zaključku šolskega leta je mac-šal TITO sprejel delegacije študentov višje partijske šole. V zvezi s prizadevanjem iuigcisstovan-sfcih komuin.il; tov za nepotivorjemost doktrine Marksizma in Leninizma je maršal TITO izjavil študentom naslednje: »V naši borbi bomo 'imeli močnejše argumente, če bomo izvajali v praksi teorije naših velikih učiteljev in če se bomo izogibali tistih odklonov, ki so prišli najmočneje do izraiza v Sovjetski zvezi 31 let po oktobrbki revoluciji, Mi nočemo tekmovati z njimi v besedah, niti kdo zna bolje kričati, pač pa isi hočemo pridobiti is temi konkretnimi dejistvi napredne sile v všem svetu, ki že danes gledajo Jugoslavijo v drugačni luči,« Maršal TITO je pa'to nakazal več negativnih pojavov v Sovjetski zveizi in opozoril, da mnogi ljudje mislijo, da je treba sprejeti ie pojave tako kakor so, kajti danes ali jutri bodo morali izginiti. K temu je dodal naslednje: »Mnenja! smo, da ti pojavi ne bodo izginili sami od sebe, ker jim nobena sila ne določa konca, in sploh ker nobeden negativen pojav ni nastal v neki družbi sam od sebe. Proti tem pojavom .se je treba boriti. Naša partija mora preprečiti negativen pocav svoje .spremenitve v birokratski aparat, ki bi okrepil državni stroj, kakor je to prmer Boljiševiške Komunistične patije v Sovjetski zveizi,« NATEČAJ ZA VOJAŠKE SOLE Ministrstvo za obrambo je napovedalo natečaj za vpisovanje mladincev v vojaške šole in Upravno vojaške tečaje. Največje število prošenj so predložili mladinci Bosne in Hercegovine, manjše število pa mladinci iz Hrvatske in Slovenije. V Sisku gradijo novo valjarno Vi velikem metalurškem kombinatu v Steku so začeli graditi posebno valjarno za izdelavo nesestavljenih cevi. Ta valjarna pa bo ena izmed največ jih v Srednji Evropi. Pripravljalna dela istl-ke. centrale s kapaciteto 10.000 številk1. ZAGREB: Tovarna »Jedjnstvo«1 v Zagrebu je začela izdelovati stroje za živilsko industrijo, kot na primer stroje za selekcijo ih pra-nfie teadja, rezalhice, aparate za pripravo kvasov in drugih proizvodov. , ■ g j Naši proizvodi v inozemstvu ................im............. SEDEM DNI PO SVETU ■iiiiiliiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiinuiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimHiimu IZm Billi! ne pa slepo podrejanje SZ Bivšega urednika centralnega glasila -komunistične partije za-pad-ne Nemčije Jožefa Schappe ja so izključili iz partije zaradi tako imenovanega »titoizma«, Schappe je objavil neko izjavo, ki jo je naslovil vsem članom partije, V niej ostro kritizira protiim-arfcsiistične odklone v-odsbva komunistične partije, ki jih označuje, da so dvostransko vezani na Moskvo, Schappe izjavlja, da se je partija drznila ga označiti za »prodanega imperializmu« in iza ameriškega vohuna samo zato, ker se je uprl protirevolucionarni politiki vodstva. Schappe zatrjuje nato, da je njegovemu 'ziglediu siledilo 70 drugih funkcionarjev in članov nemške komunistične partije v raznih ■krajih Nemčije, Slednji so imeli IS. maja konferenco, na kateri so zatrdili, da revolucionarno gibanje nemškega naroda —nemškega delavskega razreda ne isme brezpogojno uvajati sovjetski sistem kot edini sistem, ker so za ocializem v Nemčiji povem drugačni pogoji, kot so bili leta 1917. v Rusiji. Nato analizira Schappe Leninove misel o razvoju socializma v raznih deželah. Zatrjuje, da po mnenju sedanjega partijskega vodstva ne dopuščajo nolbene razprave v. Ameriška pomoč Evropi V članku ž naslovom »Ameriške bombe na skrivaj uvožene v Veliko Britanijo«, časopis Day] i Worker javlja, da so z ameriške ladje »Haiti Victory«1 včeraj izkrcali v pristanišču Hole Haven ob .izlivu Temze 7.000 enotondkih bomb, ki so namenjene ameriškim oporiščem v Nortfoligski grofiji. V Waehiragtaniu a oza-prli 11 članov »Odbora za pomoč španskim antifašistom«. Pred kratkim so tem članom odklonili prošnjo za odgo-ditev kazni. Obsojeni pa so bili zato, ker so se 1. 1946. odrekli, da bi izročili razi kovaln; parlamentarni komisiji za protiameriško dejavnost dokumente isvoje organizacije, ki ji hje ministrstvo za pravosodje označilo za »sovražne«. tej zvezi.. Deset tisoči iskrenih socialistov jizlstop-a-j-o iz stranke, ker njeno vodtvo, deluje po ukazih iz tujine. Ker igra vodilno vlogo nad vsemi drugimi komunističnimi partijami sovjetska ibo-ljlševiišfca partija in ki morajo vsa njena navodila slepo izvajati, ne dopušča vodstvo komunistične partije Nemčije nobene razprave o navodilih, ki jih prejme od Sovjetske zveze. »Ideološko jasnost v partiji« nadaljuje Schappe, »bo mogoče doiseči samb, če bodo dopuščati iskreno diskusijo. Vendar pa to zaenkrat ni mogoče. Kdor koli se upa opor rekati na to zapleteno vprašanje, automatsko postane, po mnenju partijskega vodstva, agent in vohun imperializma«. Ob zaključku svojega članka paziva bivši predstavnik nemške komunistične partijk vse člane partije v Nemčiji, naj neodvisno diskutirajo o dosedanjem poCitičmem položaju, kajti izvršilno vodstvo partije se ¡slepo podreja sovjetskim ukazom. V Jugoslaviji taki ukrepi niso potrelmi Madžarske oblasti so odredile, da morajo vsi državljani javiti vratarjem svojih bivališč vsako svojo odsotnost in navesti kraj, kamor gredo. Vratarje navadno izberejo izmed najbolj zaupnih oseb. Pri tem pa javljajo, da so pred kratkim obremenili lastnico nekega poslopja s 400 floringi globe, ker je zaposli1 a nekega vratarja brez pooblastila sindikata te kategorije. Kominformisti in policija proti francoski mlmiim ki se pripravlja na odhod v Jugoslavijo Ameriški znenslvsiiikj (proti Trarnra polili 16 osebnosti ameriških znanstvenih, literarnih in venskih krogov, med katerim; sta profesor Einstein in pisatelj Louis Bromfield, so v poročilu, ki so ga objaviti v okviru odbora prati vojaški obveznosti, obsodili Združene države A-merike, da ne želijo dejanske splošne razorožitve, marveč, da o tem samo govorijo. Poročilo poudarja med drugim, da ostajajo v Združenih državah Amerike gospodarski interesi, ki hočejo obdržati na višku vojaški proračun’, med tem, ko vplivajo na vladno vodstvo vojaški krogi. * v V latinski četrti Pariza je bil velik ishod, ki ga je napovedal odbor za pošiljanje ¡mladinskih delovnih brigad v Jugoslavijo, Zbrana '.ljudstvo je protestiralo proti napadu glasila komunistične partije francoske »Humanité« in proti nekim novim, davčnim obremenitvam, ki so jih naložili na nekatere člane omenjenega odbora Konference so na vse načine motili razni člani komunistične partije, ki so prišli na .poziv »Humani- Fašistične metode ameriških imperjalistov na Japonskem kazni. Obc-oj eni so bil; ped pretvezo, da so v lanskem poletju sabotirali nek.i vlak pri postaji Nitaka, Obrambe so danes objavile posebno izjavo, v kateri ostro kritizirajo javnega tožilca ¿n ga obtožujejo, da je spremenil proces v »lažno isodno komedijo.« Ameriški general Mac Arthur podpira z izpuščanjem na svobodo vojnih zločincev porajanje japonskega militarizma. Azijsko ljudstvo pa noče ne ameriškega imperializma in ne japonskega militarizma. Stavka vojnih invalidov Okoli sto kitajskih vojnih invalidov, ki predstavljajo približno 5 tisoč ranjenih in bolnih nacionalističnih veteranov, je stopilo v gladovno stavko. Stavka se je začela včeraj, zjutraj ob zori v Kitajski bolnici Hongkonga, v znak pgtotesta ¡prati tjritamiskemu .sklepu, da preselijo Vse! te invahde v novo . koncentracijsko taborišče. Stara fevdalnio-kapitalistična, pbl-koloniaina Kitajska razpada v lastni gnilobi. Ped silnimi udarci milijonske ljudske velike .se rušijo zadnje postojanke kuomintaragške-ga režima in še pred dvema letoma in devet mesecev tako mogočna vojska izdajalca, interesov kitajskega naroda in ameriškega plačanca, maršala Cangkajška, ie nedvomno že v razsiuliu. Narodno o-svobodilna armada Kitajske prodira skoraj brez vsakega večjega odpora, .zavzema mesto ža mestom,, pokrajino za pokrajino in se naglo bliža zadnjemu zatočišču kitajske reakcije na otoku Formoza. Celo v prestolnicah kapitalističnih držav so mnenja, da je prehod vse Kitajske v rokah narodn^í><»5vab■adi,-ne vojake samo še vprašanje časa. V bitki za Šanghaj se je vdalo nad 100.000 kuomintanških oficirjev jn vojakov z najmodernejšim bojnim orožjem. Od začetka držav- V Tokiu se nadaljujejo preiskave komunističnih organizacij in a-retaeije članov partije, Fcuicjja je vdrla v š’te-vi'ne partijske sedeže in zaplenila lepake z vsebino prvega pisana generalu Mac Arthurju. V tem pismu-so-na-mreč protestiral.’ proti aretaciji in obsodbi osmih komunistov, ki go bili obtoženi nasilja proti ameriškim vojaškim o-blaistem. Policija je vdrla tudi v prostore raznih sindikalnih organizacij v stavbi kjer je sedež sindikate zveize »Sambetisu«. Zaplenili ,so več manifestov, naperjenih proti okupacijskim silam. V Tokiu so aretirali dva komunista, V vsej Japonski so izbruhnile stavke zaradi nizkih mezd in v iznak protesta proti terorju okupacijskih oblasti. Okupacijske oblasti • so obsodile dopisnika London Timera Franka Hawelya, ker .je kritizira! prepoved javnih manifestacij, ki jo je podvzela Japonska vlada in ker ie izjavil, da je to proti 21-eimi členu Japonske ustave, .Šestega 'junija ie general Almond, šef Mac Arthurjevega vrhovnega štaba izjavil, da Frank Hawely ni zaceljena o-seba .in je dal tudi razumeti, da bi bilo želeti, da ga britanska vlada odpokliče v domovino. Javni tožilec v Tcfciu je zahteval na procesu prati 10 komunistom smrtno kazen za tri obtožence, za drugih isedem pa različne priporne Schumanov načrt je del priprav ameriških vojnih hujskačev Napredni londonski krogi trdijo, da predstavlja Sc.human.ov načrt veiiko nevarnost za svetovni mir in za korist- britanskega ljudstva. Označujejo ga kot »Amerikanski načrt«. Dalje opozarjajo, da poizkuša ta načrt postaviti pod ameriško nadzorstvo industrije Nemčije in Francije in seveda tudi dnuig.ih evropskih -držav. Nemški monopol; so glavni ameriški agentje v Evropi, Načrt je del priprav ameriških vojnih hujskačev in pomeni ne,vare nkorak k tretji svetovni vojni nasproti. Tako so se izrazili navdušeni za ta načrt že vsi porurski industrijei, ki so nekdaj podpirali Hitlerja, Britanski napredni krogi so prav zaradi tega prepričani, da je načrt naperjem Pirot,; britanskemu gospodarstvu. Zato tudi obsojajo laburistično vlado, ki sicer ni hotela sodelovati pri predhodnih razpravljanjih o tem načrtu, ie pa v glavnem odobrila ta načrt. Britanski napredni krogi pozivajo zato delavski razred, predvsem rudarje im delavce v metalurški industriji, na gibanje proti Schu-manovem načrtu in proti vsakemu ■predlogu v tem smislu. Noče več služiti netilcem nove vojne Di-rektcr agencije »Reuter« v Berlinu se je odpovedal svoji funkciji novinarja v zapadnih državah. Na tiskovni konferenci Informacijskega urada vlade vzhodne Nemčije je izjavil, da ;e prišel d,o tega sklepa zato, da ne bi bil vštet med netilce nove svetovne vojne. Izjavil je, da se vključuje v vrste novinarjev ljudskih demokracij in je obsodil angloameriške imperialiste, da pripravl-ajo novo vojno. Prikazal je nadalje pritisk, ki so ga izvajali nad njim in nad njagavim; tovariši, da bi jih prisilili razširjati neresnične vesti. Iz istih razlogov so odpoklicali v London dopisnika časopisa Dayli Teleigraph. John Peet, direktor aigefreije »Reuter«’ v Berlinu, — se bo naselil v vzhodni Nemčiji in se posvetil literarnemu delu. Ima 34 let in n;i komunist, pa je tudi izjavil, da nima zaenkrat namerni vpisati se v to stranko, V zvezi z gornjo odločitvijo je agencija »Reuter« objavila poročilo, v katerem izjavlja, da ie Pee-itav sklep piovzročil veliko preše nečenje. Noben od njegovih tovarišev, dopisnikov časopisov ali britanske ozirekna ameriške informacijske agencije v Nemčiji ’ška. Na-jnovejle zmage narodno csvv bodilne armade Kitajsko so nedvomno eden naj vetjih zg dovnskh dogodkov ‘ sedanieja stoletja po Veliki ok* >b--.ki revolucij; in u-stvaritvi držav ljudske dem )k::ici-je, po zmagi nad fašizmom v drugi svetov,n; vojni. Zaman so Združene države Atn; • iti .žrtvovale o-kr-o-g 4,600 mitijeii iv d ]»-r;ev in velikanske množine najm dernfTe-ga orožja in druge opreme da b: obdržale reak-cjon-vmi kuo nintanski režim na kr.m.h’. Kljub begali pomoči iz Amerike se končuje sedal državljanska vojna in Kitajskem s strahovitim porazom ne samo domače, ampak tudi mednarodne reakcije. Zmage narodno os voh. dil-ne a/rmade Kitajske dokazujejo, da z dolarji in tehniko ni mogoče u-spešno vaditi borbe proti ljudstvu, ki se bor; za isvojo svobodo in je pripravljeno na, Vise žr.tv.e. Z dckicnč-np, osvoboditvijo vse Kitajske, ki ima 458 milijonov! prebivalcev, bo zajelo število ljudi, ki sodelujejo v izgradnji .socializma že eno tretjino vsega človeštva teja«. Med drugim; je govoril tudi bivši urednik časopisa »Kam-bat« Claude Bor---det in drugi člani epsiallictične stranke, ki so bili -pred kratkim izključeni, ker so Sitna obisk v Jugoslavijo. Ob koncu kanfere,n,ce sc sprejeli resolucijo,, s katero protestirajo prot; isovraž-n,i kampanji čac.-opisciv »Gesoir« in »Humanité«, Podivjani kominfarmi-st-i so izzivali nered, policija pa je zborovalce izgnala. Msrmik® * -RIO DE JANEIRO: Danes bode uradno oitv-orili novi stadion v R'o de Janejru, ki bo iahko spredel 150,000 gledaje,v,, v katerem bodo odločilne tekme za -svetovno ncgčimetno prvenstvo. — O —’ LONDON: Britanski minister za kolemij-e je izdal poročilo, v katerem je rečeno, da :e cd začetka ip-art-izanlakega .gibanja v Maleziji bilo -pr; raznih spopadih pobitih že-nad 900 -oseb, od tega 45 Evropejcev. 537 je ¡bilo ranje-nh jn 290 jih pogrešajo. Fo’eg tega je bilo ubitih 368 policistov la 157 vojakov. — O — TOKIO; Ze več dni divjajo, nad' Japonsko nevihte z obilnim dežjem. Poročajo o številnih Slove— iijr.c-jh žrtvah in veliki materialni ■škodi. VfU železi loki promet' na Japonskem. ;e ukinjen. Narasle reke so odnesle številne mostove. Prekinjena je tudi telefonska zveza med temi mesti. — O — FRANKFURT: Število brezposelnih v Zapadmi Nemčiji, ki 'e zna--paf.-oi v jfeibtuarjiu 2 milijona,, je zna*alo 1. junija 668,000' oseb. V zapadnih sektorjih Berlina je brez p-ciselnih nad 27 od! totkov za delo» spo -etonega prebivalstva. — O — VAI.LADOL1D: V Pinar de An-tegiu-cra je prišlo do silovite eksplozije. Bklsplozija neke smodniš-raice. ki je .bila ere,m kilometrov oddaljena od mesta- To je ena izmed številnih smodnišnic v Španiji, ki jih že nekaj časa uničujejo podobne eksplozije. Frankistična policija pcfpolnoana molči o teirt dogodku. — O — - -JEFFERSON C,ITY. Ameriški državljan .jiuigcBlav^.nvkega poreklar fVulka BogdanciV-ič -je zapustil 40 tiisoč do’arceiV za! izgradnjo šole v «»asi. Nevesinje v Hercegovini Njegovi triie sinovi so skušali’ razveljaviti teiatasnent, ampak vrhovno sodišče v Jefcirson City|ju je zavrnilo njihov priziv. — O — RIO DE JANEIRO. V Recif; je policija aretira!a 60 oseb in jih ftrcgd 'zasliševala. Aretacije ■ spadajo v okvir protikomunistične dejavnosti, k; i-o je napovedala re-akCiionarna vlada gemera’a Gaspe-ra Diutlra, voditelja militaristične klike, ki vlada v državi. — O — DUNAJ: Iz viseh krajev Avistrije -so mladinci poslali uradu za povezavo z inoizemistvom pri akader» skein kluibu avlstniivkih študentov, Številne prošnje ¡za ude'ežbo v prostovoljnih delovnih brigadah za» Jug-G's'aviijo. Sredi ju: i ja bo odpotovala v Zagreb prva 'skupina 70-šibudentov. — O — LONiDON: Minister za kolonije Griffth je cib svojem povratku iz: Malezije povedal v angleški spodnji zbornici, da so ed junija 1948. aretirali v Maleziji. 25.482 oseb. Od' teh je hilo 19.857 zadržanih v zaporu d-o 31. maja. — O — VIDEM: V Vidmu so ugotovili pred dnevi nad 300 pr nercv za-sbupdve 's sladoleJ' 'n, Okrcg 30 oseb je v zelo nevarnem stanju. VfčjKo zastrupi j encev so pograbili krči n? ulici. ^ ZA VSAKOGAR NEKAJ Vida /0 šia Križarke ni. več. Odplula je v Trst, Obračala se je sem in it/ja se šalila in smejala malem.u topiču, ki Ei ;e drznil obstreljevati jo. Mala Marija se je opletala okrog maminega krila, vlekla njen rab in se smejala- Rado je napeto gledal z očetom in mamo, kako se vzdigujejo na morju beli stebri po vfeakem strelu, ki je prišel nekod, od Sv. Tomaža. »Mama. ali ni partizanov v Trstu?« Je vprašala mala Marija in si povlekla, lase ¡s čela. »Ne, otrok, tam j ih, ni, Tam ropočejo ipo ulicah avtomobili s kljukastim križem. Za njimi gre grom. Ob obali’ so čolni in se zibljejo!« Mreže so preluknjane, ker so bili preteklo noč ribiči na low, takrat ko so s Kraka ' odmevali streli. Vlekli so mreže iz morja, da se je oo'n nagnil pod težo — šivajo, ker bodo riorali .prihodnjo noč zopet na lov, da bodo prinesli ribe ribarnicam. Tebi pa bodo dale denar in mama bo šla kupit kriuha, da ne bodo lačni otroci jokati. Ribiči vlačijo iglo efeoiZii' mrežo, mislijo na lov in ne. slišijo groma, ki bobni po ulicah kakor ob nevihti, »Jutri borno pekli štruklje! Tič-ce vaima (bom pripravila, tiste, vesta, ki imajo jajčece na sredi, lepo pobarvano, tiste ki imajo kitasto telo s štrlečim vratom kot kanarček ki poje v kletki- Ne jočita, za vaj.u bodo.« In otroka ne bosta joka'a več. Gleda’a bosta na morje skozi okno in mislila na tičce, katere jima je mama obljubila, da jih potolaži. Jahala bosta konjička iz lecta in kriča a. Konjiček se bo zibal kot čoln na morju in deček in deklica bosta vesela, .Da vesela boista, tioci bodo za njiju in konjiček se bo zibal. Da, vesela bosta, ker Vida, lepa Vida bo prišla domov; in prinesla jajčka- Toda Vide ni. Vide ni domov. A’i se ,je izgubila po tržaških ulicah, ali plove po morju, kot lepa Vida? Pri večerji je njena (stolica prazna. Da tam je sedela Vida a‘ sedaj je ni in je v hiš; pulsto kot' takrat, ko so pršli italijanski karabinjer ji in odpeljali očeta, ker je govoril s lev eniški. Res, govoril je slavemtelki in izato so .ga odpeljali v Coroneo. Bil je večer., kot visi večeri nad težaškim mestom, sonce tone v) morju in pušča zlato ceisrto po njem in po cesti plavajo čolni kot golobčki z velikimi, belimi perutmi. V čolnih se vozijo ribiči in gredo na lov, zato da b,o niann dala bruhal lačnim (želodčkom, ki počelo) vedeti, da je vojna. Po ulicah gori ‘n dolj so švigali avtomobili. v partizane Vida se le vrinila iz (tovarne domov in rekla: »K njim je treba, da grem, Tukaj postaja nevarno za mene, karabinjerji postajajo tod okoli. Črnim padoevnim ščurkom, ki so menda prišli iz Kalabrije, isem sumljiva; bo’.iše je, da se umaknem, dokler-je še čas.« Mama je pripravljala nahr,btn.dk in iz oči so k3n|ju'e svetle solze. Tresla se je in zdaj pa zdaj pridušeno zahlipala, si potem o-br.ilsala z robcem solze in vzdihnila olajšano Hitela }g. in ko je bilo vice potrebno pripravljeno, je še silila Vido ,naj ne čaka. Poljubila je- mater in očeta, bratca in sestrico ter odšla. Sla je .po tržaških ulicah. S Krasa je pihalo in nosilo p-^ah v oči. Vida’si ie držala robec pred očmi in'se poslavljala od tržaških ulic. Po ceoti je tekala in se lovila z otroci, kričalo je vse in se smejalo, Hodili so pred izložbami in gledali vanje. Sonce je žgalo kraško kamenje, da je pokalo iai se krušilo. Opabe-no grmičevje je ovenelo pričakovalo deževja. V podzemlju je iztezalo korenine, ki so zaimain iskale vode, ker jo, je izpila prazna globina fcraške zemlie. V nebo štrleče bele skale Sto jemale vid. Sopa-rica je dušila življenje na ubožni krašfci planoti .posejani z vrtačami in raizmejami in razkosani z belimi kupi kamenja- ¡Visa izmučena in utrujena je prispela Vida v .gozd. VATOVEC ZDRAVKO dijak V. razreda S!oy. gimnazije Naravno id rablje si g© ran Ce se vrežemo v pnst, začne rana takoj krvaveti in s tem je že narava tarna začela svoje zdravljenje. Kri, ki teče iz rame izloča vso umazanost in vse škodljive snovi, ki ;o prišle v rano. Zato je .potrebno da rano takoj malo potisnemo od strani, da močno zakrvavi, nato jo zatisnemo. Ce ni velika, jo zati nemo kar s prstom, ki mora biti seveda popolnoma čist- a'i pa jo obvežemo, Pri mali rani ®e kri ustavi sama od stlbe, na prerezu se kri sesede in strdi in tako rekoč odprtino zamaši. Ta krvavi obronek varuje rano pred zunanjo nesnago. V notranjosti pa strjena kri zopet združi krvne 'žilice, ki tso bile prej 'prerezane ¿n se tako napravijo nove krvne cevke. Okoli rane koža pordi ali celo oteče; kri se živahmeje dovaja, da se čim hitreje tvorijo nove stanice, novo meso in koža. Ko zraste nova kožica odpade strnjeni krvni obronek: Narava je izvršila svojo zdravniško nalogo. Pri večjih ranah je seveda nevarnost večja in se moramo zateči k zdravniku, Ker je rana močno odprta, pride vanjo več nesnage in strupenih snovi, >zato se lahko okuži, kar imenujemo gnojenje ali ce;o .zastnuplignje krvi. Zdravnik mora torej rano razkužiti, Ali r.a|i imamo rano obvezano ali ne? Pod vplivam tzraika.se rana hitreje celi in zdravi, torej bi bilo bolje, da je ne obvezujemo. Toda kdo naim jamči, da ise odvezana rana ne okuži ali, da ise .zaradi -sunka ali pritiska zopet ne odpre? Zato je vsekakor bolj pametno, da rano obvežemo.’ tiuiiniiniiiiiiiiiiitiiiiiniftiiiiitiiiiiiiiiiiiiiKiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiliiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii núM> IUI1!ll!IIIH!l|illlllÍINmi!!]imiHJll!ilUli!llll!!IIIIIIIIII'!IIIMIIIIII!I!llllll!illl!Ui!IUII|||l|II!lllll!lll!liUI Ullll!llllllil!li!!lllllllilllllllltllll!lllllIl.lllllll!lillllllll!IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllli!!IIIIIIIIIIillll!!lllllllllllllll!llllllllillllllll!illlIllll!lllliillll!l!(lll!lilllllllllil IIIHIillllllllllllllllllllllHIII!ll!lilllltnUlli!!ll!lllllllllllllllUIIII!llllllllll!lllllltll|IIHI!lllllll!IIHllilllllllllUlllUillllUHIin(lU!Uin Še dve nalogi pred koncem šolskega leto KRIŽANKA Skoraj- po v|seh šolah „našega, o-kraja sta pregledala šo’ska nadzornika delo, namreč šolske uspehe, kj -ste jih dosegli z. vztrajnim trudom med šolskim letam. Letošnji uspehi go vsekakor mnogo večji od damskih, zlasti pri ulčeniu slovenskega jezika in zemljepisa. Znatno so torej napredovati pionirji v išolskem ini lizvenlšolskem delu, tioda pri teh uspehih vam je bila v veliko pomoč pionirska organizacija, ki je (bila šinša in močnejša od lanskega leta. Do sedaj smo že večkrat pisali .0 uspehih in težkočah, ki ste jih imeli pionirji na šolah, pred zaključkom šolskega leta pa vas čakata še dve važni nalogi: praznik fizfculture in šolska razstava. Praznik fizkulture, ki bo 18. junija, marate proslaviti. , na veličasten način, da boste vredni pri izvajanju vaj enake pohvale koi prvega maja. Vadite“ vaj e- po zgledu koštaboniskdh pionirjev, ki. pridejo vsak dan v šolo eno uro .pred poukom. samo zato, da utrdijo fizkul-turme vaje. Sledite poslušno tovarišem učiteljem, ki vas pripravljajo na ta praznik še 3 posebnimi točkami. Zadnja naloga v prihodnjem tednu pa bo zbiranje risb, zvezkov, ročnih del in Vsega, kar ste lepega naredili med šolskim letam, da TEŽAVNA ŠTEVILKA Katera številka ie tista, ki nam da 5 in ostane 1, če jo pomnožimo s 6 in delimo s 7? VOLK, OVCA IN ZELJNATA GLAVA Pastir bi moral spraviti oaz potok volka, ovco in zeljnato giavo. V čolnu pa ;'e bilo prostora samo za diva hkrati. Ce pripelje najprej volka, mu bo ovca požrla ta čas zeljnato glavo, če pa prepelje najprej zeljnato glavo, mpj bo volk raztrgal ovco- (Ce prepaljje najprej, oved, zatem pa volka, mu bo volk na oni strani zamori,; ovce in potem zeljnato glavo, mu bo pa spe,t ovca na. oni strani pojed'a zeljnato glavo, Kaj naj stori? razstavite na vpogled vašim staršem. Tovariši učitelji nekaterih šol so sporočili, da' so ,se pionirji na zadnjem sestanku dolgo pogovarjali, kaj .bodo vse napravili, da bo razstava .zares lepa in mikavna. Tovariši »Istrskega tednika« bodo vaše razstave obiskali, najlepše pa bodo tudi slikali in napisali o njih kratke opise za pionirski ko, tiček. (Pionirji, tekmujte za čim popolr nejšo izvedbo obeh točk. 1 2 3 4 2 3 4 5 6 7 5 6 7 Vodoravno in navpično: 1. Najmanjši del snovi 2, Veznik 4. Mesto na Drajvi 5. Žuželka pred koncem razvoja 6. Prileti poleti na živino 7. Molsko ime Ne pozabite na učenje Nekatere šole tekmujejo, katera bo pripravila bogatejšo in popolnejšo šolsko razstavo, Eri tem tekmujejo ponekod celo pionirji med seboj. Ne smete pozabiti na. ponavljanje učne snovi, ki ste si jo osvojili od vaših tovarišev učite-teljev. Ako boste znanje dobro obvladali, se boste venelih nad uspehi, a prav tako bodo veseli tovariši učitelji, ki so :e vse leto močno trudili, da bi bila vaša rast č:m popolnejša. Na prihodnjem sestanku si postavite nove naloge, ki ; h boste izvršili mod poČRniCa-m. Le tako napr=j pionirji v lepše dni! : tPCIMilfif Povezan mož — krepak junak, razvezan mož — slabič za nič. Poglej ga klepača: na vrhu oreha kozolce prevrača- Vije, vije ( Kraševec brije, Trst pometa., Morje premeta. Železna ladja, ognjena peč, po suhem morju valove gladi. Skozi .zaprto skočila šipe nobene ni razbila. SLOVO OD SOLE Šolska mladina polaga račune o delu v letošnjem šolskem lietu. Predem bo dala slovo šolskim prdsto-rom, se bo še enkrat predstavila javnoti v nedeljo 18. t, m. popoldne, Naistopi šolske mladine bodo na šestih krajih in sicer v Kopru (športno igrišče), v Izoli, Sv. Luciji, v Dekanih, v Rokavi pod Borštom, pri Bandelu pod Padno. Na sporedu bodo fizkulturne točke ter razne zanimivosti in tekmova-Sltarifl., ,zaldtic|pm,iM Krajevnih) oiblaist.i in organizacij ter vse ostalo prebivalstvo, nagradite vsejetno marljivo delo naše šo* * * * vBke mladeži' s tem, da jo ta dan počastite is svojim obiskom. Priznanje, ki ji ga boste dali, bo obrodilo olbile sadove v naslednjem šolskem letu. Vsi, ki jim je pri isrcu naša mladež, se bodo rade volje odzvali temu pozivu. ■t-...■ * .--?n MOŠA PFJADEj Bajko o sovjetski pomoči za vstajo v Jugoslaviji Iz nadaljnih dokumentov iz pomladi in poletja 1942, iz časa Ce- Vsi ti momenti so potrjevali naš mm, da tehnične težave glede prevoza .niao bile prvi vzrok, da nam »!no pošiljali pomoči Toda šele sedaj iahkci to popolnima zanesljivo trrl: ■> Ta članek „ie bil že pripravljen za tisk, ko mi j.e prišel y roke ne- ki dokument iz arhiva jugoslovan- ske emigrantske vlade, iz svežnja, v katerem je med drugim ktre-spc-zdenca med pred-edmk i:n. vlade Picbj^anom Jovanovičem ;n Drr-žr, Mihailovičem. Ta «veženi ki s m gr. d'bi'i v jeseni leta ¡942, je bi' 'zložen v kupu druge,a arhlv-sleg-t gradiva 'n ■.r;k: 1*1 «trn ga ši"v te dni, T.u je t,:!,- por! številko XXX. vpisana šifrirana brzojavka, k,i jo je Slobodan Jovanovič poslal Draži Mihailoviči novembra 1942, Njena v-ebina. mi je bila znana, ko sem 19. marca govori! na splošnem zborovanju v Beogradu, nisem pa hotel uporabiti, dokler ne bi videl originala, Tu je ta pomembni dokument, k| n-.posled rešluje vprašanje, ali ie bilo res tehnično nemogoče poslat; iz So-v jetike zveze materialno pomoč naši torbi leta 1942 in leta 1943, (Str. D. Br,: — 40 z dne 11. januarja 1943: V, K Br. 152 iz dne 30, novembra 1942: Rusi predlagali da bi poslali svoje višje oficirje v vaš 'šltafo, organizirali neposredno' povezavo z -vami, formirali vaše eskaidrile v Rusiji, da bi vam pošiljali pomoč, uvedi; skupne radijske oddaje. Predlog .odklonili. Zahtevamo poprej, prvič, da 'takoj preneha gonja preko radia in tiska prot,; jugoslovanski Vojaki pod vašo komando. Drugič, da pozovejo partizane, da ne bodo'napadali odredov naše vojiske'. Tretjič, da pridejo partizani pod vašo lomando, Sele potem bi lahko govorili o na-daljnem sodelovanju. O nad.djnem poteku vas bom obvestil. • • Jovanovič. Primerjati: O, H, - M. 3. (Pojasni-lo: iStr. D. je pomotoma napisano namesto Str. pav., to se prav; strogo zaupno, V K pomeni Vrhovna komanda.) Ali je seda,j očitno, kako je z vprašanjem, da nam ‘ leta 1942 niso mogli poslati orožja in potrebščin, češ, da je tq tehnično nemogoče? trte in Pete sovražnikove ofenzive, boste videli, da so na.n tudi leta 1943 iz Moskve zagotavljala, da so samo tehnične težave vzrok, da nam ne pošljejo pomoči. In tako je ostalo tja do septembra 1944, ko smo na Donavi srečali enote Rdeče Anmade, Videli bost? tudi, da smio julija 1942 zaman prosili, naj Sovjetska zveza pošlje k nam voj-. no misijo. Vidimo pa. da ie bilo Vse tisto, kiar je biio za nas nemogoče, popolnoma mogoče nuditi Draži Mihajilovič,u. 'o čigar Izdajstvu ¡so bili dobro obveščeni. Ko šena prebral besedilo b>-zo-jaivke Slobodana Jovanoviča, sem pogledal tudi dve knjigi izvlečkov iz airhiva našega veleposlaništva v Moskvi, ki isem ju dobi: že v jeseni leta 1944 od tovariša Stanoia Simiča, ko sem ise mudil v Moskvi. V teh knjigah sem našel popolno potrdilo za navedeno brzojavko S. Jovanoviča, To sta drv.e brzojavki zunanjega ministra Ninčiča jugoslovanskem,u vojnemu atašeju v Moskvi (oziroma takrat Kuj,biševu) Ti dve brzojavki lSta mi bili dohro iznani, toda doslej ,ni bil znan njun pravi smisel, ker v njih ni omenjen ruiski predlog, in tako sem mislil, da .gre samo za želje emigrantske vlade. Tedaj sta tudi ti dve brzojavki popolnoma razumljivi. Glasita se: Šifrirana brzojavka London 18, novembra 1942 Kiurtfšev 19. novembra 1942 Za vojnega atašeja Predsednik vlade obvešča s pov. št, 958 iza vas str. pav. št. 40: Treba je opuistit; gonjo proti Mihailoviču pred vsakim (sporazumom in šele tedaj bi lahko govorili o sodelovanju. Za zdaj bi zadostovalo pozvati partizane, naj se ne bore proti Mihailoviču. Bilo bi neprecenljivega pomena naročiti partizanom, naj se v naši državi podrede Vrhovni komandi, ki lahko e-dina poveže vise napore. Po vrsti bi bilo treba doseči tri etape. Ustavit napade na Mihailoviča, preko -tiska in radia pozvati partizane, da ise podrede Vrhovni komandi. žele potem b^ lahko govorili o ruskih oficirjih, ki bi jih poslali V. štab Vrhovne komande, Ninčič Druga Ninčičeva brzojavka se glasi: (London 1. decembra 1942 Kuijbišev 1. decembra 1942. Predsednik vlade vam pošilja tole brzojavko: Osebno vojnemu atašeju Osebno vojnemu atašeju O nobenem sodelovanju ne moremo govoriti, dokler ne bo ustavljena gonja proti generalu Mihailoviču, ker je zdaj v največjem razmahu. Kot predhodni korak za nadateje delo zahteva situacija na terenu, naj ta gonja preneha. Za uresničenje ciljev iz moje brzojavke str. pov. ft. 958 je treba napeti vse sile poslanika in vojnega atašeja. Str. pov. št. 579 Ninčič Veleposlanik Simič je odgovorit nato; , , Šifrirana brzojavka Zunanjemuj ministru, London: : Vrtnarstvo delovne Letošnje pomanjkanje povrtnini na domačem tngu je v veliki meri zakrivila suša. Je pa krivo tudi v tem, da se zadruge in tudi posamezniki premalo bavijo z vrtnarstvom. Posebno kmečke obdelovalne zadruge bj morale uvajati vrtnarstvo in gojdtj povrtnine v večji meri za prehrano mestnega pia sejmu? Ako ne, vam »Novo Cine« nudi tudi fo. In tu boste videli celo opice, ki vam daje;o u-jitek s svojimi skoki preko stolov. Pa še eno dobro potezo najdemo tu: predvoiaške vaje — vaje v jurišu — na sedeže. ¡Zdravniška posvetovalnica. Da tudi (to- Morda dvomite o popolnosti 'Svojega sluha? V tem slučaju ne tratite denarja za drage sp.e--ialitaste za ušesne bolezni. Pojdite v »Novo Cine«! Ako botste razumeli vsaj deset besed, je vaš oosliulh že kar dober, alko pa dásele,te rekored, da jih razumete kar -foj> lahko upor šib Vfate valih uho kot neprekcteljiv aparat’ za zaznalo glasov. Da, celo v znanstvu se kosa Novo Cine z najvešjlrai fiz,'ki. Saj postavlja na glavo fizikalni zakon; kjer se nahaja biti drugo! Ko • tavam veliko »vačije . talcev, kakor pa je kapaciteti dvorane. Prosimo, r.e verjame, naj poitkraisi. Nekdo je mnenja, da je to praktično v Zimicem čaisu. Se sreča, da se laki optimisti! V mladih neizkušenih letih sem ;i predstavi ral kinematograf kat Kulturno ulstanovo, kjer si delovno ljudstvo v času počitka poišče nekoliko razvedrila in si istočasno 'ahfco dviga svoj ■ kulturni nivo. Sanjal sem o sedežih, ki so-opremljeni s številkami, v katerih bi ilo ¡možno za dobo dveh ur koit vi remavici poizabiti na vsakdanje krbi in, težave. prosvetnim društvom V nedeljo 18. junija 1950, bo v našem okraju telovadni zlet v šestih krajih. S kulturnimi točkami na zletu bodo sodelovale naslednje društvene skupine: 1. Na zletu v Dekanih bodo sodelovali: godba iz Dekanov, združena z onimi z Cezarjev in Pobegov, moški nevski zbori in folklorna skupina iz Dekanov. 2. Na zletu v Rokavi bodo sodelovali: godba iz Marezig, pevski zbor iz Pomjana in Boršta, folklorna skupina ASI2Z in pionirski balet iz Vanganela. 3. Na zletu v Kopru bodo sodelovali: godba iz Sv. Antona, pevski zbor «Oton Župančič» iz Kopra in mladinski pevski zbor Slovenske gimnazije v Kopru. 4. Na zletu pri Bandelu bodo sodelovali: godba iz Padna in Kort, ter pevski zbor iz Smarji in Koštabone. 5- Na zletu, pri Sv, Luciji bodo sodelovali: godba iz Sv. Lucije, mladina Pomorskega tehnikuma iz iz Pirana, Slovenskega učiteljišča m gimnazije iz Portorož, s pevskimi in baletnimi točkami. 6. Na zletu v Izoli bodo sodelovali: godba ir: harmonikaški zbor iz Isole, v se zgoraj naveden? društva naj se teme! jito pripravijo zd svoj nastop, ki bo obsega!' iste točke kakor letošnji .prvi maj. Pri »EDILIT« je lepo delati Jenko: Zakaj pa si še!i delat k »Ediiitu«? Lado: Kaj' misliš, da sem neumen, da bi drugje dela!■ Pri »E-di.iitu« grem k administratorki, ki mi da takoj potrdilo, .da grem domov- Namesto tega se lepo sprehajam po Ljubljani. Pri »Radiu« sem pa moralj ves mesec prositi za dovoljenje. Istrska banka Istrska banka je republika zase. To sklepamo iz tega, ker je poslala na partizansko taborjenje v Sičovlje edino' svojega diplomatskega opazovalca; med tem ko v Sv(- Niko tej' pošif.ja bolj lobiirne delegacije. 0 <„ Kojmi Ik M poftulil en itmndaj Agencija »NEPRIDIPRAV« nam javlja, da bi se izplačalo ¿graditi vsaj eno tramvajsko progo po glavnih koprskih ulicah, ker bi bilo mnogo manj stroškov za prevoz uslužbencev. nekaterih naših ustanov iz urada v urad ali v menzo, kakor se to že dalj časa godi, da se morajo z avtomobili prevažati tudi z ulice v ulico. Nekaj osebja za tramvaj bi lahko dobili v novi trgovini OMNIA, ki jih ostaja in se prav dobro razumejo pri štetju denarja. Odgovorne organ\ei prosimo, da to vključijo v, p lan! LEPI PRIMERI BIROKRACIJE ::Oranja v Kopru pošlje priporočeno pismo (znamka 10 din), na-slovltjeno na tovevriša N, N. Pismo prinese kurir »Omnie« na pošto. Poštarica piano re uslrir i in izroči pismonoši, ki pismo odnese. Kam? V drugo nadstropje pošte, tovaršu N. N. pri Planski komisiji. Poverjeništvo Za — — v Kopru pb&ljit svojim .uslužbencem pismena vabila za sestanek. ________ NEKAJ VPRAŠANJ IH ODGOVOROV Dijaki: Tovarišica upravnica! — Zakaj pa je letos slaba hrana? Upravnica: Zato, ker je letos 'blagajna dijaškega doma v deficitu■ Zato morate tudi stisniti pas! Dijaki med seboj: Zakaj pa ni več niti krompirja? — Zato ker gnjije v kleteh! Nmmé mm Miá&§ dSškoraiJo ALI SLIŠITE ISTRSKI BRATJE KAKO BIJE ZA VAS SRCE DEGASPERIJEVE ITALIJE NANIC:0, dobro jutro Mičel! MICEL: Kaj jas znam, kil je dobro! Nej. bo, kur če, samo da ša dihamo! NANIC: Ban, kaj trataš, da pru-pjo velje čemo kirapat!? MICEL: Ma trba ne! E, te mlade nas bojo rada spačale, da jem nismo na pote, ma imamo anka ml derito živet, anka prav, ko so nas une štafet NANIC: Ma, manka, da prčakamo letreko, penjer lahko umaremo! MICEL: Ben, kaj te par Nanič, bo kaj iz tega, ke deškoreio? NANIC: Orkodindjo, ko smo zatu, bom o anka jemelel MICEL: Anka jas pravem, da ja, ma nekašriem jem neče u glavo- NANIC: Ma une verjajo, de smo še p ud uno staro postavo, ko je bho »Saj parole, njente fa.fi«. MICEL: Cujen diškoret moja unu-ka, ke pravjo, de so nam vre perpeljale paIone, gor nekan na hribe pr britefa. NANIC: Orka. malora, saj je vura, de sa motamo. MICEL: Ma kaj češ, mi stare s nismo več z’vmolat- Te mlade ne j zavihajo brgeše, sej je njihova vura. NANIC: Mo, nanka uvrii ne bojo mogle bet posod? MICEL: Fjoldunkan, kaj jeh ni šlo 35 u Sadu u brigado na udarniško.. Ze.j u nedejjfo bo. šHo lo steše nekaj ragaconov u frontno brigado- NANIC: Ben, kaj te par Mičel ta naš plačan Karnelič? Zakaj ga je vrah neso u Trst eno zapesto famejo duma? MICEL: Ošča njegova, zakaj je kle- varno prute nam pu Krkovčah. E. MICEL: Ošča njegova, zakaj je klaverno prute nam pu Krkovčah. E, znaš, de ga smo ošervale kaku se je smejo unem, ke so votale NANIC: Kaj se čev, da une mla-dence, ke so ble u Sačule, de so šle anka gor v Jugoslavijo na špaš? MICEL: Ma tu tu konta}, ke da su živle kur guspade, eno de kon-iajo, de žiher mormo vervat vnu kr nan une is Kopra diškorejo na sastankeh! NANIC: Na stuj vervat Mičel, de une, ke ¡pridjo is Kopra, de im-jo glave za dišturbol MICEL: Ma ti Nanič se en bambi-nade piešnjevac, kaj verješ, de so vse zatelebjane kur mi druge? NANIC: Co, makaron, imaš masa rabje name! MICEL: Be veljalo da te zaploš-nem eno vkule ušes, ke se saldo več zabit! NANIC: Ma nisen verve, da se ta-šen. Sen vervo, da s bomo kej pametnega podiškora«?, pa viden da se sa najbrž jutros skrego s tojo ženo duma! MICEL: Ben, znaš kaj Mičel? Na stujmo več se kregat, zatu, ke imamo v vase ljudsko ublast eno mormo delat vse zanjo, da bo uvdobo sočjaližmo! NANIC: Ben, zapipajmo en španjo-let eno nej bo, toku zbogom Mičel du jutre! MICEL: Ben Nanič, jutre se nas vidmo! Zdravo! Napisal kmet Glavina Ivan iiz Krkavč ■priliki mednarodnih motociklističnih tekem. Kdor koli ima namen udeležiti se tega .izleta, naj se javi pri OO LT v Kopru, kjer lse bo vpisal in prijavil tudi svoj motor. Prepričani smo, da se boste temu vabilu .polnoštevilno odevali. Prijave sprejemamo Vsak dan od 8, dd 17. ure v naših prostorih. Okrožni odbor ljudske tehnike Koper Obvestil® Slovenska nižja gimnazija v Portorožu obvešča, da se bedo vršili sprejemni izpiti v I. razred gimnazije dne 22. in 23. VI- s pričetkom ob 8. uri Kandidati naj pri-neso s seiboi prošnjo za pripustitev k ¡sprejemnemu izpitu, kolko-vano z 9 din, -rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo, ûHfwp oâisora Ljudske Mike •Komisija fetas akcije pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike v Kopru razpisuje fotografsko tekmova nje, ki bo trajalo do 30. t. m, ¡Fotoamaterji in (slikarji, udeležite še tega. tekmovanja! Tri najboljše serije, sestavljene iz 20 posnetkov bedo odkupljene in nagrajene. Posnetki bodo prišli v poštev za razglednice, zato na: bo njihova vsebina iz naših gradenj, lepote našega morja, mest in vasi, naše folklore in ostalih zanimivosti. t IZLET V OPATIJO Avto motociklistična .sekcija pri Okrožnem odboru Ljudske tehnike v Kopru obvešča Vse člane in vse motoriste, da bo priredila dne 25, t. m. skupen izlet v Opatijo ob