Stev. 8. Y Mariboru 19. februarja 1880. Tečaj X1Y.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld._kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis
so ne vračajo, neplačani listi s« no sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat	. 16 ,,
Vesele novice tri.
Dolgo od zadnjih volitev obračajo se naše zadeve na boljše, a sedaj so se vsaj deloma nepričakovano hitro obrnole. Imamo ob enem najaviti tri vesele novice: glasoviti Stremajer je vendar enkrat popustil ministerstvo za bogočastje in poduk; državni zbor pa je sprejel dve postavi, kateri ste zlasti kmetskim ljudem uže dolgo krvavo potrebni, a liberalna večina poslancev do sedaj ni hotela niti slišati kaj o njima. Trebalo je novih volitev in pri teh zmage konservativnih-naroduili poslancev. No, in ti volilcev niso pustili na cedilu, ampak sklenoli so preteČeni teden postavo zoper ponarejevanje, množenje in pačenje natumega vina in postavin načrt zoper oderuštvo. To so nam res vesele novice tri; dotični volilci, ogromna večina avstrijskih prebivalcev, se slobodno nad njimi radujcin se hvaležno spominja svojih poslancev, ki so jim do teb treh dobrot pomagali. Kajti sedaj nam je ukrepljeno upanje, da utegne vendar zopet boljše biti v milej nam Avstriji.
Minister Stremajer še ni mislil popustiti verskih in šolskih zadev. Toda v odboru za proračun 1880 je Cehe in Slovence močno žalil, na kar so mu češki in slovenski poslanci, zlasti dr. Jireček, grof Henrik Klam-Martinec in naš dr. Vošnjak, krepko in deloma srdito odgovarjali kažoč, kako je Stremajeiju pred vsem mar za nemščino, za ponemČenje drugih narodov, katerim očivestno kri vice dela. V dokaz so mu navajali drago nemško vseučilišče v Bukovini, drage nemške ljudske šole v Dalmaciji, t. j. v deželah, kder razun par uradnikov nobenih Nemcev ni, dalje zatirovanje slovenskih (gimnazija v Kranji) in čeških šol (gimnazija v Trebižu), kder so skoro sami slovenski ali češki dijaki. Sedaj si je Stremajer mislil: „če me uže v odboru tako hudo šibajo, kako bodo me še le v javuej seji državnega zbora sekali" ter je v 24 urah potem od cesarja si izprosil in dobil odpust. Na njegovo mesto sicer ni bil pozvan eden izmed naših poslancev, ampak c. k. uradnik, namreč namestnik cesarjev v Spodnjej-Avstriji, štajerski
grajščak (in gojenec pokojnega Hočkega dekana in slovenskega pisatelja dr. Murka) baron Konrad plem. Eibesfeld. Vendar je ta mož proti Strema-jerju velika pridobitev. Vsak dober Slovencc, vsak duhovnik, s katerim smo o tej spremembi govorili, pritrdil nam je radostno rekoč: „hvala Bogu, da je Stremajer šel''.
Pri obravnavi postave zoper ponarejanje naturnega vina in jegovega pomnoževanja po umetnem načinu v neizmerno škodo vinogradarjem je se videlo, kako neumno so ravnali volilci, ki so pred 7 letmi bili izvolili same nemške liberalce, a kako pametno so storili lani izvolivši si ali narodne slovenske ali nemške konservativne poslance. Kajti ko je celó liberalec Seidl, spoznavši potrebo nekaj za vinogradarje storiti, podobno postavo 1. 1875 predlagal, so se mu liberalni tovarši rogali, ga zasmehovali rekoč: da nihče v Avstriji vina ne ponareja, ampak le zboljšava po umetnem kletarstvu, ter so naposled nasvetovano postavo njegovo vrgli pod klop. Drugače je bilo letos. Naši slovenski in nemški konservativni poslanci so takoj podpisali nasvet nemškega, konservativnega poslanca Karlona, ki je predlagal postavo zoper umetno napravljeno vino. Reč je se potem v odboru tako temeljito preiskavala, postava tako vrlo sestavila, poročilo v javnej seji potem tako izvrstno od tirolskega konservativca Dipaulija podajalo, da je bil odborov nasvet enoglasno sprejet. Nihče se ni upal kaj resnobnega nasproti črhniti. Resnica in pravica bila je tako jasna, da so se celo liberalci udali, prejšnji prijatelji goljufivih ponarejevalcev vina pa omolknili. To je res sijajna zmaga naših vrlih poslancev. Hvala jim 1 Sedaj bo vsak, ki bo vino umetno ponarejal ali množil pa vendar kot natumo vino prodaval, ostro kaznovan. Plačal bo globe 25 do 600 fl., ali pa bo šel v luknjo sedet najmanje 5 dni do 4 mesence.
Jednaka je zastran oderuške postave. Liberalci so jo 1. 1868 odpravili, a naši poslanci pretečeni teden zopet sklenoli. Več, kakor 10 °/0 obresti ne bo nihče mogel več po sodniji iztirjati. Nova oderuška postava ni taka, kakoršne bi vseskozi že-
leti bilo. Ali če pomislimo, da so celih 12 libe-i alnih let oderuhi jemali obresti, kolikoršnih so hoteli, moramo novo postavo pozdraviti kot prvi korak k boljšim denarstvenim razmeram pri nas. Zato bodi dnes uvrstena med vesele novice tri!
Gospodarske stvari.
Ječmen.
Zgodovina. Binkoštni praznik so stari Judje prinesli k tempeljnu božjemu prve snopiče novega ječmena in ga Bogu darovali v zahvalo, da so novo žetev učakali. Poznali so ječmen in ga sejali vsi stari narodi in je to žito iz Azije v Evropo po semkaj selečih se ljudstvih bilo doneseno. Tukaj so je začeli močno pridelovati, posebno zadnja leta, ker čedalje več ola, pive ali pira iz njega napravljajo. Vsled tega ima precejšnjo ceno. Po vsej Avstriji ga pridelajo na leto do 40 milijonov hektolitrov, na Štajerskem lani v gornjem 31.505, srednjem 87.942, na slovenskem pa 103.939, skup 223.386 hektolitrov. Razne zvrsti. Pri ječmenu razločujemo pred vsem zimski ječmen od jarega. Jari ječmen je uavadnejši in ga jc več raznih zvrstij: dvovrstni (dvorižnati Ilordeum distichon), navadni štirivrstni (H. vuigare), šestvrstni (II. he-xastichon), jeruzalemski (H. zeocritou), nagi himalajski ali nebeški ječmen (Hordeum nudum vuigare, coeleste), zimski ječmen (H. vuigare hybernum). Noveji čas hvalijo vsled posebnega pridelovanja nastale novo zvrsti: Chevalier-ječmen (pozni), Kalina (raui), ruski ječmen: te zvrsti pripadajo dvovrstnemu ječmenu. Teža. Dvovrstni 58—65 kilo, štirivrstni 52—58 kilo, šestvrstni 60—69 kilo, zimski ječmen 58—62 kilo pri hektolitru. Kalji-vost se ohraui 2—3 leta. Podnebje. Zimski ječmen stori v toplejih, jari pa v gorkib in hladnih krajih. Zemljišče. Ječmen zimski ljubi močno ilovnato zemljo, lehka, izpita sušna zemlja mu ne ugaja. Jaremu ječmenu je potrebno vsega plevela čisto zemljišče, ki je dobro obdelano in pri zdatnem gnoji; najljubša so mu ilovnata tla; v mokrotnih ali vlažnih ali hladnih legah zadovolji se tudi z lehkejo zemljo; vendar v sušno, izpito, ali mokro, mrzlo, žilavo njivo ga ne gre sejati. Kolobar: zimski ječmen sejejo v praho, dete-ljišče, rcpišče; ja: i ječmen pa za okopavnim sadežem, pogosto za pšenico. Ječmen za ječmenom ne stori. Gnojenje. Ječmen gnojijo le, kedar se njemu namenjena njiva preorje. Mnogi zasejejo v tako njivo poprej kako zelcujad n. pr. lupino, in jo podorjejo, kar je tudi močen gnoj. Ovčji gnoj ne sodi rabiti za ječmen, iz katerega se hoče pivo ali pir delati. Zamakanje z gnojnico ne sme premočno biti, ker sicer ječmeuo žito rado poleže. Priprava. Ako se strnišče za ječmen odkaže, treba je večkrat dobro preorati; za okopavuim sadežem je pa enkratno oranje dosta; vsakako pa naj brazdo zimski mraz stere! Spomladi orati
neobhodno ni potrebno. Zadostuje, ako vzamemo ekstirpator, s kterim zimsko brazdo razdrobimo, potem pa seme dobro zavlačimo. Čas sejatve: za zimski ječmen prva polovica v septembru, za jari ječmen marc, april, in maj takrat, kedar je se spomladanskih mrazov bati. Semena gre na hek-taro 2—3 hektolitre, pri sejanji z mašino 1—2. Pod zemljo se spravi seme do 3—6 centimetrov globoko in se z valjarjem povalja, kar je velike koristi. Pleti je pogosto treba, in tudi kositi, preden v klasje vhaja, ako je rastlina prebujno rastla; toda kosi se naj jako opazno in ne prepozno. čas rasti znaša pri zimskem ječmenu 270—290 dni, pri jarem 70—80 dni. Žetev zimskega ječmena vrši se ob koncu junija in začetku julija, jarega zadnje dni julija in prve dni avgusta. Požeti se mora, preden popolnoma dozori. Pridelek: zimski ječmen daje 30—50 hektolitrov zrnja in 20—25 meterskih centov slame, jari: dvovrstni 13—30 hektl. in 8—10 met. cent. slame, štirivrstni 15—25 hektl. zrnja in 10 — 20 met. cent. slame. Shranitev in poraba. Kakor se ječmen v mokrem vremenu sejati ne sme, jednako ne spravljati. Snopovje naj se dobro izsuši, ker vlažno spravljeni ječmen se rad ugreje, kar pa znatno kvari zrnje in slamo. Zrnju treba je pro-zračne shrambe. Iz ječmena delajo slad za pivo, žgejo iz nja žganjico, meljejo surogatno kavo, oplian rabi za kašo, šrotan za jako dobro polaganje konjem, govedom za debeljenje, dalje kot izvrstna hrana ovcam, svinjam in kurom, ki potem radi nesejo. Slama ječmena je za polaganje živini najboljša. Ječmen išče je dobro za deteljišče, za repo in zlasti pa za tobak. Tudi rž in oves stori v ječmcnišču. Bolezni in sovražniki. Zimski ječmen vrabci močno nadlegujejo. Sploh pa ječmenovo setev hudo napada snet. Zato svetujemo ječmeno seme namakati v takej vodi, kder se je raztopilo nekaj bakrenega vitrijola (Kupfer-Vitriol.)	'	L. G.
Nekoliko o sočivnih semenih.
M. Jeden najimenitnejših opravkov za sočiv-nega vrtnarja je izbiranje dobrega in zanesljivega semena. Pa nič manj važno delo, ko izbiranje, je njegovo posejanje in pospravljanje pod zemljo, da potem jednakomerno poganja in raste.
Nektere sorte sočivnega semena bolje kaže, da si jih sočivar sam doma priredi, za druga pa je boljše k semenskemu kupcu iti. Prva si pravi sočivar v prvi vrsti sam priredi. Ne da bi s tem se hotelo reči, da so semenski kupci nepošteni, na ktere se ni zanašati, ampak zarad tega, ker najboljša semena v trgovino še pridejo ne. Včasih si tisti, ki si semenske sorte sami priredijo, najboljše sorte pri svojih znancih za druge semenske sorte zamenjajo. Vzrok je vsem pravim sočivnim vrtnarjem dobro zuan. Jeden izgled bode nam to do dobrega pojasnil. Vzemimo n. pr. čebulovo seme. Ako se navadno čebulovo seme, kakor se
pri semenskih kupcih kupuje, poscje, vzraste mnogo odstotkov pokvečenega, debelovratnega čebula. Ako se pa skozi dve ali tri leta za pridelovanje semena lo okrogle, ti de in lepe čebulove rastline za seme puste, se iz takega semena razmeroma le malo pokvečenega čebula izrodi. Skrb in trud, ki ga pridelovanje dobrega in zanesljivega semena zahteva, je prevelika, da bi je ovi, ki semena za trgovino pridelujejo, toliko na to delo obračati mogli. Le kdor sam za se semena prideluje, si bode tudi na vse moči prizadjal in skrbel, da se dobrega in zanesljivega semena priredi. Kakor je z čebulovim semenom, ravno tako je dostikrat z zeljem, salato, karfiolom, repo in s kumarami. Drugače je že z grahom, fižolom, selarjem in krompirjem. Ta semena se rada iu brez skrbi pri semenskih kupcih naročujcjo. Pri teh se more človek na njihovo dobroto prej zanesti, ko pa pri gori imenovanih, tudi se jih navadno ne potrebuje toliko, da bi vredno bilo, si jih doma prirejati.
(Dalje prih.)
Vinorejska šola v Mariboru imela je šolski sklep iu javno skušnjo dne 16. febr. t. 1. Od deželnega odbora bil je navzoč g. dr. Scbreiner. Tudi precej gostov je prišlo. Omenimo deželna poslanca g. dr. Dominkuša in dr. Radaja, ces. svetovalca dr. Muleja, č. g. župnika Herga. profesorja č. g. dr. Pajeka, vinskega trgovca Pfriemerja. Ker je ravnatelj g. Goethe zbolel iu se mudi v Gorici pod milejšim nebom, moral je adjunkt g. J. Hanzel skoro iz vseh predmetov sam izpraševati, kar je z vrlim uspehom in prav spretuo opravljal. Učeuci so pa morali res ne samo veliko delati, ampak tudi marljivo učiti se, pisati, brati, računiti in risati. Slovenskim gostom bilo nam je vse prav, le eno ne, namreč to, da se je v vseh predmetih izključljivo v nemščini podučevalo. Večina gojencev je slovenska. Videlo se jim je, koliko so trpeli, preden so toliko nemščini privadili se, da so mogli predavanja razumevati! Pohlevne vadbice v spiso-vanji slovenskih sestavkov po navodu spretnega učitelja g. Jakšeta, te vendar ne nadomestujejo tega, kar je takemu fantu treba, ako hoče na Slovenskem službo dobiti ali sploh sorojakom koristiti. Ako le nemška imena in izraze pozna, slovenskih pa ne, kako hoče pogovarjati se z izobraženimi Slovenci, kako slovenske gospodarske novine in knjige rabiti? Kot potovalni učitelj pa ne more nikder pri nas pred občestvo stopiti. Ko bi vendar slovenska imena in izrazi zapisani bili v muzeji na raznih tvarinah, mašinah, sadovnih iu trsnih sortah itd. bi uže veliko leži bilo. Sploh v tej reči treba je nekaj storiti, morebiti od naših poslancev v deželnem zboru!
Dopisi.
Od sv. Petra pod sv. gorami. (Tolovaj Guzaj) bil je v sredo 11. februarja t. 1. vjet? V pondeljek poprej, namreč 9. februarja, oglasil
(je se v našej kaplaniji iu popraševal po g. kaplanu in g. župniku, ki pa sta slučajno bila v Kozjem. V sredo jutro pride skoz Čehovec čudno močan in dobro rejeu človek zavit v kožuhnato suknjo. Na glavi nosi Srbsko kapo. Obiše zapo-redom 3 oštarije govoreč hrvatski, slovenski in nemški. Naenkrat se čuje glas: Guzaj je tu! Kupoma letijo ljudje za njim, ko se v pobeg spusti. Toda nihče se ne upa prav, da bi ga bil prejel. Skoraj bi ta zviti in drzni ubijavec zopet utekel, ko ga hipoma, hrabro iu junaško ugrabi Janez Pleskar, priden doslužen vojak. Sedaj priskočijo i še nekateri in pomagajo tolovaja podreti, zvezati in županu izročiti. Trije žandarji so potem ga gnali k sodniji. Pogumni Janez Preskar dobi postavljenih 150 fl. Tolovaj imel je pri sebi 883 fl. 49 kr. močen revolver in nenavadno dolg ključ. Toda sedaj se jim vse smeji, ker jiltov jetnik ni bil tolovaj Guzaj, ampak trgovec D. iz B. menda premalo trezen!
Iz Doberne. (Letošnji pust) bi to raj zopet preživeli. Marsiktcri mladenič in deklica, ki sta slovo dala samskemu stanu in si obljubila neraz-vezljivo zvestobo ter si v zraku zidala zlate gradove, bodeta se v ta čas ozirala z veseljem, ako jima grenka žalost ne bode parala otožnega srca. Brezumnih ostankov iz razkalašene dobe zaslepljenega malikovalstva v našem tihem kraju uisi zasledil. Za to skrbi že okoliščina, ki jo je poslanec Plener enkrat omenil v državnem zboru, rekši, da v Avstriji nahajamo to, kar sicer nikjer po širokem svetu, — tri denarstvene ministre a prazne kase. Slaboglasni polom ali „krah" je namreč svoje dolge roge pokazal tudi pri nas. Pred letom 1873 Če si u. pr. vozniku ali kakemu strežniku „na roko" dal 1 fl., je nezadovoljno ogledoval darovalca od pet do glave, a da bi berač vzel kruh za dar, to je bilo kaj posebnega. Darežlji-vost ni imela mere. Neka deklica, (da omenimo vzgled) je odhajajočemu topličarju prinesla šopek cvetlic; bogatin naroči služabniku prinesti „par krajcarjev", a ta vzame 5 zlatov, ki jih gospod potem podari otroku! Zopet se je prigodilo večkrat, da je strežnik v kavarni ali gostilni dobil plačano jed in pijačo, vrh tega je „za trud" še pod izpraznjeno posodo našel po desetak! . . . Tako ravnanje bogatiuov je posebno razvadilo služinčad in delavce ter jih zapeljevalo, da zasluženega denarja niso spravljali za „stare zobe". Iz stavka: „moli, delaj in bodi varčen" je marsikteri izbrisal prvo iu zadnjo besedo. To je med drugim uzrok, da se pomanjkanje tem bolje čuti iu težje prestaja sedaj, ko so nastopili inačniši časi, časi z „la-godno-mršavimi kravami" in s „snetljivimi klasi". Sicer pa če še tudi kdo ima kaj blaga, ali ga skoro toliko ne more spraviti v denar, da bi namilil najnujnejše potreboče. No, kako bi pa mogel kaj prodati? Domači barantači vsega spoku-piti ne morejo, ker potem niso v stanju dotičnega blaga razpečati med veče obrtnike. Toti gledajo
tudi na to. da blago dobijo po ceni in da zamo-rejo primerno in ne drago prodajati. Zato si iščejo tiste kraje, kjer jim je na izbiro dobro blago, raz-vcn tega pa jim ni treba pregloboko segati v žep. Shramba za te vrste ljudi je posebno Amerika. Tam se priskrbi po ceni toliko pridelkov, da za pridelke našega kmeta skoro ni treba vprašati. Pred lanskim poročali so časniki, da je trs ondi tako obrodil, da so z grozdjem pitali svinje. Kar se tiče pšenice, pisal je nedavno gospodarstven list, da v dolini Red-River v Minesoti, ki je 200 ur dolga in 35 ur široka, raste najlepša pšenica; ¡edini gospodar že od 1873 seje pšenico na 7000 hektarih ter namlati v letu poprek 150.000 centov. Podobna množina dobi se v Kaliforniji, kjer jeden posestnik na 8000 hektarih dobiva do 225.000 centov, drug na 18.000 hektarih nažanje po 540.000 centov na leto. Po čem pa prodajajo zrnje? — C «hi t še ne pride na 3 fl.! A vožnja? Za cent zrnja, ki se iz Kalifornije pripelje na Angleško, t. j. v daljavi 3400 ur, plačaš 50 kr. na ladji jadrenki, a 1 fl. na parobrodu! Leta 1878 dobili smo v Evropo iz severne Amerike zrnja v vred nosti ¿162 milijonov goldinarjev, mesa za 157 milijonov, slanine za 170 milj., putra za 36 milj., živine za 15 milj. gold. Te dni smo brali, da so meso pripeljali v Evropo celo iz Avstralije. Ome-njeue številke dovolj glasno govorijo, da se skeleča rana našega kmeta ne bo mogla zaceliti. Le pojdi n. pr. ua Dobei ni v štacuno; boš mar našel domače meso? Kaj še, iz Trsta privlekel ga je železni konj; špeh, ki ga moraš kupiti, priromal je iz daluje Amerike. Koliko časa in truda je bilo treba, dokler se pri nas razreže in razvaga, pa vzlic temu še razmerno po ceni. Ker se tuje blago v naših krajih ceneje prodaja od domačega, zato potem le malokdo povprašuje, a o ptujih kupcih še govora ni. Amerikanec v primeri s pridelki plačuje malo davka, našemu kmetu včasih vsi pridelki za to ne zadostujejo? Naš denar potuje v ptuje kraje, ko bi lahko ostal doma. Našemu kmetu kaže se preveč lukenj za spravljanje denarja; on mora hraniti druge, pri tem pa je sam obsojen za stradanje. To so menda sprevideli tudi naši šta cuuarji; lani še si pri njih zamogel dobiti pustne šeme, letos več ne. — Vendar nam predpostni dnevi niso minuli brez poštene zabave. Skromna domača družbica do 30 oseb (med njimi kolo Celjanov in Vitaujčauov) se je zvečer 4. febr. zbrala pri tomboli, kojo je gospa Orozeljeva priredila za blag nanren (kot pripomoč farnikom). Ker so jej z dobitki pomagali zasebniki, to se je skupilo čistih 22 fl. Da so se po tomboli še nektere noge parkrat obrnile, ni treba omenjati. — K temu bodi še pristav lj eno, da pri istej dobrotljivej hiši vbogi učenci dobivajo toplega živeža ob poludneh med šolo. Bogata roka božja bodi plačnik !
Iz Ljutomera. (Smrt). Žalostno vest je nam prinesel telegraf dne 8. t. m. iz Gradca, da je namreč ondi nam vsem znani, in od nas visoko čislani g.
August Schenk 1, posestnik grajsčine Lu kavske, po kratki bolezni umrl. Pokojni se je podal dne 4. t. m. v Gradec, da bi zastopal našo podružnico pri občnem zboru dne 5. febr. Že takrat je zbolel in za tremi dnevi se od sveta poslovil. Poznali smo ga kot značajnega, prijaznega, postrežljivega, uljudnega in dobromiselnega moža, kateri je nas slovenske kmete visoko čislal, nam s svojim nasvetom, s svojim djanjem pomagal. Kot načelnik raznoterih društev, gospodarske podružnice, vino-rejskega, konjerejskega in dirkarskega društva v Ljutomeru, prizadeval si je po svojem javnem delovanji, postati koristen našemu okraju, pomagal je nam kmetom, kjer koli j e mogel. Njemu se imamo zahvaliti, da so naši žlahtni konji postali znani tudi v ptujih deželah, iu da ptujci v totih težavnih časih nam jezera prinesejo v naš okraj za konje, ktere kupujejo. On je bil prvi, ki je osnoval vsakoletne dirke za kobile našega okraja in s tem povzdignil našo konjerejstvo. — V javnem svojem občevanji se je vselej pokazal nam Slovencem pravičen; občutil je namreč živeč med sloveuskim ljudstvom njegove potrebščine, spoštoval je njegove pravicc in, kjer se je potreba pokazala, tudi se za nje potegoval — bil je toraj mož prav narodnega mišljenja. Prezgodaj nam ga je smrtni angelj odnesel. — Bodi njemu zemlja lahka!
Iz Velenja. (Tombola — o s e p n i c e). Imeli smo tukaj dne 28. p. m. tombolo s plesom na korist ubogih, pridnih učencev tukajšnje trirazredne ljudske šole. Dohodka je bilo okoli 70 fl. Srčna bodi tedaj zahvala vsem gospodom, ki so velikodušno h takemu uspehu pripomogli, posebej pa naj bo hvaležno omenjen veselični komite (odbor) obstoječi iz g. Ivan Gol-a, kr. š. načelnika, g. Miha Tischler trgovca in g. Thalmayer profesure kandidata radi truda in prizadev anja, ki so ga pri tej veselici imeli. Bog jim vse tisočerolcrat povrni, našim slov. ljudskim šolam pa daj obilo g. J. Golu enakih šolskih očetov! Poročati mi je zraven tega pa še drugo, žalostno novico, ki je našo šolo zadela : Črne osepnice so se okoli in okoli Velenja pokazale; več jih je že na njih umrlo. Vsled tega smo morali 5. t. m. šolo zapreti. Hudi mraz to bolezen toliko nevarnejšo dela, ker se bolnik pre-lehko prehladi in potem je po njem. Kmetje pravijo, da je mraz letos tudi mnogo pri trti in sadnem drevji škodoval, da ni upanja na dobro letino. Bog pomagaj!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Sedaj smo uže poizvedeli, zakaj je najprej nemški konservativni kmet štajerski g. Barnfflind in v istej seji naš poslanec baron Goedel glasoval za uravnavo zemljiščnega davka po zadetkih (kontingentu ungi), a ne po odstotkih (perccntuirungi), namreč zato, ker je prvo za kmetske ljudi, katere zastopata, vsaj na Sta-
jerskem, boljše kakor drugo. Štajerska posestva so namreč za 65 % više vcenjena, kakor poprej; mnogo drugih dežel pa niže. To se pa da popraviti le po zadetkih, t. j. za kolikor je naša dežela previsoko vcenjena, za toliko se naj tudi pri drugih gre navzgor, ali se naj pri nas gre za toliko nazdol. Uže sedaj pravijo, da se bo nam za 25 % odbilo, t. j. naše kmete bo 300.000 fl. dače menje zadelo. Kranjski, gornje-avstrijski, češki, moravski kmetje so bili prej previsoko vcenjeni in so preveč dače vplačevali. Sedaj so pravičneje vcenjeni in zato so jihovi poslanci bili za to, da se nova postava hitrej ko mogoče vpelje. Ako bi volja Tirolcev in Poljakov obveljala, kojim je največ na tem bilo ležeče, da pri starem mogoče dolgo ostane, tedaj bi samo češki in moravski kmetje 5 milijonov davka v 2 letoma vpjačali več, nego bo jim po novi postavi treba. Češki graj-ščaki so to dobro vedeli pa so zavolj politične zveze s Poljaki s temi držali. Drugače ravnali so drugi poslanci in naposled pri tretji obravuavi so vsi slovenski, mnogi izmed nemških konservativcev, čeških in moravskih poslancev z dr. Riegerjem vred potegnili za baronom Goedelnom in g. Barnfein-dom in tako je bila uravnava po zadetkih sprejeta s 186 proti 79 glasom. Jako modro je pa bilo, da so prej konservativno-narodni poslanci skle-noli, naj vsak tukaj glasuje, kakor za blagor svojih volilcev kot najboljše spozna! Tako se je edinost našej stranki ohranila, vsaj po večjem. Vsled tega pojasnila moramo reči, da so naši poslanci vrlo dobro storili svojo dolžnost. Koliko davka se bo na kmete naložilo, tega ne bo finančni minister določeval, ampak vsako 15. leto državni zbor! Kmetom in velikim posestnikom je toraj le treba pametno vselej voliti, da ne bodo preobloženi! — Dne 16. februarja dobil je Stremajer slovo kot minister za poduk in bogočastje, potem ko je celih 10 let ministroval v tej stroki; Stremajer ostane še le minister prava, dokler ga naši poslanci tudi odtod ne spodrinejo; finančni minister je postal konservativec baron Kriegsau, naučni pa baron Konrad plem. Eibesfeld; začasni finančni vodja Chertek dobil jc odpust in II. vrste red železne krone. Liberalci s temi premembami niso zadovoljni, mi pa rečemo: za sedaj je prav! — Nabiranje novincev vojaških bo letos mesenca marca in aprila. — Ob italijanskej meji moramo vedno več vojakov kupičiti, ker se na prijaznost Italijanov ni več zanesti. — Delegacije so sklenjene potem ko so določile, da znašajo letos skupni po-troški 104 milijone, dohodki 5 milijonov (eolnine, kar je revno malo proti drugim državam) tako, da moramo davkeplačilci pokriti 97 milijonov. K tem doplačujejo ogerske dežele 29 milijonov, nas pa zadene 68 milijonov. — Hrvatski ban Mažu-ranič bil je od cesarja na Dunaj pozvan; pravijo da se bo grofu Pejačeviču (magjaronu) umaknil. — Po novem številjenji štejemo v Bosni in Hercegovini 208.950 katoličanov, 442.500 mohame-
danov, 487.022 pravoslavnih kristijanov, skupaj 1,142.147 Slovanov.
Vnanje države. Sv. oče Leon XIII. razposlali so okrožno pismo do vseh škofov, v katerem razlagajo nauk o sv. zakonu ter poudarjajo nerazvez-ljivost njegovo. To meri proti civilnemu zakonu. — Nemški cesar je odprl s prestolnim govorom državni zbor nemški; ljudje se čudijo, zakaj cesar ni omenil zveze z Avstrijo, kakor je to bil naš cesar lani storil. Ali je zveza uže pretrgana? Nemški cesar tirja več vojakov, več denarja in novih dačuih postav. — Francozi vedó sedaj, koliko jih je zadnja nesrečna vojska stala, namreč 15.000 milijonov frankov, t. j. 6000 milijonov goldinarjev, a vendar so si v 10 letih toliko pomogli, da se jih Bismark zopet boji. — Italijani porivajo vedno več vojske proti avstrijskej meji, ob enem močno rogovilijo v Albaniji. — Bolgarski novi državni zbor (sebranije) bo še le marca sklican v Sofijo. — Rusi utvrdujejo Sebastopol. Rumunija priznana je kot neodvisna država potem, ko je glavni jeni nasprotnik jud Cremieux v Parizu umrl. Judje sedaj, razun v Rusiji, komandirajo povsod.
Za poduk in kratek čas.
Kruci na Slov. Štajerskem.
(Spominki iz domačo zgodovine.)
IV. Ko so Radgončani slišali, kako se ji-hovim sosedom okoli Ljutomera godi, zbral je mestni župan in sodnik Draš več meščanov in 3000 dobro oborožanih kmetov in je šel ž njimi proti Braneku. Zdaj zagleda unkraj Mure nektere stotine Krucev, ki so odtod že odbežali. Dra-ševa pogumna truma gre v Ljutomer in najde tam okoli 300 Krucev, ki se v bran postavijo. Toda kmalu so premagani in iz trga odgnani. Zgubili so precej vojščakov, mnogo zastav, bob-njev, sabelj iu drugega orožja. Ko črez nekaj časa zopet 70 Radgončanov z nekterimi kmeti proti Braneku pride, zaslišijo strašen krič in zagledajo v svojo grozo pri Krapji zunaj Ljutomera več stotin Krucev, pešcev in konjeuikov, proti Ljutomeru se pomikati. Ali zdaj plane od spodnje strani Draš nad nje, iz Ljutomera pritiska s precejšnjo trumo tržanov in kmetov ljutomerski župan Matija Varašič, od zgornje strani pa je mahnila ravno došla truma Radgončanov nad divjake in nastala je grozna in krvava bitva. Kruci se z divjim kričem branijo enako ranjenim oroslanom, toda vse ne pomaga nič. Slovenci se ne umaknejo , ampak bojujejo se pogumno in junaško, dokler Krucev proti Muri ne spodijo, kder se teh divjakov precejšnja množina potopi. Tudi mrtvih je okoli 300 obležalo, več ko 50 jih je pa bilo ulovljenih. Draševa hrabra truma, ki je tudi mar-sikterega junaka zgubila, je uplenila tri lepe zastave, dva bobnja in veliko drugega orožja, 90
konj in okoli 100 parov črevljev in čižtuov.1) Ubiti Kruei so, če se ljudskej govorici verjeti sme, pokopani v Stročjivesi v precej veliki gomili ob razpotji, na kteri dendenešnji snažna kapelica^ stoji. Odtod odpodeni so Kruci vihrali na nemško Štajersko. Posebno okoli Hartberga so ropale, ubijale in žgale nektere trume. Divjaki so odgnali ne le živino, ampak so vlekli seboj tudi ljudi, da bi od sorodnikov izsilili odkupnino. Mesenca oktobra so zunaj Hartberga užgali več hiš, v mesto se pa vendar niso upali.2)
Druga precej velika truma Krucev, kije Muro v Medjimurji prebrodila in se utaborila v Nede-lišču, je ropala kraj Drave po Medjimurji in Sre-diški okolici in se mudila precej časa tudi v Središču. Celo izuenada je prihrula mesenca svečana 1. 1704 iz Nedelišča v Središče velika množina Krucev v večih in manjših tropab, ki so se večji-del na tratah utaborile, le nekteri oddelki so se na raznih krajih razstavili na stražo. Vseh je bilo več tisoč, pešcev in konjenikov. Zvečinoma so imeli puške in sablje, nekteri pa tudi samo natak-njene kose in gnojne vile ali sekire in bate brez vsake vojaške oprave in vsakega reda. Zategadelj so nje v Središču imenovali sploh le „frajkore" ali „frankore" in pod tem imenom vé še tamošnje ljudstvo o njih marsikaj povedati. Središčani, čeravno so bili sovražnih napadov že precej vajeni, — vsaj so vojšaki, ki jih je ormožki grajščak v Središče rubit pošiljal, razgrajali po trgu navadno prav po turškem, — teh nepričakovanih divjih gostov vendar niso bili nikakor veseli. Ali kaj so hteli? V strašnem pomoru 1. 1681 in 1682 izgubili so najboljše moči in tudi teh, kteri m jc bleda smrt takrat prizanesla, bilo je zdaj nekaj v cesarsko armado uvrstenih, nekteri, bolj bojazljivi, so pa denar in druge dragocenosti v naglici zakopali iu odbežali v gornje kraje. Nekaj Središčanov si je z nekterimi Ljutomeržani, Ormožani in Veliko-nedeljčani poiskalo varnega zavetja celó pod Pohorjem v starodavnih Rušah in je čakalo tamkaj mesene dni, dokler Kruci niso odišli.3) Tudi v Ptuju so se Krucev grozno bali. Komaj so slišali, da divjaki hrujejo proti Ormožu, bilo je vse mesto po koncu in mnogo mestjanov je pobegnilo v Maribor. Očetje minoriti so (Sim. Povoden) svojega na smrt bolenega kvardijana, Gašpara Dieti, v naglici dali iz samostana na „Hamre'1 pri Najš-bergu spraviti, kder je še tisti den 3. februarja 1. 1704. umrl. Le malo tržanov je bilo doma, vse premalo postaviti se mnogobrojnim divjakom v bran. Upor bi tudi ne imel nikakšnega uspeha, teinuč bi Kruce le bolj razkačil. Od drugod zdatne po moči pričakovati ni bilo in z ozirom nato, planiti nad divjake, bi bilo predrzno. Kazalo je toraj najbolje, zadržati se celo mirno. In ko so Kruci grozili,
')	Krempel, Dogodivšine. 191 in 209 in Sim. Povoden rokopis.
2)	I. A. Janisch top.-stat. Lexikon I. 541.
3)	Ruška kronika.
da bodo vse hiše užgali in ljudi pobili, če tržani ne bodo ž njimi vlekli, so Središčani se udali tudi tej sili, vsaj se je ponudila jim zdaj črez vse ugodna priložnost, zmaščevati se nad ormožkim grajičakom, ki je toliko delal jim vsakoterih ne-prilik in od kterega so morali prestati marsikaj britkega. Potegnili so toraj s Kruci.
Kakor Gašpar Adlešič, ki je bil takrat kaplan pri Veliki nedelji in odi. 1708—1715 župnik v Središču, v svojem dnevniku trdi, šli so Kruci najprej nad Središki farovž. Enako razbojnikom so priliruli z divjim kričem na Grabe ter so farovž od vseh strani obdali. Takratni župnik Jernej Ben-ger, siv starček in črez vse blaga duša, moral jim je dati 300 korcev zrnja in 14 polovnjakov vina, kar so na Središke trate v svoj tabor zapeljali. Po tem prvem razbojnem napadu je precejšnja truma teh divjakov planila z nekterimi Središčani v velikem hrupu nad Ormož. Grajščak Franc Antou Pete, kterega bi razdraženi Središčani zdaj menda kaj radi v pest dobili, jo je malo poprej srečno v Ptuj pobrisal. Divjaki so vdrli v grajščino ter so vse poiskali in premetali, razgrajali, kakor besni tudi po mestu in nataknili vsako hišo ter pobrali, kar se je dalo in na zadnje so mesto in grad užgali. V nekterih urah je strašen požar vkončal večji del mesta, tudi cerkvi, farna in frančiškanska ') ste bile po ognju precej poškodovani, ravno tako farovž. (Frančiškanska cerkev je stala blizu dr. Magdičeve hiše in je bila za dve tretjini večja od farne; postavljena v goti-škem slogu, zunaj in znotraj ozalšana je bila krasno poslopje z dvema kapelama.) — Župnik Matija Žager je prišel ob vse premoženje, ter si je komaj življenje otel.2) — Ni še mesto prav gorelo, že vihrajo divjaki proti Velikej nedelji, ne vedoč, da je ondi grad tistih križarskih vitezov, ki so na veliko noč 1. 1199 jihove prednike potolkli in da se zna kaj enakega tudi jim zgoditi. In res so pri Veliki nedelji kmalu zadeli na nepričakovan upor. Velikonedeljski nadžupnik in vitez nemškega reda, brkasti Maksimilijan Krajner, se divjakom s svojimi farani in nekterimi Ormozkimi meščani, ki so tje pribežali, postavi v bran ter se bojuje neprestrašeno, zares vitežko. Zastonj si prizadevajo Kruci hrib in grad v naskoku vzeti, vsi napadi so junaško odbiti in tolovajska druhal mora osramotena odlaziti.8)	(Dalje prih.)
Smešničar 8. Moževi je nepotrpna žena všla pa on ni hotel iti po njo. Velikoveč je proti starej jezičnej beračinji nalašč djal: „hvala Bogu, sedaj bodem leži gospodaril, pretečeni teden sem na'Gradec v loterijo stavil in sedaj berem v „Slov. Gospodarji", da sem „terno" zadel." Babela gre po vesi, kmalu zve vsa okolica o zadetej „terni" in zdajci je žena doma pri svojem moževi.
') (Opomba zgorej). Sim. Povoden rokopis.
2)	Farna kronika Ormožka.
3)	Farna kronika Veliko nedeljska.
Razne stvari.
(Stradajo£im Istrijanom) smo odposlali 174 fl. 41 kr. (vkup 412 fl. 76 kr.) Dalje darovali so č. g. kaplan A. Fišer 1 fl., č. g. kaplan J. Caf 2 fl., e. g. kaplan Borsečnik 2 fl., Framčani po č. g. kaplanu Kolaru 8 fl., vel. 6. g. prošt M. Modrin-jak 10 fl., č. g, vikarij M. Lendovšek 3 fl., 6. g. mestni kaplan Fr. Jug 3 fl., č. g. beneficijat M. Ferk 1 fl., 5. g. župnik K. Dornik 10 fl., Neimenovan iz Slov. Bistrice 4 fl. Bog plati!
(Suitli cesar) so darovali 80 fl. šoli Sobotskej mahrenberškega okraja za nakup potrebnih učil.
(VeS vojakov v Maribor) namerava postaviti vojni minister, namreč 1 regimentni štab in 2 bataljona, dalje artilerijski 1 divizijonski štab in 3 baterije. Mestni zastop išče prostorij in stavbar-skik podjetnikov za stavljenje novih kosam.
(Stari „kreisamt" v Mariboru) je poslopje, ki je lastnina okrajev, kateri so pripadali nekdanjej „krajsiji" mariborskej, ter ima lep vrt, kateri hoče mariborski mestni zastop dobiti, da naredi iz njega javen trg.
(Mestnine nabrali) so v Mariboru pretečeni mesene 1253 fl., toraj 35 fl. več kakor lani.
(GrajŠSino Radvanjsko), kder je stanoval znani Frice Brandstetter, je za 60.000 fl. kupil bogati notar v Konjicah g. Karol Kuiner.
(Dete zmrznilo) je v Dobropolji pri Planini, ker je zastonj po očeta in mater hodilo v krčmo, kder sta pijančevala, prosit, naj pojdeta domov. Ubogi 41etni fantič gre sam domov in zmrzne pred dvermi, ker jih ni mogel odpreti.
(Trideset prežarjev) je v Grižah celjskega okraja prišlo zvečer ob 9. uri gostuvanjščakov dražit. Nastane hud tepež, kojemu so 3 žandarji komaj storili konec ugrabivši najhujše „ravsarje".
(Trboveljskejame) dobile so iz Italije naročbo, da^morajo do sred 1. 1880 odposlati 600.000 meter-skih centov premoga.
(Gornjo-savinjskaposojilnica) v Mozirji imela je lani dohodkov 179.706 fl. 63 kr., potroškov pa 178.673 fl. 53 kr., toraj je v blagajnici ostalo gotovine 1033 fl. 10 kr. V rezervnem fondu in na pohištvu je 6040 fl. 33 kr. Posojilnica dovršila je tako svoje 5. leto, g. Jož. Lipold je predsednik, g. Anton Goričar denarničar in g. J. Tribuč tajnik.
(Pravo oslarijo) napravili so nekteri nemčur-ski tržani Vojniški pustni torek. Hoteli so javno osmešiti deželne poslance slovenske, pa so le sebe osmešili, ter svetu pokazali, kako le jim samim oslovska ušesa najlepše in najprimernejše stojijo, j Kdor se sam za osla dela, pa bodi osel!
(Okolica pri Šoštanj i) želi od trga ločiti se i in posebno srenjo napraviti ter so okoličanje v j porazumu s tržani sklenoli volitvo za srenjski zastop odložiti, dokler se vložena prošnja ne reši. Toda vkljub temu je volitev razpisana in okoličanje želijo izvoliti take moževe, ki so za ločitev kmet-skib srenj od trga.
(G. Vine. Dounik) bivši župan v Skalah nam piše, da je pod njegovim županovanjem srenjsko premoženje pomnožilo se za 63 fl. in toraj ni šlo „rakovo pot"', kakor mu nasprotniki očitajo.
(Kravo ukradel) pri Novicerkvi na pepelnico zvečer je nek Guzajev pajdaš. Še ni prišel do farne meje proti Vojniku, je sirota že moral se znebiti živinčeta brez denarja kupljenega. Tata spravili so v zavetje pod ključ. Pravijo, da se razbojniški Guzaj zopet klati po tamošnjih krajih, a v Skofjivesi blizu Celje da ima svoje gnjezdo.
(Strašna novica.) Dne 17. febr. so v Peters-burgu nihilisti hoteli ruskega carja s vso rodbino vred pri obedu z dinamitom pokončati. Toda car je se slučajno zakasnil in bilo je samo 35 vojakov, ki so na straži stali, ubitih in ranjenih; carju in jegovim se ni zgodilo nič!
(Častno srenjSanstvo) podelili so hvaležni Rušanci svojemu velezaslužnemu dosedanjemu županu g. Karničniku. Čestitamo!
(Č. g. Davorin MeŠko) prestavljen je kot kaplan k sv. Barbari v Halozah.
(Za družbo duhovnikov) sta vplačala čč. gg. Pirkovič 5 fl. (Vi ste vpl. ustn. 30 fl. in letn. do 1. 1879), Šibal 15 fl. (ustn. dpi. in letn. do leta 1878 pl.)
(Dražbe) 26. febr. Anton Malec v spod. Por-čiču 5233 fl. 27. febr. Janez Majksner 1350 fl. v Kozjem, Anton Wolf v Šetarjcvi 4188 fl., Anton Krofel 1350 fl. v Kozjem; 3. marca Andrej Oblak v Tevčah 975 fl. 4. marca Jožef Cirugast 12.654 fl. Arvežu; 5. marca Franc Krajnc v Stražgonjcih, Jurij Lokan v Sevnici, Juiij Hajnšek v Hajnskem 21O0 fl. 8. marca Hieronim Audrenšek pri sv. Janžu.
IiOt«rSJiM-	J Ste s
V Gradcu 14. februarja 1880: 29, 82, 9, 48, 1. Na Dunaju	„	53, 69, 78,. 31, 64.
Prihodnje srečkatije • 28. februarja 1*80.
Orgijarska služba
razpisana je z službo cerkovnika vred. Bernja daje 20 vaganov rži, 20 vaganov ovsa, 5 vaganov pšenice. Kdor želi službo dobiti, naj se pismeuo ali ustmeno oglasi pri č. g. župniku v Uju pri Turjaku slov. graškega okraja. Več se izve pri tamošnjem cerkvenem predstojništvu.
Organist
s prav dobrimi spričevali išče službo. Je voljen tudi mežnarijo ali kako privatno šolo oskrbovati; pisma naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom poste restante: J. M. organist pošta: Hotedrošica Krain.	1—3
Olja delat!
pridite k IIa.beju v Framu, mera in plačilo bo po navadi, sprejem prijazen.	3—3
Oženjen mož, brez otrok, sedaj delavec na južnej železnici v Mariboru, želi priti v službo za mežuarja. On obljubi vestno streženje in vseskozi pošteno zadržanje. Ponudbe se prosijo napisati: Martin Ješovnik v Melji pri Mariboru štev. 50.
v dobrem stanu in mestu na 3 tečaja na Frau-beimskej vodi -v mariborskem okraji v gornji Gorici se daje pod dobrimi pogoji ali v najem (štant) ali se proda. Več povč gosp.
Anton Sagadin,
1—3	župan v spodnji Gorici.
Dobro naturno vino na prodaj.
Podpisani prodam svoja lastna vina pridelana v najizvrstnejšib goricah štajerskih 23 štrtinjakov in sicer 7 štrtinjakov od 1. 1879 v Murskem vrhu, cena štrtinjaku 75 fl. dalje 8 štrtinjakov od 1. 1878 v Murskem vrhu, cena 85 fl. potem 5 štrtinjakov v Sovjaku od 1. 1877 cena 86 fl. in 3 štrtinjake v Ljutomerskih goricah od 1. 1879 cena 90 fl. Bližnja železniška postaja je v Ptuji (Pettau), voznina do nje 3 fl. za štrtinjak. Kupcem, ki ne morejo sami priti vina pokušavat, dopošljem v steklenicah na ogled.
Sv. Jurij na Ščavnici (St. Georgen a. d. Stainz Radkersburg)
Joitef Farlias,
posestnik.
PoduČiteljska služba
izpraznjena je na dvorazredni šoli v Majšbergu (Monsberg) z letno stalno plačo 440 fl. (začasno pa 330 fl.) in prostim stanovanjem. Prevzeti se zamore ob enem tudi služba organista.
Prosilci slov. in nemškega jezika zmožni, naj vlozé svoje prošnje do 28. febr. 1880 pri okrajnem šolskem svetu v Ptuji (Pettau).
Okrajni šolski svet v Ptuji, 1. febr. 1880. 2—3	Predsednik: Trautvetter.
Ustanovljena leta 1869.
Prva in največja glavna zaloga vseli izvirnih mašin šivalnic, edini zastopnik v Maribora
Matija Prosch,
c. k. priv.	trgovec,
v lastnej hiši, v sosposkej ulici štev. 23., v učilniškej ulici štev. 2.	5—32

JANEZ LEON
% stolni trg 6. v Mariboru, (Domplatz)
priporoča svojo
ter prosi za naročila vsakoršnih v to vrsto jil spadajočih del, katera hode točno in po nizki ceni izvrševal. Tudi liste „Slov. Gospodarja" prodavam.
s Zaloga tiskovin gg
za srenjske, župnijske in biležniške urade, šole i. t. d.
D®- Kdor želi, dobi cenilnik franko.
^ru-uari-.j^nrutR^ riiuvvvvummmttTJWMri^^
zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadue debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla iu iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. D®- Ilustrirane obrazce dopošljcmo, kdor jili želi, brezplačno (to pošti!	2—12
LIVARNA,
Badgasse Nr. 9
blizo si. cerkve.
Sterilnih prlznajll za zlite zTOnore je priredjenlh za ogleil.
C.	privil.
zvonarna in livarna
g. Janeza Bencel-na in sinov
v M A III H OKU