858. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 7. maja 1914.
Leto III.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bode£e Neže*.
*DAN* izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri* logo »BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike
Ik
&
*
stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno T90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravnistvu.
:::	Telefon	številka 118. ;
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža".
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.
i::	DredniStvo in upravništvo:
.Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošUjajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaso se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrata 30 v. Pri večkratnem oglašanju po«' n:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
s:	Odgovorni urednik Radivoj Koreno.	::f
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*.	a
-j«,,Tr«-—
■Tf ■
Italijanska zunanja politika — in mi.
Za naše čase je velike važnosti, ,da enkrat pogledamo, kake cilje zasleduje italijanska zunanja politika, da vidimo, kaj imamo pričakovati od tega — zaveznika.
Senator Chimirri je v debati o Tripolitaniji dne 9. aprila t. 1. rekel sledeče: »Tu se je reklo, da si vlada ni želela vojne (za Tripolis), ampak jo je začela na pritisk javnega mnenja. Ako se pogleda na zgodovinske in zemljepisne potrebe — potem moramo reči, da je že 46 let cilj naše zunanje politike varnost Jadranskega In ravnotežje Sredozemskega morja.
S temi besedami ic označena italijanska zunanja politika do tripoli-tanske vojne. Da je to dosegla, je morala Italija z raznimi državami skleniti posebne pogodbe. Tako najprej z Anglijo, potem s Francijo. Gicde Adrije ie bila stvar lažja, ker je lam Italija imela premoč nad Avstrijo. Italiji je bilo na tem, da bi si to premoč zavarovala — zato je želela skleniti z Avstrijo pogodbo glede Albanije. To se je zgodilo leta 1904. Pred 10 leti sta se sešla ital. in avstr, minister Goluchowski in Tittoni na istem rnestu (v Opatiji), kakor letos Berchtold in Di San (Indiano. Po onem sestanku je rekel Tittoni v italijanskem parlamentu: »Albanija sama zase nima posebnega pomena. Njen pomen je v njenih pristaniščih In v obrežju. Kdor bi te zasedel, bi linel premoč nad Adrijo. Tega ne more dovoliti niti Italija Avstriji, niti Avstrija Italiji — In ko bi katera teli dveh sil po tem posegla, bi druga država morala to z vsemi sredstvi zabraniti.«
Tako je bilo torej leta 1904 na podlagi starega »status quo«.
Tri leta pozneje se je ta pogodba izpopolnila v to, da bosta v slučaju izpremembe na Balkanu obe državi delali za avtonomno Albanijo. To je bila zmaga italijanske diplomacije, kajti dotlej je Avstrija imela Albanijo za svoio domeno. Leta 1913 je nastala avtonomna Albanija. Senator Chimirri je k temu rekel:	»Ako	je
bilo z zasedbo Tripolitanije obnovljeno ravnotežje na Sredozemskem morju, je balkanska vojna razrešila jadransko vprašanje v našo korist.«
Cilj italijanske zunanje politike zadnjih 40 let je torej dosežen in Tta-liia je obrnita svoj pogled na vzhod. Italijani sami govore o »Tretji Italiji«. Prva Italija je bila v dobi osvo-bojenja, druga v dobi notranjega razvoja — tretja pa gre za novimi cilji — za povečanjem.
Italiji gre za tem, da se razširi,
dočim smo mi le na tein, da se ohranimo. To je razlika — zato je treba previdnosti.
Shod „Zveze jugoslov. železničarjev" v Postojni in socialni demokratje.
V nedeljo, dne 3. t. m. je sklicala Z. J. Ž. v Postojno v hotel g. Pater-nosta javen železničarski shod. Na ta shod je bil povabljen tudi »Bahn-sekretar«, sodrug .lože Kopač. No, Jože ni prišel, on že ve, zakai da ne, poslal pa je svojo »lajbgardo« iz Trsta ni iz Nabrežine v podobi 25 moži-celjnov (možje to niso bili) naš shod razbijat. To se je tem možakarjem po preteku ene ure, ko so dobili še iz Rakeka nekaj pomoči, tudi posrečilo na ta način, da so izvolili z 31 glasovi nekega na pol gluhega so-druga. ki je Postojnčanom še od poprejšnjega svojega delovanja kot blagajničar socialno demokratične organizacije v dobrem spominu. Za tov. Erbežnika je glasovalo 21 domačinov železničarjev, kar je jako častno za »Zvezo«, ki do sedaj še sploh ni imela članov v Postojni. Ko je tov. Škerjanc vprašal predsednika, če dobi besedo, mu je po dolgem prebiranju dnevnega reda in po dolgem premišljevanju izjavil, da to sedaj pač ni mogoče, ko imajo oni večino, in da mora poprej njihov govornik govoriti k vsaki točki dnevnega reda. Postojnski železničarji so pa takoj izjavili, da ne bodo poslušali klobasanj tržaških sodrugov, in so se podali v sosedno sobo, kjer se je vršilo takoj zborovanje po § 2 društvenega zakona ter se je med poštenimi m pametnimi možmi sklenilo, da se v Postojni na vsak način ustanovi podružnica Z. J. 2. To je tržaške so-druge seve grozno jezilo, ker so videli, da so ostali s svojo neumno komedijo lepo na cedilu. — Sodrugi so si hoteli svOjo Ježico ohladiti potem v brzovlaku, ko Smo se peljali nazaj. Naša tovariša Škerjanc in Erbežnik sta stopila namreč v isti voz s tržaškimi sodrugi. Tukaj je nastala prava zmešnjava med njimi. Ko so videli. da na dostojno debato na noben način ne morejo parirati, so segli po žaljivkah in psovkah, ki so pa takoj ponehale, čim je doletelo najbolj brihtnega izmed njih zasluženo plačilo.
Radi verjamemo, da sodrugom ravnanje naših tovarišev ni bilo po volji, ko so uvideli, da so jih narodni železničarji na tako enostaven način speljali na led. Saj je res strašno in tragično za sodruge, da se v isti hiši, kjer ravno oni zborujejo, v isti čas polaga temelj novi podružnici Z. J. Z.,
ki se bo v kratkem ustanovila in ki bo gotovo v ponos celokupni Zvezi.
Celje.
Slov. del. podporno društvo je 1. ntajnik t. 1. proslavilo na jako lep in dostojen način. Sklican je bil na ta dan XVII občni zbor, kjer nam je tajnik g. Dragotin Gobec obširno opisal delovanje društva v preteklem letu, blagajnik g. Vihar pa nam podal točen račun, iz katerih poročil je razvidno, da je društvo tiho, a vendar precej intenzivno vršilo svojo nalogo ter da ima isto čistega premoženja v gotovini nad 3000 K. Novo izvoljeni odbor s predsednikom gospodom Dragotinom Gobec je prav srečno izbran in nam je porok, da bo zapričeto delo v začrtani smeri nadaljevalo iti doseglo svoj namen.
Po končanem občnem zboru je iz Trsta došli strokovni tajnik Narodne delavske organizacije gospod Brandner — namesto službeno zadržanega g. dr. Josipa Mandiča ter v enoinpolurnem zbranem govoru obširno in temeljito obrazložil postanek nar. delavskega gibanja od njega prvega začetka pa do danes in stvarno dokazal, da spada slovenski delavec le v slovenske organizacije — kakor se je to najlepše pokazalo v Trstu. — Primerjal jc delavske razmere v Trstu z onimi po drugih slovenskih krajih in priporočal, naj odbor dela neutrudljivo na razvoj društva s tem, da prireja shode, sestanke, predavanja na eni strani, na drugi strani pa mora delavcu v potrebi 'tudi priskočiti s podporo na pomoč; taki slučaji bodo društvu prinesli novih članov in več ko bode članov — lepše bo društvo zamoglo vršiti svojo dolžnost.
Navzoče delavce pa je tudi opominjal, da sc naj društva oklenejo vsi in naj vsak posameznik pridobiva novih članov — ti naj se pridno poslužujejo društvene knjižnice, katera nudi vsakemu dobrega poduč-nega in zabavnega berila.
K besedi so se zglasili še drugi: g. dr. Kukovec, g. Rebek, g. Založnik, na kar sc je predsednik g. Gobec udeležencem v toplih besedah zahvalil za njih pazljivost in vzoren red med predavanjem in zborovanjem.
Pogovorili smo se nato še nekoliko medsebojno, pri čem sta vrli društveni tamburaški zbor in podruž-niški pevski zbor iz Tchariev nas kratkočasila.
Pred razhodom segli smo si še enkrat v roke. da bomo vsak po svoji moči delovali za napredek društva.
Štajersko.
Drugod in pri nas.
Masa brez narodnega čuta! Ko
je priredilo dne 26. aprila narod. pol. društvo »Maribor« svoj prvi shod v Mariboru, je dejal dež. poslanec dr. Kukovec med drugim, da treba »iti tudi ven med ljudstvo in vzbujati njegovo narodno zavest, kajti ne zadošča samo imeti v Mariboru »Dra-mat. društvo«, ki je gotovo že rešilo marsikakšno slovensko dušo. Pošten človek čiste vesti in pravega narodnega čuta bo gotovo razumel te besede našega g. poslanca. Seveda, tega ne store slovenski klerikalci, v prvi vrsti ne dični mladenič Fran Že-bot. V »Straži« od dne 1. maja komentirate besede tako, kot bi bila s tem dana izjava, da se reklamira •Dramat. društvo« za nekako orožje politično-strankarskega značaja. Seveda je tako po sili vsiljevanje vredno klerikalnih lopovstev kot malo-katero! Slovensko mariborsko gledališče, vrši že peto leto, kljub temu, da baš nima z rožicami postlano, hude boje in treba skoro nadčloveških naporov ter truda, vzdržati se in korakati naprej. Da preže na ta oder brezdomovinski klerikalci, jc znano vsakomur, da si pa drznejo napadati tako očitno, je skrajni dokaz — - klerikalne breznarodnosti! Vsak pošten človek, sc mora zgražati nad takim klerikalnim norenjem! Ne vemo, kaj bo storilo »Dramatično društvo«. Bode li reagiralo ali ne. Bolje bi bilo — »Straži« ne odgovarjati. Ce pa bi se to storilo, pa tako, da bi enkrat za vselej prešlo veselje tem ljudem, škodovati domačim, narodno-vzgo-jevalnim institucijam!
Maribor. V zadnjih dnevih se mnogo govori o tukajšnji »Hranilnici in posojilnici« nemških železniških uslužbencev. Mnogo strank je namreč prosilo za posojilo, a zavod jih ne izplačuje. K temu se nam javlja, da je ravnateljstvo juž. želez, prepovedalo (?) reševati bodoče prošnje za posojila. Čudno je pri vsem tein le, da ne povedo merodajni faktorji tega zavoda argumentov, potom katerih sc jim to zabranjuje. Vsi se le pritožujejo, da jim naloženi (?!) denar leži v blagajni brez zadostnega ohrestovanja. Res, da treba tozadevno še počakati, vendar je kaj takega zelo čudno. Ta zavod je imel pred dobrimi tremi leti prestati neko krizo, ki jo jc povzročila manipulacija njega tajnika z blagajniškim denarjem. Tajnik je dobil sicer dokajšen zapor, vendar še dolgo za tem, različne govorice niso potihnile. Vsoto, ki je takrat primanjkovala, so deležniki menda iz lastnega žepa pokrili.
V Mariboru ponove narodna društva 5001etnico ustoličenja zadnjih koroških vojvod po svobodnih Slovencih, dne 10. maja ob pol 4. popoldne, v prostorih Narodnega
Listi so poročali, da na Angleškem jahajo že na svinjah.
2.
2
; \Š!
Pri nas znamo semkaj več
doma. Vse one, ki sc namerava,., slavnosti udeležiti, prosimo, da še pravočasno priglase za vstopnice.
Marenberg. (Prijet dolgoprst-než.) Pred dnevi je ukradel nekdo kočarju Blažu Pogelniku iz suknji-nega žepa tri verižice za ure. Osumljen je bil neki Al. HcB, hlapec iz okolice. Ko so ga orožniki izsledili. So našli pri njem eno ukradenih verižic, vendar jc HcB tajil tatvino in rabil izgovor, da je to verižico, o kateri je vedel, da je Pogelnikova last, našel a pozabil Pogelniku izročiti. Pozabljivca so zaprli.
Selnica ob Dravi. (Radi požiga prijeta.) Kočarka Dvoršakova jc živela že delj časa z nekim Štefanom Kobale v divjem zakonu. Ker je bila zelo zadolžena, je šla pred dnevi v Slov. Bistrico, kjer ima nekje v okolici viničarijo. Ljudje so videli njo in Kobala. V noči 22. aprila se je iz vi-ničarije nenadoma slišal močan pok. nakar je iz poslopja šinil močan ogenj. Viničarija, ki jo cenijo ua 1800 K, je bila za 3000 K zavarovana. Oba so aretirali.
Laški trg. (Prijeta tatica.) Pri zdravnika soprogi O. Bergmannovi je bila zaposlena služkinja Marija Kačur. Te dni je zdravnikovi gospei bil ukraden prstan z briljanti, vreden 570 kron. Prijeli so Kačurjevo, ki ie najprej tajila, potem pa priznala. Seveda so jo zaprli.
Kozje. (Pazite na male.) Dne 22. aprila je pričela goreti pri po-setniku Simončiču v Gradišču hiša.
LISTEK.
M. ZEVAKO;
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Luben je zamrmral par besed v svojo opravičbo in Pardajan ga je gledal, kako se je smukal med pivci po dvorani, kakor plavalec, ki hoče prevaliti deročo reko. Kmalu se je razširila po kuhinjskih prostorih gostilne pri Vedeževalki vest, da se ie vrnil gospod de Pardajan. Ves preplašen, debelejši nego kdaj poprej, si jc otrl Landri znoj, ki mu je curljal s čela ter stopil z rdeče za-
°?,lr>i k staremu vojniku, ki je vzkliknil:
, , >>^’^lra*i gospod Landri, vi plakate r Oči so vam rdeče od solz. Morda jih radi veselja, da me zopet vidite?...«
»Kajpak, gospod,« je zajecljal Landri, »veselje, veselje, pa tudi čebulo sem luščil pravkar ...«
»Nič za to! Govoriva rajša o vašem veselju, ki mi je v čast, bogme da.«
»Odkritosrčno je, gospod!« je dejal Landri z grimaso, ki je častila bolj dičnega gostilničarja samega, zakaj pričala je, da zna slabo lagati.
Pardajan se je zagrohotal, in Landri je smatral za svoio dolžnost, da se mu pridruži.
»Ali mislite ostati pri nas za dolgo?« je vprašal gospodar Vede-ževalke, ko se je polegla njegova veselost, to je, v trenotku, ko se je Pardajan nehal smejati.
»Ne, ne, dragi gospod,« je odgovoril gost, »oglasil sem se le mimogrede.«
»Oh, kolikšna nesreča!« je vzkliknil Landri z radostjo, ki je bila topot res nepotvorjena.
Okoristil se je z dobrim razpoloženjem svojega bivšega trinoga:
»Kaj ne, gospod, saj so vam že povedali, da je ta miza zadržana?«
»Da; ali to še ni razlog, da bi se preselil: miza je tistega, kdor jo zasede prvi... toda, če vam morem storiti uslugo ...«
»Ah, kolika dobrota, gospod vitez!«
»Pa kdo bi imel obedovati tu?«
»Gospod vikont Ortes d’ Aspre-mon,« je rekel Landri s ponosom. »Gospod vikont je povabil za danes tri odlične meščane, gospoda Kruse-ja, Pezuja in Kervjeja.«
»Glej, glej!« si je mislil Pardajan. «če je tako, je dejal na glas, potem prepustim svoj prostor. Samo posadite me takoj tu poleg; kotiček mi ugaja... Vidite, v tale kabinet-ček ... rad sem sam ...«
»Takoj, gospod!« je Vzkliknil Landri. Lici sta mu žareli zadovoljstva.
Vrlemu gostilničarju je bila namenjena očividno nepretrgana vrsta
radostnih presenečenj. Zakaj v trenotku, ko je hotel odhiteti, da oskrbi lastnoročno Pardajanovo kosilo, ga je pridržal ta za komolec, rekoč:
»Ali vam nisem bil dolžan par beraških tolarjev?«
»Menda,« je zajecljal Landri bolj nezaupno.
»No, dobro; povejte mi, koliko je vsega skupaj, pa lahko poračunava, ako vam je drago.«
Istočasno s temi besedami sc je potrkal Pardajan po pasu, v katerem je zazvenelo srebro. Ze se je hotel gostilničar razjokati od veselja, kar vzbudi njegovo pozornost kričanje, ki je izbruhnilo v kuhinji.
»Drži ga, drži ga! Drži tatu!«
Tisti hip je planil skozi dvorano liki bomba razmršen rdečkast pes, stekel k vratom, ki pa mu jih je zaprl Luben pred nosom, in se je zatekel nato v kot, kjer sta govorila Landri in Pardajan. Tam je spustil pes iz gobca pečeno zajčje stegno, položil šapo nanj in čakal sovražnika z dvignjene! glavo...
»Stavim, da je Pipo!« je vzkliknil stari klatež.
»Kdo drugi kakor on, gospod!« je dejal žalostno gostilničar. »Moj Bog! Ravno to stegno je bilo namenjeno gospodu d’ Aspremonu ...«
»In odličnim meščanom, ki jih gosti, že vem,« je posegel Pardajan Landriju v besedo. »A, da se mi nihče ne dotakne vitezovega psa ... stegno plačam jaz!«
Tolpa hlapcev, pomočnikov in kuharic se je obrnila ter izgifiila v kuhinjo. '
»Pipo je najljubeznivejši kuža, kar sem jih videl v svojem življenju,« jc povzel gostilničar. »Skoda samo, da krade ...«
»Škoda in ostalo, kar pravite, je odveč!« je dejal Pardajan suho. »Kako pa gre mojemu gospodu sinu, ali veste kaj?«
»Izborno, gospod! Mari se še nista videla?«
»Saj sem jedva prišel v Pariz. Dajte, prinesite mi kosilo v ta kabinet ... in vse naenkrat, da bo manj sitnosti, veste!... Rad sem sam in nemoten, kadar imam dober tek.«
Takoj, gospod!« je zaklical gostilničar. Njegovo lice je sijalo.
Par minut nato je stala na mizi v kabinetu izborna večerja. Pardajan ie zaprl vrata in si prepovedal vsako motenje.
Samo Pipoju je bila dovoljena čast, da je smel požreti svoje stegno v kabinetu, kamor ga je poklical Pardajan, in pes videč, da mu ne misli iztrgati njegovega plena, se je rad odzval vabilu.
Ko je sedel Pardajan sam v svojem zatišju, je opazil troje. Prvič, da lahko vidi skozi tenki zastor, ki je pokrival steklena vrata, vse, kar se je godilo po dvorani, ki se je praznila že drugič, da bo slišal, ako odpre vrata le majčkeno, vse, kar bodo govorili pri mizi vikonta d’ Aspre-mona: in tretjič, da ima pes, ki je
glodal svoje stegno z največjim cinizmom in brez iskrice kesanja, naravnost strašne kočnjake.
Njegova prva misel je bila torej: videti moram obraze odličnih meščanov, ki občujejo z oficirji gospoda maršala Danvilskega. — Njegova druga: — Res bi rad vedel, l^ij se imajo ^meniti ti ljudje! — In tretjič: Hudiča! Nerad bi bil skregan s tem Četveronogim prijateljem svojega sina!
Pardajan je torej popravil zastor tako, da je videl skozi njega cim najbolje, odprl vrata na ozko špranjo ter pobožal psa, da sklene z njim prijateljstvo.
»Pipo, ki je bil pravkar gotov s svojim priboljškom, je pomigal z repom in zalajal glasno. Hkrati je začel obvohavati starega vojnika — posel, ki ga je opravil s polagnostjo in resnobo vestnega poizvedovalca.
Po teh informacijah ie pomigal z repom še živeje in bevsnil parkrat z veselim glasom.
»Aha, je dejal Pardajan, »zdi se, da si me spoznal! Že prav tako! In s svojim lajanjem mi hočeš povedati da si spoznal v meni prijatelja svojega prijatelja. Smrt božja! Saj sem celo njegov oče!«
Sledilo je novo lajanje Pipojevo, ki je tako zaključilo svoj razgovor — saj pač niso klepetavi — ter legel v kot in prekrižal sprednje noge po stari pasji navadi.
(Dalje.)
Požar je preskočil tudi na gospodar-! sko poslopje, nato pa še na hišo posestnika Klainšeka. Obe posestvi ste do tal pogoreli. Zažgal je 61etni Simončičev sin, ki se je — z vžgali-carni igral. Simončič je deloma, Kiainšek pa prav nič zavarovan. Škoda je zelo velika in občutna.
Maribor. (Razno.) Naš najdražji prijatelj ekscelenca deželnosodni predsednik g. Pitreich, je dne 4. maja »inšpiciral« okrožno sodišče. V Narodni doni ni hotel priti. — Umrli so: Eles. Podkrajšek, hišna posestnica, stara 88 let. Dne 3. maja je umrl g. Cene Beran, c. kr. pošt. uradnik v p., star 80 let. Je to oče znanega nam profesorja godbe in skladatelja Em. Beraua na tukajšnjem moškem učiteljišču. Zavednemu Čehu bila lahka zemlia slovenska! — Neznan zlikovec je vlomil v viničarijo viničarja Paka in pokradel za 53 K 60 v dragocenosti. Naslova ni pustil. — Ko je 2. t. m. razkladal posestnikov sin K. Grobelnik gramoz, je padel pod voz. Kamenje ga je hudo poškodovalo. — V knjigoveznici Slinca je prišla 171etna delavka R. Krebs z desno roko v neki stroj, ki ji je porezal kazalec in sredinec nad prvim členom.
Celje. Na naslov: Celjski hujskači niti mirnih slovenskih delavcev in kmetov v čisto slovenski celjski okolici ne puste v miru, jih napadajo in izzivajo z nemškimi trakovi, s »heil« in s protiavstrijsko himno »Dic Wacht ara Rhein«. Pri belem dnevu love slovenska dekleta (služkinje); to je res nemška kultura, ki je podobna albanski. Mi okoliški Slovenci najodločnejše protestiramo proti tem smrkovcem in se ne pustimo žaliti. Mi okoliški Slovenci smo se prebudili iz spanja in bomo šli sedaj po drugi poti, da dosežemo naše pravice, ki nam pripadajo po avstrijskih zakonih.
Celje. (Zopet škandal na celjskem kolodvoru.) V nedeljo popoldne ko je bilo toliko slovenskih romarjev v Celju, se je klicalo na celjski postaji samo nemško, zato je kakih 15 do 20 kmetov zamudilo vlak, ki niso vedeli, kdaj da vlak odhaja, ker se je klicalo imena samo v nemškem jeziku. To je škandal za južno železnico, da ne napravi red. Poslanci, zganite se in protestirajte v imenu onih, ki imajo od tega škodo.
Iz Savinjske doline se nam poroča, da se od strani nekaterih celjskih narodnjakov dela reklama za nemško pivovarniško podjetje »Union« s tem, da se zagotavlja, da je omenjeno podjetje po večini slovensko. Mučno je, da je kaj takega še sploh mogoče danes, značilno za propalost slovenskega narodnega značaja pa je navedeno dejstvo, ki nam kaže v pravi luči ono kričavo Uudeževo narodnjaštvo, ki v odkup za svoje nenarodno početje še vpije »živijo« in »nazdar«.
Goriško.
»Dove e ancora »Dan?« in druge malenkosti. Prijatelj iz Gorice nam poroča: Danes sem imel priliko videti, kako je »Dan« v Gorici priljubljen in »nevaren« obenem. Po ulicah so letali policaji z zaznamki v rokah, kjer so bile napisane trafike, ki prodajajo »Dan« in gostilne ter kavarne, kjer ga dobijo gostje za čitati. »Dove e ancora »Dan«? tako so povpraševali drug drugega, vsi zasopli in letali s celimi svežnji kon-fisciranih listov. Liudje, ki so videli to gonjo, pa so govorili zadovoljno: »To jim je pa že zopet kako dobro zasolil. Danes ga pa moramo dobiti kjerkoli!« Tako pridobiva goriška policija prijatelje »Dneva«. Vesel sem bil teh navdušenih, preprostih mas. Kdor je imel v žepu »Dan«, ga je varno in važno pokazal sosedu, kakor bi mu posodil visok bankovec. iTo je vsekakor vesel pojav. — Neveselo pa je dejstvo, da so nekateri goriški slovenski trgovci precej ne-uljudni s slovenskimi strankami. Dasi imajo dobro vpeljane trgovine, vendar nastavljajo pretirane cene, potem pa se zgledujejo, če stopi njih človek v tujo trgovino, češ: tak Slovenec sil Mislim, da sem svojo pro-kleto dolžnost izpolnil, če sem se oglasil najprej pri slovenski tvrdki; če pa dobim isto blago pri tujcu za 15—20 odstotkov ceneje in sem obenem še uljudneje postrežen, gospodje, potem ste sami krivi, da gredo slovenski groši v tuje žepe. V teh resnih časih je težka za denar. 15 do ■20% je pa pri večjem konsumu že znatna svota! — Imen ne bom navajal topot, ker imajo te vrstice najblažji namen. — Pozdravljeni!
Pogreb dr. Dermote se je vršil v torek popoldne ob 3. uri. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Udeležili so se pogreba stanovski kolegi pokojnega, slovenski in italijanski odvetniki in koncipijenti, 6 jih je korakalo ob vozu. Zastopana je bila sodnija in drugi uradi, društva ter mnogo drugega občinstva. Za krsto so stopali mati in bratje pokojnega, socialni dernokratje so nesli tri velike
vence z rdečimi trakovi fn napisi. Udeležili so se pogreba tudi sodrugi iz okolice, zlasti iz Solkana.
Cvetlična dneva, določena za soboto 9. in nedeljo 10. t. m., se odložita na 16. in 17. t. m.
Merodajnim krogom. Kdor sc je udeležil pogreba blagopokojnega dr. Dermote je moral slišati, kako slabo je zapel »pevski zbor« žalo-stinko pred hišo. Težko nam je bilo, ko so se za našimi hrbti smejali pričujoči Lahi in zasmehovali našo pesem. Merodajni krogi bi pač lahko preskrbeli kaj boljšega, s čimer bi proslavili take pokojnike kot je bil dr. Dermota, ki je bil celo življenje vnet delavec za našo narodno stvar! Pa brez zamere!
Klerikalna narodnost. »Slovenec« je v notici o krvavem prvem majniku v Trstu pripomnil, da je manifestacija slovenskega narodnega delavstva slabo vplivala na višje kroge. Taka je klerikalna narodnost, ki izpuhti pred vsako oblast v nič. Tak prijatelj slovenskih delavcev je klerikalni »Slovenec«. Naše delavstvo pa si naj zapomni, da so klerikalci največji sovražniki delavskega stanu in slovenske neodvisnosti. Proč s hinavci!
Dnevni pregled.
Boj ki se vrši sedaj v Trstu ni več lokalnega pomena, ampak je boj, ki pomeni novo dobo v borbi za naš naroden razvoj. To čutijo tudi Italijani — zato se je proti »zatiranju« Italjanov oglasila vsa Itaija. Tako resno smatrajo te dogodke Italijani. Kaj pa mi Slovenci? Ali zasledujemo ta boj dan za dnem? Ali skušamo dati našim bratom ob Adri-ii vsaj morane pomoči? Ali se bo oglasila Slovenija, ko so napadli Italijani slovenske zastopnike, ko je dr. Wilfan izpregovoril prve sovenske besede. Italijani iz vsake malenkosti delajo afere; ako dobi par fakinov zasluženo plačilo — dado o tem vedeti celemu svetu. Deloma je to za nas prav — vsaj svet izve, da šo Slovenci v Trstu Italijanom nevarni. Toda svet bi moral vedeti tudi o tem da cela Slovenija gleda na Trst, da se zavedmo velikega boia, ki se vrši in da hočemo z vsemi silami podpirati svoje brate ob Adriji v njih težkem boju. Boj med Italijani in Ju-gosovani, ki se je začel na tržaških tleh, ne 'bo končan preje, da pride zmaga. Stojimo pred težkimi novimi boji, ki Jdičeio vse Slovence na boj za. svojo zemljo. Oči sedanjega sveta se bolj in bolj obračajo na našo bojno točko — Trs t!
Velikanski krik je nastal v tržaškem mestnem Svetu, ko si je drznil dr. VVilfau izpregovoriti slovensko besedo. Galerija je rjula, mestni svetniki so leteli s pestmi proti govorniku. In vendar zastopajo tam slovenski mestni svetniki 70.000 tržaških Slovenčev. Zdaj po poglejmo Ljubljano! Slovenska stranka se ni sramovala spraviti v obč. svet 7 Nemcev, ki zastopajo par sto ljubljanskih Nemcev. Naravno je, da govore v nemškem jeziku in slov. klerikalci pravijo, da s tem slovenski značaj Ljubljane ni moten. Tržaški Italijani pa to stvar drugače razumejo. Slovenska beseda v mestni posvetovalnici je zanje nezaslišano razžaljenje. Kaj bo neki, ko bodo iz-pregovorili zastopniki slov. volilcev v Celju, Ptuju, Mariboru — v slovenskem jeziku! Zakaj bi se ne smelo drugod, kar se sme v Ljubljni?
Smešno in žalostno imenuje graški »Tagblatt« našo trgovinsko zvezo z Albanijo. V prvem četrtletju smo nmreč zvozili v Albanijo za 370.000 K, med temi nič manj kot za 267.000 K zlatega denarja (zato v Avstriji ni zlata!) In za 53.000 K plve (za albanske slavnosti) ter za 31.000 kron pohištva (za kneza Wieda). Za vse to pa,smo dobili le 1122 centov sena in 6500 K denarja. To so res imenitne trgovske zveze. Zato pa na! damo še po vrhu 765.300 K za albanske potrebe. To le res smešno In žalostno.
Če bomo vzdržali? Dr. Stein-wender piše v groški »I agespošti«: Naši skupni drž. izdatki znašajo že sedaj 778 milijonov kron, v par letih bo nastala ena milijarda, ako bomo vzdržali. Da, ako bomo vzdržali, kajti že danes stoka vse pod bremenom davkov — kaj šele, ko bo treba šteti Še več in to — za bojne ladje.
Naval tujcev v Belgrad. »Srbo-bran« poroča: Nikdar v rednih razmerah ni bil Belgrad tako živahen kakor je sedaj. Od začetka preteklega ines. dospelo v Belgrad 16.000 priseljenikov. In dohajajo še vedno in vedno. Prijavljajo se Srbi in ostali Jugoslovani iz vseh krajev, iz Amerike. Prijavljati so se pa pričeli tudi Neslovani. Okolo 500 mažarskih rodbin je prosilo srbsko vlado, da jim dovoli naseliti se. Polno je teh naseljencev. ki čakajo, da se razmere
urede. Belgrad je prenapolnjen, če iščeš prenočišča ga ne dobiš. Zida se 7 novih hotelov s 700 sobami. Rusi, Francozi, Nemci, Italijani, Angleži, zastopniki ameriških fabrik in podjetij, inženirji, rudarji, podjetnki, fa-brikanti, delavci, obrtniki, učitelji, vsi so preplavili danes Belgrad. Iz-gleda tako, kakor bi cel svet videl danes v Srbiji obljubljeno deželo. Velike inozemske fabrike in trgovine ponujajo svoje proizvode. Iz Pariza so dospeli v Belgrad zastopniki treh največjih agencij, ki hočejo, da jim belgrajski listi dajo izključno pravico za reklamo za francosko trgovino in industrijo potom oglasov, ki so bili pred kratkim silno redki. Z Rusijo je isto, z Nemčijo tudi. — Tako je v Srbiji: Kdor ima kapital in um, se bo še morda preril na ugodno pozicijo, kdor pa ničesar nima naj pa raje doma ostane. Belgrad in Srbija imata ljudi na izbero.
Joj, kaj bo! Kakor je znano, je Avstrija v veliki meri tudi zato ustvarila Albanijo, da ne bi dobila Srbija svojega vojnega brodovja, brez katerega gotovo ne bi ostala, ako bi prišla do Jadranskega morja. Sedaj pa neki črnogorski državnik izjavlja dopisniku dunajske »Reichs-post«, da ustanovi Srbija lahko svoje vojno brodovje, ki bi plovilo pod črnogorsko zastavo (ta je pa slučajno ravnotaka kot srbska, ker je pač tudi en narod v obeh kraljevinah), svojo bazo bi pa, seveda, imelo ob črnogorski morski obali, ki sicer res ni velika, ampak dovolj velika je vendar, da se napravi ob nji pristanišče tudi za vojne ladije. Na Dunaju so gotovo debelo pogledali, ko so to prebrali. To brodovje sicer ne bi moglo biti kdo ve kako močno, ampak kdo ve — morda se pa skriva zadaj ona strašna Rusija, ki ima denarja kot toče in bi bila zanjo prava šala napraviti ob črnogorski obali veliko in močno brodovje! Morda bo tudi res oni mali košček črnogorske morske obali igral prav veliko ulogo.
Diplomatični dokumenti, t. J.
korespondenca med zunanjimi uradi posameznih držav, so dvojne vrste: strogo diskretni, ki se nikakor ne smejo objaviti in ravnotako niti zaupati drugi kaki vladi in taki, ki se lahko objavijo. Te poslednje, vlade tudi objavljajo včasih v posebnih zbirkah (rdeča, zelena, modra, vijoličasta itd. knjiga), prvi so pa stvar zaupanja in ako jih kaka vlada objavi, se diskreditira s tem v diploma-tičnem svetu tako, kakor bi se n. pr. diskreditiral zdravnik, ki bi razširjal
vesti o bolezri’ svojih oacijentov, ali
pa odvetnik, ki bi izdal skrivnosti, zaupane mu po njegovih klijentih. Tako indiskretnost je zakrivila sedanja bolgarska vlada, ki objavlja razne strogo zaupne in diskretne di-plomatične dokumente in s tem je Bolgarski nanesla neprecenljivo škodo, ker v bodoče se bo vsaka vlada čuvala, da bi bolgarski vladi kaj zaupala.
Dohodki družbe sv. Cirila in Metoda še vedno nazadujejo! Čujte kaj pravijo številke! Družba je prejela od 1. januarja do 30. aprila t. 1. 55.279 K 91 v, izdala pa v istem času 76.808 K 14 v, primanjkljaja je torej bilo v 4 mesecih 21.528 K 23 v. Ta nedostatek se je pokril iz družbi-ne glayniee. Slovenci! Slovenke! Nabirajte pridno za družbo, da se ne vporabi vse glavnice, ter da ne bode zmanjkalo sredstev. Družba bo morala, ako se prejemki ne bodo povišali, svoje izdatke zdatuo skrčiti. Tako štedenje seveda ne bode vprid ubogi sovenski deci in obrambnemu delu ob mejah.
Kanjskogorska podružnica S. P. D. vabi na izlet v nedeljo 10. t. m. iz Otoč preko Jamnika v Selca in Škofjo Loko. Odhod zjutraj z vlakom.
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju si je izvolilo dne 4. V. 1914 za letni tečaj 1913/14 sledeči odbor: Predsednik:	Anton	Mihevc,
podpredsednik: Jos. Gerbic. tajnik: Bolte Vasle, blagajnik: Arko Vladimir, knjižničar in arhivar:	Ivo
Kenda, gospodar: Fran Koselj, preglednika: Jos. Samec in Raf. Ipavec.
Gledališko društvo na Jesenicah uprizori 10. t. ni. ob pol 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi narodno igro JVUklova Zala (spisal J. Špicar). Opozarjamo na to predstavo, ki je zadnja v sezoni, posebno zunanje občinstvo. Konec ob 6. uri zvečer.
Poskušeni umor. V nedeljo dne 3. t. m. okoli 11- «re dopoldne je 16-letni deček, sodišču že dobro znani Matija Vrdnal iz Dolenje vasi pri Cerknici 161etno deklico Marijo Otoničar, služkinjo v Zerovnici pri Grahovem, izven vasi na prostem napadel in jo hotel posiliti; ker se mu to ni posrečilo Jo ie Podrl na tla in ji je hotel obe roki zadej skupaj zvezati, in jo na tak način premagati da se mu uda. Ker se mu tudi na ta način ni posrečilo svoli pohotnosti
zadostiti, jo je v spodnjo čeljust blizu goltanca z nožem zabodel, vendar ne smrtno nevarno- kar se je prvotno mislilo. Hotel jo je najbrže umoriti, da ne bi mogla izdati in povedati, kaj da je z njo nameraval. Zločinca pa je tukajšnje jako vzorno orožništvo pod vodstvom g. postaje-načelnika Fritza takoj pridno zasledovalo ter ga tudi pravočasno dohitelo, akoravno je hotel skočiti v vodo »Jezero«, to se mu ni posrečilo ampak je bil prej prijet aretiran in izročen sodišču v Cerknici. Sedaj bo imel čas svojo pohotnost premišljevati v zaporu iz katerega menda ne bo tako kmalu izpuščen.
Mladega medveda je ujel. V do-lenjevaškem lovskem revirju je bil pred kakimi tremi tedni ujet mlad, kake tri mesece star medved. Neki Dolenjevaščan je šel namreč s svojim psom v gozd. Pes je zvohal sled mladega medveda in je začel lajati okrog neke jame. Gospodar je na pasje lajanje prihitel k jami, da bi videl, kaj je pravzaprav. Tu je potegnil ven mladega medvediča, ki se je postavil psu v bran, in ga je nesel zakupniku lova v Dolenji vasi Klunu. Sreča, da ni bila medvedka kje v obližju, drugače bi lovcu precej slaba predla. Mlademu medvedu, ki se nahaja pri Klunu dajejo kot hrano mleko, kruh in podobne stvari.
Težke opekline je zadobil. Triletni Janez Markcl iz Bele peči se je pred kratkim igral pred hišo svoje matere, ko se mu je nenadoma vnela obleka. K sreči ]e opazil to neki mož, ki je stal blizu otroka. Mož je strgal, kakor hitro je mogel, otroku gorečo obleko raz život. Vkljub temu je dobil deček, ki se je igral z vžigalicami, težke opekline.
Žepna tatvina. Dne 24. p. m. je bil v Škofji Loki semenj. V gnječi je bila ukradena poštnemu hlapcu Janezu Lebnu iz žepa denarnica s 140. do 160. kronami.
Zopet nož. Dva brata in posestnikova sina iz Krašnje pri Kamniku sta bila preteklo soboto med prepirom in pretepom, ki je nastal med tamošnjimi fanti tako težko z nožem poškodovana, da so ju morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano.
Nesreča. 4letni kajžarjev sin Al. Trpežnik iz Laz pri Devici Mariji v Polju se je dne 5. t. m. igral v bližini kotla, kjer se je kuhala piča za živino. Pri tem se je otroku vnela obleka in zadobil je opekline po celem životu. Prepelia(i so ga morali v deželno bolnico.
* Napad na dva bančna blagajnika. Dva blagajnika »Credito Ita-liano« v Genovi je napadel te dni na
cest ineki človek in |u je oropal za 150.000 lir, ki sta jih blagajnika morala nesti v omenjeni zavod. Več policajev in pasantov je napravilo na roparja boj. ki se je pa vkljub trudu ponesrečil. Ropar je ubežal. Nekega roparjevega tovariša, ki je podtaknil policistu nogo, da je ta padel, so aretirali.
* Grozna nesreča v jatni. V
premogokopnili jamah v Melbourne se je pripetila grozna nesreča. Radi velike vremenske katastrofe je bilo sedemdeset rudarjev na mestu mrtvili, več pa smrtno nevarno ranjenih. V jamah se nahaja sedaj še več kot dve sto rudarjev, o katerih usodi se prav nič ne ve.
* Velikanski požar. V papirnici v Pečatkiuu je pogorel te dni oddelek za kotle. Požar je napravil okrog enega milijona rubljev škode.
Liubliana.
t a
—- V torek je bil »Dan« ob 9. zjutraj konfisciran. Konfiscirana je bila — slika. Za Ljubljano smo priredili drugo izdajo. Na odredbi je zapisano, da smo zakrivili po mne^ nju drž. pravdništva pregrešek po »Art. IV. zak. 8 ex 63.« Mi smd mnogo premišljevali, v čem je naš pregrešek, pa si še sedaj nismo na jasnem. Človek nikoli vsega ne ve.
— Policija in gonja za »Dnevom«. (G. grofu Koniglu v vednost.) Pri ljubljanski državni policiji se je vgnezdila lepa navada konfiscirati »Dan«, ki izzide ob 4. zjutraj šele ob 9., 10., ali celo ob 11. dopoldne, da nam potem ni mogoče napraviti nove izdaje in da je škoda tem o-gromnejša. V tem času je pa »Dan« že po vseh ljubljanskih trafikah raznesen. Policaji so se pa sedaj navadili letat po trafikah in pobirati »Dan« ne da bi se izkazali, da je konfisciran in ne da bi dali prodajalcu izkaz in potrdilo koliko številk »Dneva« je vzel. Obljubi, da prinese potrdilo pozneje, toda na potrdilo čakaš zaman. Kakšna navada je pa to? Ali mar veljajo za »Dan« policijske samovoljnosti in ne zkon? Trafikanti-nje in trafikante opozarjamo, da ne izročajo nobenemu policaju »Dneva« dokler ta ne da potrdila koliko številk je sprejel. Ce ga dajo brez potrdila delajo na svoj lastno škodo. G. grof Kdnigl, ki je rodoljuben moz, naj pa v svojem osobju in uradu napravi tozadeven red, ker nered in samovoljnost ne imponira, temveč
dela le hudo kr fin uničuje vero ih zaupanje v zakon. Prosimo, bodite torej tako do.bri!
— Čudni ljudje so naši klerikalci. Vedno in povsod kričijo, da se nahaja Ljubljana na robu finančnega propada, zato pobijajo mestni proračun, kličejo deželno revizijo na pomoč in deželni odbor noče potrditi mestnega proračuna — z druge strani pa stavljajo na mestno blagajno naravnost neverjetne zahteve. Sedaj se »Slovenec« pritožuje, da je župan ustavil nadaljevanje del za razširjenje tivolskega parka in stav-Ijav tem oziru prav velike zahteve. Ni nam znano, zakaj je župan ustavil omenjena dela, ampak lahko že mislimo, da ne zato, ker bi bil morda nasprotnik razširjenja tivolskega parka, temveč skoraj gotovo iz ozirov na mestno blagajno in iz ozirov na davkoplačevalce, ki jih že klerikalna večina deželnega zbora tako neusmiljeno odira. KIe» ikalci tega nočejo uvideti, oni se postavljajo na prav čudno demagoško stališče: oropati, obubožati in izčrpati -hočejo mesto popolnoma, potem pa stavljajo. kot v zasmeh, na mesto neverjetne zahteve! —• Resni niso klerikalci, to vedno in pri vsaki priliki pokazuieio, obenem so pa zelo hudobni.
— Pritožbe o draginji so tu in tam neosnovane. Slovenski trgovci postrežejo s solidnim blagom in mnogokrat ceneje, kot drugod. Trgovec pa mora tudi živeti. Tako smo se prepričali tudi glede »Praksitia« da blago odgovarja svoji ceni, po kakovosti pa lahko konkurira z vsemi drugimi podobnimi izdelki.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala njena m. podružnica v
Št. Juriju ob j. ž. 12 K, katere ie darovalo tamošnje učiteljstvo mesto venca umrlemu g. Matiji Kavčiču. Na valeti odbornice gospice Marice Mahorčičeve, dne 27. aprila poročene Bianchi, se je nabralo za C. M. družbo 50 K. vsoto je vposlala ga, Marica Jurca, soproga not. kand. v Ajdovščini. Ga. Stegnarjeva je nabrala 10 K 40 v mesto venca na grob umrle ge. A. Omahuove, bivše blagajničarke C. M. podružnice; vsoto ie vposlala g. Mar. Matek v Mariboru. G. Fr. Škof v Divači je poslal 5 K nabranih v restavraciji y Divači na novačenje »Enga fejstga fanta«. Dne 3. maja 1914 je umrla na Tržaški cesti 5 vpokojena delavka tobačne tovarne nad 80 let stara Margareta Prijateljeva, ki je nad dvajset let marljivo nabirala med svojimi tovarišicami za Družbo sv. C. M.f danes objavljamo njen zadnji dar 10 kron za našo Družbo. Vrli narod-
njakinji. bodi obrati Jen mecl tium! ’ ’	-
spomin.
—■ Prve črešnje iz Vipave pojavile te dni sna ljubljanskem trgu. Ako ne bo posebnih nesreč se pričakuje letos v naših krajih dobra sadna letina.
— Amerika. Dne 4. t. m. je policija aretirala na tukajšnjem glavnem kolodvoru 181etnega Ojura Simiča in 191etnega Boža Olniča, delavca oba iz Obrazovega v benko-vašketn okraju, in 271etnega Todorja Jovanoviča iz Dalmacije radi prepovedanega izseljevanja. Vsi aretiranci so si oskrbeli tuje in ponarejene listine in so hoteli pobegniti v Ameriko.
‘ — Radi vlačuganja je neki stražnik aretiral na Rimski cesti nekega brezposelnega sodarja.
— Ker je bila na sumu tatvine, je bila aretirana v Sp. Šiški neka devetnajstletna, brezposelna dekla. Izročila se je sodišču.
— Tatvini. Delavcu Tomažu Bitencu je bil te dni ukraden dvokolesen ročni voziček. — Neki priva-tistinji v Beethovenovi ulici je neznan tat ukradel v njeni odsotnosti iz zaklenjenega stanovanja dve sto K.
— Samomor vojaka V šentpe-terskl vojašnici. Vojak-rezervist, ki se je ustrelil v Šentpeterski vojašnici je 241etni Josip Škerjanec iz Škofljice pri Ljubljani.
— Za zgradbo sokolskega doma Sokolu I. G. Knajzelj nabral v veseli družbi gostilne Turk 5 K 40 v, g. Maks Hrovatin 5 K mesto venca umrlemu bratu Počivalniku. — Živeli nabiralci in darovalci! Na zdarli
— Umrli so v Ljubljani: Andrel Rojc, dninar-hiralec, 67 let. — Le-< nart Kovač, kajžar, 57 let. — Terezija Kristan, strežnica, 51 let.
— Mladostna ljubezen je naslov, krasni drami v štirih dejanjih, ki de-«, luje na Holandskem in je očarujoče lepo kolorirana. Predvaja se lutri vj petek v kinematografu »Ideal«. Vi tretjem dejanju ima močno Učinkujoč, prizor namreč požar zrakoplova V zraku. V soboto druga senzacija »hči
visokega severa«.
______
Trst.
Tržaškemu poštnemu ravnateljstval
Tržaško poštno ravnateljstvo naj blagovoli na znanje vzeti, da rabi ekspresno pismo naslovljeno na »Dan« Iz Trsta do Ljubljane že par
dni sem 15 ur. Poživljamo ravnateljstvo, da napravi red, ker plačujemo vse predpisane držvne takse in davke! Od kedaj pa so napram »Dnevu« takšne šikane dovoljene! Torej: bo red?!
Burna seja občinskega sveta. V torek zvečer se je vršila seja občinskega sveta, na kateri so hoteli Italijani dvigniti protest radi 1. majnika. Svetnik Doria je na dolgo in široko govoril o »slovenski provokaciji« za njim pa je dobil besedo dr. Wilfan, ki ni mogel zaradi velikega tumulta v dvorani skoro niti z besedo naprej. Italijani so na galeriji venomer kričali in prekinjali govornika — seve, takrat ni dal župan izprazniti dvorane — župan je klical dr. Wilfana k redu, in moral rad: ponovnih nemirov prekiniti sejo. Poklical je dr. VVilfana v svojo sobo, odkoder sta se vrnila oba pomirjena. Potem je socialni demokrat Pittoni protestiral, da je policija prepovedala socialistične manifestacije. Do pravega razpravljanja dnevnega reda ni prišlo, ker je bilo preveč zmešnjav. Seja je bila zaključena ob polu enajstih. Pred magistatom se je zbralo nekaj mularije, ki je žvižgala.
Glasovi iz kraljestva. Kljub dolgim dnem, ki nas ločijo od prvega majnika in slovenske proslave, se Italijani nikakor še nočejo umiriti in danzadnem prihajajo iz kraljestva protesti. Res je sicer, da ljudje onstran mejnikov ne vedo, zakaj se pravzaprav gre. Da izgleda Trst v večji nevarnosti, so se spravili italijanski listi predvsem na misel, da hočejo Slovenci imeti TVst. Zakaj, ne povedo. Skrivajo naše število, molčijo o krivicah, ki se nam gode, ob raznih proslavah pa se napihnejo in pošljejo v kraljestvo' vest: pod Trstom gori ! Pomagajte! Da, da, pod Trstom gori! In v resnici je nevarno, da bo ta I rst za Italijane prejalislej izgubljen, ce se bodo naši prebivalci vedno tako zavedali svojega narodnega ponosa, kakor se ga zavedajo sedaj. Mi ne zahtevamo Trsta brez V/.iokov, hočemo pa svojih pravic, ki so vsem drugim dodeljene v naj-obilnejši meri. Ko bi se z nami postopalo pravično, bi bil Trst za Italijan-stvo že davno izgubljen, tako pa ga moramo še vedno naskakovati. Italijani se zdijo v sedanjem položaju kakor blaznik, ki si v svoji veliki brezupnost, ruje lase. I„ ei„, ma„j nas bodo pripoznalt, tem bolj bomo mi dokazovali, da smo tu, In da nam gredo večje pravice, kakor jih dandanes uživamo. Italijani imajo svoje protektorje, saj je tudi Di San Giu-Iiano prosil za nje pri Berchtoldu; mi pa smo brez opore, sami zase in zato je nas boj tako neTžprošeh, tako strog. Dolgo smo čakali pravic — če nam jih pa nočejo dati. smo prisiljeni, da jih zahtevamo; in da se to zgodi, bomo porabili vsa uspešna in dovoljena sredstva.
»Giornale d’ Italia« govori v eni zadnjih številk o »zatiranju« Italijanov in vladni prijaznosti napram Slovencem. Hinavci! Čemu točite solze potem, ko ste inscenirali provokacije sami? Smo li mi krivi, če so odnesli nekateri izzivači zasluženo
plačilo?
Bojijo se nas. V »Dnevu« je že pred časom izšel članek, v katerem fc bdo popisano, kako se Nemci v skednju vsiljujejo na boljša mesta. Ko so pregledali svoje vrste in se razveselili nad številom kupljenih dus, so sklenili prirediti nekakšne vrste »nemško« manifestacijo. Ta bi se imela vršiti prvega majnika. Čakali smo, da se ta proslava izvrši. Prišel je prvi maj — škedenjski pri-vandranci pa so bili tihi — od nikoder glasu. Ali jim je bila slavnost prepovedana, kali? Od vlade, mogoče?
Slovenska zavednost jih je
rati« ca bali so se »manifesti-
nikoli davnin ^?hteve- (Teh jim ni II	•	N(rmški dan v Šked-
t ju je se. toiej rakom žvižgat in polžem pet upamo, da je to prvi korak švabskih vsiljencev k izboljšanju.
Še nekaj dni smo se namenili počakati, da se italijanski listi popolnoma stresejo in izbruhajo vse svoje laznjive vesti na tržaške Slovence.
borhf r*°^rčenle<< v italijanskih ta-Poležp (tudi v kraljestvu) nekoliko E nodamo svojim čitateljem Skupen resume v posebnem članku.
V nedeljo zvečer je nekaj falotov ponovno napadlo posamezne ljudi, id ako je neki pobalin položil ob vbod v Narodni dom petardo, ki se je razpočila m ni povzročila škode. »Pic-colo« ki tega falota pokriva, ix>roča, da ie bio »mnogo hrupa in nič dejanj«! Lepo vzgajaš pobalinstvo, nas itaijanski sosed! — v soboto zvečer je šja po ul. Stadion mešana družba. Med drugimi se je nahajal korespondent dunjskega »Morgen«. lega gospoda je italijanska druhal napadla. 1 oškodovan je bil tudi nekdo drugi. Vsekakor je Trst ugoden teren za italijansko fakulteto. Niti
docentov ne bo potreba, ker bo izdajalo spričevala lahko kar naravnost jjolicijsko ravnateljstvo 1
Poskus samomora. V torek popoldne se je ustrelil v leve prsi 22-letni medicinec Orest Rovan. Zdravniki v bolnišnici so ugotovili, da je njegovo stanje zelo opasno.
Mesar, ki seka roke. Viktorija Massarin, stanujoča v ulici Pergola, št. 2, je šla včeraj zjutraj v neko sta-romestno mesnico. Izbrala si je kos mesa, od katerega ji je hotel mesar odsekati primeren del. Toda Massarin je pazila na svojo roko zelo malo in tipala meso. V tem pa je mesar zamahnil in roke ni bilo več. Ker ni šlo drugače, se je zatekla na zdravniško postajo, kjer so jo obvezali, od tam pa jo prepeljali v bolnišnico.
Z voza je padla. 51etna deklica Olimpija Taverna, stanujoča v ulici Canova se je sinoči spravila na voz, kj je Sel po ulici. Ko je hotela skočiti z njega na tla pa se ji je zdrsnilo, pri čemur se je zelo poškodovala. Obvezal jo je zdravnik z rešilne postaje. Zadevo je vzel na zapisnik tudi policaj.
Kamenjači. Z velikim veseljem obmetajo italijanski učenci ob času, ko se vračajo iz šole domov. Mogoče je to sad dolgih ur, ki jih prebijejo v šolskih sobah. Tako se je zgodilo tudi včeraj popoldne. lOletni Angel čausich se je napotil v šolo, na j3oti pa mu je kar nenadoma priletel v glavo velik kamen in ga znatno ranil. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja.
Tatvina pri Hofstadterju, Kakor
smo poročali že včeraj, znaša skupna škoda v skladišču Hofstiidterja nad 15.000 kron. Podrobnosti so se ugotovile; ukradenih je bilo 50 ovojev svile za srajce, kravate, moško perilo, nepremočljivi plašči, dežniki, obleke m drugo. Tvrdka Hofstadter je bila zavarovana le za majhno svoto in bo torej veliko škodo morala utrpeti sarna.
Poskušeua tatvina. Včeraj popoldan je prišel v trgovino Greinitz na Corsu človek, ki je zahteval par verig v vrednosti 12 kron. Ko je imel zahtevano blago v rokoli jo je hotel pobrisati čez ulice. Toda sreče ni imel posebne. Spravii so ga na komisarijat v ul. Muda cecchia. kjer se je izkazal za Josipa Žagar. 16-Ietnega agenta. Pravi, da ga je k poskusu tatvine nagovarjal neki znanec.
Neznan falot je strgal nad kaseto podružnice uredništva »Dneva« napis. Zgodilo se je to v torek zjutraj. Pobalin je hotel s tem najbrže dokazati svojo zrelost za provokacije. Sreča le, da ga ni nihče videl, sicer bi mu bil navil .ušesa. Drugič naj torej pazi tudi na priložnosti, na katere takrat najbrže ni mislil.
Danes, v četrtek predava g. J. Agneletto v dvorani N. D. O. ul. sv. Frančiška št. 2 o gosjKidarskem položaju Slovencev. Rojake opozarjamo, da se predavanja udeleže.
Na opazko »Edinosti«, češ, da se »ne strinja« z govorom strok, tajnika Mraka na majniški proslavi, bomo odgovorili prihodnje dni. Le mkar zanikavati demokratizma, ko leži vsa naš moč v njem!
GLEDALIŠČE.
Trst, 6. majnika 1914.
Letošnja sezona je pri kraju. Tudi gostovanje članov ljubljanskega ansambla je končano. Treba torej že misliti na bodočnost in to tembolj, ker je vsem znano, da je letos naše gledališče pretrpelo veliko krizo. Sredi najlepšega časa so bile Ofpovedane gaže najboljšim igralcem in ti so morali v kraje, ki so jim vsaj začasno zagotovili eksistenco.
V Trstu je ostalo le še par igralcev po poklicu, drugi so večinoma diletanti, ki so nastopali na našem odru prejšnja leta.
Kaj bo s prihodnjo sezono? Ne gledamo z najlepšimi nadatni tej bodočnosti nasproti, kajti mnogoobeta-ni i epertoar prošle sezone nas je preveč razočaral, da bi peli hvalo kar v naprej, neinformirani kaj se bo zgodilo.
Zdnje dni smo videli na našem odru ljubljanske igralce. In ker nima tržaški oder sam veliko dobrih moči, prašamo, ne bi li bilo dobro, da bi se angažiralo najboljše igralce in igralke iz Ljubljane? Saj smo čitali, fa..so PrtšH ljubljanski igralci v Trst tudi nekako na ogled, kjer naj bi si izbi ala publika nekatere izmed njih po svojem okusu.
Ljubljanski igralci v prihodnji sezoni z Ljubljano ne morejo računati. Deželni odbor kranjski je zapečatil vrata gledališča, in bogzna, koliko let ostanejo poslej zaprta. Zato sc obračamo do odbora tuk. »Dramatičnega društva« in mu ljubljanske igralce priporočamo. Odkrito povedano, je opereta posetnike slov. gledališča v Trstu tako pokvarila, da niso niti več zahajali k drami. Mogoče je še čas, da se pogrešek popravi. Med ljubljanskimi igralci je
nekaj mladih ljudi resničnih umetnikov, ki ne jemljejo svoje naloge površno. Omenjamo le Skrbinška, Šesta, Povheta in druge. Z nevelikimi stroški bi se tržaški oder lahko prav pošteno reformiral in postavil na gotove noge. Upamo, da bo te nasvete »Dram. društvo« upoštevalo, ter rešilo vprašanje v občo zadovoljnost, kajti gledališče s slabimi močmi bi pomenilo za nas korak navzdol in to bi bil tem večji udarec, ker smo se zadnja leta dvigali vedno višje.
KAJ SE VSE ZGODI NA ULICI.
Snoči se je prizibal po ulici S. Cilnia v gruči navadnih delavcev tudi 331etni mož in modroval sam s seboj. Pijan, kajpada. Po kratkem času se je ustavil, se ozrl naokoli in zadovoljno kimal z glavo. Bil je na oglu ulice Giulia.
Povsem zadovoljni možic si je začel počasi odpenjati hlače. Sprva se zato seveda ni brigal nihče, kinalu pa se je zbralo okoli njega mnogo radovednežev. ki so z velikim veseljem opazovali možicevo početje. Ko je bilo vse v redu, se je približal policaj in jezno hitel proti ljudem, z namenom, da jih razžene.
V neprijetnem jioložaju je bil jiolicaj. In ker si ni znal pomagati na nikakršen drug način, je začel pridigati o morali in javnem pohujšanju. Možic pa je imel porasla ušesa in se ni za policajeve opomine brigal po-polnoma nič. Še dobro se mu je zdelo, da imajo ljudje nad njim toliko dopadajenje, ki so ga izražali v glasnem smehu.
Policajev trud, da bi spravil možica z javnega mesta, je bil popolno-ma brezuspešen. Možic se je policaju smejal in dolgo časa opravljal svojo potrebo. Radovednežev pa vedno več. No, naposled je prijela policaja sveta jeza, popadel je moža za roko in ga odpeljal na komisarijat. Med-potoma mu je zadal več ran. ki pa so le lahke. Možic se izgovarja, da ga je j)olicai ranit le svojevoljno, kajti on se mu ni imiral. — Zaslišane so bile tudi priče, ki so precej različno izpovedale. Na vsak način ima ubogi policaj težko stališče, kajti javno pohujšanje in navdušenje za moralo ga je pripravilo tako daleč, da ga hudobneži obrekujejo, da bi ga na ta način očrnili pred predstojniki. Kdo je bil večji krivec, bo pokazala preiskava.
Iz sibirskih ječ.
> Pred kakimi štirimi meseci so prišle vesti iz naselbine Kirensk v Sibiriji, da je skušala stara ruska re-volucijonarka Katarina BreŠkovska-ja, ki jo imenujejo tudi »babico ruske revolucije«, že drugič pobegniti iz »večnega izgnanstva, kamor je bila obsojena v marcu leta 1910. Drugi poskus bega pa se ji je ravno tako ponesrečil kakor prvi.
Pred kratkim je prišel v Novi .fork Mihael Smirnov in je pravil, kako se je trudil s pomočjo te stare žene, da bi dosegla svobodo. Smir-nov je majhne postave in napravi na človeka vtis starčka, čeprav mu je šele triinštirideset let. Smirnov je pojasnjeval to prezgodnje postaranje s tem, da je veliko trpel v Sibiriji, kamor so ga izgnali za celo življenje in odkoder se mu je posrečilo pobegniti.
Smirnov se je narodil v Simfe-ropolu, ne daleč od Odese v južnem delu Rusije, kjer je izvršil tehniško visoko šolo in bil pet let uslužben pri gradnji železnic. Njegov oče je bil trgovec v Simferopolu. Ko petih letih dela pri gradnji železnice je Smirnov pustil inženirstvo in je odšel v Švico, v Curili in Bern, kjer je študiral na univerzah. Veliko mladih Rusov študira na švicarskih univerzah, kjer se živi veliko svobodneje nego v domovini. Skoro vsi ti mladi ljudje postanejo člani zunanjega revolucijskega društva, ki se trudi vtihotapiti v Rusijo revolucijsko literaturo. Tudi Smirnov je postal v Švici revolucijonar in je nesel pri svojem povratku v domovino veliko množino revolucijske literature s seboj.
V decembru leta 1908. je bil aretiran na nemško ruski meji. Bil je zaprt deset mesecev. Kakor hitro so ga izpustili, se je vrnil v Švico, kjei je zbral še večjo množino revolucijske literature in se je vrnil v domovino. Leta 1907. so ga vnovič aretirali v Odesi. Takrat je nastal v Odesi revolucijski vihar, ki se ga je udeležilo veliko kmetov. Smirnov nravi, da je bil njegov oče v tem viharju ustreljen.
Pri tem viharju se Je protestiralo proti vladi, ki ima v rokah vajeti vsega napredka v veliki ruski državi in ki potlači vsako svobodno besedo. Smirnov pravi, da se godi v Rusiji silno težko oniin, o katerih se ve, da soglašajo z naprednim gibanjem za boljšo ustavo ruske države.
Te ljudi išče policija neprestano, njih *
Anton Ivančič Bufiet
TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ——————————— izborno mrzlo in gorko kuhinjo. -----  .
FIS AN MALiS,
diplomiran Isro j a,č.
Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
Ali ste že bili v <5ovlja,rxiic3
ntona Javornika, Trstf
shbbss ulica Farnetto 33 ?? ■»
Nprrlcmnj« no lndi popravilu.
pisma se odpirajo na pošti in če je tu le majhna sumnja, jih že aretirajo.
Smirnov je bil v ječi celo leto, ne da bi vedel, česa je obdolžen. Nato je bil obsojen k težkemu delu štirih let v zapore v Khersovu. To je težka vojaška ječa, kjer se postopa z jetniki prav nečloveško. Zaporne celice so majhne, ozke in temne. Jetniki morajo vstati zjutraj ob šestih, na kar jih peljejo k bazenom, da se umijejo. Smirnov je nekega dne pri-tunivanju polil tla z vodo. Ko je stražnik to videl, ga je udaril po glavi z velikim ključem, tako da je Čutil več dni bolečine.
Smirnov je bil prisiljen v teh zaporih umivati tla celih dvanajst ur na dan. Tla so bila iz kamna in zato se je na njih silno težko klečalo. Straže so stale celi dan pri njem in mu niso pustile, da bi se vsaj za en trenotek odpočil. Celih dvanajst ur na dan je bil prisiljen drgniti podlago. Hrbet ga je bolel in kolena so mu otekla. Vstati pa le ni smel, dokler ni preteklo onih dvanajst ur. —■ Dannadan je legel ves utrujen na posteljo s prijetno zavestjo, da bo moral prihodnje jutro utrujen začeti naporno delo. Če ne bi mogel delati, bi ga začeli tepsti.
To je trajalo štiri leta. Ko so ga izpustili iz 'vojaškega zapora, se mu je obenem naznanilo, da se je vlada pečala z njegovo zadevo in da je sklenila, da ga da kot nevarnega in upornega človeka v dosmrtno izgnanstvo v Sibirijo. Niso ga sodili in tudi zaslišan ni bil. Poslali so ga v Kirensk v Sibirijo, ki leži v pustem kraju in kjer se je seznanil s Katarino Breškovsko.
Breškovskaja je že babica. Zi vela je dolgo vrsto let v ruskih ječah. Sama se ne spominja več. kako dolgo je bila zaprta, ampak vsega skupaj bo najbrže okrog petindvajset let. Ona je zelo inteligentna žena, ki odkritosrčno ljubi Rusijo in ki želi, da bi v nji nastale boljše razmere, v katerih bi se dalo vsaj živeti. Ruska vlada jo smatra za nevarno agitatorko, ker ima na delavske mase nenavaden vpliv in zato misli, da mora na vsak način ostati v Sibiriji. Kirensku živi v majhni hišici, ki jo stražijo noč in dan. Če se ji kdaj dovoli napraviti sprehod po vasi, jo vedno spremlja stražnik.
»Kakor hitro sem prišel v Kirensk. smo začeli takoj misliti na njen beg iz neznosnega kraja«, je pripovedoval Smirnov. Breškovskaja se ni hotela izkraja sprijazniti z mojim načrtom in je rekla, da rajši ostane v Sibiriji, da pomaga onim, ki živijo z njo vred v pregnanstvu. — Veliko izmed izgnancev umira tam od mraza in gladu. V Kirensku je večna zima. Prepričali smo Bre-škovskajo, da lahko več stori izgnancem, če pobegne, kakor če ostane pri njih. Zato je slednjič vendarle sprejela naše načrte«.
»Posrečilo se mi je dobiti ponarejen potni list in odšel sem, da ji pripravim pot. Krenil sem v Irkutsk, kar je teden dni hoda od Kirenska. Oskrbel sem potrebne priprave na petnajstih krajih na železniški progi od Kirenska do Irkutska, da bi lahko oni, ki so bili za Breškovskajo, tej pomagali, če bi jo policija zasledovala. Tudi sem oskrbel, da bi se brzojavne žice prerezale na raznih krajih ob njeni poti, ako bi njen beg prehitro opazili. Breškovskaja je šla nekega dne k izgnancu Viadimiro-vu. Straža ji je sledila. Breškavska-ja je bila tam dolgo časa in zvečer se je oblekel neki drug mož. Andrejev. v žensko obleko, ki jo je nosila »babica ruske revolucije« in je odšel tako preoblečen v njeno hišico. Breškovskaja pa se je oblekla v njegovo obleko. Andrejeva niso spoznali, ker si je dobro zagrnil obraz. V hišici Breškovskaje je legel in rekel, da je bolan. Policija je neprestano gledala skozi malo okence v sobo, toda ko je videla nekoga ležati na postelji, ji ni prišlo na misel, da je ogoljufana. Breškovskaja se je nahajala med tem na poti v Irkutsk. Peljala se je večinoma na saneh, ker je bila pot po železnici nemogoča in ona preveč znana, da je ne bi dobili. Toda vkljub temu so bili naši načrti izdam in sicer slučajno. Neki nov policijski uradnik je prišel v Kirensk. Ta še ni nikdar videl Breškovske in ie izrazil željo, da bi jo rad videl.
Jestvine, kolonijalno blago
FR. MILLONIG - TRSI
Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma ItazpoAlljauje po pošli.
Stopil je v njeno hišico. Tu je seveda prišlo na dan, da je pobegnila. Tako; so brzojavili na vse strani in začeli begunko zasledovati. Brzojavne žice so bile sicer prerezane, toda prepozno. Mi nismo vedeli o obisku novega uradnika v hiši Breškovskaie in zato smo prerezali žice pozneje, ko je bila brzojavka že oddana. Breškovsko so po štirih dneh svobode prijeli in jo pripeljali nazaj v Kirensk. Ko sem zvedel, da so jo dobili, sem pobegnil, ker sem vedel, da bo nastala preiskava in da bo prišlo na dan, 'kdo je napravil načrt za beg. Odšel sem v Mandžurijo odtod v Jokohamo na Japonsko in iz Jokohame v San Francisco. Slednjič sem prišel v Novi Jork. Prišel sem sem, da bi vzbudil zanimanje za Breškovsko posebno v ženskih društvih. Pravili so mi, da ameriške žene izvedejo vse, kar poskusijo ir. potrudil se bom, da se tukajšnji ženski klubi zavzamejo za »babico ruske revolucije«. Morda se bo ven darle našla kaka pot, da pride ta nesrečna žena iz sibirskih, negostoljubnih krajev.«
(Po »Čes. Denniku «)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Dunaj, 6. maja. Zdravstveno stanje cesarjevo je neizpretnenjeno V cesarjevi okolici se upa, da bo olajšava prav hitro napredovala Cesar ima dober apetit In je pri do brl volji.
SRBSKI KONZULATI V AVSTRIJI
Belgrad, C. maja. Prihodnje dni bo ustanovljen srbski generalni konzulat na Dunaju, konzulat v Pragi in v Trstu.
VOJAŠKI KAZENSKI PROCES.
Budimpešta, 6. maja. Domobranski minister Hasay je izjavil, da bo novi vojaški kazenski proces to leto stopil v veljavo.
AVSTRO-OGRSKE DELEGACIJE
Budimpešta, 6. maja. Posvetovanja delegacij so se zopet začela. Zunanji odsek je imel sejo, v kateri se je začela debata o Berchtoldovem ekspozeju. Govoril je najpreje poročevalec in nato je govoril Baeren-relther, ki je politiko grofa Berchtoi-da ostro kritiziral. Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
Popoldne so se začela posvetovanja v vojnem odseku.
AVSTRO-OGRSKA ESKADRA.
Tanger. 6. maja. Iz dveh vojnih ladij in dveh križaric obstoječa av-stro-ogrska eskadra je dospela v pristanišče. Na čast avstrijskim oficirjem je bil prirejen obed. *-
Ceško-nemška pogajanja.
Dunaj, 6. maja. Predsednik dr. Sylvester je danes zapustil Dunaj in bo zadevo glede obnovitve češko-neinških pogajanj pismeno vodil. 15. t. m. se bodo pa začela ustmena pogajanja. Nemci hočejo, da bi se pogajanja vršila na Dunaju.
Ubil je ženo in jo umirajočo — posilil.
O tem zverskem činu poroča »Riečki Novi List« sledeče:
Strašna najdba.
Z dne 19. na 20. aprila je bila v 3rezidu na. kranjsko-hrvatski meji S- xP?tl- najdena 271etna žena Jelena I ušek iz Kozjega Brda mrtva, v po-ožaju, s katerega se je dalo sklepati, da je bila posiljena.
Začela se je preiskava, v kateri se je dognalo nekaj podrobnosti.
Zakonska Josip in Jelena.
Niti pol ure od Prezida v selu Kozji Vrli sta živela zakonska Josip in Jelena Tušek srečno in zadovoljno. Mož se je pečal z drvarstvom in zaslužil toliko, da je s svojo rodbino udobno živel. V tem nm je pomokala tudi njegova poštena in marljiva žena Jelena, ki se je brigala za hišno gospodarstvo, da je dobro uspevalo.
Mož gre po poslih in se — napije.
Tragično nedeljo 19. aprila je mož Josip odšel že zjutraj zgodaj v Prezid za svojim poslom. Toda tam se je napil in ga ni bilo celi dan domov, Žena je poznala slabost svojega moža. Vedela je, da mož v pijanem stanju denar naravnost razmetava in da sc ne vrne preje, dokler ni suh. Ker ga le ni bilo, zato je
šla žena moža iskat.
Ob 8. zvečer je vzela svetiljko ter odšla s svojo lbletno svakinjo Marijo v Prezid.
Ob nedeljah so prezidanske krčme polne ljudi, ki pijejo alkohol in zapravljajo denar.
Ko sta ženski prišje v gostilnice ter iskali moža, so se pijani moški zaletavali v nju z neslanimi in surovimi šalami.
Ženski na poti domov.
Ker nista našli moža v gostilnah sta sc podali žena in njena svakinja ob 9. uri domov.
Žc na eesti so začeli nekateri fantalini se zaletavati v ženske ter jima izsiljevati svetiljko.
Ko sta pa prišli par sto korakov iz vasi je začelo na ženske leteti kamenje in za njima so hiteli nepoznani individui. Mlada, tahkonoga Ma^jja jim je ubežala, Jelena je bila pa precej obilna in zato ni mogla tako naglo bežati. Zaostala je za svakinjo in jo prosila, da naj teče v bližnje hiše in prosi pomoči.
Pomoč — prepozno.
Marija je bežala in prihitela do hiš, zbudila dva kmeta ter odšla ž njima Jeleni nasproti.
Ko so prišli na mesto, kjer je pustila Jeleno, po tej ni bilo nikakega sledu. Med tem je za dogodek zvedel tudi pijani mož in vsi so iskali •— zaman.
Zločin odkrit drugo jutro.
Drugo jutro, ko se je zdanilo, so našli ubogo ženo par korakov od steze ležečo vznak in odkrito. V ustih je imela lastni robec, lobanjo razbito. Bila je mrtva, (llava ji je ležala v mlaki krvi. iz nosu in ust ji je curljala kri. Dobila je smrtonosni udarec od strani. Kraj je bil pokrit s snegom. Ker je pa 20. aprila posvetilo solnce, je vsaka sled izginila.
Storilci?
25. aprila so orožniki aretirali tri razgrajače: Antona Ožbolta (27 let), Ivana Pantarja (32 let) in Franja šego (17 let).
Orožniki so dognali, da se je
zločin izvršil tako:
Navedenega dne zvečer so se ob cesti nahajali imenovani trije individui. Ko sta prišli mimo ženski, ju je Pantar prvi nagovoril in zahteval od njih svetiljko. Ko sta se oni odstranili za par korakov, je Pantar pozval svoja kamerada, da naj gredo za njima, da jih posilijo. Pantar je izruval iz plota kol. Pantar in Ožbolt sta šla naprej, Šega ob strani. Ožbolt je začel metati kamenje v tipanju, da ženski razdvoji. Klicali so jima, naj ostaneta, ker nista hoteli, jima so grozili. Dekle je uteklo, Jeleno je pa Pantar došel in jo s takšno silo udaril po glavi, da ji je preklal lobanjo. Kol se je prelomil na dva kosa. Nesrečnica .je umirala in zdihovala. Da bi ne slišal vzdihovanja, ji ie zamašil usta, jo odkril in jo umirajočo posilil.
Ko so tolovaji videli, da gredo kmeti, so zbežali.
V Prezidski okolici je to že četrti umor. Prvih treh menda oblast ni niti preiskovala. Sedaj se bo menda vendar našel morilec.
Mala hišica z 2 ali 3 sobami in nekoliko vrta v Ljubljani se vzame za avgust- ali november - termin v najem. Ponudbe na upravništvo »Dneva«.	328—3.
Bele birmanske oblekce za dekleta, nogavice, rokovice pajčolane, trakove itd. priporoča modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Dobro ohranjen Singerjev možici šivalni stroj se pod nizko ceno proda. Poizve se Poljanska c. št. 52, pri čevljarju g. L. Ježek.
Stavbni, umetni in konstrukcijski ključavničar Ivan Meglič, v Ljubljani, Prule 6, sprejme takoj 3 vajence in se priporoča sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. V zalogi ima fino izdelana, patentirana kurilna vratiča za peči in štedilnike.
Pivovarna v Lescah sprejme
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-že v in vse v (o stroko spadajočih predmetov se priporoča tv or ni ca barv
zastopnike
Premeri & Jančar
potnika
Dunajska cesta šttv. 20. JL| u |&§| HSt Kolodvorska ulica štev. 18.
-t-iistaae eaaaajIne ‘fca.r-sze, Lšrarlcoliiaej, mavec itčl.
ifcTa diobm in. cle-belo.	2*To, cbroto^o izx de'oelo
BBIHIHBHDSiiBHBmimilHiH
Naznanilo.	[
Prijazno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel s 1. majem jg|
mestno kopališče in restavracijo lolezija" 1
ter bodem tudi tam izvrševal svojo gostilniško obrt. Cenjenim go- « stom in obiskovalcem kopališča se bode postreglo z dobrim pristnim vinom, vsaki dan s svežim pivom kakor tudi kavo, čajem, mlekom B in drugimi mrzlimi jedili. Kopališče je vsak dan odprto od pol 9. El ure zjutraj do 9. ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo HI za dame.
Cene kopeli so: Kopelj 12 vin., kabina za eno osebo 30 vin., rjuho H| 12 vin., brisačo 8 vin., plavalke 12 vin., peščeno kopelj 12 vin., za n dame je na razpolago tudi kopalna obleka.
• Poleg kopališča je lep senčnat park Hribarjev gaj. .*. .*.
Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporoča
Tomo Korbar, gostilničar. M
m
IBBBBBRBRBlilRflflBflBBBBBBBBP^ ^
za Kranjsko, Koroško in Pii morsko.
tovarna dvokoles
Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orlte-strijonov itd. itd.
Ctoviea, Stolna ulica Štev. 2— 4. Prodajn na obroke.	Ceniki	franko.
Izjava.
Ker si gotove osebe, katere imajo dosti časa in denarja, delajo kratek čas s tem, da dajejo na moj račun v „Dan“ podobne notice kakor n. pr. da želita 2 gospici korespondirati z gospodi pod poštnoležeče Rakek, javljam tem potom, da nisem bila in ne bom v nobeni zvezi s takimi noticami.
Josipina Pint, Rakek.
Enonadstropna trdno zidana
s poslopjem v dvorišču in' vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugodnimi pogoji z ali brez zemljišča in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu Šoštanj ter je pripravna za vsako obrt ali večjo trgovino. Več pove Posojilnica v Šoštanju.
Išče se ženska
ki bi imela koncesijo za trgovino jestvin in delikates. Nastop službe dne 1. junija t. 1. Ponudbe naj se pošlje na naslov: »Trgovina poste restante v Gorici*.
JPmljetje
zvezdnih tkanin ,HERMES*
v JL g ubijam,
^dcnlurgova k3. št. 5 I. nailskojije
prodaja vsako sredo in soboto
Odda se radi preselitve stara dobro upeljana
špecerijska - trgovina. -
Poizve se v „Anončni ekspediciji" J. Hočevar v Ljubljani.
■	■■•■■■■■■*■■■■>■■■■■>■
■	Za gornja in spodnja krila, g
•	Ogromna za- _T\fk
\ . /jf V	od	naj-	E
■	enostavnejše	S
■	.	do najmoder- JjM J \
i	 I
:	Mv/V nejše 1'asone, po \f	s	®
■	j 1	m	■
S	I ji čudovito nizkih u
|	jj/ cenah.	r	[	g
5	ParlSke	modele in |	■	gg
:	konfekcijo za dame, de- E
« klice, gospode in deške priporoča
■ ■.■■'■»■»■.»■■■■(■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■.■■..■■■■■.S	n_
Angleško skladišče oblek g
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. g
Telefon 182.	,	Telefon	132.	m
m
BBBBBBBBBBBBBRBBBBBBBBBHH6I
SetiZQ.cion.elna naravna prika-kazen 20. stoletja U!
Opozarjam na to, da ne delam s tem nikomur plačano reklamo, kakor se v sličnih sluča jih zgodi, marveč poročam vsakomur popolnoma brezplačno, kako sem svojo dolgoletno, težko
PIT plučno bolezen "Pa
naduho in vostovski kaSelj popolnoma ozdravila. — To domače sredstvo Ighko vsakomur poceni preskrbim. Blagovolite poslati kuverto in znamko za odgovor. — Gospa B. Kolenska, VrSovice pri Pragi, Češko.
raznega oblačilnega blaga za polovične cene. Ostanke pošiljamo v kraje, kjer nimamo z trgovci zveze tudi .*. .*. po pošti! /• Zsldmjtc e eni k!
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke s
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v področni trgovini —----------------- tvrdke	R.	MIKLAVC ——---------------—
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je pritožiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallli oglasih ni nič popasla in se plačujejo vnaprej; zunanji hiserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
2 postelje, 2 nočni omari, 2 umivalnika. T visoka omara. 1 vana za sedeti, 2 mize, je takoj za prodati. Več sc izve Gledališka ul. št. 7, Ul.
vrata 10
Ljubljana — Pred Škofijo itev. 3. — Medena utica,
: 3?ce®Tcexi cdd«le3c 'rr psevnaaa
Cenik na zahtevo brezplačno hi poštnine prosto.
Originalni Edison hinetdon,
IPflP Samo’ šest dni.
Največja senzacija tega stoletja.
,Uovorcči flliu£ od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
t'