LETO m, ŠTEV. 59 m LJUBLJANA, SOBOTA, 12. MABCA 1955 PRVA IZDAJA Ceno 10 did Mxvcevatfec SLOVENSKI Izdaja tasopisno-založnliko podjetje SZDL »NaS tisk. — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vodnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca. — uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tekoči račun Narodne banke 601-.T.-163 Mesečna naročnina 200 din IZ FRANCOSKE SKUPŠČINE Nova poroštva so odveč IZ 0DB0BA ZA PROSVETO ZVEZNEGA ZBORA Končana je razprava o predlogu zakona o doktoratu znanosti Zatrdila ZDI in Vel. Britanije iz 1. 1947 so še veljavna, pravi Pinay — Francoske koristi v Posarju bodo zavarovane — Reynaudov predlog za revizijo francoske ustave Pariz, 11. marca (Tanjug). Francoski minister za zunanje zadeve Antoine Pinay je izjavil danes pred komisijo za zunanje zadeve sveta republike, da ostanejo poroštva ZDA in Velike Britanije, ki so jih dale Franciji že leta 1947, še vedno v veljavi. amandmaji ali postavljanjem sklenila, katere določbe ustave kakih pogojev ogroženi. je treba spremeniti, nato pa bi Bivši predsednik vlade Paul vsak dom zase proučil predlo-Reynaud je predložil danes ob §e novih določb. Sele potem podpori neodvisno republikam bi bilo skupno zasedanje na- Ugodeno je zahtevam univerz v Ljubljani in Zagrebu To jasno potrjuje tudi izjava Johna Fosterja Dullesa decembra lani ter Anthony Edena včeraj v Spodnjem domu. Zahtevo nekaterih političnih kro- Ameriški pisatelj v Beogradu Beograd. 11. marca (Tanjug) Ameriški dramski pisatelj Robert Sherwood je danes prispel v Beograd. V naši državi si ho ogledal kraje, preden bo začel pisati scenarij za film »Vojna in mir*, ki ga bo po istoimenskem romanu Leva Tolstoja pc»nel ameriški filmska producent Michel Todt. Nemiri v Indoneziji Džakarta, 11. marca (AFP) Vesti, da so vladne čete v severnem delu Sumatre ubile 24 ljudi, so v Džakarti povzročile veliko razburjenje. Časopisi zahtevajo stroge kazni za tiste, ki so povzročili smrtne kazni, člani parlamenta pa zahtevajo preiskavo. Odgovorni indonezijski krogi nočejo dati nikake izjave na te vesti. Po mnenju političnih opazovalcev pa so nemire v Atjehu organizirali pripadniki gibanja »Darul Islam« — muslimanski fanatiki, ki obtožujejo vlado, da je naklonjena komunistom. Kmetijska zamenjava bi bila koristna Moskva, 11. marca (TASS). Ministrstvo za zunanje zadeve ZSSR je včeraj izročilo veleposlaništvu ZDA v Moskvi noto, v kateri pravi, da bi bila po sodbi sovjetske vlade izmenjava kmetijskih delegacij med ZSSR in ZDA koristna. Sovjetski kmetijski organi bi bili pripravljeni sprejeti kmetijsko delegacijo ZDA in poslati sovjetsko delegacijo enake vrste v ZDA. Glede na gori povedano bi sovjetska vlada želela zvedeti, kakšno je stališče vlade ZDA do zamenjave kmetijskih delegacij s Sovjetsko zvezo, zaključuje nota sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve. gov, naj bi vlada zahtevala od Washingtona in Londona, da ponovno potrdita Franciji dana poroštva, je Pinay ocenil kot popolnoma odveč, ker je »neumestno zahtevati ponovna poroštva, saj bi kaj takega utegnili razlagati kot našo slabost in omahljivost, vrednost ske, kmečke, degolovske in de-golovsko disidentske skupine narodni skupščini dva predloga za revizijo francoske ustave. Po prvem predlogu naj bi oba doma najprej posamezno z absolutno večino glasov V Nemčijo po nagrado Bonn, 11. marca (Reuter) Kakor se je zvedelo, bo britanski predsednik Churchill na povabilo kanclerja Adenauerja v bližnji prihodnosti obiskal Zahodno Nemčijo. Zadnjič je bil v Nemčiji leta 1945, ko se je udeležil potsdamske konference. Churchill bo obiskal Zahodno Nemčijo verjetno konec maja. Približno takrat bo namreč dobil tudi letošnjo mednarodno nagrado Aahena, ki jo to mesto vsako leto podeli »najboljšemu Evropejcu«. rodne skupščine in sveta republike, na katerem bi sklepali z absolutno večino. S tem bi se izognili dolgim in zapletenim debatam na skupnem zasedanju skupščine in sveta republike. Beograd, 11. marca. Odbor za prosveto zveznega zbora je končal danes razpravo o predlogu zakona o doktoratu znanosti. Najbolj zanimiva razprava je bila o prej pridobljenih doktoratih in doktoratu znanosti po Drugi predlog za revizijo ni novem zakonskem predlogu. To formalne, pač pa vsebinske narave in je njegov namen utrditev izvršne oblasti ter utrditev vlade. Gre predvsem za olajšavo postopka za razpust skupščine. V obrazložitvi drugega predloga je Paul Reynaud dejal, da je ugled Francije zaradi nestalnosti vlad zelo prizadet. Francija večkrat ni mogla z dovolj učinkovitosti sodelovati na mednarodnih . konferencah. Zaradi nestalnosti vlad je Francija po mnenju Reynauda v svetu izgubila položaj velesile. osnovno vprašanje je bilo uspešno rešeno in zadovoljuje zahteve univerz v Zagrebu in Ljubljani oziroma njihovih fakultet, ker izenačuje na njih pridobljene doktorate (ustni izpiti rigo-roz) z doktorati, pridobljenimi na podlagi obrambi dizertacije, to je z doktorati, določenimi po tem predlogu zakona. Osebe, ki so prej pridobile doktorat, imajo iste pravice, kakor one, ki pridobe doktorat znanosti na podlagi tega zakona. Izjema je bila napravljena samo pri doktoratih medicine, TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Dogodek v Nabrežini je kršitev manjšinskega statuta l Reynaud dejanskih poroštev I» ne bi zrasla.« Glede Posarja je Pinay obljubil senatorjem, da bodo pred začetkom debate v svetu republike sklenili splošno konvencijo o gospodarskem sodelovanju med Posarjem in Francijo, ki bo zavarovala francoske gospodarske koristi. Zato francoska vlada odklanja sleherni nov poskus razlaganja statuta o evropeizaciji Posarja, ker je sporazum sam na sebi dovolj jasen. Pinay je odločno pozval člane komisije za zunanje zadeve, naj ne dopuste, da bi bili pariški sporazumi z morebitnimi Obnovitev pogajanj Tunis, 11. marca (AP). Predsednik tunizijske vlade Tahar ben Amar bo vodil tunizijsko delegacijo na razgovorih s francosko vlado o avtonomiji Tunizije. Pogajanja se bodo spet začela v Parizu 15. marca. Jugoslavija bo resno opozorila italijansko 5*XiLÄ"-vlado na postopke tržaških upravnih oblasti nanje zadeve - »bo s svoje strani resno opozorila itali- Beograd, 11. marca. (Od je«.. Ti napori so v nasprotju jansko vlado o takih postop- našega beograjskega dopisni- z odredbami manjšinskega ^ih tržaških upravnih obla- ka) V zvezi s suspenzijo izvo- statuta in njihov namen je. j ^ ljenega slovenskega župana onemogočiti normalizacijo ita- jja vprašanje dopisnika občine Devin-Nabrežina, ki ni lijansko-jugoslovanskih cd- ANSE ali je res, da so mane- hotel dovoliti gradnjo itali- nosov in odnosov dveh na- vr; jugoslovanske grške in je rečeno, da so v komisiji za janskega naselja v tej občini, rodnostnih skupin na tem o- turške armade v Trakiji od- oceno dizertacije predavatelji je na današnji redni tiskovni zemlju. ... godeni, je tovariš Draškovič konferenci za domače in tuje »Graditev italijanskega na- odgovoril, da je grški gene- __ - a - ___ m novinarje zastopnik državnega selja v slovenskem kraju biv- ra]nj štab vesti o teh manevrih S' sekretariata za zunanje zade- še cone A STO«_— je dejal Svoječasno že demantiral in w ' ^ m v-p Drašt-nvič rv la vil dnlie tovariš Draškovič — »je (ja kaj dodati temu de- ki se še nadalje smatrajo kot akademska stopnja, ker za pridobitev tega doktorata ni potrebna obranjena dizertacija, niti ne poseben izpit. V predlogu zakona pa je rečeno, da izpolnjujejo vse osebe, ki so na dan uveljavljenja tega zakona v poklicu univerzitetnega predavatelja in imajo akademsko stopnjo doktorja medicine, pogoje za univerzitetnega predavatelja, ki se nanašajo na doktorat. Na ta način se glasi nova formulacija 25. člena: »Osebe, ki so po sedanjih ali prej veljavnih predpisih dosegle doktorat, razen akademskih stopenj doktorata medicine, imajo vse pravice, ki pripadajo tistim, ki po tem zakonu pridobe doktorat znanosti. Za osebe, ki so po dosedanjih predpisih dosegle akademsko stopnjo doktorja medicine in ki so, ko postane ta zakon veljaven, v poklicu univerzitetnega predavatelja, se smatra, da izpolnjujejo pogoj za univerzitetnega predavatelja, ki se nanaša na doktorat. Osebe, ki so postale državljani FLRJ na osnovi pogodbe o miru ali opcijo ter so dosegle doktorat na eni izmed univerz v državi, katere državljani so bili, imajo tudi brez nostrifikacije svoje doktorske diplome vse pravice, ki jim pripadajo na osnovi nostrifikacije.« Odbor je po obširnejši razpravi sprejel tudi mnoge izpre-membe v drugem poglavju zakona, ki govori o postopkih za dosego doktorata. V 10. členu iste fakultete, po potrebi pa tudi predavatelji druge lanultete iste univerze, kakor tudi predavatelji drugih univerz in znanstveni delavci. To komisijo bodo sestavljali trije člani. Komisija bo dolžna oceniti dizertacije v treh mesecih. V kolikor bi bila ocena dizertacije negativna, bi se postopek za dosego doktorata ustavil. Živahna razprava je bila tudi okoli načina objavljanja dizertacije. Sprejeto je bilo stališče, da se tiska rezime dizertacije z njenimi značilnimi odstavki in da se objavijo tudi imena članov komisije za oceno dizertacije. Na sinočnji seji odbora je bilo precej govora o vrstnem redu ustnega izpita in obrambe dizertacije, kakor tudi o priznanju možnosti kandidatu, da se sam odloči, kaj bo opravil prej. Ob tej priliki je bilo predlagano, naj se kandidatu omogoči, da bi se sam odločil, medtem ko določa 12. člen, ki je bil sprejet, da mora kandidat delati ustni izpit pred obrambo dizertacije. Cas izpita bo določila fakultetna uprava, ki bo upoštevala predlog kandidata. V 12. členu je točno označena tudi pravica fakultetnih uprav, da posamezne kandidate lahko oproste ustnega izpita. Kakor pravi zakon, fakultetna uprava lahko oprosti kandidata ustnega izpita, če se ta že vrsto let bavi z znanstvenim delom in če se je uveljavil s tem svojim delom. Ostali členi so bili sprejeti brez večjih popravkov. S sprejetjem načrta zakona v podrobnostih, je odbor končal svoje delo in bo na prihodnji seji razpravljal o načrtu zakona o kinoma tografi ji. f- S. ve Branko Draškovič izjavil dalje tovariš Draškovič _______ sledeče: poskus umetne spremembe mantiju grškega generalnega »Iznenađeni smo nad nede- etničnega značaja in nadalje- štaba, mokratičnimi ukrepi italijan- vanje denacionalizacije slo- Tovariš Draškovič je dalje Reka, 11. marca. — Sedem skih upravnih oblasti v Trstu, venskega prebivalstva in to po sporočil novinarjem, da datum tramperjev in dve linijski lađa bi podprle namene pro- sprejemu memoranduma o obiska predsednika Tita Fran- dji sta pripeljali ta mesec r.a tijngoslovanske emigrantske sporazumu, kar lahko samo cj j j še nj točno določen. Reko 78.000 ton pšenice iz organizacije »Ustanova za škoduje prizadevanjem za Na vprašanje, kaj misli o ZDA, Zaradi povečanega doto-pomoč beguncem iz Julij- vzpostavitev dobrih odnosov.« sedanji politični krizi na Ma- ka pšenice, kakor tudi zaradi lr—•_ ta_i------------------: i----1----džarskem pa je predsednik vremenskih neprilik, ki so za- ci ržavnega sekretariata odklo- vrle dovoz v reško luko, je ske Krajine in Dalmaci- »Jugoslovanska vlada« — je Sir Alexander Fleming je umrl nil odgovor. LONDON, 11. marca (AFP) — Danes je nenadoma umrl v Londonu, star 73 let, iznajditelj penicilina Alexander Fleming. * Sir Alexander Fleming je na- raznimi drugimi antiseptičnimi sredstvi krvnim telescem ne škoduje. Takšni so bili začetki. Pozneje so začeli izdelovati penicilin v kristalu, ki je v drugi svetovni vojni stotiscčem Libanonski parlamentarci Zgrešena pot Trst, 11. marca. Nacionalistični tisk na Tržaškem se je razburil, ker je jugoslovanski in tržaški napredni tisk soglasno obsodil nedemokratični ukrep generalnega vladnega komisarja Palamare v občini Devin-Nabrežina, da bi izvedel načrtno kolonizacijo italijanskega prebival- ki. P. podjetje »Gramdeksport« najelo 10 pomožnih ladij, na katere bi v primeru pomanjkanja Beograd, 11. marca (Tanjug) Libanonska parlamentarna delegacija je danes pi~'spela v Beograd. Na zemunskem letališču so jo sprejeli sekretar zvezne ljudske skupščine Velimir Stojnic, ljudska poslanca Vlaj-ko Begovič in Raja Nedeljko-vič ter zastopnika državnega sekretariata za zunanje zadeve, pooblaščeni minister Mihajlo Javorški in Gamo Petrovič. Vodja delegacije Bashir A war je izjavil po prihodu, da so člani delegacije zelo zadovoljni, ker se jim je ponudila priložnost priti v Jugoslavijo-»Sporcčamo vam izraze simpatije in prijateljstva naših kolegov v parlamentu«, je dejal. Libanonska parlamentarna delegacija, ki je prišla v našo državo na povabilo ljudske skupščine FLRJ. bo ostala v Jugoslaviji deset dni. Med bivanjem bo imela razgovore z uglednimi jugoslovanskimi funkcionarji, obiskala bo več mest ter si ogledala industrijske naprave in kulturne ustanove. Iz Jugoslavije bodo libanonski parlamentarci odpotovali na obisk v Veliko Britanijo. Pariz, 11. marca (Tanjug) V VREME Napoved za saboto: Pretežno oblačno in sorazmerno hla je ocenu ta nedemokra- ” ristnejših zdravil, ki jih je P0" imenom »antibiotiki«. tičen ukrep kot primer kršenja ------- —--------- dobilo človeštvo po srečnem Fleming je umetnik JNobe- posebnega manjšinskega statuta slovanska delegacija, v kateri naključju Veliki znanstvenik . v® aaSr., e za medicino, ki jn nadaljevanje stare škodljive bodo gospodarski strokovnjaki je delal leta 1927 razna bak- J? Je dobil za odkritje penici- politirkei je Sprejelo napredno in predstavniki državnega se-teriološka raziskovanja y bol- . a: Gu likova n je bil z raz- jn miroljubno prebivalstvo na kretariata za zunanje zadeve, bo nišnici Saint Mary v london- niim drugimi odlikovanji in Tržaškem z odobravanjem. Kot odpotovala iz Beograda 12. mar-ski četrti Paddington. Nekega Je . 1 cas^*Ii doktor mnogih je zaradi tega nekaterim ca zvečer. dne je opazil na gnojišču na- ualverz v Evropi in Ameriki. neprijetno in zato danes čitamo Glavne točke dnevnega reda mesto bakterij plesen, ki je, Alexandra r iemmga je y nacionalističnem tisku, da bi letošnjega zasedanja evropske če jo je še tako razredčil ,»žr- Presl° v zgodovino medicine büo slavencem treba zamašit: ekonomske komisije bodo prela« bakterije. Imenoval jo je P znanstvenih odkritij poleg »Alj se vam ne zdi, da bi j^e<* gospodarskega položaja v penicilin. Pozneje je ugotovil, 1TaeJ^ velikih genijev Pasteur- bilo treba vsakodnevne tožbe Evr°PL poročilo posebne skupi- francoskih uradnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli poslanico predsednika Eisenhower-ja- V teh krogih poudarjajo, da so ZDA vnovič potrdile svojo politiko do Evrope in Atlantskega pakta, posebno pa željo, da bi na evropskih tleh obdržale čete, nujno potrebne za skupno obrambo. »Figaro« opozarja. da je to sporočilo, kakor je tudi pomembno glede na to. da so ZDA ponovile svojo obljubo, ki so jo bile dale evropski obrambni skupnosti, istočasno tudi resno in nedvoumno svarilo, kajti predsednik ZDA je molče povedal, da se ZDA ne bodo več zanimale za organizacijo Atlantskega pakta, če pariški sporazumi ne bodo ratificirani. »Combat« piše, da je poslanica vznemirila pristaše »nadnacionalnosti«. V njej je namreč rečeno. da se bode ZDA samo »posvetovale« z agencijo za oborožitev. Molk o ostalih zahtevah držav zahod noevropske unije glede pristojnosti te agencije pa izpričuje da se ZDA razen tega ne zanimajo za delo agencije in da si hočejo obdržati pravico do razdelitve dobav vojnega materiala zahodnim državam. Nejasnosti okrog ustanovitve agencije za oborožitev so ostale nespremenjene, kar bo ovirale njeno ustanovitev- »Franc Ti-reur« pa pravi, da je Eisenho wer poslal spomenico tik pred odločilno debato o ratifikacij: pariških sporazumov v Zahodni Nemčfn in Franciji, kar bo nedvomno vplivalo tudi na potek debate. da ta plesen v nasprotju z ja, Kocha in drugih. ¥sw?s<$a!WS>v. posameznih komisij in komitejev. Med drugim bodo razpravljali o delu komiteja za električno energijo, katerega dejavnost je vezana na delo skupine Jugeleksporta. Slovencev zavreti« - piše da- ne strokovnjakov za razvoj Juž-našnji videmski »Messaggero P°™“a Veneto«, ki se razburja, ker so obsodili ta ukrep skujmo Slovenci in Italijani na Tržaškem. Prav tako piše tudi današnji popoldanski tržaški »II Piccolo« o »neupravičenih pritožbah Slo-___________ vencev« ter zagovarja kolonizacijo, češ da je to narodnostno Dokumenti 0 Jalti »mešano ozemlje«. V Trstu poudarjajo, da je to Washington, 11. marca (AFP) popolnoma zgrešena pot za po- Ameriško ministrstvo za zu-mirjenje ter da se z hujskanjem nanje zadeve se je namenilo in 6,St^negatiVn0 POlitir?predložiti članom kongresa mo izpodkopujejo napon Italije , 6 in Jugoslavije za Izboljšanje zauPno uradno poročilo o odnosov in sodelovanje. konferenci na Jalti. Doku- Trst, H. marca. Danes je za- nnente o konferenci bodo iz-čelo stavkati vse osebje Rdečega ročili prihodnji teden članom križa v Trstu, ker mu niso pri-' odbora za zunanje zadeve znali posebnih doklad, ki so jih predstavniškega doma in se-pred kratkim prejeli državni uslužbenci. S. L. nata. Pred dvema dnevoma je se-Nota Siriji nator Bridges izjavil, da se bri- Ankara, 11. marca (AFP).— *anski predsednik Churchill Iz poučenih krogov se je zve- u.pira objavi nekaterih doku-delo, da je Turčija izročala mentov o jaltski konferenci. Siriji noto, v kateri poudarja, da pripisuje neodvisnosti Sirije velik pomen. Sirija naj se izogiblje sovražnemu stališču do Turčije, ker bi imelo to »lahko samo usodne posle- Konferenca je bila leta 1945 ob udeležbi Churchilla, Roosevelta in Stalina, njen namen pa je bil vskladiti napore za- £lsaUB« V IäkS£äkS£Ü« dice za razmerje med obema veznikov v boju proti Nemči-dfž^Vgpa«, ... ji ter skleniti mir. vagonov prekrcali pšenico z oceanskih ladij. S temi pomožnimi ladjami bi odpošiljali pšenico v posamezne kraje ob jadranski obali. Po normaliziranju železniškega tovornega prometa med Zagrebom in Reko odpošiljajo sedaj vsak dan po 60.000 ton pšenice. V tem mesecu pričakujejo na Reki prihod večjega števila domačih in tujih oceanskih ladij s tovorom pšenice. Sredi meseca bo prispela na Reko ladja »Banija«, kmalu zatem pa še šest jugoslovanskih tramperjev. Včeraj in danes je vkrcavalo in izkrcavalo v reški luki avstrijski in madžarski tranzitni tovor sedem oceanskih ladij. Štiri ladje so pripeljale iz Bližnjega vzhoda ječmen za Madžarsko, ena pa za Avstrijo. Madžarske stroje za Bližnji vzhod natovarja neka oceanska ladja, medtem ko je jugoslovanska ladja »Kordun« začela danes izkrcavati premog, ki je bil poslan za Avstrijo. S temi oceanskimi ladjami je bilo poslanih v reško luko 14.900 ton tranzitnega tovora. V povojnih letih še ni prispelo v reško luko naenkrat toliko ladij s tranzitnim tovorom. Pripravlja se zakon o kmetijskem zadružništva Beograd, 11. marca. Skupna komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta Za predpise o zadružništvu, je imela predvčerajšnjim pod predsedstvom Slavica komarja prvo sejo. na kateri je proučila svoje naloge in določila način svojega dela. Komisija je sestavila sedem skupin, ki bodo proučevale posamezne panoge kmetijskega gospodarstva. Glavna naloga je izdelava načrta zakona o .kmetijskem zadružništvu- Franc Leskošek bo obiskal Dunaj Beograd, 11. marca.. Clan zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek bo 15. marca odpotoval na Dunaj na povabilo avstrijskega zveznega ministra za trgovino. Med bivanjem na Dunaju bo obiskal dunajski letni velesejem In si ogledal nekatere industrijske objekte in naprave. Pravijo, da se bo ob tej priliki porazgovoril z avstrijskimi državnimi funkcionarji o razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. (Jugopres). r lili §© mogoče znižati oskrbnino ¥ dijaških in rajonskih domovih? GOSPODARSKE VESTI V šolskem letu 1954 - 55 se je oskrbnina v dijaških domovih v Ljubljani občutno povečala v primeri s preteklim. Sedanje oskrbnine so večje približne za 2000 — 2500 din od laask.h. Zaradi tega je bilo prizadetih precej dijakov in staršev malih kmetov. Manjše število dijakov je bilo prisiljenih prekiniti šolanje, največ pa je talcih, ki so sicer ostali v domovih in nadaljujejo šolanje, so pa dolžni oskrbnino za več mesecev. Vsi ti namreč čakajo, kako jim bodo okrajni ljudski cdbori rešili prošnje za podelitev odnosno zvišanje štipendije. Samo za mesec ja-'nuar in februar 1. 1955 znašajo v ljubljanskih srednješolskih in vajenskih domovih dolgovi za oskrbnino približno 4,5 milijone dinarjev. Tako stanje je nedvomno resno in ga bo treba na čim boljši in hitrejši način rešiti. V zadnjem času so nekateri okrajni ljudski odbori že dodelili številnim dijakom in vajencem nove štipendije ali pa so jim dosedanje povečali. Seveda bo treba na okrajih še poiskati finančna sredstva, tako da bo omogočeno čim večjemu številu dijakov in vajencev šolanje tudi v takih šolah, ki jih v okraju ni, in to pod pogoji, da se bodo Po končanem šolanju vrnili v svoj okraj. Ko so se v ljubljanskih domovih povečale oskrbnine, so bili marsikje dijaki in vajenci mnenja, da gre to povečanje deloma na račun hrane, še več pa velike režije. Pri tem so premalo upoštevali, da so postali vsi srednješolski in vajenski domovi ustanove s samostojnim finansiranjem in da so s 1. januarjem 1955 odpadle vse podpore MLO y Ljubljani. S proračunskimi sredstvi mestnega ljudskega odbora se krijejo samo osebni prejemki vzgojnega in zdravstvenega osebja in investicijska dela, vsi ostali stroški (za hrano, celoletno režijo, amortizacijski sklad in rezervni sklad) pa se vračunajo v oskrbnino. Kakšne so realne možnosti za znižanje oskrbnin? Nabava hrane, ki je po ugotovitvah zdravstvene službe zadostna, pestra in vsebuje približno 3000 kalorij na dan, stane mesečno posameznega gojenca 3000 do 3300 din. Ta znesek predstavlja skoraj dve tretjini oskrbnine in ga nikakor ne bo mogoče zmanjšati. Nekoliko bi se dalo znižati le režijske stroške. Tako bi dijaki ali vajenci lahko deloma ali v celoti pomagali pri čiščenju in urejanju spalnic, učilnic in jedilnic, v kuhinji, pri pranju perila, pripravljali in nosili kurjavo itd. V marsikaterem domu bi na ta način odpadla kakšna snažilka ali kuhinjska pomoč-nica.Nekoliko težje bi bilo v tem pogledu.v domovih z večjim številom gojencev in _ Ki imajo dijake iz različnih šol. Režijski stroški bi se dali zmanjšati tudi z večjo štednjo elektrike, s čuvanjem domskega inventarja in zgradb in podobno. Mnogo vplivajo na višino režijskih stroškov razne objektivne težave, kakor so na primer stare in zanemarjene zgradbe, zasilne barake, slaba električna in vodovodna 'napeljava, pomankljiva kanaliza- cija, dotrajan inventar v spalnicah in učilnicah itd. Kadar govorimo o možnostih za znižanje oskrbnine v domovih, je treba realno preceniti, kje in pri kakšnih delih lahko sodelujejo gojenci. Pri tem je imeti vedno pred očmi družbene, vzgojno-pedagoške, higienske in zdravstvene smotre. S tem ni rečeno, da ni treba štediti oziroma pritegniti dijakov ali vajencev k delu. V današnjem času je še prav posebno važno, da stremimo povsod za tem, kako prihraniti sebi, pa tudi skupnosti vsak di- nar. Izroz lesnih izdel Beograd, 11. marca. V zvezni zunanjetrgovinski zbornici poudarjajo, da se v zadnjem času opaža povečan izvoz jugoslovanskih lesnih izdelkov. Lani, ko so zabeležili doslej največji izvoz na tuje trge, so prodali lesnih izdelkov za 2 milijardi dinarjev, dvakrat več kakor 1. 1952. Če se na primer označi izvoz leta 194? s 100, potem je izvoz leta 1951 dosegel 225. leta 1953. 473 točk. Naši lesni izdelki se prodajajo sedaj v mnogih državah, največ pa na trgih ZDA in Velike Britanije. V ZDA smo lani prodali do decembra lesnih izdelkov za 21? milijonov, Pred ustenovitvije jugoslovanskega združenja za industrijsko lastnino V Ljubljani bo 28. t. m. ustanovna skupščina jugoslovanskega združevanja za industrijsko lastnino. Skupščino sklicuje trgovinska zbornica Slovenije v sporazumu z zveznim patentnim uradom in zvezno zunanjetrgovinsko zbornico Potreba po ustanovitvi takega združenja je nastala zaradi gspodarskega razvoja v naši državi, kakor tudi zaradi mednarodnih obveznosti naše države kot članice pariške unije za industrijsko lastnino- v Veliki Britaniji pa za 692 milijonov dinarjev. Naši lesni izdelki se prodajajo tudi v Holandiji, Zahodni Nemčiji, Belgiji, Švici, Franciji, Italiji, Maroku, Norveški Danski in na Malti, v Etiopiji in drugih državah. Posebno mesto zavzema, zlasti v lanskem letu, izvoz leh izdelkov v države Bližnjega in Srednjega vzho. da. Pričakujejo, da se bo skupni izvoz še bolj povečal, zlasti zaradi obnavljanja trgovine z vzhodnimi državami Lvrope. Lani so na tujih trgih prodali največ stolov vrednosti 365 milijonov dinarjev, raznih predmetov za hišno uporabo v vrednosti 215 milijonov dinarjev, pohištva za 191 milil-jcnov dinarjev in košar za 120 milijonov dinarjev. Državna uprava In uslužbenci v lokalnih organih oblasti Organizacija državne uprave in položaj uslužbencev ter administracije v lokalnih or-gauiii oblasti bosta glavni predmet razprav na redni letni skupščini Stalne konference mest, ki bo v začetku mam v iarajevu. Lanes je i9b jugoslovanskih mt-si včlanjenih v Stalni kon-feieuci mest, ki jo je aprila 19:>3 ustanovilo 2i mest. Nove člane te družbene organizacije so pritegnile zanimive razprave o aktualnih zadevah lokalne samouprave, ki so bile s.nlno na dnevnem redu posvetovanj. kakor se je zvedelo, se bo razprava ua skupščini v Sarajevu začela z načelnim referatom o problemih državne uprave v lokalnih organih oblasti. V sekretariatu Stalne konference mest poudarjajo, da je pomanjkanje točnih tolmačenj, kaj je pravzaprav državna uprava v lokalnih predstavniških organih, eden izmed razlogov, ki ovira, da bi se v vsakdanji praksi izpopolnjevalo delo izvoljenih predstavništev in da bi se njihove dolžnosti ter pristojnosti ločile od poslovanja administracije. Stari sistem državne uprave je zapustil vse doslej sledove v načinu dela ljudskih odborov. Niso redki primeri, da se predsedniki ljudskih odborov bolj naslanjajo na administracijo, na njene načelnike in sekretariate, kakor pa da bi pritegnili k delu ves plenum izvoljenih predstavnikov. Prej se je administracija v praksi identificirala z izvoljenim predstavništvom. Z novim zakonom o ijudskih odborih iz leta 1952 pa ji je bila poverjena naloga, da izvaja sklepe predstavniških organov Splošno je mnenje, da pristojnosti administracije in u-službenski odnosi še niso v skladu z izpremembami v državni ureditvi in z razvojem lokalne samouprave. Toda tudi kritika birokratizma, pripominjajo v sekretariatu Stalne konference, vodi do druge skrajnosti, marveč do popolnega indentificirauja administracije z birokracijo, kar ne otežuje samo družbene' afirmacije Mislužbencev državne uprave, temveč tudi boj za zakonitost in zakonite postopke organov oblasti. Vendar se vsi. ki kritično ocenjujejo z raznih osnov sedanjo prakso ljudskih odborov in njihove administracije, strinjajo, da mora uslužbenski aparat, kj ni strokovno sposoben, dobro organiziran in učinkovit, imeti nujno za posledico tudi nepravilno delo izvoljenih predstavništev. Na skupščini v Sarajevu bodo obrazložen i z več posebnimi ko-eterad problemi strokovne izebrazi-e in gmotnega polo- žaja uslužbencev, organizacije administracije, inšpekcijskih in nadzornih funkcij ljudskih odborov in njihovega pisarniškega poslovanja. Po razpoložljivih podaikih nima 212.000 uslužbencev državne uprave v zveznih, republiških in lokalnih organih, zlasti v zadnjih, potrebne strokovne kvalifikacije. Razen uslužbenoev prosvetne stroke ima 649» vseh uslužbencev v lokalnih ljudskih odborih le nižjo strokovno usposobljenost. 31.9°/o je končalo srednjo šolo, samo 4.1‘Vo pa so fakultetno izobraženi. V krajevnih ljudskih odborih primanjkuje zlasti pravnikov in strokovnjakov za razne komunalne službe, ker so še vedno nekoliko sla.beje plačani kakor strokovnjaki v gospodarstvu. Danes ni nobene stalne šole za javno administracijo. pa tudi sedanji sistem štipendiranja študentov ni učinkovit v tem smislu, da bi jih pritegoval k delu pri teh odborih. Poudarjajo, da je bila doslej tehnika dela in organizacija pisarniške službe omalovaževana, čeprav je ena izmed pogojev za učinkovito delo uslužbencev. (Jtigopres) Zastopniki lasih sindikatov v Bugiji Beograd, 11. marca. Sindikalne organizacije naših železničarjev, poštarjev", komu-nalcev, državnih uslužbencev in prosvetnih delavcev so se odzvale povabilu generalne centrale javnih služb Belgije, naj pošljejo svoje zastopnike na jubilejni kongres te sindikalne organizacije, ki bo od 21. do 25. maja v Bruslju. Kongres bo ob deseti- obletnici obnovitve te sindikalne organizacije. Delegacija generalne centrale sindikatov javnih služb Belgije se je mudila lani v Jugoslaviji kot gost naših sindikalnih organizacij. Nova združenja proizvajalcev Beograd, lil. marca. Danes je bilo ustanovljenih v zvezni industrijski zbornici pet novih združenj proizvajalcev: združenje proizvajalcev strojne gradnje, kovinske predelovalne industrije, proizvajalcev kmetijskih strojev in orodja, proizvajalcev motorjev in motornih vozil ter združenje tovarn za izdelavo železniških vozil. To se je zgodilo na letni skupščini dosedanje sekcije za strojno gradnjo in kovinsko predelovalno industrijo zvezne industrijske zbornice. Zastopniki tovarn so izrazili mnenje, da bo delo v novih združenjih okrepilo vertikalno povezanost proizvajalcev in učinkoviteje usmerjalo proizvodnjo po potrebah domačega trga, drugih industrijskih panog, kmetijstva in široke potrošnje. Prekinitev prometa v zahodni Bosni Sarajevo, 11. marca. Snežni zameti so na mnogih cestah v zahodni Bosni onemogočili promet. Promet je prekinjen na cestah Bosanska Krupa — Bosanski Petrovac, Bihač — Bosanski Petrovac, Mrkonjič grad — Mlinište — Glamoč. Bosanski Petrovac — Drvar in Prozor — Duvno. Darilo CARE Jugoslaviji Jugoslavija bo dobila okoli 6000 ton masla in 6000 ton rastlinske masti. Te količine podarja organizacija CARE šolam, bolnišnicam in humanitarnim ustanovam. Iz ameriških luk bodo odposlali pošiljko najkasneje do konca junija. Te količi- ne je prejela organizacija CARE iz ameriških gospodarskih presežkov in jih poklanja državam, ki so utrpele škodo zaradi poplav in drugih elementarnih nezgod. (Jugopres). Mednarodno priznanje makedonskemu skladatelju Skoplje, 11. marca. Glasbeno društvo univerze Columbia v ZDA je izkaza-lo priznanje makedonskemu skladatelju Živku Firfovu, ki ga je imenovalo za svojega častnega člana in obenem povabilo, naj obišče ZDA. To društvo, ki je letos slavilo 78-letnico svojega dela, je v svojem mesečniku za glasbene probleme natisnilo referat Firfova o makedonski folklori, ki je izzval mnogo zanimanja med najbolj znanimi svetovnimi glasbeniki in folkloristi na kongresu muzikologov pred dvema letoma v Opatiji. Ta referat je bil ponatisnjen še v več drugih znanih časopisih ter je bil preveden na več tujih jezikov. Skladatelj Firfov je prejel tudi povabilo mednarodnega folklomo-muzikološkega councila za udeležbo na kongresu muzikologov, ki bo 29. julija v Oslu. Življenjski stroški Življenjski stroški povprečne jugoslovanske delavske družine štirih članov so se povečali v februarju za 1 točko od 106 na 107 (v primerjavi z bazo 1. 1953). Enako povečanje od 105 na 106-točk kaže tudi indeks pri enakoštevilni uslužbenski družini. To gibanje ne presega okvira normalnega povečanja življenjskih stroškov v prvi polovici leta, pri čemer imajo glavno vlogo stroški za prehrano. Ti stroški so se v februarju povečali od 112 na 114 točk, medtem ko so indeksi ostalih skupin stroškov ostali v glavnem. na nivoju meseca januarja. Enako lahko povečanje se je zabeležilo v tej dobi tudi pri cenah na drobno, katerih skupni indeks se je dvignil od 104 na 105 točk. To je v glavnem posledica povečanja cen kmetijskih pridelkov od 107 v januarju na 110 v februarju, medtem ko se je indeks cen industrijskih izdelkov obdržal na nivoju ioi točke (vse v primerjavi z bazo 100 1. 1953). Lanski pridelek južnega sadja in grozdja Jugoslovanski oljčni nasadi ob Jadranu so imeli lani rekordno letino v dolgi vrsti let — skupno 62.700 ton ali osemkrat več kakor 1. 1953. Pridelek fig (18.000 ton) Je bil normalen. Medtem je zaostal pridelek grozdja. Vinogradniki so nabrali 564.000 ton grozdja, alt povprečno 3000 gramov z enega trsa. Ta pridelek je bil za tretjino manjši kakor povprečni pridelek 1. 1949—1953. Za toliko manjši je bil tudi lanski pridelek vina (skupno 2,722.600 hi). Predstavniki 43 držav so prispeli na otvoritev tradicionalnega spomladanskega velesejma v Leipziga. Na velesejmu razstavlj okoli 9.600 raznih podjetij in organizacij iz 36 dežel, ne računajoč pri tem predstavnike iz Zahodne Nemčije. Na letošnjem velesejmu sodelujejo Francija, Velika Britanija Finska. Italija, Avstrija, Švedska, Danska, Holandija^ poleg tega sodelujeta tudi Sovjetska zveza in LR Kitajska. Med industrialci zahodnih držav in predstavniki vzhodnih držav je bito sklenjeno že prve dni velesejma znatno število pogodb. Japonska bo povečala svoj iz-na 1 milijardo jenov v letn 1955—1956. Ta proračun bo uporabljen za prekomorsko propagando, subvencije za mednarodne sejme, za turistične agencije, združenja za napredek prekomorske trgovine, za izboljšanje izvoznih dezenov in za povečanje izvoza svile in tekstila. Pričakujejo, da bo Japonska skušala poiskati nova tržišča in razširiti prodajo na že obstoječih, zlasti pri prodaji tekstilnega blaga, kar je izzvalo bojazen tekstilnih proizvajalcev Združenih držav Amerike. , Vzhodna Nemčija in Burma sta podpisali v Leipzigu dolgoročni trgovinski sporazum. Po tem sporazumu bo Vzhodna Nemčija dobavljala Burmi stroje, industrijsko opremo, optične instrumente, orodne stroje, Burma pa bo dobavljala Vzhodni Nemčiji bombaž, začimbe, tikov les, kavčuk, petrolej, srebro, volfram in druge kovine. Poleg tega pa sta oibe državi podpisali tudi protokol o zamenjavi burmanskega riža za industrijsko opremo iz Vzhodne Nemčije. Burmanski in kitajski funkcionarji so podpisali v Pekingu sporazum, ki predvideva zamenjavo blaga v vrednosti 6 milijonov funtov šter-lingov. Kitajska bo kupovala od Bunme riž, v zameno za to pa bo izvažala bombaž, svilo in prehranbene proizvode. Turško ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da bodo potrebna za izvoz tobaka po- sebna izvozna dovoljenja. Predvidevajo, da bodo kmalu dopotovali v Turčijo predstavniki madžarskega monopola tobaka, da bi podpisali sporazum za dobavo tobaka s področja Marmornega in Črnega morja kakor tudi za nabavo 600 ton tobaka s področja Izmirja. V januarju je Turčija izvozila v Poljsko tobaka v vrednosti 4 milijone turških lir. Češkoslovaška je kupila 600 ton. Jugoslavija pa 5000 ton predelanega tobaka s področja Smirne. Uprava evropske skupnosti za premog in jeklo je odobrila Belgiji, da lahko v prvem tromesečju tega leta u-vozi iz Sovjeiske zveze 7500 ton litega železa zato. ker litega železa v državah članicah skupnosti za premog in jeklo zelo primanjkuje. Zaradi povišanja transportnih stroškov in zaradi povečanja cen premoga na svetovnem tržišču so se tudi cene uvoženega premoga v Italiji dvignile. Tako je cena ameriškega premoga narasla za 300 oziroma 550 lir za tono, medtem ko je cena poljskega premoga narasla za 1600 do 1800 lir za tono. Pričakujejo, da bo narasla cena premoga, ki ga uvažajo in Nemčije in Velike Britanije. Po podatkih britanskega Lloyda je v lanskem letu proizvedla največ ladij Zahodna Nemčija, izvzemši Veiiko Britanijo. Zahodnonemška proizvodnja je dala v letu 1954 268 novih ladij s skupno tonažo 963.114 ton, kar je za 144.893 ton več kakor 1. 1953. Avstrijska vlada je odobrila Madžarski dolgoročen kredit v znesku 1 milijon dolarjev, kar bi Madžarska porabila za uvoz potrošnega blaga iz Avstrije. Madžarska je zahtevala kredit v znesku 3 milijonov dolarjev, da bi lahko uvozila iz Avstrije obutev, konfekcijo, žarnice, radijske dele itd. Kakor je sporočilo avstrijsko trgovinsko ministrstvo, pa bo služil kredit v glavnem za izvoz obutve in tekstila. Podobno prošnjo za dodelitev kredita je naslovila na avstrijsko vlado tudi Poljska. Ekonomska revija št. 4 S četrto številko je Ekonomska revija zaključila peti letnik izhajanja in stoipa v šesto leto svojega obstoja. Kakor (prejšnje, tako tudi ta številka nudi ekonomistu precej zanimivega materilala za študij in izpopolnjevanje kako-r tudi v informativne namene. V uvodni razpravi je J. Flere orisal ekonomske posledice londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju za mesto Trst in za slovensko gospodarstvo, kako-r tudi za nadaljni razvoj jugosiovan-sko-italijanskih gospodarskih odnosov. V zvezi z diskusijo o pouku politične ekonomije razpravlja I. Lavrač o vsebini teoretične ekonomije, ki bi dala študentu čimveč tistega znanja, ki ga bo lahko z usipehoen izkoristil tudi pri praktičnem delu v gospodarstvu. Program je treba izpopolniti z moderno meščansko teorijo, ki bo omogočila glob j e poznavanje zahodnega gospodarskega mehanizma, ki za nas ni nepomemben, saj imamo močne trgovske stike s temi državami. Ne toliko direktno, a vendar v na.iožji zvezi z razvojem naše politične ekonomije je razprava o dveh ekonomskih problemih prehodnega razdobja, ki jo je napisal F. čeme. Avtor razpravlja o mehanizmu cen ter o ustvaritvi in delitvi dohodka. Filip Uratnik dalje nekaj stari-tističnih ilustracij k problematiki žitnega tržišča v predvojni in povojni Jugoslaviji, članek ni le ilustracija, temveč statistično-ana-litično dopolnilo za analizo naše kmetijske in prehrambene problematike. S člankom dr. Povha o našem izvozu in njegovi strukturi je zaklinčen prvi del revije. Med Pregledi in ocenami je na prvem mestu poročilo o referatu M. Macure s kongresa ekonomistov o sestavu in problemih delovne sile v Jugoslaviji, sledita IZ VOJNE ZNANOSTI »»Poland Gnat“ AH je vojna »s pritiskom na gumb« verjetna? Zelo glasne trditve in prognoze zagovornikov avtomatske vojne, izmed katerih manj goreči zanikajo v bode V’ vojni le uporabo letal s piloti, Ki jih bodo nadomestili dirigirani izstrelki in letala brez pilota, bolj goreči pa celo uporabo vsake druge vrste armade razen raket, ki bodo odločile vojno, so povzročile zelo živahno razpravljanje po vseh zahodnih vojaških in nevojaških revijah. Za sedaj se bolj čutijo zagovorniki vojne »s pritiskom na gumb«, pač zaradi tega, ker so glasnejši, bolj originalni in v zaključkih drznejši. To jim niti ni težko, ker spadajo njihove trditve še vedno v domeno teorije in ni prav nič želeti, da bi te njihove teorije dobile potrditev, ker jo ne morejo dobiti drugje kakor v vojni. Njihovi nasprotniki so manj glasni, toda mnogo bolj zmerni in objektivni, njihovi argument! temelje v glavnem na izkušnjah druge svetovne vojne. Njihova razmišljanja o zamenjavi Ietala-lovca z raketnim izstrelkom so v glavnem naslednja: 2e mnogokrat so odzvonili 2 navčkom pešcu in pilotu lovcu, pa vendar doslej ni bilo in bržkone tudi v bodoče brez njih ne bo odločitve. 2e Goehring je kQt šef Hitlerjevega letalstva tik pred drugo svetovno vojno predlagal, »naj bi le zaradi tradicije obdržali nekaj lovskih enot, vse drugo letalstvo pa naj bi sestavljali bombniki«, ker je protiletalsko topništvo doseglo pri vežbah tolik odstotek sestreljenih letal, da so vzeli kot zanesljivo, da ni potrebna druga protiletalska obramba. Poleg tega so bili tedaj modemi bombniki po brzini in oborožitvi izenačeni z lovci. Rezultat tega Goehringovega mnenja je bil, da je protiletalsko topništvo v vojni odpovedalo v borbi z novimi, hitrejšimi in bolje oboroženimi zavezniškimi bombniki in da so bili nemški lovci mnogo slabši kakor zavezniški. Razlogi, ki govore za to, da tudi v bodoče brez letala-lovca ne bo šlo, so v glavnem naslednji: 1. Če bereš razne revije, ki prinašajo razna »senzacionalna« .odkritja, se zdi, kakor da je obramba proti sovražnim letalom zelo lahka in zanesljiva. »Rakete smrt! uničijo v zraku vsako sovražnikovo letalo!« Ta »raketa smrti« je raketa »Nike«, ki takoj po startu doseže večjo brzino kakor zvok in ki Jo vodijo z elektronskimi napravami. Delali so jo deset let najboljši strokovnjaki sveta in ustvarili doslej najpopolnejšo raketo, ki pa ima še vedno mnogo slabosti. 2e način njenega usmerjanja kaže na slabost v primerjavi z letalom, ki ga vodi Človek: pilot ^viđi, raketa reagira. Pilot zasleduje v boju v zraku svoj cilj, dokler ga ne uniči, raketa ga le čuti. če pilot pravočasno opazi raketo, mu ne bo težko z ostrimi zavoji voditi za nos raketo, ki ima večjo brzino kakor letalo in mora zato delati večje zavoje, da se zopet približa svojemu cilju, sovražnemu letalu, če pilotu uspe, da se le kratek čas izogne raketi, pade ta na zemljo, ker Je porabila svoje gorivo. Zaključek je ta, da Je »Nike« zanesljivo orožje le tedaj, če Jo izstrelijo na množične cilje. Torej ie tudi obramba jasna: bombniki naj napadajo v raztreseni bojni razporeditvi. 2. Za ugotovitev cilja, kakor tudi za vodstvo rakete je potreben, dokler ne spregovore njeni »elektronski možgani« — radar, ki pa še dolgo ne bo povsem zanesljiv. Mogoče ga je temeljito motiti, pon leg tega pa ne dela nikake razlike med lastnimi in sovražnimi letali. V bitki v zraku bi njegove registracije mogle pripeljati do lepe zmede, posebno, če leti v vrstah napadalca posebno letalo, opremljeno s posebnimi pripravami za motnje. Tedaj bi nastala v valovih prava zmeda in zanesljiv bi ostal zopet samo človek, pi-lot-lovec. 3. V letalskih krogih že leta in leta živahno razpravljajo o oborožitvi lovca z raketami. Nasprotniki oborožitve lovca samo z raketami, brez klasičnega orožja (mitraljezov in topov), trdijo, da daje raketa za sedaj manjše jamstvo kakor klasično orožje, da bo cilj — sovražni bombnik — zadet, ker je začetna brzina rakete, sprožene iz letala, manjša kakor one, ki Jo Izstrele z zemlje. Poleg tega vpliva na njeno smer vsak najmanjši premik letala v trenutku, ko spusti raketo. Tako se često zgodi, da Je potrebno na en cilj izstreliti vse rakete, ki jih lovec nosi s seboj. Tako ostane lovec prav brez vsakega orožja in tega se vsak pilot boji kakor hudič križa. Zato so neko dobo stremeli za tem, da bi dobil lovec 1 klasično orožje i rakete. Toda povečana obtežitev je zahtevala močnejše motorje in večja letala, vse na račun zmanjšanja možnosti izvršitve klasične lovčeve naloge: biti hiter kot blisk, sposoben za hitre obrate, predvsem pa enostaven in cenen. Po drugi svetovni vojni je zaradi tega prevladal tip dragega in kompliciranega lovca, v poslednjem času pa se zopet vse bolj pojavlja nov tip zelo enostavnega reaktivnega lovca. 4. Ta enostavni lovec bo tudi v bodoče opravljal svojo klasično nalogo — lov na bombnike ln bo po številu prevladoval nad svojim odličnejšim bratom, težkim in kompliciranim lovcem, ki bo Izvrševal posebne naloge. Tip takega lovca je že ustvarjen, to je lovec »Gnat« (nat. komar), ki so ga prvič pokazali leta 1954 v Farn-boroughu. Dolg je le osem metrov, razpon kril meri šest metrov, ima pa večjo brzino kakor zvok ln dosega višino 20.090 m. Lahko leti poldrugo uro, toda najvažnejše je to, da so stroški proizvodnje v primerjavi s težkim lovcem 1:6. Protiletalska obramba Je uspešna v boju s sovražnimi letali le, ako izkorišča za to vsa sredstva, in ne, da zaradi dajanja prednosti enemu, zanemarja druge. Dirigirana raketa pomeni naraven razvoj protiletalskega topništva, ki ne more več v celoti zadoščati v boju s sodobnimi letali. Ce bi pa računali samo nanjo, bi naredili prhv isto napako, kakor jo je Goehring v začetku druge svetovne vojne. Torej je potreben še vedno tudi lovec s pilotom, vseeno, ali bo služil za to, da bo pripeljal rakete tako blizu cilja, da ji ta ne bo mogel več uiti, ali bo napadel sovražnika s kombiniranim orožjem (raketa + klasično orožje), ali pa bo služil nastopajoč v velikem številu kot zaščita važnih objektov. Misel o vojni »s pritiskom na gumb«, ko bo nekaj ljudi, sedečih v zanesljivih bunkerjih, pritiskalo na gumbe in gledalo na ogromnih platnih televizijske slike učinka raket, ki jih bodo aktivirali s pritiskom na gumb, pa je in ostane le sen. Tudi V-l so bili popolni roboti, ki pa so jih piloti »Spitfireov« sestrelili, čim so jih le zagledali. Danes izvajajo na avstralskem vežbališču Woomera vaje v boju lovcev proti raketam. Rezultat! zadovoljujejo in je RAF že izvežbal precejšnje število pilotov za boj proti raketam. Ti piloti so postavljeni kot inštruktorji na posebni šoli za lovce. Chester Vilmot, eden najbolj znanih vojnih piscev zahoda, sodi, da se bo razvijala obramba proti letalom v tejle smeri: lovci, sposobni za najtežje naloge, bodo napadal! sovražno letalstvo, enostavni lovci tipa »Gnat« bodo ščitili važne objekte, rakete bodo dopolnjevale to obrambo v višinah, ki jih protiletalska obramba ne more doseči, a nad posebno važnimi objekti bodo razpostavljeni kot zapora leteči dirigirani predmeti. (Nadaljevanje) Uprava za poslovanje s tujino je odobrila Danski 1.23 milijonov dolarjev za nakup žitaric in 250.000 dolarjev za nakup pšenice. Po vesteh iz Havanne je razvidno, da je Kuba razprodala vso kvoto sladkorja, ki je namenjena za izvoz. Tako bodo do septembra letos izvozili 240 tisoč ton sladkorja. italijansko kmetijsko ministrstvo je predlagaio, da se začasno prepove uvoz krompirja. To pa zaradi tega, ker so nekatere pošiljke krompirja bile okužene, obenem pa bi to pomagalo domačim proizvajalcem, da bi lahko prodali svoje pridelke, ker je tržišče prenatrpano s krompirjem. Pridelek krompirja v lanskem letu je bil rekorden in je znašal 3 milijone 177 tisoč ton, kmetijski strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo pridelek zaradi uporabe modernih kmetijskih metod še povečal. Cene krompirja so padle od oktobra lanskega leta pa do februarja letos za 30 do 50 % in so sedaj za 30 do 40 H* bombe omejiti zgolj na propast kapitalizma iri imperializma ... —on. Obljuba in svarilo Eisenhower je razložil svojo politiko do imele “ ogrožanje varnosti «a-Zahodne Evrope — Cena za ameriško po- mc severnoatlantskega pakta moč je ratifikacija pariških sporazumov WASHINGTON, 11. marca (USIS) V sporočilu, ki ga je včeraj poslal predsednikom vlad sedmih držav zahodnoevropske zveze, je predsednik ZDA Eisenhower razložil ameriško politiko glede pariških sporazumov. Dejal je, da bo bistvo ameriške politike, ko bodo ratificirani pariški sporazumi, v naslednjem: 1. ZDA bodo še naprej dejavno sodelovale pri raznih sporazumih, sklenjenih v okviru organizacije severnoatlantskega pakta, vštevši sporazume o moči oboroženih sil, ki bodo na razpolago vrhovnemu zavezniškemu poveljniku v Evropi; 2. ZDA se bodo posvetovale z agencijo za nadzorstvo nad oborožitvijo zahodnoevropske zveze glede pomoči, nadzorstva nad oborožitvijo in preprečevanja neupravičenih vojaških priprav v državah članicah zveze; 3. ZDA bodo imele v Evropi, vštevši tudi Nemčijo, še naprej tiste enote svojih oboroženih sil, ki bodo potrebne za obrambo severnega Atlantika, v soglasju s strategijo severnoatlantskega pakta ta obrambo tega področja; 4. sodelovale bodo pri razvi- Eisenhower 5. ZDA bodo nadaljevale atlantsko sodelovanje in s pooblastilom kongresa dajale podatke Glede načrta za ustanovitev zahodnoevropske zveze je predsednik ZDA izjavil, da bodo ta zveza in pariški sporazumi, ko bodo dobili veljavo, »življenjsko koristni ne le za članice zveze, pač pa tudi za narode svobodnega sveta, vštevši ZDA. Ko bodo sporazumi zaživeli, se bodo v Zahodni Evropi združili tisti, katerih prejšnja nesoglasja so privedla ponovno do vojne in resno okrnila človeško, gmotno in moralno moč Evrope.« Po Eisenhowerjevih besedah bo »federalna republika Nemčija spet uživala suverenost, ki se ji je morala odreči v zadnjih desetih letih. Ko bodo pariški sporazumi postali veljavni, bo mogla Nemčija dati svoj pravično odmerjen prispevek k mednarodnemu miru in varnosti, skladno z duhom organizacije severnoatlantskega pakta. Eisenhower je dodal, da je smoter politike ZDA, na najmanjši obseg zmanjšati možnost nastanka nove vojne. Prav zato so ZDA prevzele obveznosti do severnoatlantskega pakta. »Združene države Amerike«, navaja janju najtesnejše integracije Slede vojaškega izkoriščanja no- na koncu poslanice predsednik .. ............. _ -rotra nrrvlia In tphnrke: -en--1_____ __________ oboroženih sil, dodeljenih v Zahodni Evropi Atlantskemu paktu, vštevši oborožene sile, ki jih bo dala Zahodna Nemčija; vega orožja in tehnike; 6. sleherni ukrep, ki bi ogrožal integriteto ali enotnost zahodnoevropske zveze, bodo ZDA Ratifikacija — polena pogajanje London, 11. marca (AFP) V odgovor na laburistično resolucijo, naj bi se zorali predsedniki vlad treh velesil in se. pogovorili o vodikovi bombi ter razorožitvi, sta Winston Churchill in Anthony Eden danes v Spodnjem domu predložila resolucijo, v kateri navajata stališče britanske vlade, da mora biti pred sestankom najvišjih predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze v vseh prizadetih državah končana ra- Harding je zadovoljen Singapur, 11. marca (Reuter). Načelnik britanskega imperialnega generalnega štaba feldmar-šal John Harding je izjavil danes, da je zadovoljen s položajem, ki ga je ugotovil na Daljnem vzhodu. Feldmaršal Harding je bil glavni vojaški svetovalec ministra za zunanje zadeve Edena na konferenci držav manil-skega pakta v Bangkoku. Obiskal je tudi Hongkong, Južno Korejo in Japonsko. tifikacija londonskih in pariških sporazumov. Vendar pa vlada v resoluciji podpira sleherni predlog o omejitvi in nadzorstvu nad oborožitvijo, ki bi privedel do zmanjšanja napetosti na svetu. Spodnji dom bo v ponedeljek glasoval o vladni in laburistični resoluciji. Debato bo začel Winston Churchill. ITÄLIJÄ Eisenhower, »opozarjajo na dejstvo, da bi bilo prenehanje članstva ZDA v severnoatlantskem paktu sedaj, ko je na evropski celini nastalo močno jedro enotnosti, v popolnem nasprotju z interesi naše varnosti«. MANAGUA, 11. marca (AFP). Ob pacifiški obali Nicarague so med sredo in četrtkom čutili tri močnejše potrese. Človeških žrtev ni bilo. CASABLANCA, 11. marca (AFP) V Casablanci so bili včeraj trije atentati, v katerih je bil ubit en Maročan, trgovec iz arabskega dela mesta. Ranjen je bil en policist. LONDON, 11. marca (AFP). V prometnih nesrečah v letu 1951 se je v Londonu smrtno ponesrečilo 611 ljudi, teže ranjenih pa je bilo 7825. Prometnih nesreč je bilo 16.227. Ameriški podpredsednik Richard Nixon, ki je končal svoje potovanje »dobre volje« po državah Južne in Osrednje Amerike, bo letos obiskal tudi Francovo Španijo. Tako poročajo vsi vodilni španski listi. Namen obiska je »okrepiti prijateljske vezi med obema državama«. Podpredsednika bo na tej poti spremljala tudi njegova soproga. Poročajo tudi, da bo Združenim državam vrnil obisk sam Franco... Na sliki: Podpredsednik Nixon s predsednikom Nicarague Somozo. Revizija ženevskih sklepov? Na Zahodu so zaskrbljeni zaradi nereda v Južnem Vietnamu — Mi bodo odložili volitve in prekršili ženevska določila? London, 11. marca (Reuter). Iz uradnih virov se je zvedelo, da se bodo verjetno prihodnji mesec sešli ministri za zunanje zadeve ZDA, Velike Britanije in Francije in proučili položaj v Indokini. Pravijo, da so v Londonu, Wa-shingtonu in Parizu zelo zaskrbljeni zaradi položaja v Indokini in da bi bilo v vsestransko korist, če bi vnovič pregledali sklepe ženevske konference o premirju v Indokini. Sestanek ministrov bo verjetno v Atenah ali Parizu. Britansko zunanje ministrstvo noče dati nikakih pojasnil na poročila o notranjih sporih in Socialisti - podlaga nove večine GAZA, 11. marca (AFP). Izraelsko-egiptovska mešana komisija za premirje je zavrnila izraelsko pritožbo proti sklepu komisi» j e, da je Izrael kriv napada pri Gazi in vnovič potrdila sklep z dne 28. februarja, v katerem obtožuje Izrael napadalnosti. Socialistični poslanec Dugoni je sinoči na seji skupščinske komisije za finance izjavil v imenu svoje stranke, da bo njegova stranka podprla vladni za- Hladna razorožitev Nennijeva podpora bi omogočila izključitev liberalcev — Socialisti bodo glasovali za Tremellonijev zakon — Obsodba fašističnih nasilstev RIM, 11. marca (Tanjug) — Zastopnik republikanske stranke La Malfa se je danes vnovič sestal s sekretarjem socialistične stranke Nennijem in se pogovarjal z njim o podpori socialistov pri morebitni sestavi nove vlade trojne koalicije med socialnimi demokrati, republikanci in krščanskimi demokrati, pri čemer bi bili izključeni konservativni liberalci. konski predlog o sankcijah proti kapitalistom, 3d kršijo davčne obveznosti. Pripomnil je, da bo zakon o davčnih prekrških, za katerega je dal pobudo socialnodemokratski minister Tremello-ni, poskusni kamen za sestavo nove parlamentarne večine. Ta izjava je napravila v političnih krogih močan' vtis, saj naznačuje možnosti za sestavo levo usmerjene vlade, če bi Scelbo-va vlada zašla v krizo. Rim, 11. marca (Tanjug). Napad neofašistov na sedež KP Italije v Rimu je povzročil med strankami močan političen odziv in polemiko. Večina delavcev v Rimu, ki pripadajo generalni konfederaciji dela, je danes stavkalo iz protesta proti napadu. Parlamentarci komunistične in socialistične stranke so zahtevali od skupščine in senata, naj prepovesta delovanje neofašistov. Pridružili pa so se jim tudi zastopniki mnogih me- ščanskih demokratičnih skupin. Zastopniki levice v senatu so zahtevali od vlade pojasnilo, kako namerava zatreti neofa- neredih v Južnem Vietnamu. Uradni zastopnik je izjavil, da pričakuje vlada iz Sajgoaa poročilo o položaju. V diplomatskih krogih se je zvedelo, da je francoska vlada zahtevala sklicanje konference zastopnikov Velike Britanije, ZDA in Francije o Indokini. Francoski veleposlanik v Londonu Chauvel je sinoči sporočil to zahtevo britanskemu ministru za zunanje zadeve Edenu. Po ženevskem sporazumu bi morale biti prihodnje leto v Vietnamu volitve. Nekateri opazovalci v Londonu sodijo, da pripravljajo zahodne sile načrt, da bi te volitve odložile, kar bi bilo neposredna kršiitev ženevskega sporazuma o Indokini. Pravijo, da Francija sama v Južnem Vietnamu ne more trdno držati položaja v rokah. ZDA se nameravajo resneje zanimati za tamkajšnji položaj in podpreti francosko vojaško upravo. Zahtevo Francije za sklicanje trojne konference o Indo-kini ocenjujejo opazovalci kot priznanje nesposobnosti, da bi uredili tamkajšnji položaj. London, Washington in Pariz se posvetujejo po diplomatski poti in skušajo pripraviti trojne razgovore. Ver j etno bodo razgovori prihodnji mesec v Parizu in se jih bodo udeležili Dulles, Eden in francoski minister za zunanje zadeve Pinay, ko bo sestanek sveta ministrov Atlantskega pakta. Varnostni svet o Gazi New York, 11. marca (Reuter). Varnostni svet bo zasedal 17. marca, ko bo proučil izraeisko-egiptovski spopad pri Gazi. V Maroku nevarno vre Ali bo Nenni pretrgal vezi? šistično nasilje. Vlada je sporočila, da bo najodločnejše nastopila »proti slehernemu poli- Pariz, 11. marca (Tanjug) Naraščanje števila atentatov v Maroku — samo v Casablanci je bilo v zadnjih 36 urah devet atentatov — je povzročilo v francoskih političnih krogih veliko razburjenje. Le-ti zahtevajo resne ukrepe, ki naj pomagajo pomiriti in urediti po-itožaj. Francoska vlada, ki je zadnje dni posvetila precej pozornosti položaju v Tuniziji in Maroku, se še ni mogla odločiti, kakšne ukrepe bi uporabila. Francoski generalni rezident v Maroku Lacoste se je tatov, povečalo tudi tihotapljenje orožja iz španskega v francoski Maroko. V Saharskem Atlasu nastajajo tudi manjše borbene skupine. Poleg tega je v teku prhva psihološka vojna z letaki, grozilnimi pismi in zastraševanjem. Vse to dokazuje, da so atentati skrbno pripravljeni in da bo boj proti nezadovoljstvu zelo težak, če politične reforme ne bodo uspešne. Učnemu n_asilju«. Doslej je bilo veerai vrnil y Rabat> ne da bi prijetih 25 neofašističnih ude- dobd določena ptolitična navo- ležencev v demonstracijah. — Glavnega urednika neofašističnega glasila »Secolo« so izročili sodišču, ker je dopustil objavo obrekovalriih člankov. dila. ki jih je zahteval- Predsednik vlade Faure in minister za Tunizijo in Maroko sta se odločila, da bosta pred političnimi ukrepi, ki jih proučuje-Vsi časopisi vladnih strank fa. izvedla nekatere gospodar-so danes ostro obsodili neofa- ske ukrepe, šistične napade in^ pozivali via- V tukajšnjih političnih kro-do k najodločnejšim korakom, gih pravijo, da se je v Maroku, da se preprečijo podobni napadi, odkar se je začel nov val aten- Nova atomska eksplozija Las Vegaš, 11. marca (Reuter) Ameriška komisija za a-iornsko energijo je sporočila, da bo danes na planoti Yucca peta poskusna eksplozija a-tomske bombe. Poskus bodo napravili na sto metrov visokem stolpu. Pri tem poskusu bodo prvič napravili zaščitno dimno zaveso proti radiaciji. Pri prejšnjih poskusih so ugotovili, da dim zmanjšuje radiacijo na zemlji. S POTI PO BURMI Bitka proti zaostalosti in boleznini »Devet, Devet!« zahrumi iz tisoč grl, ko pridrvijo čistokrvni tatarski konjiči vsi penasti v ravnico pred ciljem. Konjske dirke v Rangunu so velik dogodek in okoli dirkalne steze je polno ljudi. Na tribunah je zbran ves vrhnji sloj Ranguna, Burmanci, Indijci. Kitajci, Evropejci v vseh nošah od longija do kariraste športne obleke iz angleškega blaga, dame v slikovitih nošah svojih narodov. Prav vsi navdušeno vpijejo konju, ki je prvi, vendar morda najbolj navdušeno navijajo množice zunaj tribun, tisti, ki so na konja številka devet stavili komaj rupijo ali pa nič. Meni samemu ni mnogo do konjskih dirk. Na konje šene spoznam, ali, kot mi je očital indijski prijatelj že na dirkališču v Calcutti. je za mene »konj konj, če ima roge, je pa krava«. Zato toliko bolj z zanimanjem opazujem ljudi okoli sebe. Spreleti me misel, ki sem jo odgnal že prejšnji večer, ko sem do druge ure po polnoči bodil po zabavišču na prostem in gledal čudovite lutkovne igre. trgovine, ki prodajajo na srečke, orkestre in pripovedovalce povesti, ki jiih nisem razumel. Ko sem tako hodil in gledal, me je nenadoma obšel občutek, da vse to ni resnično in da tu Burmansko dekle nekaj ni prav. Toda misel se mi je izgubila takoj, ko sem pogledal okoli sebe na nasmejane obraze ljudi obeh spolov in vseh starosti. Morda je veselost Burman-cetv znak obupa; to tirdrjo ne- kateri. opazil sem, da tisti s katerimi imamo tudi mi slabe izkušnje. Pravijo, da je to zanje beg iz težke vsakdanjosti. Toda prej bo res prav narobe, da jim prirojena dobra volja pomaga premagovati tisočere težave, ki so se brez krivde njenih prebivalcev nakopičile na to deželo. Po vsem, kar sem videl in iz razgovorov, ki smo jih imeli z najrazličnejšimi ljudmi nove Burme, bi sodil, da je to res, saj se še nikjer niso obupanci s tolikšnim optimizmom trudili za razvoj svoje domovine. Vojna, ki je razsajala dvanajst let prav po vsej Burmi, ni pustila celega niti enega pomembnejšega kraja. Se danes Burma ni dosegla niti predvojnega narodnega dohodka, njena industrija, predvsem rudniki, je propadla in dela sedaj samo s četrtinsko zmogljivostjo, izvoz pa še ni dosegel petdeset odstotkov predvojnega. Cele vasi so po letu 1947 izginile s površja zemlje, vse ceste in železnice so bile poškodovane. Zaradi vojne so sto tisoči kmetov zapustili svoja ognjišča in iskali zavet ja v mestih, pod zaščito vladnih čet. Najstrašnejše posledice pa je vojna pustila na ljudeh. Ni samo to. da sta se nepismenost in splošna zaostalost, ki že pred vojno ni- sta bili ravno majhni, v zadnjih letih neverjetno povečali; med ljudstvom razsajajo bolezni v tolikšnem obsegu, da bi marsikoga, ki je drugačnega kova kot so Burmanci, pognalo v obup. Strokovnjaki OZN, ki jih je poslala svetovna zdravstvena organizacija, so ugotovili, da ima v Rangunu jetiko 41 odstotkov otrok v starosti šestih let, 56 odstotkov v starosti desetih let in nič matij kot 76 odstotkov v starosti petnajstih let. Vendar to ni najbolj razširjena bolezen v Burmi. Malarijo, ki je številka ena, ima nič manj kot 50 odstotkov vsega prebivalstva. Na tretjem mestu so spolne bolezni; pri sorazmerno majhnem številu ljudi (okoli 400.000), ki so jih mogli v omejenimi sredstvi pregledati, so ugotovili 27 odstotkov sifilisa. Gobavost je četrta. V raznih zdraviliščih skrbi vlada za petnajst tisoč gobavcev, vseh pa je — tako sodijo in ocena je po mnenju mnogih preskromna — v deželi nad sto tisoč. Vse to in še marsikaj sem zvedel prejšnji dan, ko sem se kratek čas mudil na ministrstvu za informacije. Mladi uradnik, ki mi je vse to pripovedoval, je govoril resno, toda brez patetike, suho in brezosebno. Bil je eden mladih šolanih ljudi, ki so hrbtenica mlade burmanske republike. Ti ljudje si ne delajo utvar; vedo, kakšno delo jih čaka in po svojih močeh se trudijo, da bi šlo čim hitreje. Njegova zgodba me je pretresla in ganila; toda še danes skušam doumeti zvezo med veselimi obrazi na konjskih dirkah in na zabavišču ter izrednimi težavami, s katerimi se bori vsa dežela. Morda je razlaga v tem, da čas v tistih krajih ni posebno važen element in da se bodo počasi stvari le izboljšale — medtem pa nima smisla preveč misliti na tisto, kar še ni storjeno ali kar še manjka. Toda eno je nedvomno; uspehi, ki jih je dosegla vlada v zadnjih letih kljub sabotažam upornikov in borbi proti njim. ki jo je izčrpaval, so zavidanja vredni; prav gotovo je tudi. da bo šlo sedaj, ko so boji skoraj končani. delo za napredek še hitreje. , i A. Furlan j MLADI GOSTINCI - dobra postrežba brez napitnine Želite zvedeti, v katerem gostinskem obratu sem bil danes najboljše postrežen v Ljubljani? Pri naših najmlajših gostincih — v delavnici gostinske šole na Bellevue ju. Ni to pretirana hvala, ne reklama za hotel »Bellevue«, temveč le priznanje tej gostinski šoli, ki nam tako lepo vzgaja mlad naraščaj za naše gostinske obrate. S prijaznimi mladimi dekleti in prikupnimi fanti se gost kaj rad zaplete tudi v pogovor in zve, da so fantje in dekleta v gostinski šoli iz vse Slovenije. Največ jih je iz okrajev Krško, Novo mesto, Kočevje, edino sežanski okraj nima svojega zastopnika. Tudi iz Maribora so v šoli le trije učenci. Mariborski gostinci se močno zavzemajo za stari sistem vzgoje vajencev v gostinskih obratih, saj bi prišli tako do cenene delovne sile. Solo vzdržuje Gostinska zbornica LRS iz obveznih prispevkov, ki jih dajejo vsa naša gostinska podjetja v osrednji sklad za vzgojo vajencev v gostinstvu. Lani je na primer zbornica dala nad 10 milijonov iz tega sklada za šolo. Posamezne področne zbornice še posebej skrbijo za šolo, dajejo učencem nagrade in štipendije in celo darila za novo leto so nekateri učenci dobili od svojih področnih zbornic. Postojnska gostinska zbornica pa je učencem iz svojih krajev poslala dopis, v katerem jim sporoča, če bodo kdaj v zadregi, če bodo kaj potrebovali, naj se obrnejo kar nanjo. Pomagala jim bo po svojih močeh. Vse zbornice sicer niso take, saj nam je n. pr. učenka — partizanska sirota iz šo-štanjskega okraja potožila, da je že trikrat pisala področni gostinski zbornici, pa ni dobila niti odgovora. Večina zbornic pa se briga za te svoje mlade kadre in nanje tudi računa. Zato pa človeka tembolj presenetijo odgovori teh mladih ljudi, če jih vprašaš: »Kam po končani šoli?« V »Palace«, »Slon« in »Union« »Rada bi ostala na »Bellevue ju«! Nameravam v hotel »Sion«. V hotel »Union!« V »Toplice« na Bled, v gostinska podjetja v Portorožu ali v Opatijo! Rada bi šla v kak večji hotel v Beogradu. Mika me Logarska dolina!« Taki so odgovori mnogih učencev gostinske šole. Toda ob njih se moramo takoj vprašati, kako bodo pa naše restavracije v Kočevju, v Črnomlju, Novem mestu, Gorici in drugih naših krajih prišle do kvalitetnega kadra. Vsa Slovenija plačuje za vzgojo teh mladih ljudi in zato ima tudi vsa Slovenija do njih pravice, ne samo naša elitna gostinska podjetja. In služba v sežanskem hotelu ni prav nič manj vredna kot v ljubljanskem »Unionu«. Vse to bodo morali učitelji gostinske šole še temeljito dopovedati svojim učencem, čeprav jim o tem že danes govorijo. Ta hotenja teh mladih ljudi pa so nam lahko tudi delno razumljiva. Vsak bi rad čim-prej napredoval, delal v velikem hotelu, kjer je vzoren red in čistoča, kjer je delavnik le osem ur na dan. Skoraj nobeden noče nazaj v domači kraj, »da bi stregel domačinom«. »Nak, tega ne mogel!« — takega mnenja je mnogo učencev gostinske šole. Ce iščemo vzroke zanje, jih bomo našli več. Eden je ta, da ima nekaj učencev premožnej- še starše, drugi pa je tudi v podcenjevanju tega poklica pri nas, čeprav je prav tako pomemben kot vsi ostali poklici. To je poklic, ki je primeren tudi za ženske. Toda na žalost se že v sami gostinski šoli najlepše zrcali mišljenje, ki se pri nas pojavlja predvsem v zadnjem času: »Za gostilno bo no so na »Bellevueju« delali izpite ljubljanski natakarji. — Učenci gostinske šole so jim po izpitih tudi lepo postregli. Pri plačevanju računa pa je ena izmed starejših natakaric, ko ji je natakarica-vajenka odklonila napitnino, to dobesedno nahrulila: »Kako si ošabna!« že dobro dekle!« Od 167 učencev je tu le 24 fantov. Od teh se je zaenkrat le eden odločil za kuharja, vsi ostali za postrežbo. Celo dekleta ne vleče preveč kuhinja, bolj postrežba, še bolj za hotelska recepcija. Napitnina in gosti Koliko je že bilo razprav okrog napitnine, sedaj smo se z njo že vsi sprijaznili. Gostje jo skoraj že obvezno plačujejo, natakarji še raje sprejemajo. Zato pa si na »Bellevueju« še tem bolj presenečen, ko ti mladi natakarji potem, ko ti res lepo postrežejo, odklonijo napitnino: »Hvala, ne sprejemamo napitnine!« V več primerih se gost na to razburi: »Glejte jih, kako so prevzetni že sedaj, ko so mladi. Kaj šele bo?« Celo od svojih starejših stanovskih tovarišev morajo mladi prenašati očitke. Nedav- Zares, mnogo sitnosti imajo gojenci gostinske šole z napitnino. Na vse načine se morajo izgovarjati gostom: »Ne vzamemo! Smo še učenci! Ne smemo vzeti!« Jo zadnje zveni malo čudno. Tudi na šoli so že mnogo razpravljali o tem. Mislili so že celo nabiti tablice, da bi gostom pojasnili, da ne sprejemajo napitnine. Nazadnje so vsi raje sklenili, da bodo napitnino odklanjali. Če pa jih že hoče kdo nagraditi za dobro postrežbo, bodo to zbrali v sklad za letni dopust. Denar vedno omamlja mlade ljudi, zato taka odločitev gotovo ni lahka in vsi gojenci se z njo niso strinjali. To lahko izveš tudi iz razgovorov z njimi. Toda mnogi so res proti napitnini. »Poniževalno je to za nas! Zato tako gledajo na naš poklic. Grdo bi bilo, če bi še mi mladi jemali napitnino!« B. K. „GOSPODARSKI KOLEDAR za leto 1955 Letos Je v tretje izšel »Gospodarski koledar«, ki po vsebini, sistematiki, obsegu in obliki pomeni znaten napredek od vseh dosedanjih koledarjev. V koledarju je zbrana predvsem snov, ki zanima gospodarstvenike in lahko rečemo, da je napisano skoraj vse, kar zadeva naše gospodarstvo. Za koledar so napisali svoje prispevke naši najpomembnejši gospodarski strokovnjaki in znanstveni delavci. Tako piše Zoran Polič o nekaterih negativnih pojavih v našem gospodarstvu, ki pa nikakor ne morejo vplivati na vrednost našega novega gospodarskega sistema. Strokovnjaka za narodnostno vprašanje dr. Lavoslav Čermelj in dr. Julij Fellacher sta napisala članka, ki zadevata tržaško ozemlje in Slovensko Koroško. Prvi piše o gospodarskih perspektivah tržaškega ozemlja po londonskem sporazumu, drugi pa o gospodarstvu Slovenske Koroške na splošno. Srečko Rihtar piše o tehnični pomoči OZN in njeni pomembnosti za tehnično manj razvite države. Tone Klemenčič je napisal članek »Promet z zemljišči in stavbami«, ki Je poučen za slehernega, ki se ukvarja s prodajo ali kupovanjem nepremičnin. Prof dr. Stojan Pretnar razlaga, kaj je industrijska lastnina in kakšna je njena vloga v državi in mednarodnem gospodarstvu. Ludovik Žiberna je s svojim člankom »Finančna inšpekcija« napravil veliko uslugo vsem knjigovodjem in računovodjem. Ing. Vekoslav Korošec piše o elektrifikaciji našega podeželja in kmetijstva, ing. Karel Puppis pa obravnava celjsko poplavo in priporoča potrebne ukrepe, da do takih nesreč ne bi več prišlo. Prof ing. Franjo Sevnik piše o ustanovitvi in razvoju fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Avtorji ing. Lojze Žumer, dr. ing. Rudolf Pipan, ing. Zdravko Turk, ing. Vladislav Beltram in ing. Lojze Funkl so pod naslovom »Gozdno in lesno gospodarstvo« pregledno in zgoščeno obdelali vso problematiko našega gospodarjenja z gozdovi in lesne industrije. Tone Klemenčič razpravlja o enem izmed temeljnih gospodarskih vprašanj, to je o visokih gradbenih stroških. Prikazuje posledico visokih gradbenih stroškov in priporoča ukrepe za znižanje. V »Gospodarskem koledarju« je med drugim objavljen tudi najnovejši seznam jugoslovanskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini s točnimi naslovi, obenem pa je priložen tudi spisek gospodarski organizacij, podjetij, zadrug in ustanov na teritoriju LRS. »Gospodarski koledar« obsega 650 strani in je po svoji tehtnosti vsekakor potreben našim gospodarskim strokovnjakom in gospodarskim organizacijam ter ga zato toplo priporočamo. Koledar je izdala »Nova proizvodnja«, kjer ga je mogoče tudi naročiti. Pismo uredništvu ALI JE TO PRAV? V februarju sem kupila v trgovini »Svila« v Trubarjevi ulici kbs blaga za žensko kri- lo. Ko sem blago odnesla h krojaču, me je opozoril, da je v blagu več napak. Ker imam skromne mesečne dohodke, pač ne morem plačevati polne cene za nekvalitetno blago, zato sem z računom v roki prosila v podjetju, da mi blago zamenjajo oziroma vrnejo denar. Niti prodajalec, niti direktor podjetja mi tega nista hotela storiti, češ, da prodanega blaga ne zamenjujejo. Mislim, da tak postopek ni pravilen in da spravlja vse podjetje v slabo luč. Antonija Ipavic «Monte Christo sprejema s? &$uh}Jan Končno je prišel dolgo napovedani in visoko opevani galantni grof Monte Christo v Ljubljano. Najdete ga na lepakih po vsem mestu, v pogovorih pri Petričku in v vseh kavarnah, v klepetu med gospodinjami pred stojnicami na trgu in celo v pogovorih med mamicami in dojenčki lahko kaj slišiš o »monte klistu«. Ze skoraj vsa Ljubljana govori o njem- Pregnal je ves »Ešalon dr. M« in se trdno v sidral v Unionu Ob pol šestih zjutraj so Se prihajali prvi častilci grofa — nekaj gospodinj, natovorjenih z mlečnimi kanglami in steklenicami. Kar vz mlekarne so priromale. Vedno več se jih je nabiralo in počasi so se formirale v vrsto. Ob sedmih so podjetja poslala svoje kurirje. Kdor ni vedel, zakaj gre, si je gotovo mislil, da imajo ljubljanski kurirji svoj kongres v Unionu. Zbrani so namreč bili v popolni sestavi. Po sedmi uri so direktorji in šefi poslali svoje tajnice. Primajali so se že tudi prvi študentje z žmertka-vimi, zaspanimi očmi. Iz ene vrste sc» kmalu nastale štiri. Kaj hitro so dobile dolge repe, ki so se vedno bolj zavijali. Okrog osme ure so se pripodi-li še dijaki s šolskimi torbami. Namesto pouku so se priključili dolgemu sprevodu za »Monte Christa«. Končno so le odprli vrata in spustili nestrpno množico v vežo kina Union. Sedaj se je šele začela prava gneča. In vedno več ljudi je še prihajalo. Vrste se niso več samo daljšale, temveč tudi širile. Malo pred pol deseto, ko so tajnice velikega grofa odprle okenca na blagajni in začele izdajati dovoljenja za sprejem pri grofu Monte Christu, se je naval še povečal. Prihajale so še prodajalke iz bližnjih trgovin, vzgojiteljice iz otroškega vrtca so uvedle poseben sistem — menjavale so se vsako uro. Uradniki vseh mogočih uradov so nervozno gledali na uro. Ne vem, če so mislili na stranke, ki jih čakajo v uradih, ali na to, če bodo ujeli še karto za Monte Christa. Bolj verjetno je drugo, saj si v vrsti lahko zasledil kar precej takih službenih oseb. ki te v svojih uradih kaj radi odpravijo z: pridite jutri! Vidite, da nimamo časa!« Nato je nekdo izustil nesrečno besedo, da bo vsak čas zmanjkalo vstorpnic. Gorje mu Ge bi ne bili pri roki milični ki in redarji, bi padale žrtve Vse je rinilo v ospredje, vsak do je hotel priti čimprej na vr sto. Vsak tretji je bil invalid vsaka četrta noseča ženo »Imamo pravico, da takoj do blmo!« so klicali kot obupanci, ko so jih ostali odrivali. Neka mati se je spomnila, d je pustila doma dojenčka sa mega in da ni izklopila elek trike. Obupana je moledbrula »Ljudje, pustite me naprej Otroku se lahko kaj zgodi! V ga boste imeli na vesti!« Todi noben je ni hotel poslušat Vsakdo je hotel biti prvi. Karte pa so hitro usihale Nekaj so jih verjetno pogoltni le predhodne rezervacije ostale pa še tisti nesrečni ku rirji, ki so jih kupovali kar p štirideset, petdeset skupaj. Ta ko je le dobro uro trajala pro daja za predstavo »Gnofa Mori te Christa«. Za mnoge, ki s čakali že ure, so zmanjkal vstopnice prav takrat, ko s se prerinili pred blagajnišk okence. Tako so danes številr Ljubljančani kislih obrazo zapuščali Union. Ni jim bil dano, da bi videli obličje veli kega grofa Monte Christa, . tudi tiste, ki se jim je dane nasmehnila sreča čaka še tei. ka b'orba aa II. del grofovi: pustolovščin• Janez Merda: C mam i«-nwi KULTURNI RASOLE BI 5 Ob desetletnici jugoslovanske kinematografije Danes ob 12.30 se bo začel v svečani dvorani Srbske akademije znanosti v Beogradu skupni sestanek upravnih odborov Združenja filmskih proizvajalcev in Zveze filmskih delavcev Jugoslavije. S tem sestankom se bodo pričele svečane proslave desetletnice jugoslovanske kinematografije in bodo trajale še ves teden, pomembnost tem proslavam pa daje še dejstvo, da je sam maršal Tito prevzel častno pokroviteljstvo nad vsemi temi proslavami. Nocoj pa se bo program proslav nadaljeval s premiero celovečernega dokumentarnega filma o Titovi poti v Indijo in Burmo pod naslovom »Pot miru«. Deset let pomeni za našo nacionalno kinematografijo razmeroma kratko razdobje, ki pa je vendar pomembno in važno za celotni nadaljnji razvoj naše kinematografije. Zato je morda prav, če se malce zazremo v preteklost in pregledamo bežno dosedanje celotno desetletno delo jugoslovanske kinematografije sploh. Zato za uvod nekaj statističnih podatkov. Bilanca desetih let je vsekakor visoko pozitivna tako v kvalitativnem kot kvantitativnem pogledu: 37 celovečernih umetniških filmov, 406 kratkometražnih filmov, 461 filmskih novic, 116 prosvetnih filmov, 6 risanih in 6 lutkovnih filmov ter še 412 ostalih kratkometražnih filmov. Če seštejemo vse filme skupaj, dobimo lepo število 1407 različnih filmov v dolžini 600.000 metrov, skupaj s kopijami pa smo posneli skoraj sedem milijonov metrov filmskega traku. Toda suhe številke, v fcoSikor so impozantne že same po sebi, ne povedo dovolj. Zato poglejmo še. koliko ljudi je gledalo naše filme, koliko so stali naši filmi in kam vse so prodrli tudi na svetovna tržišča, kajti šele tako si bomo mogli ustvariti čim bolj popolno podobo naše desetletne filmske dejavnosti. Tako je n. pr. jugoslovanska filma »Slavico« in »To ljudstvo bo živelo« gledalo 1,100.000 gledalcev, toda to število za stalno rastlo in doseglo leta 1951 že obisk 5 milijonov 699.000 kinoobiskoval-cev. Po svoje so tudi zanimivi podatki o vsotah, ki jih je država vložila kot pomoč za razvoj našega filma. 2e deset let namreč vztrajno podpira naša ljudska oblast domačo filmsko produkcijo in je od celotne desetletne vrednosti naše filmske Odkar je cesarica Marija Terezija s svojim ukazom leta 1741 udarila temelj dvornemu gledališču na Dunaju s tem, da je dala prezidati stavbo Ballhausa za gledališke namene, je tudi gledališko življenje v tem mestu na splošno dobilo nov polet. Ta Hofburgtheater pa je doživel bistveno izpre-membo šele leta 2776, ko ga j* One 14. ,t. m. gostuje v ljubljanskem opernem gledališču dunajski Burgtheater z Goethejevo »Ifigenijo na Tavridi«. Na sliki Albin Skoda kot Orest. — Naslednji večer igrajo gostje Sehnitzlerjevo dramo »Ljubimkanje« in »Poslovilni souper«. cesar Jožef II. razglasil za dvorno in narodno gledališče. To je bil tisti cesar Jožef II., katerega nameravani prihod v Ljubljano je leta 1765 povzročil, da so kranjski deželni stanovi sklenili iz jahalnice na spodnjem delu sedanjega Trga revolucije v Ljubljani postaviti prvo stalno gledališko poslopje v Ljubljani. V tem poslopju se je po težkih borbah rodilo slovensko gledališče, medtem pa je Burgtheater v senci cesarske milosti in denarne naklonjenosti že v polni meri izpolnjeval svoje kulturno gledališko poslanstvo na Dunaju. Potem, ko so posegi cesarja Jožefa II. zagotovili gledališču njegove razvojne možnosti po produkcije, ki znaša skupaj 4.130,500.000 dinarjev, država prispevala oziroma vložila nič manj kot 1.825,800.000 dinarjev. Ta vsota pa nam pove, da je skoraj dve milijardi dinarjev ali polovico celotne vrednosti naše filmske produkcije subvencionirala in dotirala prav naša ljudska oblast. Ob tej priložnosti pa moramo še zapisati, da so se proizvodni stroški za en umetniški film od leta 1947, ko so povprečno znašali 15,000.000 din, dvignili v lanskem letu na povprečno 39 milijonov dinarjev. Kljub mladosti in pomanjkanju izkušnje pa so naši umetniški filmi dospeli na vseh pet kontinentov sveta in prejeli mednarodne nagrade in pohvale. »Avalin« film »Čudodelni meč« so predvajali v Argentini, Burmi, Indiji, Italiji, na Ceylonu, v Mehiki, Izraelu, Hong-Kongu, na Formozi (!), v Pakistanu Zedinjenih ameriških državah, Siamu, Turčiji itd. Za njim je imel najboljši uspeh v inozemstvu film »Sinji galeb«, ki so ga gledali v Argentini, Belgiji, Kongu, Franciji, Luksemburgu, Kanadi, Turčliji, Maroku, Alžiru, Švici itd. Prav tako so se dobro plasirali v tujini filmi »Zofka«, »Kekec« (nagrajen na beneškem Festivalu), »Rdeči cvet«, »Bakonja fra Bme« in drugi. Od kratkometražnih filmov pa je najbolj uspel na inozemskem filmskem tržišču dokumentarni film »Splavarji na Drini«. Posebno poglavje ob tem jubileju so koprodukcijski filmi. Na tem mestu bi o njih ne govorili, ker je bilo o tem že dovolj napisanega, samo pripomnimo naj, da prav koprodukcija ni ena svetlih točk ob organizacijski in umetniško-oblikovalni plati, potem ko so uredili izbor repertoarja, ki je zajemal nemško in svetovno dramsko klasiko, se je začela oblikovati ansamblska igralska družina, ki je bila kos vsem zahtevam umetniškega kakovostnega merila. Razvoj gledališča je ob razvoju dunajskega mesta dobil tudi na zunaj nove možnosti, ko se je Hofburg-theater z otvoritveno predstavo 13. oktobra 1888 preselil v novo gledališko poslopje na Ringu, kjer sta ga postavila Semper in Hasenauer. To poslopje je bilo v zadnji vojni leta 1944 porušeno, leta 1950 so sklenili, da ga postavijo vnovič v svoječasni obliki in sijaju. Vrsta najodličnejših nemških gledališčnikov, dramatikov, pisateljev, zlasti pa igralcev je sodelovalo pri umetniškem oblikovanju Burgtheatra od njegovega početka. Med njimi naj omenimo zlasti Schrey-vogla, Laubeja, resničnega utemeljitelja slave tega gledališča, Dingelstedta, Schlentnerja, Bergerja in druge. V letih po končani drugi svetovni vojni pa so gledališče zapovrstjo vodili: igralec Raoul Aslan, pisatelj Buschbeck in igralec Gielen. Kot svoje gledališče so ga cenili habsburški vladarji in mu omogočili dotok denarja iz pridatkov cesarske cv Tne lista in tudi iz cesarske privatne blagajne. Po prvi svetovni vojni je prešlo gledališče v državno last republike Avstrije in parlament je v času med obema vojnama hladnokrvno dovoljeval visoke denarne dotacije, ker se je v novem položaju dobro zavedal kulturnega in gospodarskega pomena gledališča. Po svoji visoki umetniški ravni je Burgtheater že v prejšnjem stoletju dosegel priznanje najboljšega nemškega dramskega gledališča, tudi med obema vojnama je na-kljub velikemu razvoju češkega gledališča obdržal glas skorajda najodličnejšega gledališča Srednje Evrope. Poleg denarne ppdpore, ki so jo nudil i gledališču habsburški vladarji desetletnih naporih za ustvaritev našega filma in njegovem jubileju. Letošnje, 1955. leto, pa bo odprlo, kakor se zdi, najlepše perspektive jugoslovanskemu umetniškemu filmu. Kajti samo letos bomo gledali sedemnajst naših umetniških filmov, od katerih smo že gledali UFUS film »Ešalon dr. M.«, ki je doživel lep uspeh. Prav tako je kvalitativno korak naprej že izgotovljeni slovenski omnibus-film »Tri zgodbe« in zato moremo upravičeno imeti letošnje leto za prelomno leto v naši kinematografiji. Kajti v kratkem bomo poleg slovenskih »Treh zgodb« gledali nor-veško-jugoslovanski koprodukcijski film »Krvava pot«, ki je ob svoji premieri v Oslu dosegel na Norveškem neverjeten uspeh in toplo, prisrčno priznanje. Prav tako moramo omeniti že dokončan grško- jugoslovanski koprodukcijski fLim »Dve jagodi grozdja« v režiji Puniše Djordjeviča. — Končan je tudi hrvatski film »Dekletce in hrast« v režiji Kreše Golika, o katerem se hrvatska filmska kritika zelo pohvalno in laskavo izraža. Tudi UFUS film »Onadva« v režiji Žorža Skrigina je že gotov in čaka na svojo premiero. Tik pred koncem pa so sledeči jugoslovanski celovečerni umetniški filmi: hrvatski film »Milijoni na otoku« (režiser Branko Bauer), makedonski film »Volčja noč« v režiji Slovenca Franceta Štiglica, hrvatski film »Jubilej gospoda Ikla« (režiser Vatroslav Mimica) in bosanski film v režiji Slavka Vorkaipiča »Hanka« po znani noveli in istoimenski drami pokojnega bosanskega pisatelja Isaka Samokovlije. Trije in nato parlament meščanske Avstrije, pa se ima zahvaliti za svoj veliki umetniški vzpon prav meščanstvu, ki mu je ves čas obstoja nudilo predragoceno zalogo novih igralskih moči, se ob dozorevanju in umetniškem vzponu teh moči vzgajalo in družbeno oblikovalo tudi sämo in ga zlasti v hudih časih povzdigovalo kot simbol dunajskega mesta in njegove razvite gledališke kulture. Pomen Burgtheatra je bil zlasti v umetniškem oblikovanju igralskega osebja v dolgoletni tradiciji, ki je omogočila strnjeno in denarno zagotovljeno gledališko kulturo visoke ravni. Četudi je ob razkošnih dekorativnih in inscenacijskih opremah nekoliko vzvišeni igralski izrazni slog po večletni tradiciji postal sčasoma nekoliko zastarel, je skoraj v vseh dobah posebno pozornost vzbujala popolna ansamblska igra. Slog odrske govorice in konverzacije se je izoblikoval v tolikšno umetniško popolnost, da je postal kot burg-theaterski slog znan in cenjen po vsem svetu. Te dragocene umetniške kakovosti so privlačevale v vseh časih tudi slovenske obiskovalce predstav Burgtheatra, zlasti pa tiste, ki so ustanavljali slovensko gledališče in ga pozneje oblikovali. Njegove predstave so si s pridom ogledovali Josip Nol-li, slovstveni oblikovalci Mlade Slovenije, Janko Kersnik, ki si je pozneje prizadeval privzgojiti v Ljubljani slovensko Šarloto Wolter, Ignacij Borštnik, ki je po letu 1886 preobrazil slovensko gledališče, in številni drugi. Naša igralka Marija Vera, pa je bila pred prvo svetovno vojno šest let v staležu Burgtheatra. S svojim prvim oficialnim gostovanjem v Ljubljani navezuje Burgtheater s slovenskim gledališčem pomemben ožji gledališki stik. To pa v znamenju prijateljskega sožitja dveh sosednih narodov in nadvse priporočljive izmenjave kulturnih dobrin, ki nadvišu-jejo pomembnost v domačih mejah. jt. umetniški filmi pa so v delu? slovenski film »Krvava reka« v režiji Františka Čapa in dva črnogorska filma »Potniki s Splendide« (režija Milenka Strbca) ter »Stepan Mali« v režiji Velimirja Stojanoviča, ki je hkrati tudi naš prvi jugoslovanski zgodovinski film. V pripravi pa so kar štirje filmi: France Kosmač pripravlja celovečerni umetniški film »Kurir« po istoimenski baladi in scenariju Mateja Bora, slovenski režiser Bojan Stupica pa bo posnel za filmsko podjetje UFUS iz Beograda film »Ni vrnitve«, podjetje Avala-film, ki je prav tako v Beogradu, pa ima v načrtu kar dva filma: »Pomladni vihar« v režiji Save Popoviča in »Kumbara«, ki ga bo zrežiral naš že renomirani režiser Ra-doš Novakovič. Kakor vidimo iz letošnjega programa, bomo letos gledali lepo število domačih umetniških filmov, da o kratkometražnih filmih sploh ne govo- rimo. To dejstvo je vsekakor v nekem smislu najboljša in najlepša počastitev jubileja naše kinematografije na prehodu v njen drugi decenij. Sicer bi morali ob tej priložnosti govoriti še o problematiki našega kratkometražnega filma, ki je žal še vedno pastorek naše kinematografije, četudi je marsikdaj presegel nivo in kvaliteto igranega filma in prav zato zasluži, da ga obravnavamo v posebnem članku kdaj drugič. Ob koncu teh informacij in razmišljanj ob prvem desetletju našega filma naj še zapišemo, da bo beograjski filmski teden proslav poln novih domačih premier, hkrati pa bodo ves teden vrteli v Beogradu tja do 19. marca najbolj uspele jugoslovanske filme. Odprli bodo tudi razstavo jugoslovanske kinematografije v beograjskem Centralnem domu JLA, v nedeljo, 13. t. m., pa bodo podelili tudi vrsto visokih nagrad za najboljši scenarij, režijo, kamero, scenografijo, najboljšo glavno in epizodno vlogo v umetniških filmih, ki so bili ustvarjeni od 1. januarja 1953 pa do i. marca letos. Prav tako bodo podelili dve visoki nagradi režiserju in snemalcu najboljšega dokumentarnega filma. Upajmo, da bo enega teh visokih priznanj deležen tudi naš domači, slovenski film. ^pJJLM Slavolok zmage Veliko pričakovanje, toda hkrati tudi nemajhno razočaranje. — takšen je prvi, površni vtis ob gledanju ameriškega filma »Slavolok zmage«, ki je posnet po popularnem in tudi pri nas zelo branem istoimenskem delu Ericha Marie Remarquea. igralska imena nastopajočih obetajo mnogo: Ingrid Bergmanova kot Joan Macou, Charles Boyer kot dr. Ravic, veliki Charles Laughton kot von Haake in Louis Calhern kot Morozov. In vendar razočaranje? Zakaj? Režiserju Lewisu Milestonu kot Američanu namreč ni uspelo poustvariti tiste tipične predvojne, malce desperatne atmosfere Pariza, tipičnega primera Zahodne Evrope, ki je ob brutalnem napadu nacistov vsa bolestno načeta, lahkoživa in nemočna padla kot zrelo jabolko v roke plavolasim in surovim Germanom. Dalje je režiser za vlogo Ravica ponesrečeno izbral Charlesa Boyer-ja, ki po svojem temperamentu in tudi zunanjem izgledu ne odgovarja podobi dr. Ravica, političnega begunca in preganjanca, produkta nacističnega naslija. ki je postal v novejši evropski književnosti že skoraj klasični literarni tip. Seveda pa ne nada vsa krivda na režiserja, četudi ,ie sam napisal scenarij skupaj s Rarrv-jem Brownom. Kalti že sam scenarij, ki vse preveč predpostavlja poznavanje literarne predloge, niso mogli rešiti zgolj duhoviti, sijajno napisani Remarqneovi dialogi, ki ob branju kniige vplivajo sugestivno in pire*oričjIvo. dočVn pa izzvene na platnu vse preveč monotono, prenatrpano m prazno. T| dve osnovni napaki, izvirajoči iz nepoglobljenosti in nepoznavanje Evrooe 1938. leta sta vz^ok razočaranju ln delnemu neuspehu tega filma, ki bi po svoji plo-boki človečanski tendenci, sijajnim orisK^n prilik in okolta nekega tipičnega razdobja moderne evropske zgodovine zaslužil eo-tov temeljitejšo in umetniško bolj poglobljeno filmsko intenoTota-cijo. »Slavolok zmage« je nabavilo slovensko podjetje za razdeljevat nje filmov »Vesna« iz Ljubljane. D. Z« i Gostovanje dunajskega Ruvgtfoeatruv Ljubljani Kader iz Groblerje ve filmske kantate »Plat zvona« Pred občnimi zbori Idrija dobiva lepše lice SZDL v Ivančni gorici Pred dnevi je bila na Krki konferenca predstavnikov vaških odborov Socialistične zveze, ki se je je udeležil tudi tov. Gliha, predsednik komunskega odbora Socialistične zveze in sekretar komiteja Akademski večer v Idriji Spominjam se, da so bili v še nedavnih časih pri nas v Idriji akademiki bele vrane. Ne smemo se pač čuditi temu, saj so bili zelo redki tisti, ki so se nekako prerinili do univerze, kpjti oče rudar ni imel zadosti razpoložljivih sredstev, da bi svojega sina dal študirati na visoko šolo. Priznati moramo, da smo v tem oziru danes, ko ima v naši državi oblast v rokah delovno ljudstvo, mnogo napredova- li. Iz skromnih delavskih družin imamo danes v Idriji že prve akademike, trideset po številu, ki pa se tudi zavedajo, da so prav s pomočjo ljudske oblasti prišli do tega položaja in so v zvezi s tem tudi začeli razmišljati, da bi se za svoj napredek vsaj skromno oddolžili. Tako so nam minulo nedeljo pripravili v napolnjeni dvorani »Nanos« prav prijetno presenečenje. Nastopili so z veselim in pestrim večerom, za katerega lahko smelo trdimo, da v Idriji kaj sličnega še nismo doživeli. Jazz je igral vesele in poskočne ter tudi modeme plese v splošno zadovoljstvo tako starejšega in mlajšega občinstva. Izveden je bil tudi zelo bogat srečolov. Ob tej priložnosti gre vse priznanje in zahvala za razumevanje podviga naše srednje in visokošolske mladine vsem delovnim kolektivom in upravam podjetij, ki so kakorkoli pripomogli k dobro uspelemu prvemu akademskemu večeru. Ferdo Vidmar, Idrija ZK. Iz živahne razprave, ki je bila namenjena predvsem pripravam za občne zbore Socialistične zveze in delu ter problemom vaških odborov, je bilo videti, da v vaških organizacijah v lanskem letu ni bilo pravega življenja. Vzrokov za to je več. V glavnem sla se vse preveč podcenjevala vloga in delo Socialistične zveze in tako večina osnovnih organizacij še ni našla prave vsebine dela. Največ krivde nosi nedvomno bivši občinski odbor, ki ni dovolj skrbel za delo vaških organizacij in ni nudil pomoči vaškim odborom ter koordiniral njihovega dela, Zaradi tega so bili v lanskem letu tudi zelo redki sestanki članov in še ti slabo obiskani. Pravijo, da člani zelo neradi hodijo na sestanke, kar je pri tem načinu dela tudi razumljivo, saj Socialistična zveza ni bila na vasi, kakoT vse kaže, tisti politični, gospodarski parlament, kjer bi člani lahko razpravljaLi o političnih in gospodarskih nalogah. Tako je bilo v lanskem letu več gospodarskih akcij, kjer je SZDL iz navedenih vzrokov stala ob strani oziroma ni smatrala za potrebno, da bi o teh nalogah razpravljala in jih tudi vodila ter pritegnila svoje članstvo k aktivnejšemu delu. Prav zaradi tega so tudi posamezne gospodarske akcije slabo uspele. Tako je n. pr. v lanskem prvem polletju občini zapadlo precej sredstev iz gozdnega sklada za popravilo poti, čeprav so potrebne nujnega popravila. Dolgo se je vlekla razprava tudi o gradnji nove šole, ki jo imajo sicer že dograjeno, medtem ko razprava o gradnji zadružnega doma še ni krenila z mrtve točke. Sklenili so. da bodo z občnimi zbori takoj začeli in z izvolitvijo novih odborov dvignili aktivnost Socialistične zveze na vasi. Kakor y vsakem kraju tudi na Krki želijo napredovati. Na konferenci so živahno razpravljali, kako dobiti v te kraje zdravo pitno vodo. Že v lanskem letu so o gradnji vodovoda mnogo govorili na raznih sestankih in imeli že nekaj sredstev. Hoteli so napraviti lasten vodovod iz nekega studenca ob reki Krki, ki bi dajal vodo le poslopju nove šole in okoliškim hišam. S tem pa bi zadostili le šoli in mogoče še petim gospodarstvom, medtem ko bi vse tištale okoliške vasi, ki vodo najbolj potrebujejo, kakor sama vas Videm-Krka, ostale brez vode. Pravijo, da gleda na kraški svet ni računati, da bi bilo v studencu stalno zadosti vode, posebno, če bi ga začeli preurejati. Zato so mnenja, da bi bilo najbolje, če bi dobili priključek k vodovodu iz Stične. Ta odločitev jim je tudi zato bližja, ker bi stroški za gradnjo ne stali dosti več, saj bi naredili priključek v 2 km oddaljeni vasi Muljavi, do koder je sedaj nameravano omrežje vodovoda. Sklenili so, da se bodo o tem pogovorili na občnem zboru Socialistične zveze. Podobno je tudi z gradnjo zadružnega doma. V dolini imajo le eno dvorano za kulturne prireditve in še ta je slaba, če že ne govorimo o poslovnih prostorih in lokalih za kmetijsko zadrugo, ki se sedaj stiska v privatnih prostorih. Tudi v torn pogledu je bilo treba podpreti in pomagati, da se bodo tudi v tej dolini vsaj delno dvignili iz zaostalosti, kar si prav gotova najbolj želijo. A. E. S pomočjo naše oblasti smo v povojnih letih zgradili v Idriji več kakor v vseh 26 letih italijanske okupacije. Predvsem v prvih letih se je udeleževalo raznih prostovoljnih akcij tudi do 1800 ljudi. To je bilo takrat tudi potrebno, kajti Idrija je bila med minulo vojno močno prizadeta. Ljudje so takratne potrebe vseskozi razumeli. Končno smo na številnih posvetovanjih naredili tudi načrt za ureditev mesta in kmalu začeli z načrtnim preurejevanjem. Najprej je bilo na vrsti središče mesta. Kopali smo skoraj povsod in tako že uredili kanalizacijo ter položili kabel in nove vodovodne cevi. Zaradi zastarelega vodovoda že urejamo novo omrežje v mestu, gradimo pa tudi nov vodovod, ki bo zadoščal za dolgo vrsto let potrebam Idrije. Naše komunalno podjetje je že nabavilo za 20 milijonov din cevi, republika pa bo letos primaknila še 30 milijonov din, kar bo v ietoš- Mm® politično vodstvo v Trebnfem in Mirni Prvi so v območju novomeške zveze komun izvolili politično vodstvo bodoče komune v Trebnjem. Dne 5. marca so se zbrali člani občinskih odborov SZDL in občinskih komitejev ZKS na skupni konferenci v Trebnjem. Konference se je udeležil tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto tov.. Jože' Borštnar. V bodoči komuni Trebnje bodo sedanje občine 'Trebnje, Velika Loka in Dobrnič. To je tudi želja prebivalcev teh občin. Le v posameznih obmejnih vaseh kjer še ni dovolj znana vloga bodočih komun, ljudje pod vtisom raznih krivih tolmačev še u-giitajo, za kam bi se odločili-Tu je še očitno pomanjkanje političnega dela. Na konferenci so obširno govorili o nalogah političnih organizacij v komunah. Po-volb-za razpravo je bil referat Franca Zidarja, ki ga je v de- 2ene za svcj praznik Žene v okraju Maribor-okolica so letos svečano praznovale svoj praznik po vseh občinah. Obenem so vključile v proslavo svojega praznika tudi vrsto proslav, ki bodo še sledile v zvezi s proslavitvijo 10. obletnice osvoboditve. V ponedeljek je sprejel najaktivnejše žene v okraju in jim česti-tak k prazniku predsednik okrajnega ljudskega odbora Stane Škof. Pozdravila jih je tudi republiški poslanec Zalka Božičnik. Okrajni ljudski odbor je priredil za 120 povabljenih žena v hotel »Orel« slavnostno kosilo in predstavo v gledališču, kjer jih je še pred predstavo nagovorila republiški poslanec Jelka Vrhovšek. Lepo je uspel tudi zabavni večer, na katerem so žene izmenjale medsebojne misli in izkušnje. K. D. njem letu znatno pripomoglo k Izboljšanju vodovodnih naprav v mestu. Doslej smo že uredili Titovo ulico ter podporne zidove ob njej in v Ulici zmage. V delu je tudi cesta proti kanomeljske-mu Razpotju, zelo priljubljeni izletniški točki. Urejena je že tudi fluorescenčna razsvetljava na Trgu maršala Tita in v Ulici Staneta Rozmana, razsvetljavo pa smo preuredili tudi v Kosovelovi in Rožni ter delu Vojkove ulice. V bodoče bomo postopno preuredili razsvetljavo v vsem mestu in ob obeh visečih mostovih ob vhodu v Mej-co in pri Likercih. Zaradi vedno večjih potreb po delovni sili tako v rudniku kakor tudi v ostalih podjetjih je bila nujno potrebna gradnja novih stanovanj. Doslej smo že zgradili 14 stanovanjskih poslopij z 62 stanovanji. Kljub temu pa stanovanj še vedno primanjkuje, kajti samo v rudniku je po vojni zaposlenih 50% več delavcev kakor med okupacijo. V rudniku so po vojni izboljšali in mehanizirali številne zastarele naprave, zgradili so moderno mehanično delavnico, trenutno pa grade žičnico, ki jo bodo montirali domači strokovnjaki in ki bo prevažala rudo iz jaška naravnost v žgalnico, kar bo zelo olajšalo dosedanje naporno delo naših rudarjev. Zaradi velikih potreb po pohištvu smo skoraj s prostovolj- bati še dopolnil sekretar o-krajnega komiteja Jože Borštnar ter še posebej poudaril, da bo komuna morala povečati zlasti vso pozornost kme- nim delom zgradili mizarnico. tijski proizvodnji kot glavni Skrbo smo pripravljali zlasti gospodarski panogi te komu- gradbeni material. Idrijčani smo ne, obenem pa razvijati razna obrtna podjetja. To je razumljivo tudi naloga političnih organizacij. Na konferenci so izvolili 11 članov predsedstva SZDL bodoče komune in petčlanski sekretariat ZKS. Dosedanji občinski odbori političnih organizacij bodo predstavljali ponosni na to zgradbo, pa tudi na mizarsko podjetje, ki si je s svojimi solidnimi izdelki utrlo pot po vsej naši domovinu Končno naj omenim tudi gradbeno podjetje »Zidar*, ki je zgradilo poleg drugega tudi lastno stanovanjsko in upravno poslopje ter skladišča za gradbeni material. F. V. Nevarna eksplozija v tnmsiormaioisib postaji v Melju V p e itus. oioli 8. zjutraj so se nenaacuia ustavili stroji v Mariborski tekstilni tovarni. Tovarni mesnih izdelkov, livarni ter drugih industrijskih ter obrm.*n podjetjih v cneijskecn delu Maribora. Hkrati je ugasnila luč in znaten del mesta je bii brez električnega toka. Sprva si ljudje niso znali pojasniti, kaj je temu vzrok. Sele pozneje se je zvedelo, da je nastala naveraa eksplozija v glavni tranf jimatorski postaji v Melju. Zaradi kratkega stika v glavnem kabin je eksplodiralo olje v glavnem stikalu. Zaposleni obralo-vodja Fideršek m monter Vezjak sta dobila hude opekline po obrazu in rokah. V transformatorski postaji je nastal požar, ki se je naglo širil. Alarmirani poklicni gasilci so bili v nekaj minutah na mestu, rešili oba ranjenca in pogasili požar, ki pa je kljub temu napravil za več kakor poldrug milijon din škode. Ce ne bi bilo takojšnje intervencije gasilcev, bi bila uničena vsa transformatorska postaja in bi škoda presegala 40 milijonov din. Vezjaka in Fider-ška so gasilci prepeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili zdravniško prtmoč. Škodo v transformatorski postaji so začeli takoj popravljati j n zvečer je spet zasvetila luč. Tudi tovarne imajo spet tok in obratujejo nemoteno dalje. Kljub temu je povzročil celodnevni izpad podjetjem znatno škodo na proizvodnji. K. O Turizem v Loški dolini Na občnem zboru Turističnega društva v Starem trgu pri Rakeku so razpravljali predvsem o tem, kako bi poživili blizu in daleč v bodoče plenum komunskega turizem v Loški dolini- Kraji odbora, odnosno komiteja. Za so tu polni naravnih lepot, pa predsednika predsedstva SZDL tudi zrak je čist. Skozi dolino bodoče komune so izvolili teče bistra Obrha, ob njej pa Franca Zidarja, za tajnika pa so modeme ribogojnice. Tudi Antona Smoleta. lov je močno razvit. Ljubitelji Konferenca predstavnikov podzemlja imajo tu še več ki-političnih organizacij na Mir- lometrov dolgo Križno jamo. IZ KSiaiJÄ V počastitev mednarodnega praznil::* borbenih žena — 8. marca je UTI) »Svoboda« iz Stražišča pri Ib'-aju pripravila uspelo akademije. Kulturni program so izvajan tamburaški oruester, pevski zbcr DPD »Svoboda« in mladinski zoor III. gimnazije pod vodstvom tov. Eda Ošabnika. Ljudskoizobraževalna sekcija DPD »Svoboda« iz Stražišča je v zadnjem času postala aktivnejša. Prireja terenska predavanja iz različnih področij znanosti, umetnosti, politike, vzgoje itd. Pomembno je bilo zlasti predavanje tov. Borisa Ziherla o delavskem razredu in kulturi ter predavanje univerzitetnega profesorja dr. Gogale »o vzgoji v družini«, ki sta bili dobro obiskani. I. I-k IZ POLJANSKE DOLINE Trenutno so v Poljanah trije tečaji za kmečko mladino, tečaj pa imajo tudi v Gorenji vasi. Poleg teh je za ves poljanski okoliš še tečaj za žensko mladino, na nižji gimnaziji pa tečaj za polpismene fante iz okoliških hri-. bovških vasi. Večina udeležencev tega tečaja se zaveda njegovega pomena, zato se res pridno učijo pisanja in branja. Dekleta iz vseh krajev v Poljanski dolini imajo v Kulturnem domu v Poljanah že tradicionalni gospodinjski tečaj, ki ga vodi tov. Francka Miklavčič. V zadnjem času je obiskovalcem vseh tečajev že dvakrat predaval zdravnik dr. Gregorčič iz Gorenje vasi. Eno predavanje je bilo namenjeno samo dekletom in ženam, na drugo pa so povabili tudii ostale občane . V Poljanah bi nujno potrebovali zdravstveno ambulanto v kateri naj bi zdravnik ordinira! vsaj enkrat na teden. Misliti b! morali tudi na zobno ambulanto. Pred kratkim Je kultumo-pro-svetno društvo obnovilo svojo knjižnico, ki šteje okrog 700 knjig. Uredili so jo v novem prostoru Kulturnega doma, nabavili knjižne police in preuredili kartoteko. Odslej si ljudje lahko vsako nedeljo izposojajo knjige Odkar smo dobili lastno kino-a para tu ro in redno predvajamo filme, je pri nas dramatsko delo nekoliko zamrlo. Pripravljali smo že dve igri. toda nobene nismo uprizorili. V bodoče bo treba več vztrajnosti in dobre volje nekaterih članov. V kratkem se nam bodo predstavili z neko dramo mladinci, z eno pa tudi učitelji in profesorji. B. J. Strelska družina »Matija Gubec« debro dela Strelska družina »Matija Gubec« v Krškem je bila ustanovljen« Že lani, vendar je začela delati šele letos Moška ekipa, ki jo sestavljajo predvsem oficirji Vojnega odseka in garnizije, pridno trenira. Nedavno se je udeležila meddružinskega tekmovanja in zasedla tretje mesto, kar je že !ep uspeh, če upoštevamo, da je družina komaj začela živeti. Pridno trenirajo tudi pionirji. -nc Komunska konferenc LMS na Bleda Te dni je bila na Bledu konferenca LMS blejske komune, ki «o ji prisostvovali tudi sekretar CK LMS, sekretar OK LMS in drugi. Na konferenci so ugotovili, da je bil v preteklem letu najbolj delaven aktiv v Bohinjski Beli, ki je iniciator vse dejavnosti v vasi. Pohvalo zaslužijo tudi aktivi v Rečici. 7»Tlinem, G*a-du in Zagorici. Slabše je v^Rib-nem ir* Gorju. Da je položaj v Gorju slab, so krive predvsem politične organizacije. Dolgoletne razprtije in nesoglasja še danes zavirajo razvoj tudi mladinskih organizacij. Tako delo so na konferenci obsodili, novi komunski komite LMS pa bo skušal ta nesoglasja odstraniti. Mnogo so razpravljali tudi o bodečem delu. Skrbeli bodo, da bodo v bodoče mladi delavci aktivnejši v gospodarskem življenju komune, za vodstva aktivov pa bodo izvedli seminar. Mladina bo sodelovala pri dograditvi stadiona in objektov pri domu Partizana. Letos bodo odkrili spominsko ploščo v spomin na pokrajinsko konferenco, ki je bila v času borbe na Jelovici, organiziral5 izlet najboljših mladincev in mladink v Koper in sodelovali pri raznih akcijah. -čn Rezervni oficirji v Senovem so zborovali Te dni je bil v Senovem občni zbor Združenja rezervnih oficirjev, na katerem so ugotovili precejšen napredek tako posameznikov kakor tudi kolektiva kot celote. Poleg številnih uspelih predavanj so obiskali tudi aktivne oficirje in enote, kjer so se se- znanjali z naj novejšo tehniko, opremo in orožjem. V lanskem letu so s pomočjo Zveze borcev uredili tudi kabinet, v katerem se bodo sestajali, prirejali strokovna predavanja in se vaciili v streljanju z zračno puško. Letos hočejo še bolj marljivo skrbeti za dvig strokovne sposobnosti, zato bodo poleg predavanj priredili tudi več ekskurzij. Sodelovali bodo tudi pri proslavi 10. obletnice osvoboditve. Prebivalcem Senovega bodo pripravili nekaj predavanj In filmskih predstav iz življenja in aeia enot JLA. B. K. Pri »Pionirju« odslej dve sindikalni organizaciji Ponovno sklicani občni zbor sindikalne podružnice splošnega gradbenega podjetja »PIONIR« v Novem mestu, je bil navzlic slabemu vremenu dobro obiskan. Udeležilo se ga je nad 200 elanov te močne sindikalne organizacije, med njimi več takih, ki so se vpisali v organizacijo v zadnjem času. Najvažnejši sklep občnega zbora je, da bo podjetje odslej imelo dve sindikalni organizaciji, kar je iVo» kulturni dom v Naklem V mali, a lepi gorenjski vasici Naklo, se je letos po dolgoletnem spanju začelo novo življenje na kulturno - prosvetnem področju. Igralska družina, ki je prva leta po osvoboditvi uprizarjala kvalitetna dela, je zadnja leta popolnoma zaspala, z njo pa tudi Nakločani so na svoj dom lahko ponosni, saj je eden najlepših na Gorenjskem. Predvsem pa so lahko ponosni na delo, ki so ga vložili vanj. saj sto začeli graditi skoraj brez vsakih sredstev. Največ je veljala zavest In dobra volja. 1.500 prostovoljnih delovnih glede na pestrost dela in raztresenost delovnih mest nujno potrebno. Ena organizacija bo združevala delavce in uslužbence v upravi in stranskih obratih, druga pa delavce i-n uslužbence na gradbiščih. Na občnem zboru so razpravljali tudi o novem plačnem sistemu. Kaže se. da mnogim delavcem posamezne tarifne postavke in norme niso dovolj jasne in da bo moral tehnični kader, ki pripravlja tarifne postavke na osnovi novega plačnega sistema, najti boljši način tolmačenja postavk, da bodo razumljive vsem delavcem. To je opaziti pri vseh podjetjih, zato bo potrebno o tem še mnogo razpravljati. (r) 0 avtobusni zvezi Zagorje-Trbovije Letos je začel redno voziti na progi Zagorje—Trbovlje avtobus podjetja »Avtoprevoz« iz Zagorja. Z njim so se vozili tudi dijaki, ki se šolajo v trboveljski gimnaziji. Z uvidevnostjo in pomočjo LOMO v Zagorju in OLO v Trbovljah so preskrbeli dijakom tudi mesečne dijaške vozovnice. Ker pa je »Avtoprevoz« pred kratkim prodal manjši avtobus, je to progo ukinil. Vsi zagorski dijaki, pa tudi drugi potniki, ki so se posluževali te zveze, so bili zaradi tega dejanja močno presenečeni, kajti z vlakom imajo neprimerno slabše zveze. * Pri nas stalno poudarjamo, da mora študirati čim več delavske mladine, toda pri takih pogojih je njen študij pri nas precej otež-kočen. Ker ima »Avtoprevoz« še en avtobus, omenjene proge ne bi bilo treba ukiniti, čeprav je bil namenjen za nekako rezervo v primeru, da bi se avtobus na progi Zagorje—kolodvor—Izlake pokvaril. -Mn- Seminar v Postojni V Postojni je v teku seminar za sekretarje mladinskih organizacij. Namen tega seminarja, ki ga je organiziral MK LMS v Postojni, Je pomagati mladinskim voditeljem pri njihovem delu in jim dati smernice za njihovo delo. Na seminarju predavajo Slani akademskega kluba iz Postojne ni je bila v nedeljo 6. marca. Navzlic slabemu vremenu in snežnim zametom je bila udeležba dobra. To komuno bosta sestavljali občini Mirna in Rakovnik. Kot član sekretariata SZDL pri Zvezi komun se je konference udeležil Maks Vale. Tudi na tej konferenci so obširno razpravljali o bodočih nalogah političnih organov, posebej še o napredku kmetijstva, dotaknili pa so se yidi drugih problemov. Za predsednika predsedstva SZDL je bil izvoljen Vlado Berce, za tajnika pa Darko Krištof. (r) Vse to in še marsikaj drugega nudi turizmu vsekakor naj- boljše pogoje za razvoj. Ker v dolini ni hotele!/, so turisti predlagali, da bi popisali vse 3obe, ki bi jih v sezoni ljudje lahko pripravili za turiste- Na zboru so razpravljali tudi o gradnji koče pod Poljanami in Snežnikom. Društvo si namerava v bodoče nabaviti tudi več šotorov in ležalnih blazin, tako da bi lahko omogočili mladim turistom taborjenje ob Cerkniškem jezeru. Upajo, da BUČKA V trgovini na Bučki je tržna inšpekcija ugotovila več napravll-nosti, zaradi katerih se Je moral poslovodja zagovarjati pred gospodarskim sodiščem. Le-to ga je kaznovalo z globo 6.000 dinarjev, zadrugo pa z globo 70.000 dinarjev. Čeprav je šlo za manjša kazniva dejanja (blago brez cen, višja cena kruha in otrobov itd.), ki pa so v trgovinah že množična, je Izreklo gospodarsko sodišče visoke kazni. To opozarja ostale gospodarske organizacije, naj poslujejo v skladu s predpisi, ki jih je treba spoštovati. Brežiška knjižnica čaka na nove primernejše prostore Novi odbor SKUD »Stanko Černelič« v Brežicah se je resno lotil dela, kar se opaža na celotnem društvenem življenju in prireditvah. Izmed sekcij je zelo delavna dramska, ki ima obširen program za letošnjo sezono. Pred kratkim so uprizorili uspelo Nu-šičevo komedijo »Poslanec«. Premiero kakor tudi reprizo je gledala nabito polna velika dvorana Prosvetnega doma v Brežicah. — Posebno pozornost je vzbujal velik in prostoren oder z lepo scenarijo. ki daje videz sodobnega gledališkega odra. Za izpopolnitev repertoarja študirajo komedijo »Trije vaški svetniki« in dramo »Otok in struga«. Ti dve deli bodo uprizorili še v mesecu marcu in aprilu. Z vsemi deli nameravalo gostovati tudi na okoliških odrih. Tudi ostale sekcije, tako pevska kakor glasbena, imajo stalne vaje in se pripravljajo na nastope. — Društvo namerava osnovati lastno godbo na pihala, ki je v Brežicah zelo potrebna. Že pred vojno je obstojala godba, vendar so se instrumenti porazgubili. Računajo na podporo organizacij in podjetij, da bodo izvedli svoj načrt. Posebno živahno in plodno Je delo knjižnice, ki letos obhaja 10. obletnico ustanovitve in je med najboljšimi v okraju. Knjižnica ima zdaj 2348 knjig in samo lani so jih nabavili okrog 300, tako da je izbira primerna in zadovoljiva. Razen knjižnice posluje še izposojevalnica dramatskih del in DELO LJUBLJANSKIH POŠTARJEV ostale sekcije, kar pa ni bilo rtič nenavadnega, saj niso imeli za to primernih prostorov. Nanovo se je začelo delo v društvu šele po otvoritvi novega kulturnega doma. Otvoritev je bila za Nakločane največji praznik po vojni, sai so si z domom pridobili prostore, ki nudijo vsem sekcijam vse možnosti za vsestransko udejstvovanje. V Naklem je sedaj tudi zares opaziti novo življenje- V raznih sekcijah kulturno - prosvetnega društva je 70% mladine iz Nakla in sosednjih vasi. Z dograditvijo doma so poskrbeli tudi za starejše Tiudi. saj je v njem tudi lepa dvorana za kino. pa tudi telovadnica, garderobe in drugi prostori. ur. ki so jih prispevali vaščani tudi ni malenkost. Pohvalo zaslužita predvsem predsednik občine, ki je vodil delo. pa tudi tajnik in še nekateri drugi J. S. Mladina in mladi učitelji Doslej Je imela mladinska organizacija le malo stikov z mladimi prosvetnimi delavci. Zaradi tega je sklicalo novo vodstvo LMS za Gorenjsko posvetovanje mladih učiteljev v radovljiškem okraju, ki je kar dobro uspelo. Večina mladih učiteljev Je pripravljen^ pomagati mladinskim organizacijam, ker pa imajo tudi sami razne težave, jih bodo skušali reševati skupno z LM. V kratkem bosta slični posvetovanji mlađih prosvetnih delavcev tudi v Kranju in Škofji Loki. Na teh posvetovanjih se bodo 6 marsičem pogovorili, predvsem pa o pomoči, ki jo učitelj lahko nudi mladini na vasi. -čn Devetega marca Je bila redna skupščina sindikata poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani, k,i so se je poleg 120 delegatov ljubljanskih sindikalnih podružnic udeležili tudi zastopniki delavskih svetov in upravnih odborov osnovnih enot v Ljubljani, zastopniki uprave, predsednik delavskega sveta in upravnega odbora podjetja In predsednik okrajnega sindikalnega sveta Lojze Ocepek. Na skupščini so ugotovili, da so ljubljanski poštni kolektivi dosegli pri svojem delu velike uspehe. Delavsko samoupravljanje je pokazalo, da je uspešno in da so delavski sveti ter upravni odbori našli vsebino svojega dela. Obstojajo sicer še nekatere pomanjkljivosti. ki jih bo treba s pomočjo sindikalnih organizacij čimprej odpraviti. Člani upravnih odborov in delavskih svetov bodo morali svoje kolektive še bolj seznanjati z delom teh organov, v novem sistemu nagrajevanja bodo morali popraviti nekatere naoake ki jih ie ooaziti zlasti med ljubljanskimi kolektivi, kjer se le pojavila močna fluktuacija delovne sile zaradi nelojalne konkurence nekaterih ljubljanskih podjetij sorodne stroke, ki preplačujejo naše ljudi in s tem povzročajo občuten odhod iz PTT stroke. Boleča točka je tudi vprašanje kvalifikacij uslužbencev In delavcev PTT stroke. Kolektivi so mnenja, da je treba tudi v tej stroki najti tisti način, ki velja pri ostalih gospodarskih podjetjih, in določati kvalifikacije posameznim delavcem In uslužbencem po zgledu ostalih gospodarskih podjetij. Posamezne podružnice so mnogo storile za vzgojo svojih članov, ki se udeistvujejo v KOS, SKUD, ŠD Poštar, Ljudski tehniki. Planinskemu društvu in strelski družini. Vsi ti so priredili več nastopov in tekmovanj, na katerih so si priborili razne pokale n pohvale. tako društva kakor tudi posamezniki. Med drugimi Je govoril na skupščini tudi tov. Ocepek in poudaril velike uspehe, ki so jih dosegli ljubljanski poštarji. Grajal pa jih je, da svojih uspehov ne znajo popularizirati, saj javnost o njih pravzaprav ničesar ne ve. Pohvalil je tudi visoko politično zavest poštarjev. Končno so izvolili še nov 23-članski odbor in 4 delegate za okrajno konferenco sindikalnega sveta. P. T. improvizirana čitalnica. Lani so postregli 4505 čitateljem z nad 7300 izvodi knjig. Kakor vse knjižnice se tudi brežiška bori z velikimi težavami finančnega značaja in s pomanjkanjem prostorov. Naj večjo podporo so knjižnici dosedaj nudili ljudski odbor mestne občine Brežice in okrajni ljudski odbor Krško. Vodstvo knjižnice upravičeno pričakuje še nadaljnje pomoči s strani podjetij in organizacij. Knjižnico vodi požrtvovalna knjižničarka Savica Zorko, posluje pa v šolskem razredu osnovne šole. Da hi se delo zboljšalo, so knjižnici potrebni drugi, primernejši prostori, kjer bi se uredila tudi nujno potrebna čitalnica. — Številni obiskovalci ljudske knjižnice se upravičeno sprašujejo, zakaj se to vprašanje dokončno ne uredi. Ce analiziramo letošnje delo SKUD v primeri s preteklostjo, lahko ugotovimo, da je uspešno, ker se opira na širok delokrog in ima polno podporo in sodelovanje prebivalstva. Tako vodstvo kakor ljudski odbor mestne občine Brežice si prizadevata, da bi bil čimprej dograjen Prosvetni dom, ki bo lahko postal žarišče vsega kulturnega in izobraževalnega delovanja v Brežicah. Ker bo v Brežicah sedež komune in se tu vršijo tradiconalni sloven-sko-hrvatski festivali ter vsakoletni »Posavski teden«, so podani vsi pogoji, da ho v bližnji prihodnosti dosežen tudi ta cilj. xo. Delo L0M0 v Idriji Ljudski odbor mestne občine v Idriji je v preteklih dneh sklical zbore volivcev, na katerih so razpravljali o delu v preteklem letu. Ker se je LOMO resno lotil dela, so v preteklem letu kljub težavam v glavnem vse dokončali. Na njegovih sejah so obravnavali in sprejeli razne sklepe o ustanovitvi ln razvoju lesne industrije, o reorganizaciji trgovin !n gostinstva itd. Sprejeli so 14 raznih odlokov in 23 odločb o • ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov, o Imenovanju raznih komisij in odborov Itd. Odborniki so se sej pridno udeleževali In s tem dokazali, da se zavedajo nalog, ki so jih sprejeli ob Izvolitvi. Med sveti je pokazal največje uspehe svet za gospodarstvo. Največje Izdatke Je namenila občina v preteklem letu za investicije, ki so znašale nad 80 milijonov din. Največ so izdali za veliko stavbo na Trgu maršala Tita, ki jo gradi gradbeno podjetje »Zldgrad«. V tej stavbi bo razen stanovanj tudi sedež Narodne banke In več trgovskih lokalov. J. J. GLOBOKO V soboto bo slovesna zaključitev gospodinjskega tečaja, ki ga je redno posečalo 25 deklet Tečajnice bodo priredile razstavo peciva in nato zabavo, na katero so povabile predavatelje to predstavnike množičnih organizacij to oblasti Iz Globokega in Krškega. Spomenik nad 50tt padlim žrtvam v NOB v Loški dolini jim bo pri izvajanju sprejetih sklepov priskočila rta pomeč Turistična zveza v Ljubljani, na tudi gospodarske organizacije v Loški dolini bi lahko kaj prispevale. Društvo namerava urediti okrog spomenika 500 padlim v narodnoosvobodilni borbi lep park in sprehajališča. L. T. Maribor Gostovanje prvakov zagrebškega gledališča Drevi bosta gostovala v Dcmu JLA v Marib.ru prvaka Hrvat-skega narodnega gledališča Ecnil Kuti j aro in Mira Zupan v Be-govičevi drami »Brez tretjega«. Oba umetnika sta imela s to dramo že mnogo uspehov in gotovo bodo tudi Mariborčani zad-cTvoljni z uprizoritvijo. R. O. Šesta dramska premiera v mariborskem gledališča V letošnji sezoni bo danes, ko bodo uprizorili Andersenovo »Ivano iz Loraine«, šesta drama premiera. Delo je zrežiral Jaro Dolar, inscenacija pa je v rokah Vlada Rijavca. Nastopa skoraj ves dramski ansambel. Osnutke za zgodovinske kostume je napravila Tita Veljakova. Za premiero vlada med mariborskim gledališkim občinstvom veliiko zanimanje. R. O. Lep zgled delovnega kolektiva MTT Delovni kolez.Lv Mariborske tekstilne tovarne je sklenil podariti poiplavljencem v Srbiji 2000 metrov flanele v vrednosti 200 tisoč dinarjev. Delovni kolektiv pa Je na lastno pobudo začel zbirati tudi denarna sredstva. Zbrati hočejo prav tako 200.000 din in tako dokazati svoje sočustvovanje z žrtvama poplav v Srbiji. Želeti Je, da bi ta zgled posnemala tudi druga mariborska in okoliška podjetja. R. O. Pevski koncert za vojake mariborske garnizije Koncert za vojake mariborske garnizije je priredil pevski zbor »Angfcl Besednjak« DPD »Svoboda Tabor«, ki je nastopil prod vodstvom svojega pevovodje Alberta Horvata v eni izmed mariborskih vojašnic. Zapel Je vrsto narodnih, partizanskih in umetniških! pesmi. Zbrani vojaki so z velik,-, pozornostjo sledili koncertu to z burnim odobravanjem izkazali pevcem svoje priznanje in hvaležnost za ta obisk, izražajoč željo, da bi Jih obiskali še več-karat. r. o. Usfanovifena |e Sveza zadrnžnlh in posojilnic za hranilnic /c potrebno niwenllo kmečkim dekletom # V 528 zdravstvenih tečajih 12.583 kmečkih tečajih deklet — Več skrbi pripravljanju zdrave prehrane Proti koncu leta 1954 in v začetku ly55 je začelo poslovati v Sloveniji b zadružnik hranilnic m posojilnic, nadaij-njin šest pa jih pripravljajo in kodo začele poslovali v tratnem. Zadružne hranilnice in posojilnice bodo postopoma prevzele vse posle za zadružne guspodarsKe organizacije in privatne kmete, ki jih je doslej opravljala Narodna banka. Pri svojem poslovanju se bodo morale opirati na obstoječe pravne predpise in na navodila, ki so bila izdana v tej zvezi. Posebno bo potrebno pri tem paziti, da se poslovanje zadružnih organizacij prilagodi veljavnim predpisom in da se tudi predpisi na primeren življenjski način uveljavljajo v kmečkem in zadružnem gospodarstvu. Zadružne hranilnice in posojilnice bodo imeie v tej smeri velike in odgovorne naloge, saj se zgooi, da dostikrat kmetijske zadruge ne spoštujejo dovolj predpisov. dostikrat pa tudi predpisi sami zadružništva in kmetijstva ne obravnavajo tako, da bi jih bilo v celoti mogoče u-poštevati. Ustanavljanje zadružnih hranilnic in posojilnic ne gre brez ovir. Pri teh stvareh naletimo vedno na težave bodisi v pogledu poslovnih prostorov. opreme ali kadra, vendar pa so bile te ovire kmalu premagane, iz česar se vidi, da so zadružne organizacije, predvsem pa okrajne zadružne zveze sodelovale pri premagovanju težav in s tem dokazale, da imajo velik interes na teh svojih kreditnih organizacijah. Nadaljnja težava nastopa pri denarnih sredstvih, ki so zadružnim hranilnicam in posojilnicam potrebna za redno poslovanje s komitenti. Nekatere zadružne hranilnice in posojilnice bodo v začetku poslovale z lastnimi sredstvi in imele celo p rest žek, ki ga nalagajo pri Narodni banki, IZ ISSUE Odbor Socialistične zveze v Idriji je pred kratkim sklical posebno zborovanje, na katerem sc člani raznih ustanov v mestu razpravljali o prostorih za športne in druge sekcije ter predlagali, da bi v ta namen uporabili staro skladišče. Cas bi že bil, da bi v Idriji čimprej prišli do primernih prostorov. S. D. Kdo naj Zaradi gospodarskih neuspehov in izgube, ki gre v višino več milijonov je trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze v Ptuju pritlo v likvidacijo. Ni naš namen ugotavljati podrobnih vzrokov, ki so privedli do likvidacije podjetja. Glavno krivdo pač nosi operativno vodstvo, nadzorni organi, predvsem pa okrajni ljudski odbor Ptuj. Ali je bilo res potrebno, da je okrajni ljudski odbor podjetju dajal jamstva kljub temu, da je vedel, da je podjetje že 1852. in 1953. leta poslovalo z izgubo. Zakaj že tedaj niso likvidirali podjetja in bi tako škoda, ki gre v breme skupnosti, bila mnogo manjša? Osemnajstega februarja t. 1. je bila v Ptuju pred okrožnim gospodarskim sodiščem razprava, ki je imela za predmet prisilno likvidacijo omenjenega podjetja. Na eni strani je bilo tu slišati opravičevanje v korist dejanskih krivcev, na drugi strani pa so Proizvodnja krompirja v Angliji in Walesu je v lanskem letu znašala 5,147.000 ton, kar je nekoliko manj od proizvodnje v letu 1953, ko je pridelek krompirja znašal 5 milijonov 824.0C9 ton. druge pa že v začetku nimajo dovolj lastnih sredstev in jim je potreben kredit pri Narodni banki. Nadaljnje vprašanje, ki je zelo važno, je to, da se preko zadružnih hranilnic in posojilnic sprovaja enotna kreditna politika za zadružništvo in kmetijstvo, kar je pomembno predvsem pri investicijah v kmetijstvu. Dobra organizacija in izpolnitev nalog zadružnih hranilnic in posojilnic ter nadaljnja organizacija hranilne in posojilne službe pri kmetijskih zadrugah bo ustvarila za kmetijstvo in zadružništvo lepe rezultate, kar v praksi zadružne hranilnice in posojilnice že dokazujejo. Danes, kot rečeno, posluje v Sloveniji 6 zadružnih hranilnic in posojilnic, ostale pa bodo pričele poslovati v najkrajšem času. Nerešena so le še nekatera vprašanja glede ureditve poslovnih prostorov, opreme, kadra itd. Zato že sedaj nastaja nujnost, da se zadružne hranilnice in posojilnice povežejo v zvezo zadružnih hranilnic in posojilnic, zaradi boljše povezave celotnega kreditnega poslovanja, tehničnega vodstva poslov, nadzora nad poslovanjem itd. Zveza zadružnih hranilnic in posojilnic bo za svoje članice skrbela za denarno izravnavo lastnih sredstev, preskrbovala bo potrebne kredite, pomagala pri organizaciji poslovanja, dajala za hranilno in kreditno poslovanje potrebne smernice in navodila, nadzorovala tehnično poslovanje, skrbela za propagando varčevanja pri kmečkem prebivalstvu in zbirala vse podatke za statistiko Posebna komisija pri Zvezni industrijski zbornici je te dni pripravila predlog za spremembo tarife prometnega davka na rezan les ter na ostale gozdne Sortimente in ga misli v kratkem predložiti zveznemu izvršnemu svetu v potrditev. Prinašamo nekaj misli iz razprave o tem predlogu, ki jo je imel preteklo sredo odbor za lesno stroko pri Trgovinski zbornici Slovenije. Uredba, ki jo pripravljajo, bo še vnaprej obdržala sistem progresivnega obdavčenja, ki ima namen odvzeti proizvajalcem pre- trpi izgubo hoteli zvaliti vse breme na upnike — kmetijske zadruge izven ptujskega okraja, ki so bili v poslovnih stikih z omenjenim podjetjem. Te zadruge naj bi po krivdi malomarnih uslužbencev, — ki so kljub dokazanim deliktom iz gospodarskega kriminala še svobodni, — po krivdi Okrajnega ljudskega odbora in Okrajne zadružne zveze nosile težko breme izgube, ki bi jim povzročila občutne gospodarske težave. Popolnoma nerazumljivo je, da se jim hoče naprtiti izguba vse od leta 1952 dalje, kljub temu, da so po večini trgovale s trgovskim podjetjem le v zadnjem četrtletju lanskega leta. Nerazumljivo je, da so osnovna sredstva likvidiranega podjetja dodelili okrajnemu ljudskemu odboru Ptuj, izgubo pa naj bi krile v veliki meri kmetijske zadruge drugih okrajev, ki so trgovale z omenjenim trgovskim podjetjem na povsem legalni osnovi in so za dobavljeno blago ostale brez kritja. Ali to ne spominja nekoliko na postopke pri likvidacijah raznih delniških družb v predvojni dobi? Ali je razsodba okrožnega gospodarskega sodišča pravilna? J. R. in analizo. Potreba po ustanovitvi zveze zadružnih hranilnic in posojilnic je jasno nakazana v nalogah, ki jih bo opravljala, željo po ustanovitvi pa so izrazile zadružne hranilnice in posojilnice. Ustanovni občni zbo-r je bil 8. t. m. Po svojih delegatih so se ga udeležile vse zadružne hranilnice in posojilnice razen Črnomlja in Dravograda, ki sta bili zadržani zaradi prometnih ovir. Na občnem zboru so razpravljali o pomenu in nalogah zveze zadružnih hranilnic, kakor tudi o pravilih, ki so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil u-pravni in nadzorni odbor, ki je prevzel vodstvo Zveze zadružnih hranilnic in posojil- Beograd. 11. marca. (Tanjug) Skupna kemisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta je začela z delom na načrtu novega zakona o kmetijskih zadrugah. V tem zakonu je potrebno, da se ugotovijo osnovna načela nadaljnjega ra z v o-j a zadružnih organizacij in se vnesejo predpisi, ki jih dosedanja uredba o kmetijskih zadrugah nima- V zvezi s tem ie predsednik Glavne zadružne zveze Jugoslavije Rista Antunovič izjavil sodelavcu Tanjuga, da je uredba o kmetijskih zadrugah pozitivno vplivala na razvoj in komerni dobiček. Tudi novi prometni davek ima le namen vplivati na formiranje cen ter zaustaviti njihovo dviganje. Po novi tarifi hlodovina do prodajne cene 6500 dinarjev ne bo obdavčena. Pri 10.000 dinarjih prodajne cene bo znašal prometni davek že 40#/«. Rezan les bo pri prodajni deni do 20.000 dinarjev obdavčen s 25 odstotki itd. S koeficienti kvalitet, ki jih bo vsebovala nova uredba, bo resda odpravljena pomanjkljivost stare uredbe; vendar pa nastaja vprašanje praktičnega pomena koeficientov. Potreben bo namreč velik kontrolni aparat, da ne bi prihajalo v praksi do izigravanja nove uredbe. Ker ima torej uredba, ki jc^ pripravljajo, le namen odvzeti prekomerni presežek, ki nastaja pri prodaji, je zato zelo važna višina zneska, od katerega navzgor gre progresivno obdavčenje. Znesek 6509 din (pri hlodovini), je po mnenju članov odbora prenizek. Z njim — zlasti v Sloveniji — niso kriti proizvajalni stroški. Slovenija je namreč edina republika, kjer gredo vsi izdatki za gradnjo gozdnih komunikacij ter za vzdrževanje uprave iz sredstev sklada za obnovo gozdov. Po drugih republikah krijejo te izdatke iz proračunskih sred- Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo znaša svetovna proizvodnja jajc v letu 1954 126 milijard jajc. Ti podatki se nanašajo na 27 držav, pri tem pa niso upoštevane države vzhodnega bloka. Grški inštitut za bombaž je objavil podatke o izvozu bombaža v evropske države v zadnjih dveh letih. V Francijo je bilo izvoženo 2718 ton, v Jugoslavijo 270 ton, v Italijo 5626 ton, v Belgijo 181 ton, v Zahodno Nemčijo 40 ton, v Švico 9 ton itd. nie za Slovenijo. Na občnem zboru je predvsem prišla do izraza osnovna naloga Zadružnih hranilnic in posojilnic, da si namreč ustvarijo čimveč lastnih denarnih sredstev tako od zadružnih organizacij, kakor tudi od privatnih kmetov. Hranilnice naj skrbe, da bodo ta sredstva smotrno porazdeljena. da se bo z njimi dvigala proizvodnja in s tem v zvezi tudi življenjska raven delovnega človeka na vasi in v mestu. Ob zaključku občnega zbora je bilo poudarjeno še to, da bo nova zadružna kreditna organizacija vložila ves svoj trud v svoje delo za napredek zadružništva in kmetijstva. krepitev zadrug (svoboda združevanja, svoboden izbor oblike združenja, samoupravnost, de. mokratičnost itd.). Razvoj zadrug v lanskem letu je postala stvar široke iniciative zadrug, nikov. Po mnenju Biste Anti?-noviča je v uredbi nekaj postavk. ki niso mogle biti sprejete v praksi: odcepitev od zadružnih podjetij in delavnic od zadrug, kakor je to predpisano z uredbo je negativno vplivalo na ekonomsko krepitev in razvoj kmetijskih zadrug. V bodočih zakonskih predpisih, je podčrtal predsednik Zadružne zveze Antunovič. štev. Pri prodajnih cenah nad 6500 din, bi pri nas morali upoštevati dajatve, ki gredo na račun gozdnih taks. Pojavlja se tudi vprašanje, kaj bo s sedanjimi zalogami hlodovine? Kako bodo podjetja krila razliko, ki bo samo v Sloveniji dosegla znesek pol milijarde dinarjev. Kljub temu, da obeta nova tarifa v primerjavi s staro precejšnje izboljšave, pa se vendar nekateri člani odbora bolj kot za progresivno zavzemajo za proporcionalno obdavčenje. Po našem pa je sistem progresivnega obdavčenja primernejši, saj je nek poseben regulator cen lesa v današnjih prilikah potreben. frje Zdravstvena zaostalost z vsemi svojimi slabostmi: nevednostjo, zablodami, praznoverjem, škodljivimi običaji, premnogimi obolenji in preranim umiranjem predstavlja resen problem za življenjsko in delovno sposobnost naših ljudi. V takem položaju so tečaji za zdravstveno vzgojo kmečke ženske mladine neodložljiva in nujna potreba. Posebno velja to še za dekleta, ki se pripravljajo za bodoče matere in gospodinje. Ce ocenjujemo dosedanje delo tečajev Rdečega križa za zdravstveno vzgojo kmečke ženske mladine, lahko ugotovimo, da imajo velik družbeno-vzgojni zveze FLRJ o zadrugah bo ta problem postavljen mnogo bolj elastično in bo dovoljeno ustanavljanje podjetij in delavnic o okviru zadrug. Praksa je pokazala, da je nujno potrebno ustvariti čvrste ekonomske zveze med zadrugami. podjetji in gospodarskimi organizacijami, ki jih ustanavljajo zadruge, ali njihovimi zvezami- Po mišljenju Riste Antunoviča bo mnogo bolj koristno, če se bo del dobička, ki so ga ustvarila zadružna podjetja, uporabil za napredek kmetijstva, Ko je govoril nadalje o pomanjkljivosti uredbe o kmetijskih zadrugah, je Rista Antunovič izjavil, da je potrebno čimprej rešiti vprašanje značaja in poslovanja zadružnih zvez. Najprej je bilo predvideno, da se zadružne zveze ukvarjajo z organizacijsko - političnimi vprašanji zadružnih organizacij in ne z gospodarsko dejavnostjo, toda praksa je pokazala, ila je potrebno, da se tudi zadružne zveze ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, da ustanavljajo svoja podjetja in delavnice in da skupaj z zadrugami rešujejo gospodarske probleme na svojem področju (ustanavljanje delavnic za predelavo kmetijskih pridelkov, podjetij za trgovino, projektantskih birojev, semenske službe, drevesnic itd.). pomen. Dveletno šolanje v teh tečajih je hvaležna oblika v sistemu pošolskega izobraževanja kmečkih deklet. Čeprav obiskovanje zdravstvenih tečajev ni obvezno, je iz leta v leto več udeleženk. Danes so prišla dekleta že sama do spoznanja, kakšno korist bodo imela od zdravstvenih tečajev. Tudi starši v velikem številu podpirajo tečaje. Le redki so primeri, kjer se jih kmečka dekleta izogibajo, pa še to največ zaradi zaostalosti staršev. V Sloveniji je trenutno 528 zdravstvenih tečajev, ki jih obiskuje 12.583 kmečkih deklet. Program predavanj obsega v prvem letu naslednje teme: vloga ljudstva v zdravstveni dejavnosti, anatomija in fiziologija, higiena in epidemiologija, prva pomoč in prenrana; v drugem letu pa: zdravstvena zaščita nosečnic, novorojenčka in dojenčka, vzgoja za zakon in družino, male asanacije, nega bolnika, prva pomoč, PLZ, alkoholizem, organizacija zdravstvene službe in vloga Rdečega križa. Polovica učnih ur je namenjena praktičnemu delu. Na zdravstvenih tečajih predavajo učitelji, zdravniki, babice in drugi zdravstveni delavci. Posebno učiteljstvo je zelo marljivo in mu je treba izreči vso pohvalo. Za predavatelje na zdravstvenih tečajih so bili organizirani posebni seminarji, poleg tega so bile za potrebe tečajev izdane strokovne brošure. Materialna sredstva za vzdrževanje tečajev so predvidena v proračunih okrajnih ljudskih odborov. Vzgoja v zdravstvenih tečajih se danes omejuje predvsem na kmečka dekleta. Zelo malo, ponekod pa skoraj ničesar, se ni storilo za napredek zdravstvene kulture kmečkih fantov. Kmeč-ko-gospodarske šole, ki jih obiskuje lepo število kmečkih fantov in deklet, imajo preskopo odmerjene ure za zdravstveno vzgojo fantov. V bodoče bo treba tudi s to obliko pošolskega izobraževanja kmečke mladine dati več poudarka zdravstvu in higieni. Zgrešeno bi bilo, če ne bi zdravstvene vzgoje razširili še na žensko mladino, zaposleno v industriji, vajenke m gospodinjske pomočnice. Prav te so bile v zdravstveni vzgoji precej za- nemarjene. Deloma so vzrok objektivne težave (čas zaposlitve, oddaljenost od delovnega mesta itd.), ponekod pa so se uprave podjetij in sindikalne organizacije premalo zavzele za prirejanje zdravstvenih tečajev. Kljub temu, da so v industrijskih središčih in mestih pogoji za organiziranje zdravstvenih tečajev dosti težji kot na vasi, so dosegli v nekaterih večjih industrijskih krajih lepe uspehe. V Mariboru je danes 20 zdravstvenih tečajev za mlade delavke. Mestna odbora RKS v Mariboru in Celju sta naletela pri organiziranju teh tečajev na veliko razumevanje sindikalnih organizacij in uprav podjetij. Več podjetij je uredilo delovni čas tako, da lahko čimveč mladih delavk obiskuje zdravstvene tečaje. V Mariboru dajejo podjetja dekletom iz oddaljenejših vasi izdatnejšo malico in podobno. Tudi učni program v teh zdravstvenih tečajih, ki je v glavnem isti kakor za kmečka dekleta, je zgoščen in traja le eno leto. Zaželeno je, da bi še v ostalih večjih industrijskih krajih šli po tej poti. Premalo izkoriščamo za napredek zdravstvene kulture gospodinjske tečaje. Nedvomno je potrebno in nujno, da se dekleta nauče kuhanja, krpanja, čiščenja itd., napak tudi ni, če znajo pripraviti kakšna boljša in izbranejša jedila. Bili pa so primeri, da so ponekod, kjer ni bilo pravilnega strokovnega vodstva, dali preveč poudarka pripravljanju peciva, tort in drugih slaščic, vse premalo pa so razpravljali, kakšna je in mora biti sodobna zdrava prehrana. V zvezi s tem namerava RK Slovenije skupaj z Zvezo za-družnic pokreniti akcijo za ureditev vrtov, gojenje in konzerviranje zelenjave, sočivja itd. Vedeti tudi moramo, da z zdravstvenimi tečaji še nismo dosegli vsega. Važno je, da bodo kmečka dekleta znala po dveletnem šolanju prrV+Vro uporabiti, kar so se naučila v tečajih. Pridobljeno znanje bodo potrebovala v prvi vrsti zase, poleg tega bodo lahko prav ta dekleta postala dobre zdravstvene delavke, če jih bodo znali starejši zdravstveni delavci in organizacije RK mobilizirati in jim pomagati pri širjenju njihove zdravstvene kulture. Posvetovanje proizvajalcev semena hibridne koruze Novi Sad, 11. mar. (Tanjug). Na posvetovanju Združenja proizvajalcev sortnega in Hibridnega semena koruze, ki je v Novem Sadu, so danes proučevali program proizvodnje hibridnega semena konuse za letos in prihodnja leta. Na posvetovanju so sporočili, da je zagotovljeno cikoli 4000 ton hibridnega semena koruze, od katerega je nekaj pridelanega v naši državi, nekaj pa smo uvozili iz inozemstva. S tem semenom bomo posadili letos okoli 8% celokupnih površin, Id. bodo posejane s koruzo. 2e prihodnje leto, ko se bo pridelek semena povečal, bomo zato lahko posadili že okoli 500.000 ha s hibridno koruzo, kar pomeni, da bomo posadili približno 20% vse površine s koruzo. Po perspektivnem načrtu Bomo 1962. leta posadili hibridno koruzo, ki daje večji donos kakor ostale vrste, že na okoli 2,240.000 ha oziroma 80% posejane površine. Po zaključku posvetovanja bo združenje podpisalo sporazume z znanstvenimi zavodi in semenskimi podjetji o pridelavi hibridnega semena koruze. O spremembi tarife prometnega davha na les Predsednik zadružne o bodočem zakonu PRAKTIČNI UKREPI ZÄ POVEČANJE KMETIJSKE FRQIZV0DNJE w Mušah ho začela obratovati prva tovarna vseh vrst mešanih gnojil Eden najvažnejših ukrepov za dvig kmetijske proizvodnje je zagotovitev zadostne količine umetnih gnojil, in sicer gnojil take vrste, kot jih zahteva različna kakovost tal, klima in vrsta kultur. Največji in najvažnejši proizvajalec umetnih gnojil je bila pri nas v Sloveniji Tovarna dušika v Rušah. Pred vojno je kot največji proizvajalec karbida predelovala karbid v umetno gnojilo apneni dušik. Ker pa je bilo v stari Jugoslaviji kmetijstvo še na zelo primitivni stopnji in se kmetje spričo vedno hujše gospodarske kriz» sploh niso posluževali umetnih gnojil, so skoraj vso proizvodnjo umetnih gnojil izvažali v tujino. Po osvoboditvi pa so se razmere temeljito spremenile. Po eni strani je naraščajoča industrializacija naše države povzročila. da je potrošnja karbida v industrijske namene — za varjenje in rezanje jekla, za razsvetljavo v rudnikih itd. — silno narasla. Samo v zadnjih treh !e*ih se je ta prodaja v Tovarni dušika Ruše povečala od prejšnjih 9000 na 14.009 ton karbida letno. Za« radi tega je vedno manj karbida na razpolago za predelavo v umetna gnojila. Ce se v tej smeri ne bi ničesar ukre-niilo, bi Tovarna dušika v Rušah že v nekaj letih prenehala biti bistveni proizvajalec umetnih gnojil in bi imela v tem pogledu le še popolnoma nepomembno vlogo, kar bi zelo nepovoljno vplivalo na dvig in razvoj kmetijske proizvodnje. Po drugi strani pa je potrošnja umetnih gnojil posebno v zadnjih dveh letih, ko se težišče gospodarske graditve vse bolj prenaša od industrije na kmetijstvo, izredno narasla. Na to je v nemali meri vplivalo dejstvo, da daje država ogromen regres, tako da so danes pri nas umetna gnojila tako poceni, da so res dostopna slehernemu kmetovalcu. Zato je nastalo v zadnji dobi silno povpraševanje po Umetnih gnojilih, tako da s sedanjo proizvodnjo ne bi mogli kriti niti 20°/o vseh potreb. Proizvodna cena znaša glede na vrsto umetnih gnojil 30 do 36 dinarjev za kilogram, prodajna cena franko katerakoli železniška postaja v državi pa je 5 din za kilogram, To ogromno razliko med proizvodno in prodajno ceno krije država z regresom, kar je le dokaz več, koliko žrtvuje skupnost za pospeševanje kmetijstva. Do leta 1953 je bil apneni dušik edino dušikovo gnojilo, ki se je proizvajalo v naši državi in sicer sta ga izdelovali Tovarna dušika v Rušah in tovarna v Dugem ratu pri Splitu. Ko je šla pred približno dvemi leti v pogon naša prva koksarna v Lukavcu pri Tuzli, je naša država dobila prve količine amonsulfata, ki je tudi dobro umetno gnojilo Sredi lanskega leta je šla v pogon še koksarna v Zenici, ki tudi daje večje količine amonsulfata. Jeseni 1954 je začela obratovati tudi tovarna dušika v Gorazdu v Bosni, ki ima na razpolago znatne količine amonnitrata, ki je najbolj razširjeno dušikovo umetno gnojilo v vseh naprednih državah. Ta tovarna je prvotno nameravala znaten del proizvodnje amonnitrata izvažati, kar bi bilo seveda spričo velikih potreb po umetnih gnojilih pri nas doma zelo nekoristno. Na to je prva opo- zorila Tovarna dušika v Rušah ter si po daljših pogajanjih tudi zagotovila velik del proizvodnje amonnitrata Goražde za proizvodnjo mešanih gnojil na bazi amonnitrata. Amonni-trat v obliki, kot ga izdeluje tovarna v Goraždu, ni primeren za neposredno uporabo v kmetijstvu. V Rušah primešajo amonnitratu fosfatne komponente in kalijevo sol, tako da izdelujejo kompletno mešano gnojilo, ki vsebuje vse tri za rastline najvažnejše elemente: dušik, kalij in fosfor. S proizvodnjo teh mešanih gnojil pa ima Tovarna dušika v Rušah zaenkrat še velike težave, ker poteka proizvodnja v improviziranih napravah, vendar pa za naše razmere v izredno velikem obsegu. Tovarna dušika v Rušah bi lahko dala brez tega skupno le okrog 12.000 ton apnenega dušika oziroma mešanih gnojil na osnovi apnenega dušika. Z uvedbo nove vrste mešanih gnojil na osnovi amonnitrata pa bo v letošnjem letu, če ne bodo nastale kake izredne ovire, proizvedla še kakih 20 do 25.000 ton mešanih gnojil na osnovi amonnitrata. Kolikšnega pomena je to za dvig proizvodnosti našega kmetijstva, ni treba posebej poudarjati. Da bi si zagotovila neovirano proizvodnjo mešanih umetnih gnojil in da bi odpravila težave, ki jih povzro- čajo sedanje improvizirane naprave, je Tovarna dušika v Rušah že izdelala načrte za povsem nov obrat za razširitev proizvodnje umetnih gnojiL Ta obrat bo popolnoma ' mehaniziran, kar bo vsekakor močno vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov, kajti umetna gnojila morajo biti čim bolj poceni, da bodo vsem dostopna. Najvažnejše pri tem pa je to, da bo novi obrat omogočal proizvodnjo mešanih umetnih gnojil v kakršni koli kemični sestavi, tako da bo mogoče ustreči željam in potrebam slehernega potrošnika. Glede na različno kakovost tal, klimo in razne vrste kultur so potrebna mešana umetna gnojila najrazličnejše sestave. Do letos pa smo v naši državi proizvajali samo dve vrsti mešanih umetnih gnojil in sicer nitrofoskal v Tovarni dušika v Rušah in tako imenovani KAS v tovarni »Zorka« v Subotici. Ko pa bo začel obratovati novi obrat Tovarne dušika v Rušah, bodo našim kmetovalcem, zadrugam in državnim posestvom na razpolago mešana umetna gnojila vsake vrste in sestave. Napačno bi bilo misliti, da zasledujejo strokovnjaki - ko miki Tovarne dušika v Rušah samo koristi in prospeh svojega podjetja. Nasprotno! Skrbno zasledujejo in proučujejo razvoj in napredek kmetijstva in njegove potrebe po umetnih ^gnojilih pri nas doma in v drugih naprednih državah ter si prizadevajo, da bi s prilagoditvijo svoje proizvodnje modernemu sodobnemu in naprednemu kmetijstvu kar najbolj pripomogli in kar največ prispevali k razvoju in napredku našega kmetijstva. To njihovo prizadevanje zasluži vse priznanje, pa tudi vso podporo. Z zadovoljstvom so zato pozdravili ustanovitev Kmetijskega inštituta LRS v Ljubljani, ki ima med drugim tudi nalogo * raziskovati kakovost obdelovalne zemlje in postavljati nekake diagnoze o rodovitnosti tal. V to osnovno delo za dvig kmetijske proizvodnje se bodo morali nujno vključiti tudi agronomi in kmetijski strokovnjaki na okrajih, pri okrajnih zadružnih zvezah, pri zadrugah in na državnih kmetijskih posestvih, ki morajo kmetovalcem izdajati navodila za uporabo posameznih vrst umetnih gnojil, ki naj jih kmetovalci uporabljajo na svojih zemljiščih in za posamezne kulture. Kajti jasno je, da potrebuje na primer vinograd drugačno vrsto umetnega gnojila kot pa recimo dete-ljišče, koruza ali krompir in da tudi glede na klimatske razmere ni vseeno, kakšno gnojilo bomo uporabljali, da bo zagotovljen kar na j več ji uspeh. Tako vsklajeno delo, ki je porok za uspeh, bo zahtevalo sicer še mnogo časa, dela in truda, pa tudi vsestranskega pouka in razlaganja, toda prepričani smo lahko, da uspeh ne bo izostaL Z ustanovitvijo Kmetijskega inštituta je storjen prvi korak, toda hkrati je treba ustanoviti tudi podjetje, ki bo moglo po navodilih in nasvetih tega inštituta zagotoviti potrebne količine najrazličnejših vrst umetnih gnojil. Prav to pa je namen in hotenje Tovarne dušika v Rušah, ki se ni ustrašila velikih stroškov, ki jih zahteva ureditev takega obrata. Investicije so preračunane na 150 milijonov dinarjev. Poleg kompletne mehanizacije bodo potrebni tudi popolnoma novi objekti. Čeprav se je delovni kolektiv z delavskim svetom in upravnim odborom na čelu odločil žrtvovati v ta namen vsa razpoložljiva sredstva, to vendarle ne bo zadostovale fn bodo morali tu priskočiti na pomoč tudi okraji in republika, kajti tu ne gre zgolj za razširitev proizvodnje podjetja, marveč za splošno korist vsega našega kmetijstva. Prizadevnost Tovarne dušika v Rušah, ki se je prva lotila praktičnega reševanja tega problema, zasluži vsekakor vso podporo. Saj bo to prva tovarna v Jugoslaviji, ki bo izdelovala vse vrste mešanih umetnih gnojil in tako mogočila realno osnovo za dvig kmetijske proizvodnje pri nas. Inž. Srečko Kotnik SfiLADIN — ČOLNAR UMBLI — - 1 •s * J %, n JŠh- . - - ~rr v> • v O' Umrla nam je v 64. letu starosti naša zlata, draga, dobra žena, mama in stara mama CECILIJA DREXEK roj. Hribernik Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 4. popoldan Iz hiše žalosti Kranj, Huje št. 29 na farno pokopališče. Kranj, Sevnica, Ljubljana, Celje, Maribor, Bizeljsko, Dunaj, Radenthein. Žalujoči: mož, sin Joško, hčerke Štefka, Ema, Cilka, Anica, zeta. snaha in ostalo sorodstvo. Kranj, dne 11. marca 1955. NEKA£. .. ffP j Družbeno premoženje je oškodovala za 858.273 din (Za vsakih sto tisoč din leto dni strogega zapora) Slava Arbač je bila knjigovodij inja splošnega gradbenega podjetja »Sava« na Jesenicah. V tem podjetju ni bila organizacija blagajniške službe pravilno postav-ljena in ta pomankljivost je bila v glavnem vzrok, da kaznivih dejanj Slave Arbač že prej niso odkrili. Slava Arbač je hranila čekovne knjižice podjetja in izstavljena in ta pomanjkljivost je bila na vse načine obdržati, vsekakor zato, da bi ji ne prišli prezgodaj na sled in ne odkrili njenih malverzacij Vodila ni nobene evidence niti o nabavljenih čekovnih knjižicah niti o izdanih čekih. S tem, da je prevzela del blagajniških poslov, je porušila kontrolno funkcijo knjigovodstva nad blagajniško službo in si tako omogočila osebno okoriščanje na škodo podjetja »Sava«. Javni tožilec je obtožil Slavo Arbač poneverbe 361.374 din, ponareditve uradnih listin, ker je v 31 primerih vpisala v čeke podjetja »Remont« na Jesenicah, ki jih je podpisal upravnik in so bili že opremljeni s pečatom podjetja, večje zneske, kakor pa j ib je za izplačilo v Narodni banki odobrilo podjetje, in goljufije, ker je odgovornega uslužbenca Narodne banke na Jesenicah zavajala v zmedo z lažnivim prikazovanjem, da so zneski čekov, ki jih je predložila v izplačilo, pristni in ga s tem zapeljala, da ji je iz blagajne banke izplačal v breme tekočega računa komunalnega podjetja »Remont« na Jesenicah 496.899 več, kakor pa je podjetje odobrilo, razliko pa pridržala zase. Na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 10. marca je Slava Arbač priznala svojo krivdo. Le nekatere zneske je oporekala, pod težo dokazov pa je pripošinila, »da se ne spominja več«. Z denarjem, ki je bil last podjetja, si je nabavljala perilo, obleke, živila in razne priboljške Med sodno razpravo je priznala, da je imela dobro plačo in da ni živela v slabih gmotnih razmerah. ODGOVORI na VPRflSfiNM K. M. P. Vprašanje: Vaš mož je pred tremi leti imel razmerje z neko žensko, za kar pa ste zvedeli šele zdaj. Ali še lahko zahtevate razvezo zakona radi moževega za-konolomstva? Odgovor: Po čl. 57 zakona o zakonski zvezi sme zahtevati zakonec razvezo zaradi prešuštva drugega zakonca, vendar pa pravica tožbe ugasne po preteku enega leta, ko je zakonec zvedel za prešuštvo. Vprašanje: Kakšni taksi je podvržen nakup rabljenega motornega kolesa? Odgovor: v poštev prideta dve 1. Taksa za prenos lastništva, 2 taksa za registracijo motornega kolesa. Za prenos lastništva rabljenega motornega kolesa se plača 2oc°/o takse na kupnino. Ta taksa se označuje kot prometni davek Za registracijo pa je treba plačati: 980 din državne takse in 1C23 din mestne takse. Tolikšna registracijska taksa je predpisana za leto 1955. »Pravilnik« Vprašanje: Kdo se v kartonažni stroki lahko smatra za visoko kvalificiranega delavca? Odgovor: Po splošnem navodilu o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim delom z dne 5. 11. 1952 se prizna strokovna izobrazba visoko kvalificiranega delavca tistemu delavcu, ki je opravljal kot kvalificiran delavec vsaj 7 let vsa glavna dela poklica, pri katerih se zahteva velika natančnost izdelave in visoka kakovost dela oziroma se zahteva samostojno reševanje problemov pri izdelavi oz. višje teoretično znanje, kot pa je znanje, ki se zahteva od kvalificiranega delavca, — napraviti pa mora tudi predpisani izpit, ki obsega praktičen in teoretičen del. To velja seveda tudi za obra-tovodio, ki še nima izpita. Računovodje, komercialisti in personalni referenti v podjetjih pa štejejo za uslužbence in zanje veljajo drugi kriteriji kvalifikacije. S. A. Maribor Vprašanje: Ali zakon dopušča, da je nekdo dvakrat socialno zavarovan? Odgovor: Za delavca, ki dela v svojem prostem času, se tudi mora plačevati prispevek za socialno zavarovanje po stopnji, ki se določi vsako leto z zveznim družbenim planom. Uredba o finansiranju socialnega zavarovanja namreč predpisuje, da je treba prispevek plačevati za vse zaposlene delavce, zlasti pa za tiste, ki se le priložnostno in manj kot 8 dni zaposle. Prispevek se obračuna od celotnih izplačil za plače, dodatke, nagrade in druge osebne izdatke. Banka obračuna prispevek ob izplačilu gotovine za osebne izdatke (26. čl. navedene uredbe). V Vašem primeru ne gre za dvojno zavarovanje, temveč za zavarovanje, ki se nanaša ne samo na redno, temveč tudi na zaposlitev v prostem času. Mislimo, da uvidite, da ne bi bilo prav, da delavčev redni delodajalec prispeva tudi za morebitne nezgode in obolenja, ki ne bi nastopila zaradi dela v njegovem obratu. »Hišni svet« — Ljubljana Vprašanje: Ali mora hišni svet socialno zavarovati snažilko, zaposleno po eno uro na dan, ki je že socialno zavarovana? Ali je dopolnilni zaslužek delavca — (upokojenca) podvržen plačilu davka? Odgovor: Na obe vprašanji dobite odgovor v Navodilih MLO Ljubljana hišnim svetom v Glasniku, prilogi Ljubljanskega dnevnika od 15. II. t. 1. Za oba treba plačati tako prispevek za socialno zavarovanje, kakor tudi 5% dohodnino od plače in ev plačila v naravi (vrednost stanovanja). Opozarjamo tudi na odgovor, ki ga hkrati objavljamo. P. F. Šmarje pri Jelšah Vprašanje: Ali ste res dolžni odvajati 50% od prejete najemnine od poslovnih prostorov v sklad za zidanje stanovanjskih hiš OLO Celje? Odgovor: Po izrecnem predpisu čl. 26 odloka o stanovanjskih Kupon sa pravno posvetovalnico S. d »Odgovori na vprašanja« skupnostih, ki ga je izdal okrajni ljudski odbor v Celju dne 3. nov. 1954 (Ur. 1. LRS št. 1-55) in kateri predpis je bil ljudski odbor v smislu določbe čl. 77 uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš upravičen izdati, morajo zasebni lastniki, ki oddajajo poslovne prostore, plačevati v sklad za zidanje novih hiš okrajnega ljudskega odbora 50% od določene najemnine. Glede na ta predpis in ker res niti v tem odloku niti sicer ni predvidena kakršnakoli izjema, ste dolžni odvajat' 50% od prejete najemnine od Va ših poslovnih prostorov v sklad za zidanje stanovanjskih hiš OLC Celje. Javni tožilec je v svojem govoru zahteval primerno strogo kazen, ki naj ji bo v opomin, da se bo v bpdoče izogibala takim in podobnirh kaznivim dejanjem. Stroga kazen naj bo obenem tudi opozorilo vsem državljanom, da so taka dejanja v socialistični državi hudo kazniva. Okrožno sodišče v Ljubljani je Slavo Arbač obsodilo na 8 let in 6 mesecev strogega zapora in na povrnitev 858.273 din gradbenemu podjetju »Sava« na Jesenicah. Boj proti vsem. ki bodisi z nemarnim poslovanjem ali celo zaradi koristoljubnih namenov povzročajo škodo našemu socialističnemu gospodarstvu, bo mogoč le z ostrimi kaznimi. P. Prometna nesreča zaradi megle Pred kratkim se je na cesti med Petrovčami in Žalcem pripetila težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Jože Lepi n je vozil proti Celju in med vožnjo nameraval prehitevati tovorni avtomobil S-4928, ki je vozil v isti smeri. Zaradi goste megle je voznik počakal na večjo vidljivost in tedaj začel prehitevanje. Nenadoma je nastopil nov pas goste megle, ki je oba voznika iznenadil tako. da nista opazila nasoroti prihajajoči tovorni avtomobil S-5079. Prepozno je bilo, da bi se vozniki izognili nesreči. Osebni avtomobil je med prehitevanjem trčil v tovornega S-5079, ki je vozil pravilno po svoji desni strani. Pri udaru so bili vsi trije potniki v osebnem avtomobilu težje poškodovani in takoj odpeljani v celjsko bolnišnico. Komisijsko ocenjeno je osebni avtomobil uničen za 70%. Drugih žrtev ni bilo, tovorni avtomobil S-5079 pa je bil poškodovan samo na prednjem delu in znaša škoda okoli 30.000 din. Do nesreče je prišlo vsled neprevidnega prehitevanja v megli. P. J. Pojasnilo K poročilu, ki smo ga pod naslovom »Skrbel je za elektrifikacijo« objavili v našem listu 4. marca, dajemo naslednje pojasnilo: Ivan K., ki je omenjen v poročilu nima ničesar skupnega z Ivanom K., električarjem v PTT delavnicah. Ivan K., ki ga navaja omenjeno poročilo je bil usluž-ben pri podjetju »Tegrad« v Ljubljani in ne v delavnicah PTT. V 5. številki je 47 ugank vseh vrst in pet stalnih rubrik: Pogovori z ugankarji, Napnite možgane, Ali veste, Sah in Ugankarski slovarček. Objavljen je prvi slovenski magični kvadrat 8X8. »Kaj veš — kaj znaš« Vam vsako drugo soboto prinese za dva tedna koristnega razvedrila. Stane le 20 din. Ponedeljek, 14. marca ob 19.30: Gostovanje Dunajskega Burg-theatra: Goethe: Ifigenija na Tavridi. Torek, 15. marca ob 19.30: Gostovanje Dunajskega Burgtheatra. Schnitzler: Liebelei. Schnitzler: Poslovilni souper. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 12. marca ob 20: EđuaTđo De Filippo. Filumena Marturano. Izven. Nedelja. 13. marca ob 15: K. Brenkova, Naj lepša roža. Izven. Ob 20: N. Krasna. John v zadregi. Izven Torek, 15. marca ob 20.30: John van Bruten. Grlice glas. Abonma T3Š II. Sreda, 16. marca ob 20: C. A. Puget, Srečni dnevi. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 12. marca ob 20: D. Do-bričanin: »Skupno stanovanje«, premiera, red B. Razprodano. Nedelja, 13 marca ob i6: Goer-ner: »Pepelka«. pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Ob 20: D Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija, izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12 Sobota. 12. marca ob 20: F. Svoboda: »Poslednji mož«. Veseloigra. Nedelja, 13. marca ob 16: F. Svoboda »Poslednji mož«. Veseloigra. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. DPD SVOBODA - Dolenjska cesta Sobota, 12. marca ob 20: Habakuk, spevoigra z orkestrom. DPD »SVOBODA« ZG. SISKA DOM »SVOBODE« na Vodnikovi cesti V soboto, 12. marca ob 17. uri: Anton Bulovec »Pehta« (Kekec), mladinska igra v treh dejanjih s petjem in plesi. Vstopnice dve uri pred predstavo. DPD SVOBODA LJUBLJANA - VIC Sobota, 12. marca ob 19.30 Fr. Schiller: Kovarstvo in ljubezen. Nedelja, 13. marca ob 17. Fr. Schiller: Kovarstvo in ljubezen. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 12. marca ob 19.30: Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Premiera. Red premierski. Nedelja, 13. marca ob 15: Krasna: »Draga Ruth«. Ob 19.30: Tiemaver: »Mladost pred sodiščem«. Red L Režija Jože Tomažič. Scena Bojan Čebulj. Za vse predstave zvez e z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 13. marca ob 15.30: Jan de Hartog: Zakonska postelja, abonma red nedelja in izven. KOLEDAR Sobota, 12. marca: Gregor * Danes se spominjamo smrti slovenskega pesnika in dramatika Antona Medveda. Umrl je 12. marca leta 1910 na Turjaku. — Pesniti je začel že v dijaških letih. Medvedova lirska pesem je živ odraz njegovega težkega vnanjega in duševnega življenja. Prevevata jo zatrto, a vedno znova se boreče čustvo, ter misel, presojajoča sebe in svet. Zapustil nam je tudi nekaj močnih balad in romanc. Svoje pesmi je izdal v dveh zvezkih Poezij. Medved se je vztrajno trudil tudi v dramatiki, a v njej kljub velikemu naporu ni ustvaril trajnih vrednot. * Se nekaj besed o znamenitem rojaku, fiziku Mihajlu Pupinu, čigar smrti se danes spominjamo. Umrl je 12. marca 1935 v Ameriki. Mihajlo Pupin se je začel ukvarjati s tehniko kot tovarniški delavec. Pot ga je zanesla v Ameriko, kjer je postal profesor elektromehanike na vseučilišču v New Yorku. Izdal je mnogo važnih znanstvenih del. Svoje življenje in delo pa je popisal v znameniti knjigi »Od pastirja do izumitelja«. Med številnimi izumi je najvažnejša tako imenovana Pupinova tuljava. * Dr. Meti Flegarjev! čestitajo k promociji na medicinski fakulteti njeni znanci. Mestni odbor Združenja rezervnih oficirjev Ljubljana — tenkovska sekcija obvešča vse rez. oficirje tenkiste, da bo dne 13. III. 1955 ob 8. uri zjutraj pred domom JLA zbor vseh rez. tenkovskih ofic. zaradi skupnega odhoda z avtobusom na obisk tenkovski edinici. Vabljeni vsi rez. oficirji in podoficirji tenkisti. Putnik Slovenija. Opozarjamo izletnike, ki potujejo z vlakom na Dunaj, da imajo odhod dne 14. marca ob 7.20 uri z glavnega kolodvora postaje Ljubljana. Zbirališče ob 7. uri na peronu. Putnik Slovenija. Opozarjamo izletnike za Milano, da morajo predati dokumente do 15. marca, izletniki za Graz pa do 30. marca. Turistični biro prosi izletnike, ki potujejo z vlaki na DUNAJSKI VELESEJEM, da se nujno oglasijo v biroju zaradi dviga programov in dokončne ureditve vplačil. S seboj prinesite potrdilo o vplačilu akontaoije. Torino, Milano, Benetke — Turistični biro organizira 29. maja poseben vlak na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija - Italija. Potovanje traja tri dni. Cena 6.500.— din Prijave sprejemamo iz vse Slovenije do 14. marca. Pohitite — zahtevalte informacije v TURISTIČNEM BIROJU. Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645. razpisi SKUD »TINE ROŽANC« Program za proslavo 35-letnice društva pod pokroviteljstvom narodnega heroja Janka Rudolfa. 7. do 12. marca: Likovna razstava v Stekleni dvorani, Praža-kova ulica, dnevno od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. 12. marca: Vokalno instrumentalni koncert izvaja mešani pevski zbor društva, harfistka Pavla Uršič in pomnoženi orkester JLA, dirigira prof. Vasilij Mirk. Velika filharmonična dvorana, ob 20. url. Vstopnice za vse prireditve v predprodaji vsak dan od 14. do 18. ure v Domu železničarjev. Trg OF 3, L nadstropje, za koncert od 10. marca dalje v Koncertni poslovalnici. »Avtobusni promet« — Celje spreminja s 15. marcem t. 1. vozni red na avtobusni progi Celje—Velenje—Šoštanj tako. da bo avtobus odhajal iz Šoštanja od 5.30 uri in prihajal v Celje ob 6.50 uri. Odhod iz Celja ostane neizpreme-njen ob 13.00 uri. — Uprava. Obrazec 6,4 (priloga k bilanci št. 17 »Odločba o potrditvi k zaključnemu računu«) je dotiskan in se naroča pri vseh knjigarnah LRS in pri centrali Državne založbe Slovenije v Ljubljani. — Državna založba Slovenije. »VITA« sadni super čaj je ne-nadkriljiv! Zahtevajte ga povsod! Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali izbornega coffee cocktaila »MARKIČ — SPLIT« in Markičevih priznanih sadnih sokov! Zahtevajte jih povsod! Tel. 22-165. Negovana koža je bolj zdrava in zato lepša! Uporabljajte samo kremo »POUR VOUS«! Mladost in svežino v 5 minutah lahko da Tvojemu obrazu samo lepotilna maska TEINT BELL! GLEDALIŠČE DRAMA LJUBLJANA Sobota, 12. marca ob 20: B. Shaw: Candida. Abonma S. (Marchbanks - Branko Miklavc.) Nedelja. 13. marca ob 20: B. Shaw: Candida. Izven in za podeželje. (Marchbanks — Branko Miklavc.) Ponedeljek, 14. marca: zaprto! Torek. 15. marca: zaprto! OPERA Sobota, 12. marca ob 19.30: Strauss: Nekdanje svečanosti. Stravinski: Lisica zvitorepka. Gotovac: Simfonično kolo Balet. Premiera. Nedelja, 13. marca ob 19.30: Delibes: Coppelia. Balet. Gostujejo baletni prvaki miinchenske Opere Veronika Mlakar, Heino Hall-huber in Walter Matthes. Izven in za podeželje. Umrl je naš dobri oče, brat, stari oče. tast in stric MAKS VODOPIVEC rojen leta 1868 v Kamnjah Pogreb je bil v petek, 11. marca ob 16. uri z Dob štev. 8. Kostanjevica na Krki, Beograd, Novo mesto, Kamnje. Stomaž, Kočevje, Maribor Ljubljana, dne 9. marca 1955. Žalujoči: sinova Vladimir in Maksimilijan, hčerka Milena, brat Avguštin in ostalo sorodstvo. Vsem prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da nam je kruta usoda iztrgala našega nenadomestljivega očeta, sina, strica, brata in svaka FRANCETA TRONTELJA vlakovodjo JDŽ Pogreb bo dne 12. marca 1955 ob 10. dopoldne iz hiše žalosti Zg. Duplice na pokopališče na Polici pri Višnji gori. Neutolažljiva žena Alojzija, sinova Stojan in Franci, mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Zg. Duplice. Stara Cerkev, Slivnica, Ljubljana. Po kratki in težki bolezni nas je za vedno zapustila predobra žena, skrbna mama, hčerka, sestra, svakinja in teta MARIJA JENKO roj. Bahar Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 12. marca 1955 ob 16.30 iz hiše žalosti Vodnikova cesta 52 na pokopališče v Dravljah. Žalujoči: mož Anton, sinova Tonček in Milanček ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 11. marca 1955. Zapustil nas je za vedno naš ljubi oče, stari oče JANEZ OSOLNIK upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 13. marca 1955 ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sinova dr. Janko, Tone, hčerki Mici in Ana, snahi Fanči in Tilka, vnukinji in vnuk Jana, Vidka, Ada in Miro ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, II. marca 1955. Dotrpela je v 85. letu starosti naša skrbna ljuba mama in tašča SNA BEBNIK roj. KOVAČ Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 13. marca ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Ljubljana, 11. III. 1955. Globoko žalujoči sin Valentin z ženo in ostalo sorodstvo. Uprava Splošne bolnišnice v Slovenjem Gradcu razpisuje mesto materialnega knjigovodje. Pogoji: popolna srednja ali njej enaka šola. Prednost imajo uslužbenci s prakso. Pismene ponudbe sprejema up ra» va bolnišnice do 31. III. 1955. Za samce je stanovanje preskrbljeno v zavodu. RAZPIS Po čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. list FLRJ št. 51—424-53) razpisuje komisija za imenovanje direktorjev, upravnikov in poslovodij pri OLO Radovljica mesto upravnika pri mizarskem podjetju »Mizarstvo« Kr. gora. Pogoji: Obrtni mojster iz mizarske stroke z najmanj 5-letno prakso v tej stroki. Kolikovane prošnje s kolekom za din 180. z življenjepisom, dokazi šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložite na tajništvu za gospodarstvo OLO Radovljica najkasneje do 30. marca 1955. RAZPIS delovnih mest Uprava Poliklinike v Ljubljani razpisuje sledeča delovna mesta: 2 delovni mesti bolničarjev — mavčarjev. Pogoji: šola za bolničarje z daljšo prakso v mavčenju. Delovno mesto strojepiske. Pogoji: diploma administrativne šole s popolnim obvladanjem stro-jeoisja in stenograflje. Plača po uredbi in donolnilna plača po pravilniku o plačah. Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovano prošnjo z opisom dosedanjega dela vložite na Polikliniko v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, personalni odsek, do 26. marca 1955. PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vas vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel francoski speleolog prof. Norbert Ca-steret dne 14. III. 1955 ob 17. url v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Tema: Modeme metode francoske speleologije (Les mdthodes modernes de la Speläologie frangaise). RADIO KONCERTI Dr. Milan Horvat iz Zagreba dirigira na koncertu za rumeni abonma v ponedeljek, 14. t. m. Solist dunajska pianistka Edith Famadi. Na sporedu n. suita (8 skladb) za godalni orkester L. M. Škerjanca, Čajkovskega Koncert za klavir in orkester v b-molu, Debussyja »Morje« ln Wagnerjeva uvertura »Mojstri pevci nümber-ški«. Vstopnice od 309 din navzdol v Filharmoniji. Mladen Jagust iz Zagreba dirigira na koncertu za rdeči abonma v sredo 16. t. m. Na sporedu skladbe Lassa, Donatija, Zajca, Mendelssohna, Brahmsa. Lisinske-ga, Mokranjca. Debussyja. Lajovica in Gotovca, ki jih izvaja mešani zbor Slovenske filharmonije s sodelovanjem solistov pevcev in instrumentalistov. Vstopnice od 150 din navzdol v Filho-rmo. ni j L SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00 do 6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Vaški trio; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40 do 8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Pisan drobiž za pionirje; 11.45 Lucijan Marija Škerjanc: Concertino za klavir in godalni orkester; 12.00 Kmetijski nasveti; 12.10 Domači napevi (Prenos iz Maribora); 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Okno v svet: Kaj je novega v Južni Afriki! 13.10 Opoldanski koncert; 14.00 Iz uradnih listov; 14.10 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Tečaj esperantskega jezika -r- 22. lekcija; 15.40 Slovenska narodna glasba (Prenos v Zagreb); 16.00 GlasDer.a medigra; 16.10 Utrinki iz literature — Pesmi Janeza Menarta; 16.30 2eleli ste —* poslušajte! 17.10 Glasbene uganke; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Pesmi za naše male: 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; Veliki raziskovalec jam Norbert Casteret; 18.40 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sija-koviča; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave: 20.00 Pisan sobotni večer: Nocoj pa na pot v dve daljni deželi; 22.15 Igra Llubljan-ski plesni sekstet, poje Zlata Gašperšič; 22.30 do 23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m; 22.15 do 23.00 UKV program: V plesnem ritmu: 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m i* (Prenos tz Zagreba). | MALI OGLASI j STANOVANJE in hrano dam za | poldnevno pomoč v gospodinj- J stvu pošteni in solidni ženski. ♦ Naslov v oglasnem oddelku. 41-09 SIMPATIČNO DEKLE se sprejme kot začetnica v gostilno; pogoj poštenje in volja do gostinstva. Stanovanje v hiši. Ponudba na ogl. oddelek pod »Bližina Ljubljane«. 4002 MIZARJA, mlajšega ali priučenega delavca v lesno-galanterijski stroki sprejmem takoj. Celovška 246. 4038 FANTA, enega ali dva, kot delavca v lesni galanteriji sprejmem takoj. Plača dobra. Celovška 246. 4037 SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO s prakso sprejme takoj SCE-TARNA KOMENDA. Stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. 4022 KNJIGOVODJA(KINJA), samski, samostojna moč, dobi slu-bo s takojšnjim nastopom pri KZ Ribno pri Bledu. Plača po dogovoru 4056 KUHARICO, kvalificirano, dobro, veščo restavracijske kuhinje, za takoj iščemo. Plača dobra, vse ostalo pismeno ali ustno. Služba stalna. Ponudbe na Hotel Kanin, Bovec. 3942 BOLNICA ZA KOSTNO TUBERKULOZO, Valdoltra pri Kopru potrebuje za takojšnji nastop zdravnika-specialista iz ortopedije ali kirurgije ali mlajšega splošnega zdravnika z nekajlet- . no prakso, zdravnika specializanta iz ortopedije, ki bi se specializiral na Ortopedski kliniki v Ljubljani, farmacevtsko pomočnico za vodstvo lekarniškega depoja, 4 bolničarke z bolničarsko šolo in 2 uprav, uslužbenca, mlajša, z ekonomsko ali podobno srednjo šolo, sposobna za upravne in knjigovodske posle. Prejemki po Uredbi, dopolnilna plača po Pravilniku bolnice. Celotna oskrba samskih oseb možna v zavodu. Za zdravnika na razpolago družinsko stanovanje. Lastnoročno pisane prošnje z življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju sprejema uprava bolnice 14 dni po objavi. 4051 NATAKARICO (tudi točajko) išče gostilna »Cinkole, Poljanska 21. 41-07 »RASICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme: strojnega tehnika, pletilje in nekvalificirane delavke. V poštev pridejo samo interesenti iz okolice tovarne. 3676 MOTOR »GUZZI«. 500 ccm, zamenjam za lažjega 200—250 ccm. Eventualno prodam. Grilc, Podkoren št. 2, Kranjska gora. 4094 AVTO, šestsedežni, ekonomičen, starejši tip, dobro ohranjen, uporaben kot taksi na deželo ali kot poltovorni, se proda. Ponudbe pod »Ugodno 88« v ogl. odd. 4039-4 OREHOVE suhe deske, 1.5 prm, prodam. Skrjanc Janko. Senično, p. Križe. 3979-4 GRADBENO PODJETJE SISKA, Knezova 28 kupi gumi voz nosilnosti 3 do 5 Ion m tricikel nosilnosti do 250 kg. 4095-5 SPALNICO, novo ali dobro ohranjeno, modernejšo kupim. Ponudbe pod »Plačam takoj« na ogl. odd. • 4039-5 KUPIM silovensko-francoski slovar Naslov v ogi. odd. 4001-5 DIFERENCIAL (7 t) zamenjam za 4 t ali prodam. Naslov v ogl. odd. 408U-Ü PISARNIŠKE PROSTORE: 4 sobe s pritiklinami, visoko pritličje, površina HO kv. m, center Ljubljane, ugodno prodamo. Ponudbe pod »Nova hiša« v ogl. odd. 4090-7 POSESTVO — Gorenjska prevzamem kot najemnik ali družabnik. Potrebno družinsko stanovanje. — Prodam rezljano Bi-dermayer jedilnico hrastovo ter* * zaraščen gozd pri Laščah. Sti-mec. Smartinska 21, Ljubljana. 403S-7 PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom v bližini Kopra, 13 mesecev starega volčjaka in nadomestne dele za vojaški motor znamke »Gilera«. Naslov v ogl. odd. 4000-7 VEČMESEČNO PRAKSO v Nemčiji priskrbim študentu tehnične ali sorodne fakultete za soho v Ljubljani. Ponudbe pod »Inženir« na ogl. odd. 4092-9 SOBICO, neopremljeno, išče miren mlad moški. Po možnosti od St. Vida do Ljubljane. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 4093-9 ISCEM SOBO, ali grem kot sostanovalka. Plačam na j višjo ceno v denarju ali naturi. Ponudbe v oglasni oddelek pod Vojvo-danka«. 4093-9 STANOVANJE, veliko, enosobno, z nekaj vrta, pod enim ključem, zamenjam za prav tako ali večje v centru. Ponudbe pod »Periferija« na ogl. odd. 4110-9 UPOKOJENCA iščeta prazno sobo. Zena pomaga pri gospodinjstvu in kuha. Ponudpe v ogl. odd. pod »Poštena — mirna«. 4008-9 UČENKA ZA TEHNIČNO TRGOVINO v Reki se išče. Nastop takoj ali 1. julija 1955. Pogoji: 4 razredi srednje šole, starost do 16 let. Za stanovanje in hrano pri dobri slovenski družini poskrbljeno. Prednost vojne sirote. Ponudbe na: »Elektra« Rijeka IH.. Titov trg''3. 3986-11 SLUŽBO DOBI MOŠKI, zdrav, za razva-ža-nje kruha. Nastop takoj. Javiti se v upravi Pekama Zg. Siska, Titova c. 69-a. 4156-1 SLUŽBO HIŠNICE v Ljubljani ali bližnji okolici išče poštena žena. Naslov v ogl. odd. 4166-1 RAČUNOVODJO (kinjo) z ustezno prakso sprejme začasno ali za stalno Kmetijska zadruga Sevnica ob Savi. Plača po kolektivni pogodbi ali dogovoru. Nastop oimprej. 4133-1 SPREJMEMO V SLUŽBO steno-daktilografa-korespondenta in pisarniško moc. Pogoji za sprejem so mzja sred. šola z ustreznim znanjem in obvladuje pisarniškega dela. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina. 4131-1 ABSOLVENTA TSŠ elektro s prakso in odsluženim kadrovskim rokom sprejmemo takoj. Stanovanje preskrbljeno za samca. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Eelektrotehnik«. 4171-i SPREJMEMO dobrega manufaikturista. Nastop službe takoj. »Svila« .Ljubljana, Trubarjeva 1. 4172-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, z dobrimi spričevali, sprejme zdravnik. N-aslov v ogl. odd. 4170-1 VODNO BATNO ČRPALKO s turbino kapacitete 75 1 na minuto v brezhibnem stanju prodamo. Vodovodna skupnost Dolenjske Toplice. 4137-4 OMARO, lepo, trodelno, politira-no prodam. Lončar, Kolodvorska 33. 4127-4 KUPIM aluminijasto prikolico za motor, peresa, po možnosti v dobrem stanju tudi k-cmplet s kolesom. Kremžar, Svabičeva 15, Trnovo, Ljubljana. -5 KUPIM ročno motorno kosilnico, nov.o ali v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. 4168-5 KINO »UNION«: franc, barvni film »Grof Monte Cristo«. I. del, brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: Jean Mar a is m Lia Amanda. Ob 22. uri 1955 se predvaja premiera amer. barvnega filma »Robinzon«. »KOMUNA«: angleški iikn »Šolanje Toma Browna«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. V glavni viogi: John Kowaid Davies in Robert Newton. Ob 22. uri se predvaja premiera nem. filma »Fanfare ljubezni«. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ter od 14. ure naprej. »SLOGA«; amer. film »Slavolok zmage«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. V gl. vlogi: Ingrid Bergman in Charies Boyer. Predprodaja vstopnic od 9.30 do 11. ter od 15. ure dalje. »SO CA«: premiera amer. filma »Smeh v raju«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Alastair Sim in Fay Compton. Predprodaja vstopnic od 9.30 do 11. ter od 15. ure dalje. »SISKA«: angl. film »Karavan«. V glavnih vlogah: Stewart Granger, Anne Crawford. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Samo še danes in jutri. TRIGLAV: amer. barvni film »Na revieri«. V gl. vlogah: Denny Kay in Jean Tamey. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Na programu samo tri dni. »LITOSTROJ«: jugoslovanski film »Hiša na obali« ob 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: meh. film »La Red« ob I7 in 19. uri. ZADOBROVA: meh. film »Maclo-via« ob 20. VEVČE: amer. film »Najlepša leta našega življenja«. DOMŽALE: mehiški film »Vedno tvoja«. KAMNIK: ameriški barvni film »Najboljši med slabimi«. JARŠE »INDUPLATI«: ameriški barvni film »Povratek na B rod-way«. BLED: amer. film »Rimske počitnice« cb 20. .ČRNOMELJ: švedski film »Dobri vojak Bum«. BREZICE: amer. komedija »Proti-avionska zaščita« in tednik. KRANJ »STOR2IC«: franc, barvni film »Giro! Monte Cristo«. — II. del. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KRANJ »SVOBODA«: argentinski film »Zena morja« ob 18 in 20. JESENICE »RADIO«: amer. film »Otroci Evrope« ob 13 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: i talij. film »Rim ob 11« ob 18 in 20. ZAMENJAMO števec Landis & Geyr, Tip MF 1, t F-7G, 3x380-220 V 3x30 A per, trotariini, 1 kos s preklopno uro tip WAt 220 V, 50 per Za dva do tri kose priklopnih ur za 220 V. Razlika v ceni se doplača po dogovoru. Elektroobrat Ptuj, Zadružni trg 8. 4141-6 PRODAM novo grajeno hišo ob dveh glavnin cestah pri avtobusni postaji, primemo za upokojenca ali obrtnika. Možir Karl, Lormanje št. 27, Sv. Lenart — Slovenske gorice. 4140-7 RADIO - ELEKTROMEHANICNO podjetje »REMPOD«, Cerkno kupi: hidravlično stiskalnico od 10 do 40 ton pritiska,; frikcijsko stiskalnico od 10 do 40 ten pritiska. revolversko ali navadno stružnico dolžine od 0,45 do 100 centimetrov. Navedene . stroje sprejmemo tudi na posojilo za dobo enega leta. Najemnina po dogovoru. Ponudbe poslati, na gornji naslov. 4135-5 PRODAM hišo, podkleteno, goveji hlev, nekaj gozda, travnika, njivo in vinograd po dogovoril.’ Poizve se P lazar Cenko, Čevljarska, Radeče. 4132-7 SOBO, lepe, sončno, v bloku, zamenjam za center ali Bežigrad. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 4162-9 NAJDITELA izgubljene denarnice pred hotelom Slonom prosim, da odda dokumente na naslov v legitimaciji, denar naj obdrži kot nagrado. 4174-10 SMRDELJ ANTON. Prem št. 25, preklicujem žaljive besede, ki sem jih dne 20 marca rekel zoper Malečkar Pavlo iz Prema št. 65. 4147-11 NISEM PLAČNIK nikakršnih dolgov, ki bi jih napravila žena Žandar Marija. Žandar Ivan, Laško 85. 4142-11 I TV0BMCÄ } j TURPIJA I PILA 4 • ZSGREB, i i ; i Miramarska c. 23 j ? i i išče • ! STENO- I j SAKTIL0GRAFK0 I • • • z znanjem nemščine i • in angleščine : : • • Plača po tarifnem pravil- ? nikn ali po dogovoru. * • • • Pismene ponudbe na l • upravo podjetja. J i i Uvozno in trgovsko podjetje »SLOVENIJA-ÄVTOcc LJUBLJANA razpisuje po pooblastila »Proizvodnje nafte« Lendava JAVNO USTNO DRAŽBO OSEBNEGA AVTOMOBILA »OPEL KAPITAN« Izklicna cena 4,000.000 din Dražba bo dne 16. marca ob 9. ari v skladišču »Slovenija-avto« Ljubljana na Vilharjevi cesti. — Dražbe se lahko udeleže samo državna gospodarska podjetja, oradi, ustanove, družbene organizacije in zadružna podjetja. cestah v Celju ogrožen promet KKJ BO TBEBA ŠE SICRITI, da ne ho na Kljub prizadevanju prom etn o-vamostnib organov ter razumevanju ljudskega odbora celjske mestne občine, v Celju še niso odplavljene vse ovire, ki ogrožajo promet in s tem stalno povzročajo prometne nesreče. Največ prometnih nesreč se dogaja na MARIBORSKI CESTI, ker je pač kot cesta I. reda preobremenjena z vprežnimi vozili in kolesarji. V načrtu je sicer ureditev pločnikov za pešce ter posebne steze za kolesarje, toda kakor kaže, ta načrt vsaj v letošnjem letu zaradi pomanjkanja sredstev ne bo uresničen. Poleg tega, da je ta cesta tudi tranzitna med Ljubljano in Mariborom, vozi po njej vsak dan okoli 5.0C0 kolesarjev. 2e zaradi te obremenitve bo treba misliti na čim prejšnjo ureditev, oziroma razširitev ceste, ali pa na preusmeritev kolesarjev ter vprežnih vozil na druge ceste. Na odcepu Mariborske ceste ter ceste proti Trnovljam pa bo treba odstraniti tudi kapelo ter trafiko, ki omejujeta razgledu ost in ki sta bili zaradi tega že večkrat povod težkih nesreč. Čedalje večji promet je tudi na LJUBLJANSKI CESTI. Tudi tu bo treba urediti posebne kolesarske steze. Na sploh so kolesarji velik problem na vseh cestah I. in IX. reda. Te ceste bi se dalo razbremeniti le z ureditvijo posebnih stez za kolesarje. Na vsak način bo treba v Celju razširiti prehod iz Tomšičevega na Slomškov trg. Tu je cesta široka komaj 2.5 metra, kar je za precejšen promet dosti premalo. Morda bi bila tu pasaža primerna rešitev. V ZIDANŠKOVI ULICI zelo ovira promet parkiranje vozil pred podjetjem »Vino«. Zelo težak in nevaren je prehod pod Železniškim podvozom pri Posti. Tu bo treba razširiti ves podvoz, zlasti pa še pločnik za pešce. Na začetku TEHARSKE CESTE pa zapira preglednost križišča tudi trafika. Zaradi varnosti jo bo treba odstraniti. V Celju sta dve šoli ob zelo prometnih cestah, kar je zelo nevarno zlasti tedaj, ko se otroci po končanem pouku precej nepazljivo razkropijo na vse strani. Va- Kmetijsiki delavci In uslužbenci kmetijskega gospodarstva Rakičan so na rednem letnem občnem zboru podružnice živahno razpravljali o delovanju svoje organizacije, predvsem pa o novem tarifnem pravilniku in normah. V minulem letu so znatno izboljšali svojo dejavnost, saj so bili sklepi upravnega odbora in delavskega sveta podjetja stalni predmet razprav na vseh sejah in sestankih podružnice, pa tudi podjetje je upoštevalo njene predLoge. Pogoste razprave o gospodarskih zadevah. organizaciji dela, delovni disciplini in pravilnem nagrajevanju niso ostale brez uspehov. Kolektiv je dosegel lepo žetev, pa tudi mlečnost krav je povišal že na 3200 litrov, pri najboljši molznici pa celo na 3400 litrov. Člani sindikalne podružnice uspešno delajo tudi v 'raznih društvih in organizacijah, zlasti pa pri »Partizanu«, v kulturno-pro-svetnem društvu »Kajuh« in v vaškem odboru Socialistične zveze. V lanskem letu so podružnično knjižnico znatno izpopolnili. rovaine verige hi lahko primemo zavarovale promet in varnost otrok. Veliko preglavic delajo na železniških prelazih nepravilno ali pa sploh nič osvetljene zapornice. Veliko teh zapornic je že bilo polomljenih. Res, da so pred prelazi povsod opozorilni znaki, kar pa je za megleno ali sploh slabo vreme premalo. Zato je nujno zapornice opremiti z utripajočimi lučmi. Poleg prej navedenega pa na varnost prometa vplivajo še druge okoliščine. V prvi vrsti so to motorna vozila. Nekateri avtoparki v Celju so zaradi približno 80*/« izrabljenosti vozil tako žalostni, da je umestno vprašanje, če se ta vozila sploh še izplača popravljati. Saj so prav takšna vozila dostikrat povod težkim nesrečam. Veliko prometnih nesreč pa ima svoj vzrok v slabem poznavanju prometnih predpisov s strani voznikov motornih vozil. Šoferska In Avto-moto društva bi lahko, v te namene pripravljala več strokovnih predavanj. Pri raznih pregledih na cestah, pa se čedalje bolj opaža, da so vozniki dostikrat za krmilom v vinjenem stanju. Take voznike bi morala strokovna društva sama izločevati iz svoje sredine, saj so velikokrat vzrok težkih nesreč, na drugi strani pa spravljalo v sramoto svoje vestne tovariše. V tem pogledu bi morala tudi podjetja ostreje ukrepati in vse pijači naklonjene voznike odpuščati od tako odgovornega dela. Na splošno pa je pri voznikih opaziti premalo čuta odgo- Delo, ki zosšiiži Značilen primer kulturne rasti našega podeželja je Kungota pri Kidričevem, najmanjša vas na Dravskem polju, v vasi ni ne trgovine ne gostilne ter nimajo niti gasilskega društva niti prosvetnega doma. Vendar pa je v tej mali vasici nastalo eno najbolj agilnih kulturno-prosvetnih društev ptujskega okraja. Čeprav je bilo društvo ustanovljeno šele pred «pičlim letom, zajema danes v svojih vrstah skoraj vso vaško mladino, pa tudi sta- tako da šteje že 1500 knjig. Knjižnica je odprta dvakrat na teden. V zadnjem času tudi vaška mladina pridno sega po čtivu. Podružnica je nudila znatno pomoč vdovi svojega člana, denarno je podprla tudi Novoletno jelko in lastni otroški vrtec. Seminar za usposabljanje kvalificirane delovne sile je obiskovalo 50 članov ir članic. Na zboru so sklenili, da bodo v bodeče skrbeli za uspešno in rentabilno gospodarjenje, za pravilno izvajanje tarifne in personalne politike, da bodo tudi v bodoče prirejali tečaje in seminarje za strokovno in politično izobrazbo svojih članov, da bodo povečali število naročnikov »Prešernove knjižnice« za 20 odstotkov in drugo. Člani iz Brezovec, Lemerja in Predanovec so na zboru grajali početje vaškega veljaka iz Lemerja, ker se upira izpraznitvi stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij, ki jih je okrajni ljudski odbor v Murski Soboti dodelil podjetju za potrebe delavcev in uslužbencev, ki so tam zaposleni. vorn osti do vozil, nezadostna pa je tudi njihova disciplina na cestah. V Celju je veliko prekrškov pripisati nedisciplini kolesarjev. Se vedno ni dovolj pozornosti pri vožnji čez križišča, nadalje na prehodu iz stranskih na prometne ulice itd. Največ prekrškov pa napravijo kolesarji v nočnem času pri vožnji brez luči. Zaradi tega se je v Celju dogodilo že več težjih prometnih nesreč. Najbolj nedisciplinirani pa so kolesarji, ki se vsak dan vozijo domov po končanem delu v tovarnah in podjetjih. V mestu ob Savinji je izredno močan promet z vprežnimi vozili in to še posebno na Mariborski cesti. Njihova disciplina je še vedno na nizki stopnji. Kaj radi puščajo vozove z živino pred gostilnami, zaradi česar je prišlo že do marsikatere nesreče. Da bi odpravili krmljenje živine po ulicah, bo v mestu, oziroma na dohodih v mesto treba zgraditi posebne hleve. Znano je, da pešci v Celju neradi uporabljajo pločnike. Zato je red na cestah še vedno problematičen. Prehodi čez križišča so v mestu še anarhični. Opozorila prometnih organov pa največkrat naletijo na gluha ušesa, ali pa na negodovanja. Voznikom motornih vozil pa v Celju povzročajo posebno skrb zlasti otroci, ki tekajo po ulicah, kakor na igriščih. Za to so seveda najbolj odgovorni starši. T. S. vse priznanje rej še člane. Najmočnejša je dramska skupina, ki je tudi najbolj agilna. Za začetek so naštudirali tomečko veseloigro »Dve nevesti«. Čeprav so nastopili sami začetniki, so igro zelo dobro podali ter želi obilo priznanja in pohvale, kar jim je dalo vzpodbudo, da so se lotili tudi težjih stvari. Letos so naštudirali Molierovo komedijo »George Dandin«. Čeprav so imeli velike težave, so jih z vztrajnim delom premagali in postavil na oder uspelo delo, ki jim je prineslo obilo priznanja in so z njim nastopili tudi v Hajdini in drugod. Zelo marljiv je tudi tamburaški zbor, ki šteje sedaj 14 članov. Od začetnih lažjih komadov in narodnih pesmi so prišli sedaj že na težje komade in se pripravljajo tudi na samostojen koncert. Sodelujejo tudi (pri vseh gledaliških predstavah, kjer nastopajo med odmori. Marljivim prosvetarjem v Kun-10. obletnico osvoboditve. Poleg prireditve v domači vasi bodo sodelovali tudi na glavni proslavi v Ptuju. Marljivim prosvetarjem v Kon-goti, ki jih tudi pomanjkanje primernih prostorov in slabo vreme ne ovira, gre za njihovo požrtvovalnost vse priznanje, saj Je to naj lepši dokaz kulturne sprostitve našega podeželja in zgled, ki zasluži posnemanje, pa tudi podporo. Želimo jim, da bi se jim čimprej uresničila njihova glavna želja — lasten prosvetni dom. -ok IZ DGBLIČfl Pred kratkim so nas obiskali igralci iz Petrove vasi z dobro naštudirano komedijo »Okence«. Gledalci smo bili z njihovim izvajanjem prav zadovoljni. jad Bolnišnica v Šempetra lajša trpljenje svojim bolnikom s kulturnimi prireditvami Upravni odbor kakor tudi sindikalni odbor bolnišnice za TBC v Šempetru pri Gorici sta si na jasnem, da svojim bolnikom, ki jih je nad sto, mnogo pomagata pri prenašanju bolečin zaradi akutne bolezni s tem, da jim prirejata kuitumo-zabavne prireditve Njihova dramska družina, ki je zelo delavna in požrtvovalna, je v preteklem letu skupno s KUD »France Prešeren« iz Šempetra naštudirala več iger, ki jih je potem svojim bolnikom nudila brezplačno. Redno so v tej bolnišnici pripravili bolnikom tudi proslave ob državnih praznikih in jim nudili še razna druga razvedrila. Z igrami pa so nastopili tudi v Šempetru, Vrtojbi in drugod. V nedeljo pa je družina z lastnimi močmi uprizorila igro »V Ljubljano jo dajmo!« Dvorana kina v Šempetru je bila kljub slabemu vremenu do kraja zasedena. Gledalci so bili z igro, ki obravnava način ženitovanja v starih časih, v glavnem zadovoljni, vendar pa bi amaterski družini v bolnišnici TBC svetovali, naj v bodoče polaga več pozornosti na izbiro vlog, kostumov in scenarije. Kot. Življenje in delo na postojnski gimnaziji Raznovrstno udejstvovanje dijakov postojnske gimnazije je iz meseca v mesec živahnejše. Na gimnaziji imajo okrog 70-članski pevski zbor, ki se je že večkrat predstavil občinstvu. Vse kaže, da bo ta zbor pod vodstvom prof. Sa-mude, častno zastopal gimnazijo. Trenutno se pripravlja za samostojen koncert, ki ga bo priredil ob desetletnici gimnazije. Dijaki imajo tudi svojo igralsko skupino, ki pripravlja dramo »Sveti plamen«. Eden največjih uspehov mladinskega sekretariata in gimnazijske mladine sploh pa je uvedba tedenskih političnih ur. Na teh obravnavajo politične dogodke doma in v svetu. V zadnjem času pa so to deloma omejili in dali večji poudarek raznim ideološkim predavanjem in predavanjem o najaktualnejših domačih zadevah. Seveda pri tem ne pozabljajo na politične dogodke. Ta predavanja pripravljajo v okviru mladinske ljudske univerze dijaki sami. V sklopu Ljudske tehnike delata na gimnaziji tudi radijski in fo-toam-aterski krožek, omeniti pa moramo tudi recitacijski krožek, ki se je pred kratkim že predstavil občinstvu. C. S. IZ CELJA Dosedanji obratovalni, oziroma delovni čas v gostinskih podjetjih v mestu je določeval zaporno uro že ob 10. zvečer. Zato se obiskovalci večernih kino predstav, gledališč ali koncertov po prireditvah niso imeli kam podati, razen v kavarno. Tople hrane si prebivalci mesta ali turisti ob tem času v Celju niso mogli privoščiti. Zato je gospodarski svet pri LOMO v Celju proučil predlog Trgovinsko gostinske zbornice in sprejel sklep, da naj bosta po potrebi, a najpozneje do 1. ure ponoči odprti restavracija pri Pošti ter gostilna pri mostu. * Gospodarski svet pri LOMO Je sprejel sklep, da se na novo odpre bivša zasebna gostilna pri Culkiu na Lavi in kakor kaže v sklopu podjetja Vino Koper. V okviru podjetja Na-na pa bo začela poslovati bivša zasebna gostilna Vovk na Mariborski cesti. Sindikat skrbi za napredek v vasi imdski odbor mestne občine Celje razpisuje v sodelovanju z Društvom arhitektov Slovenije natečaj ZA IZDELAVO NACETOV MANJŠIH STANOVANJSKIH HIŠ Pravico do udeležbe imajo projektantske organizacije in strokovnjaki Skupni znesek za deset nagrad 500.0Q0 dinarjev Načrte predložite do 30. aprila 1355 L0M0 Celje Razpis in program natečaja je na razpolago pri L0M0 Celje in pri Društvu arhitektov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva cesta 11 proti plačilu 100 din ■••• •••••• •••••• « DRUGI DAN SMUČARSKEGA PRVENSTVA V RAVNAH V štafeti prva Enotnost NASLOV DRŽAVNE PRVAKINJE V TEKD JE SEL SPET V DELNICE Ravne, ll. marca (Od našega posebnega dopisnika). Ob 18. uri. Druga dan tekmovanja za državno smučarsko prvenstvo v tekih in skokih je bil vremensko kar ugoden, posebno v popoldanskih urah, ko je začelo spet zmrzovati . O dopoldanskih konkurencah za članice in mladinke, o katerih objavljamo nekaj podrobnosti v poročilu niže, je vredno zabeležiti še to, da je ena izmed favoritinj za najboljše mesto, Celjanka Belajeva, ki je sprva prevzela vodstvo, že kmalu potem zlomila smučko in odstopila. Zmagovalka Vodenličeva je že po tradiciji tudi letos odnesla ta naslov — v Delnice. Veliko večje zanimanje je bilo za popoldanski nastop štafet na 4 X 10 km za člane, kjer je nastopilo 6 štafet, in sicer dve ljubljanske Enotnosti, razen nje pa še štafete Gozdarja, Fužinarja, Triglava in Jesenic. Takoj po startu je prevzela vodstvo štafeta Enotnosti n, ki pa so ji tesno sledile tudi vse ostale. Po prvem krogu je prispel prvi na cilj Jeseničan Oblak, za njim pa po precejšnjem presledku tekač Gozdarja Pogačar in šele potem zastopnik Enotnosti I. Kalan. Po drugem krogu je zapustila progo štafeta Enotnosti H. in vse bolj je kazalo tako, da se bo borba za prvo mesto Dobrih dvajset smučark iz vse države. Ravne, ll .marca. (Od našega posebnega dopisnika). V nadaljevanju tekmovanja za državno smučarsko prvenstvo v klasični kombinaciji je bil dopoldne na sporedu tek za članice na 10 km in za mladinke na 4 km. Nastopilo je vsega 16 članic, od katerih pa jih pet ni prišlo na cilj, med mladinkami pa je vseh 8 presmučalo progo. Svoje zastopnice so poslale na to tekmovanje Slovenija, Srbija in Hrvatska, toda med mladinkami Srbija ni bila zastopana. Med članicami je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Blaženka Vodenlič (Delnice) 49:50, 2. Angela Kordež (Kropa) 52:37, 3. Tatjana Verbinc (Enotnost) 55:16, 4. Kovačič (D) 56:01, 5. Marica Vreve (Gozdar) 59:45, 6. Albina Ropret (E) i;01:45, 7. Marija Savin 1;03:18, 8. Barbika Savine (obe Fužinar) 1;04:04, 9. Liljana Milosavljevič (Beograd) 1;04:20, 10. Zora Beljanovič (B) 1;07:04. Mladinke so se plasirale na cilju takole: 1. Mara Rekar (Mojstrana) 22:56, 2. Tončka Cop (Bled) 23:10, 3. Ruža Damjan (Jesenice) 25:36, 4. Mira Tomac (D) 25:58, 5. Mira Ga-šparac (D) 26:48. * Včerajšnjemu teku na 15 km je treba dodati še dvoje ocen, in Strelski šport v šole Ljubljanski stTeld so minule zimske mesece izkoristili za razna tekmovanja. Izvedli so moštveno prvenstvo z nad 2.000 tekmovalci, razen tega pa prirejajo številna meddružinska prijateljska tekmovanja, kar prav gotovo prispeva k popularizaciji te športne panoge, hkrati pa služijo kot dobra priprava za bližnja tekmovanja. Spričo tega lahko rečemo, da pomladanska sezona ljubljanskih strelcev ne bo našla nepripravljenih. Na sporedu imajo patruljni tek v Tivoliju, nočno streljanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita, moštveno prvenstvo strelskih družin z vojaško puško na 300 m itd. Pomembne strelske prireditve bodo tudi za šolsko mladino, saj vsi dijaki ob koncu šolskega leta merijo svoje sposobnosti tudi v drugih športnih panogah. Strelska organizacija Ljubljane želi vključiti v okvir šolskih tekmovanj tudi strelske prireditve, ki naj bi zajele čim več mladine. Predlog je, naj bi mladinci do 15. leta starosti tekmovali v streljanju z zračno puško, starejši pa z vojaško puško. Tako bodo dobili dijaki možnost praktično preizkusiti svoje znanje, ki so si ga pridobili na predavanjih predvo-jaške vzgoje. ss. V Zalogu so razvili strelski prapor Strelska družina v Zalogu je bila kot ena najboljših pohvaljena na letni skupščini SOL in nagrajena s strelskim praporom. Ta razvila med Enotnostjo in Triglavom, čeprav je bil ljubljanski tekač pri dragi predaji še zmerom na tretjem mestu. Položaj se je močno razjasnil po tretji predaji, ko je predzadnji tekač Gozdarja Goričnik predal štafeto komaj šest sekund pred zadnjim tekačem Enotnosti in včerajšnjim zmagovalcem Janezom Pavčičem, čeprav je imel ta samo 48 sekund naskoka pred zadnjim Jeseničanom Marjanom Knificem. Pavčič je trenutno v odlični formi in je zato brez posebnih težav obračunal z obema zasledovalcema. Jeseničan pa ni bil kos še več dragim in je zato s svojim izredno slabim tekom zapravil najmanj dve mesti za svojo štafeto. Ugodno je presenetil tekač Fužinarja Štefan Robač, ki je dosegel tretji najboljši čas med vsemi tekači, vendar njegova štafeta ni mogla zasesti boljšega mesta od četrtega. 'Podrobni izidi: l Enotnost (Kalan 54:53, Svet 47:38, Cveto Pavčič 44:20, Janez Pavčič 41:59) 3;08:50, 2. Triglav (Franko 54:53.5, Seljak 46:23.5, Goričnik 45:28, G. Kordež 43:50) 3;10:35, 3. Gozdar (Pogačar, Dolenc, Slivnik, Rožič) 3;16:51, 4. Fužinar (Jehart, Ur-naut, Osen jak, Robač) 3;19:10. 5. Jeesnice (Oblak, Pogačnik, Jože Knific, Marjan Knific) 3;21:18. Organizacija prireditve je bila tudi danes brezhibna. -o- sicer po ekipah in pa za kombinacijo. Po ekipah je bil vrstni red naslednji: 1. Enotnost (Janez in Cveto Pavčič, Svet) 3;12:52, 2. Triglav 3;21:45, 3. Jesenice 3;22:Q4. Za klasično kombinacijo so po tej prvi disciplini prejeli naslednje število točk: 1. Gašper Kordež (Triglav) 245.0, 2. Seljak (Tr) 228.8, 3. Goričnik (Tr) 226.2, 4. Ovčak (E) 220.5, 5. Dolenc (Gozdar) 211.1 Med mladinci so v tej oceni najboljši naslednji trije: 1. Štr-benk (Novi Sad) 240.0, 2. Fomezi 231.4, 3. Peternel (oba E) 207.7 točke. SKOKI V ZAGORJU Domači Proletarec je priredil včeraj popoldne na 40-metrski skakalnica na Ocepkovem vrhu pri Zagorju meddruštvene skakalne tekme, ki se jih je udeležilo 30- tekmovalcev. Med desetimi mladinci je zmagal član Gozdarja Božo Jemc s 194.5 točke pred obema skakalcema Enotnosti Ferenčakom in Švajgerjem. V članski konkurenci (20) je bil prvi Dušan Cepima. član Ljubljane (198.5 točke) pred Gorjancem Štajerjem in članom Enotnosti Šviberjem. Po tekmovanju je še pet tekmovalcev prekosilo dosedanji prapor je družina razvila pred nekaj dnevi v navzočnosti velikega števila članstva in prijateljev strelskega športa v tem delu mesta. Razvitju so prisostvovali tudi številni častni gostje in zastopniki dingih strelskih družin. Meddružinska prijateljska tekmovanja ljubljanske strelske organizacije z zračno puško tečejo dalje. Vsaka družina hiti, da izvede čimveč tekmovanj in zboljša tako kvaliteto svojih tekmovalcev ter se pripravi na spomladanski- program. Med mnogimi prizadevnimi društvi naj omenimo prsci\se.m SD Radio, »Vito Kraigher* Zalog, Pugled in drage. Nekaj tehničnih rezultatov: Radio : ASD 615:663, Vito Kraigher II. : Vrhnika 869:1063, Vito Kraigher : Ardel 1172:1129, Zalog : Saturnus : Rudi Čajavec 1120* 978:921, Pugled : Bine Graizer 1161:1100, Ardel : Tela 1051:871, Ardel : Ježica : Trzin 1068:1143, Poštar : Rajko Škapin 3119:1190 krogom. Prvaki na posameznih tekmovanjih so: Remc s 114, Klofutar s 127 oziroma 125, Ferlež s 119 krogi itd. Pionirski troboj Pionirji treh strelskih družin (Bine Grajzer, postaja Zalog in Pugled) so se v nedeljo merili v medsebojnem tekmovanju z zračno puško. Zmagali so pionirji Pugleda s 522 krogi pred Zalogom in Grajzer jem. Mlada strelska družina Pugleda je to pot požela že peto zmago v tem letu. rekord skakalnice in ga izboljšalo na 40.5 m. Tekmo je gledalo skoraj tisoč gledalcev. Mn. Prvenstvo Ljubljane za mladince in pionirje Smučarski klub Enotnost priredi jutri mladinske in pionirske tekme v tekih in skokih za prvenstvo Ljubljane. Spored je razdeljen takole: ob 10. uri teki za starejše-pionirje (letnika 1941-42), na 2 km, za mlajše pionirje (letnik 1943-44) na 1 km, za pionirke (letnik 1941 in naprej) na l km, za mlajše mladinke (letnik 1937-1940) na 4 kilometre in za mladinke (letnik 1937-1940) na 2 km. Start m cilj sta pri domu TVD Partizana na Vodnikovi cesti v Zg. šiški. Prijave pol ure pred pričetkom tekmovanja! Popoldne ob 15.30 so skoki za mladince in pionirje na 15-metr-ski skakalnici v Mostecu. Prijave ob 15. uri na skakalnici. Ocenjevalo se bo posamezno in skupno za klasično kombinacijo. Za mladince in pionirje Enotnosti je udeležba na obeh tekmovanjih obvezna. Vabimo tehnične delavce in funkcionarje ter članstvo Enotnosti, ki želi pomagati pri organizaciji, naj se zbere pol ure pred pričetkom na kraju tekmovanja. » Na mednarodnem študentskem smučarskem tekmovanju v Saas Fooju v Švici v veleslalomu, ki je meril 2 km in je imel 500 m višinske razlike z 32 vratci, je zmagal. Nemec Zillibiller v času 1:41.5. drugo in tretje mesto sta zasedla Nemec Schweiberger in Avstrijec Keglowitsch, medtem ko je Jugoslovan Milan Janc šesti s časom 1:44.7. Na Kobariškem se širijo vrste planincev Iz raznih poročil PD Kobarida na rednem letnem občnem zboru se je dalo razbrati, da je imelo društvo lani kljub raznim težavam dobre uspehe. Predvsem ie vredno omembe, da se je število članstva povečalo za več kot štirikrat — na dobrih 160 članov, kar je za to mlado društvo zelo spodbudno. Društvo si je lani na trgu uredilo lokal, ki je okrašen s planinsko izložbo in je vsako soboto odprt za morebitne informacije planincev. Razen tega pa so člani uredili tudi lep planinski dom na Vršnem, ki je bil tam več kot potreben. V Gregorčičevem rojstnem kraju do zdaj namreč ni bilo mogoče dobiti prenočišča niti prehrane. Dom je sicer urejen le za silo, vendar pa lahko da prijetno streho vsakemu obiskovalcu. Društvo se je pridno posvečalo prirejanju izletov in je tudi sicer zastavilo vse sile, da bi se sredi svoje izrazite planinske okolice še bolj razmahnilo. Kobariški planinci so si napravili lepe načrte za naprej. Predvsem bodo dokončali ureditev doma na Vrisnem, ki bo poslej v zvezi z ureditvijo Gregorčičeve sobe postalo še mnogo privlačnejše. Dalje bodo letos markirali razne poti na planine v svojem okolišu, na Stolu pa vzidali spominsko knjigo z žigom. Škoda, da je zanimanje za to akcijo mnogo premajhno. -t. m v mm Jugoslovanski kolesarji v Italiji. Včeraj so odpotovali v Italijo trije jugoslovanski kolesarji Petrovič, Viđali in Metelko, ki bodo nastopili na nedeljski dirki za pokal Ca.ldirola na 105 km dolgi progi okrog Milana. Za dirko je prijavljenih okrog 300 tekmovalce iz vse Evrope. • Nogometaši celjskega Kladivar- ja so odpotovali na desetdnevni trening v Split, kjer bodo v okviru priprav za prvenstvo v hrvatsko-slovenski ligi odigrali nekaj prijateljskih tekem. Danes se bo začelo pokalno prvenstvo Ilirije v odbojki v počastitev 10 obletnice osvoboditve Ljubljane. Sodelujejo vsi slovenski klubi I. in II. lige. V prvi tekmi ob 17 igrata Ljubljana: Kamnik, ob 19.30 Partizan (N. mesto) :Fužinar.. V nedeljo se tekmovanje nadaljuje ob 14. Tekme bodo v dvorani Ilirije, Zg. šiška. Spet se je znašel v Baregesu, Nizzi, v Lamalou, v Amelie-les-Bains. °osteljna omarica je bila prenatrpana z nerabnimi zdravili in v ozračju je medlo dihala bolezen. Vnovič je bil otrok. Kakor kinematografske slike so se pred njegovimi očmi vrstili prizori iz Pariza, z Montmartra, iz njegovega studia in »La Nouvelle«; razločno je videl pred seboj Comite Executif, »Le Riche«, la rue des Petits Champs, Natansonove in celo Arcachon— Vendar se mu je vse to zdelo silno daleč, prav nič resnično. Nemara pa so bile vse skupaj res samo sanje, dolge sanje, iz katerih se je pravkar prebudil v resničnost — s sivo brado in na pol omrtvičenimi udi... In mama še vedno nepremično sedi kraj njegove postelje, le da je med dolgimi sanjami rtarela in osivela... »Ležiš udobno, c h e r i?« Njene oči se mu smehljajo; kako neizrekljivo globoko se mu je ta nasmeh vtisnil v spomin! Oh, in ta njen nežni glas! »Da, mama.« Gledal jo je, kako plete. Mama in to njeno večno pletenje! V chateau1 je vezla in šivala tudi tistega dne, ko jo je bil portretiral in mu je dopovedovala, da mora v šolo... Pletenje ji je kot mehka pahljača, za katero skriva svoje misli in obup, ki bi ga sicer mogel razbrati v njenih očeh____Le komu so namenjeni vsi ti predmeti, ki kar vidno rastejo pod njenimi spretnimi prsti, vse te nogavičice, ovratni šali, otroške odejice? Bržkone jih poklanja kaki sirotišnici. Pod to odejico rožnate barve, ki jo pravkar plete, bo ko polhek spal kak najdenček ... »Mama!« »Da, c h e r i?« »Kaj pa je bilo z Denizo? Se je omožila?« »Da, omožila se je z nekim mornariškim oficirjem; tri otroke imata.« »Veš, mama. nisem hotel...« Vnovič je dvignila prst k ustom. Razumela je, da bi ji silno rad povedal, kako žal mu je za to, kar je bil storil, in jo prosil odpuščanja za bolečino, ki ji jo je bil prizadejal. Nekaj časa se je mučil, da bi si priklical v spomin dneve, ki jih je bil preživel v Denizini družbi, njune vožnje v modri »Viktoriji« in njen portret; a naposled si je moral priznati, da se komaj komaj še spominja njenega obraza. Domislil se * Grad (v Albiju). — Op. prev. je samo še barve njenih las: bili so prav tako rdečkastorjavi kakor mamini. Sčasoma umrjejo celo spomini... Nenadoma se mu je zazdelo na moč čudno, da takole leži in čaka sladke blaženosti, v katero ga bo zazibala botra smrt, pri polni zavesti in brez bolečin (ne upoštevaje pri tem odrevenelosti desne polovice telesa, ki je že mrtva). Dozdevalo se mu je, kakor da stopa po dolgem, dolgem stopnišču nizdol. Svet je zanj že skoraj docela odmrl: zaveda se na primer, da njegove oči ne bodo nikdar več zrle visokih topolov na vrtu ne vrtnic plezalk na terasi niti oblakov, ki se leno pode po nebu. Večina Malromeja zanj ne obstaja več. Nikoli več ne bo ležal v ležalnem stolu, ne bo več potreboval oblek in ne bo se mu več treba opirati na palico z gumijasto konico, ki jo je neštetokrat tolikanj preklinjal. Uboga .paličica, le kaj bo z njo poslej? Kdo ve, nemara bo prišla prav kakemu pohabljenemu malčku? Nikdar več ne bo stiskal tube z barvo in ne vihtel čopiča. Saj mrtvi ne slikajo ... Nemara pa je v nebesih — in to je pri veri najčudovitejše: zaziblje te namreč v sanjarije — nemara je v nebesih tudi nekak Montmartre, nebeški »La Butte«? Zakaj pa ne? Bral je, da je v nebesih nič koliko palač. Zakaj ne bi bilo torej tudi več okrajev? Nebeški Montmartre mora pač ležati nekje na skrajnem koncu nebes; biti mora nekakšno nebeško predmestje, nebesa tretjega razreda, kamor pošilja bog ljudi, s katerimi ne vč kaj početi, a nima sres, da bi jih nagnal v pekel. Umetnike, kakršni so Vincent, Henri Rousseau, Desboutins, člani Comite Executif... Pa lahkožive dušice; Agostina, Julija, Pere la Pudeur, la grosse Marie, modeli, midinetke, cipe... In Gaston, Tremolada, Tanguy, Pere Cotelle, Sara in uboga la Goulue so tudi tam... Pa sirotke prostitutke, ki so bile tolikanj ljubeznive z njim, Berta s svojim vzklikom: »Moj bog, saj to je Henri!«, Monsieur in Madame Potieron, les p o p o -t e s , Marija, ki se je tako prizadevno gnala pri delu, ker je iz srca želela, da bi podjetje uspevalo... In tudi Marie, ker je prav kakor Marija Magdalena ljubila, ljubila z žarkim obupom svojega srca... Bog vendar ne bo obsodil na peklenske muke nikogar, ki je iz vsega srca ljubil... Če so tam gori takšna nebesa, bo šel tudi on tjakaj... »Mama!« »Nikar, m on petit!« »Mama, tako rad te imam.« »Vem.« Spet so se ji oči nasmehnile. »Tudi jaz tebe, prav iz srca.« »Prav isto si mi rekla tedaj na gradu, tistega dne, ko si me ozmerjala zaradi prevzvišenega nadškofa.« »Prosim, niti b sedice več!« »Samo čisto malo še ... Saj mi govorjenje ne dela težav ... Si videla tisto knjigo »L’Anthologie de 1’Estampe Japonaise?« Prosim, pazi dobro nanjo! Prav tako tudi na moje slike! Sicer jih prav malo poznaš, a verjemi mi, da nikakor niso nespodobne... So pač vzete iz resničnega življenja in resnica je včasih skrajno nespodobna... Naj se Maurice briga zanje; on je strokovnjak in se razume na te stvari...« Več sto slik! Na tisoče skic in množica akvarelov, kamno-tiskov, risb z rdečo kredo, ogljem, peresom in tušem ... Kakor koli oodo ljudje sodili o njem, seveda, če ga bodo sploh imeli za mar, nihče mu pač ne bo ogel očitati, da je bil postopač — .V- jegovo delo je priča, koliko lahko napravi človek, ki irr a dovolj časa, da ne ve kam z njim, v dolgih tednih, mesecih, letih... »Mama!« Vnovič se ji je znašel na ustnah kazalec. Kakor v svojih otroških letih, se je Henri tudi sedaj zatekel k dobrikanju: »Samo še majčkeno ... Naj še malo govorim... Potem bom dal mir. Si bila ti kot otrok vselej pridna?« Spustila je pletenje v naročje. »Ne prav vselej. Zganjala sem manjše prismodarije, kakor pač vsi otroci. Tak, zdaj pa zaspi, m o n petit!« Zaprl je oči in iznenada se je znašel v Arcachoru: Myria-me stoji na koncu nakladišča pri njegovi vili in mu maha z roko... Kolikokrat že mu je v domišljiji takole mahala; vendar je bil ves prizor tokrat veliko otipljivejši in resničnejši. Saj je kar čutil rahlo vzburkanost morja pod svojim čolnom in pa vroče sonce poletnega jutra, ki ga je vzlic lahni sapici žgalo v obraz. Vendar je bilo sedaj prvikrat, da ni občutil niti najmanjše žalosti, poželenja ali kesanja. Njfgovo srce je navsezadnje našlo svoj mir. Tedaj je rahlo potrkalo na vrata. »M adame la comtese, telegram!« je šepnil Jožef. »Kaj je?« je vprašal Henri. »Telegram? Nemara od pa-pana?«