imm TOŽILSTVO v lmM Po Štniria plačana v goiovlnX Štev. 39. -krat,—v fcfilBljani, dne 22. septembra 1932. nipHHM.. .^- It. ^liIMfpilIfVppigpip Posamezna itev. Din I*-* Leto XV. bpravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak ietrtek Naročnina »a tnzemstto: četrtletno I Din, polletno ti Din, celoletno 36 Dla; z« Ig«« lemitro razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla.' Amerika letno 1 dolar. — Račaa poštne hranilnice, podrninlce r L)obl|anf, it. 10.711/ K vprašanju kmečke razdolžitve K temu vprašanju, o katerem smo že objavili več razprav, prinašamo še nasled-y nje. Prvi dopis nam je poslal neki posestnik iz okolice Bizeljskega: Ko čitam v novinah in poslušam drugje včasih res prav nesmiselne predloge o reševanju pre-zadolženih kmetov, čutim potrebo, da izpregovo-rim kot razmere poznavajoč in jasno misleč kmet o zadevi v imenu onih malih in velikih kmečkih posestnikov, v imenu onih obrtnikov, raznih na-stavljencev in, če grem še dalje, onih slug in služkinj, ki so se držali vedno načela: «Uzdaj se use i u svoje kljuse» in ne trosi več, kakor veš, da imaš dohodkov! Po mnenju pisca g. J. L. v eni zadnjih številk «Domovine» in tudi raznih prezadolženih mož, ki nastopajo v javnosti, naj bi se onim, ki so vedno redno izpolnjevali državljanske dolžnosti z rednim plačevanjem davkov in ki so si z varčnostjo in z mnogoletnim pritrgavanjem od ust prihranili večje ali manjše vsote za čas bolezni ali onemoglosti ali za doto svojih otrok, kratko-malo do neke meje črtali njih prihranki, onim pa, ki so v največ primerih prezadolženi po lastni krivdi, ker se niso odrekli nobeni nasladi, pa naj bi se seveda na stroške varčnih zmanjšali njih dolgovi. To bi bilo res po vzorcu komunistov, proti katerim se bori ves razsodni svet. Gori navedeni pisec g. J. L. in neki drugi v javnosti nastopajoči možje, med njimi celo posamezni poslanci, utemeljujejo svoje predloge tako, da so vlagatelji cbrez truda in ne da bi k temu kaj pripomogli, s porastom dinarja pridobili, med tem ko je cena ' raznim kmetijskim pridelkom in posestvom pa-dla». To bi pa bila samo ena plat zvona! Tega pa ne omeni nihče, da so baš oni pridni med najpridnejšimi, ki se lahko s ponosem imenujejo stebri države, imeli ogromne izgube v prvih povojnih letih v času inflacije, ko je vrednost denarja močno padla in so prav ti pridni izgubili na en mah z varčnostjo in pritrgavanjem od ust priborjene predvojne prihranke. Nasprotno pa so se oni, ki so bili dolžni, nekateri celo bajne vsote, skoro trenutno otresli vseh dolgov. Naj navedem primer iz naše občine: Neki kmet je kupil leta 1913. krasno posestvo za 9000 predvojnih kron od neke banke za parcelacijo (kar bi znašalo v današnji valuti okroglo 100.000 Din). To vsoto v znesku 9000 kron je pa plačal banki leta 1920. Za poravnavo tega dolga je prodal — reci in piši — eno samo kravo.-Tako so se skoro vsi, ki so bili dolžni in so imeli kolikor toliko smisla za gospodarstvo, z lahkoto otresli vseh dolgov. Od leta 1920. do leta 1927. je pa bik za vse kmetijske pridelke izredno ugodna kupčijska doba! Vse, od živine do vina, se je dalo ugodno vnovčiti. Tudi mezde raznih nastavljencev so bile ugodne. Tako so se spravili oni, ki so bili zaradi inflacije v povojnih letih bridko tepeni, zopet na noge; začeli so zbirati kakor čebelice, da nadomestijo prejšnje izgube. Oni pa, ki so se razdol-žili bFez lastne zasluge in ne da bi k temu kaj sami pripomogli, so začeli zopet svoje staro lahkomiselno življenje, zdaj pričakujejo inflacijo! Da so vložbe denarja v poslopja in kmetijske naprave, kakor utemeljujejo nekateri svoje predloge, vse požrle, pretežno ne drži! To je prazno besedovanje. Da so pri tem tudi izjeme, priznam. Pogre-šeno pa bi gotovo bilo, če se na kak način ne pomaga iz zagate onim, ki so po nesreči prišli v dolgove ali so predrago prevzeli posestva. Ti so na vsak način potrebni olajšav, vendar pa bi se v takih primerih moralo postopati strogo, da ne bi bilo zlorab. Mnogo je takih, ki tožijo, da so dolžni, a so si zraven svojega že itak velikega posestva na-gromadili še več zemlje. Taki dolžniki naj odstopijo za primerno ceno del zemlje onim, ki imajo kake prihranke in ne dovolj zemlje za prehrano svoje družine. Tako nekako bi se dalo izravnati. Kjer pa je že od rojstva kaj trhlega in gnilega, tam je vsaka pomoč zaman! * * * O. Janez B a t i č iz Poijan nad Škof jo Loko nam piše: Naši izseljenci v tujini, posebno v Ameriki, ne pojejo posebne slave tistim, ki hočejo z razvrednotenjem denarja kriti kmečke dolgove, pri čemer bi samoumevno prišli v poštev njihovi žulji. Leta in leta so se mučili in prenašali nevarnost v jamah in tovarnah in si odtrgovali od ust, da so mogli pošiljati in nositi denar v domovino. Bili so že ob prevratu udarjeni zaradi razvrednotenja krone in še pogosto pozneje. Na tisoče in tisoče žuljev v dolarjih je šlo v nič. In še sedaj pošiljajo, da rešijo prihranke, iz ameriških bank, ki druga za drugo propadajo. Mestna hranilnica ljubljanska in Poštna hranilnica sta imeli še nedavno oglase v ameriških listih, ki gotovo niso ostali brez uspeha. Za razdolženje kmeta naj se poiščejo druga pota in sredstva, ne pa ta, ki jih posamezniki predlagajo. Tisočem in tisočem marljivih in varčnih ljudi se ne sme delati krivica. * * * - G. Peter Fideršek iz Poljčan je glede vprašanja razdolžitve kmetov napisal v razmišljanje naslednje- V odgovor na dosedanje obravnave o vprašanju kmečkih dolgov v «Domovini» nekaj pripomb: Najprej hočem navesti nekaj primerov kmečke zadolžitve. Poznam kmeta v Zetalah, kateremu je .predlanskim poginil vol v takratni vrednosti 5000 Din. Ko je v jeseni potreboval živino za oranje, je kupil par volov za 10.000 Din. Denar za nakup si je izposodil v dobri veri, da bo vola iz-pital in da bo potem dobil zanju toliko, da bo vrnil denar in šc imel nekaj dobička. Letos je dobil za tista vola komaj 3000 Din. Kako naj zdaj vrne denar? Na prav tak primer sem naletel te dni v Polj-čanah. Neki drugi posestnik pa je pred leti dokupil nekaj posestva. Denar je dobil iz hranilnice. Če bi bile ostale takratne razmere, bi bil on oro- dni dva para volov, nekaj hektolitrov vina in nekaj plohov in bila bi hranilnica krita. Dasi je četrtino dolga že izplačal, mu vendar v današnjih razmerah lahko hranilnica zarubi vse njegovo imetje za kritje preostalega dolga. Kot potnik, ki poznam skoro vso Slovenijo, bi še lahko naštel sto in sto takšnih in sllčnih primerov. Dovolite samo, da dostavim tudi jaz svoje mišljenje k navedenim člankom. Predvsem opazujem v tem oziru dve skupini. Ena si na vso moč prizadeva, da se svojih dolgov čimprej iznebi. Druga pa bi rada od svojih dolžnikov takoj vse izterjala. Nekateri teh bi se tako polastili zadol-ženčevega imetja za nekaj tisoč dinarjev. Obe te skupini pritiskata na tretjo, na narodno skupščino, ki naj bi posredovala med obema tako, da bi bil volk sit in koza cela. Jasno je, da narodna skupščina ne najde lahko izhoda iz zagate, da ne bo krivice na nobeni strani. Nekateri kmetje bi se še morda zedinili v tem, da bi se dolgovi vračali v razmerju z današnjimi cenami, toda tu sta vmes trgovina in industrija. Vsak kmet upnik bi rekel: «Zakaj bi moral biti prav jaz oškodovan, kajti če grem v trgovino, smo še vedno pri starih cenah in nekatere reči so se celo podražile.« Iz tega načrta, ki so ga nekateri razvijali, seveda ne bo nič. Pristojni činitelji naj bi posredovali izenačenje cen, bodisi da se dvignejo cene •kmetijskim pridelkom (pa ne samo v trgovini) ali da padejo cene industrijskim proizvodom. Tudi monopol bi se moral nekoliko skrčiti. Če se posreči v tem oziru najti srednjo pot, potem nista potrebna posebna zaščita kmetov kakor tudi ne moratorij. Ce bi sedanje razmere ostale, ne obvarujeta kmeta propasti niti sedanji moratorij in tudi ne zmanjšanje dolgov, kajti kmet bi bil prisiljen, nadalje se zadolževati. Tudi ni ta moratorij popoln v tem oziru, ker zabranjuje izterjavanje samo km^tu upniku, medtem ko bodo razni denarni zavodi kmalu v svoj koš pobasali četrtino kmečkjli posestev. Tako sem na kratko na eno plat obrazložil svoje mnenje. Če ni baš popolno, prosim čitatelje, da mi oprostijo in da nam še drugi obrazložijo svoje mnenje o tem vprašanju. QDOL učinkuje antiseptično, osvežuje usta in ohrani zobe čiste, lepe in zdrave. Jfe prezrite, da vas ne prezre sreča! Da omogočimo nabavo srečk vsem onim, ki nameravajo igrati v novem kolu državne razredne loterije in nimajo prilike, da bi kupili srečke v naših prodajnih uradih, smo natisnili spodaj naročilnico, ki jo naj vsakdo točno izpolni in takoj odpošlje v zavitku na naš naslov. Naročene srečke bomo vsakomur pravočasno poslali. Žrebanje I. razreda bo že dne 11. in 12. oktobra. — 64 milijonov dinarjev bo razdeljenih med igralce. Kdor si ne kupi srečke, seveda ne bo mogel biti deležen velikih dobitkov. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19. ----------------- Odstriči 1 -:------------------- Odstriči! -------------— Naročilnica. Z^rurna hranilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 19. Pošljite mi......četrtinske srečke državne razredne loterije, po Din 50 — ...... polovične srečke državne razredne loterije po Din 100'— ......cele srečke državne razredne loterije po Din 200'— Pošljite mi položnico, da Vam iznos nakažem. — Iznos vam istočasno nakažem. Točno ime, priimek in ostali na^ov:......................... Trije uspeli zbori v šmarskem srezu Šmarje pri Jelšah, septembra. V nedeljo se je vršilo v treh središčih šmar-skega sreza, v Šmarju, Rogaški Slatini in Kozjem, troje velikih zborovanj JRKD. Skupno se je shodov udeležilo okrog 4000 ljudi. Ogromna udeležba je pač najboljši dokaz, kako globoko se je z vztrajnim, dasi tihim delom zasidrala tudi v tem srezu misel nove državne politike složnega dela. Ljudstvo je na vseh treh zborih iskreno pozdravljalo navzočne širitelje nove državne politike, ministra g. Ivana Puclja, domačega narodnega poslanca g. Vekoslava Spindlerja in narodne poslance gg. Stanka Lončarja, Dragutina Perka, Milana Dobrovoljoa, Jakoba Z e m 1 j i č a in Antona H a j d i n j a k a. Z občudovanja vredno pozornostjo in globokim razumevanjem težavnih gospodarskih vprašanj je ljudstvo povsod sledilo izvajanjem govornikov. Prvo zborovanje se je vršilo v Šmarju pri Jelšah pred Habjanovo gostilno. Iz vseh oddaljenih krajev obširnega šmarskega sodnega okraja se je zbralo nad 1300 zborovalcev. Shod je otvoril domači poslanec g. Vekoslav Spindler, nato pa je prevzel predsedstvo predsednik sreske organizacije JRKD za šmarski srez g. Miha Skale. O delu vlade in zakonskih predlogih, ki bodo( v kratkem izročeni narodnemu predstavništvu, je J poročal minister g. Ivan Pucelj. Poleg njega' so poročali poslanci gg. P e r k o, H a j d i n j a k,1 Zemljič in domači poslanec Spindler.! Vsem govornikom se je v lepih domačih besedah' zahvalil v imenu občanov šmarskega sodnega okraja sladkogorski župan g. N u n č i č s prošnjo, naj še nadalje zastavljajo -ves svoj trud v blagor tega, po gospodarskih težavah tako prizadetega' okraja. Po zborovanju je minister g. Pucelj sprejemal želje, prošnje in pritožbe na sreskem načelstvu, poslanec g. Spindler pa na vrtu pri Habjanu. V Rogaški Slatini je pričakovala goste nad 1200glava množica pred hotelom «Pošto. Po pozdravu g. ministra in narodnih poslancev je odšla vsa množica v obširne prostore zdraviliškega kina ter jih napolnila do zadnjega kotička, tako da je ostalo še izven prostorov dosti zborovalcev. Zboru je predsedoval predsednik krajevne organizacije JRKD za Rogaško Slatino g. dr. K o 11 e r e r. Poleg ministra g. Puclja in narodnih poslancev, ki so govorili že v Šmarju, sta govorila še narodna poslanca g. Stanko Lončar in Milan D o b r o v o 1 j a c. Po govoru ministra g. Puclja, ki je zborovalce pozival na delo za povzdigo državne misli ter naglašal, da je prva dolžnost, braniti in ne podirati narodne in državne svobode, ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki sta jo v imenu okoliških občin predlagala gg. dr. Kolterer in Stefancioza glede pomoči po suši in toči hudo prizadetim krajem. Minister g. Pucelj je obljubil vso možno pomoč. Popoldne se je vršilo zborovanje y Kozjem. Množica nad 1300 ljudi je bila zbrana na trgu pred občinskim domom ter je burno pozdravila gg. ministra in narodne poslance. Zborovanje je otvoril kozjanski župan g. dr. K1 o a r, nato pa so poročali o delu vlade, narodnega predstavništva, o ukrepih za omiljenje splošne krize poleg ministra g. Puclja tudi narodni poslanci gg. Stanko Lončar, Jakob Zemljič, Anton Hajdinjak in Vekoslav Spindler. Posebno je g. minister še opozoril ljudstvo, naj se ne da begaiti po raznih odposlancih lastnikov veleposestev, ampak naj trdno zaupa vladi in njenim zastopnikom. Zemlja je bila in mora biti zopet last kmetov. Zupan g. dr. Kloar je naprosil še ministra in narodne poslance, naj zastavijo ves svoj vpliv in vse svoje moči, da dobi sodni okraj Kozje, ki je zaradi slabih zvez tako rekoč odtrgan od sveta, ' svojo davčno upravo, ki jo je imel do leta 1928., in izpostavo sreskega načelstva. Gustav Strniša: Greh in pokora Preplašena se je stresla Zbežala je od vode. Sprejel jo je gozd. Oddehnila se je. Njeno živčevje je bilo že prenapeto. Ko je hitela skozi goščo, je v njej vse gomazelo. Zasopla se je hotela nasloniti na drevo pred seboj. Sunkoma je odmaknila roko. Zatipala je hrapavo, mokro skorjo, kakor bi se bila dotaknila ogromnega, ogabnega plazilca. Na mah so se sklenile nad njo veje. Visoki vrhovi so se spojili. Zavladal je mrak. Le v vi-* Sini so se črtale nejasne senc?. Zašklepetali so ji zobje. «Da bi vsaj že dosegla polje !> si je želela. Ni se mogla premakniti. Zaklecale so ji noge. Padla je, zakrila obraz z rokama... Ko ji je nekoliko odleglo, se je plazila dalje tiho, da bi ne zdramila tega pošastnega drevja. Dospela je na polje in zavila na pot k cerkvi. Strah jo je minil. Globoko med žitom jo je obšla utrujenost. «Samo malo se odpočijem. Potem pojdem k cerkvi. Sveta Boštjan in Šimen, varujta meb je šepnila in se sesedla v travo. Šele zdaj se je zavzela zanjo mati priroda. Objela jo je. Rotija je obsedela s sklonjeno glavo. V ušesih ji je mehko odmevalo ubrano šepetanje polja. Zakimala je. Ze je počivala na zemlji. Polglasno je zajecljala, zadihala globoko, enakomerno. Zaspala je. Slikar. Tedaj, ko so se krtinski kmetje zabavali na veselici, je sedel nekaj streljajev od cerkve slikar Primož Marn. Solnčno popoldne ga je zvabilo med zelenje. j Mali mož se je zamislil. Sedeč na nizkem stolcu je mrmraje polagal barve na paleto. Mogočni snežniki so izžarevali iz daljave svoje blestenje. Pričel je slikati. Med šelestom trave je začul veselično godbo. Zabrneli so mu na uho razposajeni glasovi. Tudi drobni murni so vjeli poskočno melodijo. Zasvirali so. Pred slikarjem se je košati! star kozolec. Bil je prazen. V viharju je igrala nanj divja burja. Drveča mimo je proizvajala zategle zvoke. Umetnik je zamaknjeu dvignil roke. Hotel je objeti to veliko harpo. Ponosna, ožarjena je stala sredi polja. Solnce ji je pozlatilo dolge, debele strune. Kupičili so se vtisi. V Marnovi notranjosti so se zgoščali v mehko ubranost. Čopič je oživel. Brzel je po platnu in oddajal barve. Slikarja se je lotila utrujenost. Legel je med žito, zaprl oči. Sprejemal je privid. Slikal je. Hotel je odložiti paleto. Iz valov žita se je tedaj izobličila prelestna vila. Komaj slišno je zašcpe-tala: «Ne počivaj! Vztrajaj!* Na drugi strani mu je prigovarjal pan: Ne poslušaj! čemu večni napor brez oddiha? To ni ona najvišja slast, o kateri sanjaš vse življenje! Drhteč je dvignil glavo. Solnčni čopiči so zopet slikali. Podoba je bila dovršena. Ozrl se je na platno, zastrmel: Iz slike so se prelivale boje v naravo. Njegove prvotne umetnine ni bilo nikjer. Razžarela se je v živo sliko poljane. Žito je valovalo. Murni so cvrčali. V meji je pel slavec. Oglasila se je daljna godba. Kvišku je hušknil škrjanec, zažvrgolel. Zatrijancili so zvonovi vaške cerkve. Na kozolec je svirala vila velikanka. Vse je pelo, vse kipelo v ognjeno zmes barv. Vila se je nagnila nad njim: «To je ono, za čemer hrepeniš h To je umetnost. Ne boš je dosegel! Preveč hrepeniš po užitku! Bolno je vzdihnil, odprl oči. Zarja je žarela za skalnatimi snežniki. Tiščala ga je bolečina. «Najvišje hočem doseči! Moram doživeti! Popolnost hočem!» Zavrtel se je okoli svoje osi, lovil paleto z rokama. Po licu mu je zdrknila solza: cZakaj sem tako nesrečen? Kje je vsa sila? Mar je res vse izgubljeno? Pokveka sem, grbec. Ljudje kupujejo moje slike, mene ne razumejo. Preklete ženske! Prekleta pijača! Prekleto mesto! Zakaj se nisem pravočasno vrnil? Šibek sem bil, pohabljen! Gruda me je kljub vsemu ljubila! Velik zavitek. . . . zdaj Dinar 4.50 Mali zavitek /77. zdaj Dinar 3.— pri vedno enaki kakovosti! PERE VSE DAJE ZOPET KAKOR NOVO Po zborovanju je domači poslanec g. Spindler sprejemal raznS prošnje in pritožbe v občinski pisarni. Zupani kozjanskega okraja so mu predložili tudi obširno resolucijo glede pomoči po toči in suši hudo poškodovanim krajem s prošnjo, da izposluje na odločilnem mestu nujno in izdatno pomoč. Z vseh treh zborovanj so bile odposlane vda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku gospodu dr. Srškiču, ministru g. dr. Kramerju, ministru za trgovino in industrijo g. Mohoriču in ministru za kmetijstvo g. Demetroviču. Minister za telesno vzgojo g. dr. Dragan Kraljevič in župnik g. Barle, ki sta bila tudi povabljena na zborovanja, sta bila zadržana, pač pa sta poslala brzojavne pozdrave z obljubo, da prideta v najkrajšem času v šmarski okraj. Tako Šmarje kakor tudi Rogaška Slatina, Kozje in vasi, ležeče ob cestah, držečih do teh krajev, so bile v zastavah, vrli gasilci pa so sprejeli narodne zastopnike korporativno v krojih. Vsem udeležencem, domačinom in odličnim gostom, ostanejo lepa in izpodbudna zborovanja v najboljšem spominu. Navezala so nove vezi med prebivalstvom in poslanci in vsem dala izpodbudo za še vnetejše delo. Vinski pridelek in cene Nikogar ni med kmetovalci naše države sedanja huda gospodarska kriza tako udarila kakor vinogradnika.,Če se že razni poljski pridelki ne dado spraviti v denar, pa služijo vsaj doma pridelovalčevim družinam za prehrano. Tako so te družine obvarovane vsaj gladu. Strašna je slika onih vinogradniških družin, ki razen vinogradov nimajo druge zemlje in ki črpajo iz izkupička za vino kritje za vse življenjske potrebščine, vina pa že več let zaporedno niso mogle prodati ali so pa bile prisiljene, ga dati po ceni, ki ni krila niti polovice pridelovalnih stroškov! Pri vseh drugih kmetijskih panogah se more vsaj letno izpreminjati kultura. Če je enega pridelka letos preveč, se drugo leto ta pridelek omeji. Pri vinogradniku to ni mogoče. On je večen suženj zemlje, ki jo mora brez prestanka vedno enako obdelovati, pa če se nadeja kake koristi ali ne. Če mu toča pobije, mora še posebno skrbno, dostikrat po več let zastonj garati v vinogradu in trošiti galico in drugo, če hoče, da mu ves sad ne propade! Kadar sem ležal med cvetjem s svojo grbo, mi je bilo lahko pri duši. Priroda je čutila z menoj, mi pomagala nositi breme. Ljubila me je. Zakaj sem zapustil kmete? Šel sem v mesto po modrost. Dobil sem jo! Dahnilo je vame, me zaznameno-valo s strašnim pečatom razdejanja. Uničila me je bolna ženska. Vrnil sem se. Prepozno!> Stemnilo se je. Na nebu se je začrtala rimska cesta. «Taka bi bila morala biti moja pot! Po tej poti bi bil moral iti! Vedno višje! K popolnosti! Nihče bi ne opazil moje grbe. Zdaj je pa tako daleč ta cesta! Sam tavam pod njo, pod visokim mostom, v blatu življenja. Vsakdo vidi mojo nesrečno grbo, se iz mene norčujem Spomnil se je svojega dela, študij, lahkomiselnih tovarišev. Vzdramili so v njem strast uživanja. Spoznal je divjo, nenasitno hotljivost. Dala mu je strašno bolezen. A ko^rnenje je ostalo. Boril se je s hotljivostjo, jo z muko premagoval, boječ se za svojo umetnost, kajti v duši je čutil, da ga zapušča. Naposled je švignilo vanj ko ostra strela. Prevzelo ga je nejasno zavzetje. Obš'o ga je divje koprnenje za nepoznanim, popolnim. Ko je želel novih motivov, ga je nepričakovano pokiicala priroda sama: Zagledal je pokrajino. Vzbudila je v njem umetniško občutje. Obstal je. Oko je izkušalo prodreti v potenkosti Ko se je utrudilo, je čakal, mislil. Narava je ustvarjala. To dejstvo z vsemi krutimi posledicami je vrglo vinogradnika v popoln gospodarski propad, v neizbežno prezadolženost, kateri niso kriva nemarnost in svilene nogavice, kar zadnje čase nekateri trdijo. Tako je vinogradnik danes izločen iz vrst onih, ki plačujejo davke. Tudi ne more vinogradnik vzdrževati okrog sebe vseh onih slojev, ki so tesno vezani na njegovo usodo! Zavedel se je. Pozno je bilo. Sličen mesečniku je z dvignjeno glavo odšel čez polje. Sredi žita se je ustavil. Začul je mirno, globoko dihanje. Pogledal je okoli sebe. V travi, nekaj korakov pred seboj, je videl spečo žensko. Bila je Rotija Zagledal se je v njeno krasoto.\Kodri zlatih las so lepili belo čelo. Pristopil bi, jih pogladil. Bal se je, da se dekle prebudi, prestraši. Mirno je obstal. Dih noči ji je s sladkim pokojem olepšal lice. Spala je z glavo, stisnjeno k žitu. Stresla se je. Zar umetnikovega očesa je bil predrl v notranjost njene duše, prekinil sanje. Izpregledala je in prestrašena skočila kvišku. Primož ji je prijazno govoril: «Ne boj se me! Ničesar ti ne morem storiti, saj vidiš, da sem šibek grbeo!» «Prestrašila sem se. V snu se mi je prikazal poljski škrat. Sij njegovih oči je bil tako pro-diren, da sem se stresla in prebudila.} Spomnila se je svoje nesreče. Na lice ji je privrela solza. «Zakaj jokaš, dekle? Kaj se ti je pripetilo?» Molčala je, dvignila glavo in začela leteti po poljski poti. Dohitel jo je: «Ti molčiš? Ne zaupaš mi?> Premerila ga je z očmi. Njegov glas je bil mil. Globoke oči so jo gledale odkrito, prijazno. Obraz je imel bled, prikupljiv. 1 Vprašanje ozdravitve teh žalostnih razmer ni samo vprašanje vinogranika, temveč vprašanje velikega dela našega naroda. Zato je neizogibno potrebno, da pomagajo k ozdravitvi vinogradnika vsi, zlasti tudi oni, ki iz glasnega vzroka vino-gradnikove bede, to je prenizkih cen, delajo dobičke. Kolikor se da presoditi po poročilih iz naše Njen pogled je zadel njegovo grbo. Zaslutila je tajno bol te lepe glave, počivajoče na skaže-nem truplu. Ni vedela, da je odgovorila: «Mati me je zavrgla. Pahnila me je iz hiše.>' «Kako to? Ali imaš fanta?» Kri ji je udarila v glavo. Zakrila si je obraz z rokama. Skozi prste je zrla tujca, ki jo je bil presenetil sredi noči. Njegove oči so jo mirno gledale. «Da, imam ga! Premotil me je. Zemljaški je, jaz bajtarska. Razodela sem se materi. Zavrgla me je. Pa kaj vam to pripovedujem? Moj Bog! Še zdaj sem vsa iz sebe! Sicer bi bila molčala. Ne poznam vas.» «Morda ti nisem tako tuj! V velemestu sem srečal človeka. Videl sem v njem svojega starega prijatelja in on v meni. Komaj sva se pa pozdravila, sva spoznala, da sva se oba motila. Še nikoli se nisva videla. Poslej jva se res spoprijateljila. To je sorodnost duš, ki ne poteka iz krvne sorodnosti. Svoje korenine ima drugje, mnogo globjeb Trudno mu je prikimala. Prigovarjal ji je: «Vrni .se k materi! če te je enkrat zapodila, ji je desetkrat žal. Neizkušena- si. Življenja ne poznaš. Jaz sem se mu moral kmalu privaditi. Pošteno me je preobložilo, da vedno mislim nanje. Samo nazaj k materi! Sprejela te bo! Njeno srce že trepeče zate. Zapodila te je. Bila je pač razburjena!* •--= Stran 4 = banovine, bo letos vinskega pridelka manj kakor lani. Grozdje je v splošnem bolj zrelo kakor druga leta v tem času. Zaradi tega je upanje, če v zadnjem času ne pride še kaj izrednega, da bo letošnji pridelek po količini manjši, po kakovosti pa boljši od lanskega. Ako uvažujemo še dejstvo, da so se z uveljavljenjem novega trošarinskega zakona po veliki večini izpraznile vinogradniške kleti, ni razloga, da bi se cene novemu vinu ne popravile vsaj na oni višek, ki bi kril pridelovanje in dal nekaj malega za prehrano vinogradniških družin. Nepobitno dejstvo je, da stane pridelovalca samega en liter vina 4 Din, boljše, manj rodeče sorte pa zahtevajo tudi več stroškov. Ta cena naj bi bila torej najnižja, pod katero bi se vino ne smelo prodajati. Vinogradnik, ki prodaja vino pod lastno ceno, ubija samega sebe in svojo družino. Vsakdo, ki zlorablja bedni položaj vinogradnika s tem, da na vse mogoče načine pritiska na vinske cene in tako trga že dovolj gladni deci kruh iz ust, je sokriv te bede. Dokler je vinogradnik še lahko pod ceno prodajal na račun svojega osnovnega imetka — svoje zemlje, ki jo je moral skrajno zadolžiti, še ni čutil v praksi vsega zla. Ali kakšne bodo posledice temu danes, ko je osnovni imetek izčrpan, a ves tak malenkostni izkupiček za vino ne zadostuje niti za večmesečno prehrano družine, kaj šele za obdelavo v prihodnjem letu, pla-čanje davka, obresti in drugo? Obupen čin vinogradnika, ki dž pridelek po vsaki ceni, da se reši pred bobnom in da kupi družini košček kruha, ki ga že mesece ni videla, bi še bil od-pustljiv, ali milost onih, ki to silno revščino zlorabljajo za svoj dobiček, je neodpustljiv! Nujno svarim vsakega vinogradnika: Ne ponujaj in ne dajaj vina izpod pridelovalne cene, ker sicer ni rešitve ne za tebe ne za tvojo družino! Vsem razpečevalcem in odjemalcem vin pa naj velja: Zavedajte se, da je vaša življenjska usoda tesno zvezana z vinogradnikom. Če boste pomagali uničiti njega, boste s tem uničili tudi samega sebe! Ivan Urek. Politični pregled ,V torek popoldne je konferenca v Stresi končala svoje delo, In sicer je v obliki priporočil za bodočo gospodarsko konferenco sestavila razne predloge in nasvete, ki bi mogli omiliti gospodarske težave On je bil srečen. Našel je obraz za svoje i. Dotlej je zaman stikal za njim med ljudmi. Podal ji je roko. Čutil je, da struji iz njene zdrave desnice toplota, ki se preliva v njegove žile, kakor bi pri-takala njegovi duševnosti moč za ustvarjanje tega mladega življenja. Odšel je med njivami. Rotija je prispela do cerkve. Na nebu je zasijal prvi trak jasnega jutra. Razširil se je v rubinsko preprogo. Priplula je go nji nebeška kraljičina zora. Že je svetli pas zamigljal nad poljem. Rotija je pred cerkvijo obstala. Skozi okno je zagledala glavni oltar. Ozek sij je prodrl skozi nasprotno okno, obsvetil svetega Boštjana. Zapletel se je v žago svetega šimna ob strani. Zaga je zasijala. Podaljšala se je skozi vso cerkev. Deklica je čutila, da sega-do nje. Ognjeni zobje so se ji zarezali v srce. Zabolelo jo je. •^Odpustita sveta Boštjan in Šimen! Kesam se, kesamb je molila in pokleknila v rosno travo. Zaskelela jo je misel na mater. Vstala je in odhitela domov. \ , Jeranka je ležala, bedela. Mimo so polzele ure, počasni polži. Srdila se je na starega Za-larja, premišljala hčerino usodo. Zaužita pijača se ji je kmalu razkadila. Zenica je jela jasneje presojati. Misli so se ji umirile. kmetijskih držav v Srednji in Vzhodni Evropi. Med drugim se predlagajo sklenitve smiselnej-ših trgovinskih pogodb med temi državami, odstranitev ovir v deviznem prometu, potrebni ukrepi za izboljšanje žitnih cen, čimtesnejše sodelovanje med državami, ki se zanimajo za izboljšanje lesne in žitne trgovine, osnovanje Mednarodne hipotekarne banke in mednarodne kreditne ustanove za kmetijstvo, ki bi omogočala kratkoročna posojila. Vprašanje razorožitve dela velike preglavice evropskim državam. Nemcev se že vse boji, pa jim pri razoroževanju ne priznavajo enakopravnosti. Nemčija je poslala na predsedništvo raz-orožitvene konference noto, v kateri zahteva enakopravnost v oboroževanju, in izjavlja, da se sicer ne bo udeleževala sej razorožitvene konference. Ker se nemškim zahtevam, v katerih je skrita nemška težnja, ni Nemčija zopet pretvori v vojaško državo, ni ugo-ugodilo, se je vršila seja predsedništva razorožitvene konference v Ženevi v sredo brez Nemčije, dasi je sicer predsednik konference Henderson poiskušal doseči spravo. Henderson je v svojem odgovoru na nemško noto poudaril, da je. neupravičena nemška bojazen, da konferenca ne bo vršila svojih nalog. Naloga nemške vlade bi bila, da s čim tesnejšim sodelovanjem podpre delo konference, ne pa, da ga ovira s tem, da se posvetovanjem odreka. V Nemčiji se počasi pričenja volilna borba. V torek je bil uradno objavljen odlok, da bodo volitve v nemški državni zbor " novembra. Med posameznimi strankami se že vrše pogajanja za skupen nastop. Vladni volilni proglas med drugim poziva stranke, naj vrše volilno borbo brez nasilja. DOPISI BRASLOVČE. (Smrtna kosa.) Te dni je po dolgem trpljenju preminila v Poljčah pri Braslovčah v 68. letu starosti posestnica ga. Neža Omladičeva, rojena Vedenikova, žena vzornega gospodarja in naprednjaka g. Ivana Omla-diča, bratranca braslovškega župana g. Josipa Stresla se je: «Zapodila sem jo. Mlada je, neizkušena! Še hujša nesreča se ji lahko pripeti, da obupa! Kaj naj storim?« Pričela se je vznemirjati. Premetavala se je po postelji. Život jo je pekel. Nič več ni mogla strpeti. Vstala je. Danilo se je. Starka se je oblekla, se tiho kot tat splazila v hlev. Upala je, da dobi tam Rotijo. Ni je bilo. Še z večjo skrbjo se je vrnila. Tedaj je nekdo potikal. Preplašena je hitela k vratom. «Kaj, če je kdo prišel najavit smrt njene edinke?> ji je presunilo možgane. Težko se je obvladala, mirno je vprašala: «Kdo je?» «Mati, jaz, Rotija!» Jeranki je zaigralo srce. Odprla je duri. Najrajši bi bila hčerke objela. «Mati, odpustite! Ne zapustim vas. Še enkrat me zapodite, vrnila se tom!> je dehnilo iz dekleta. Starka jo je pogledala. Njene koščene roke so se razklenile. Glasno je zaihtela: «Moja nesrečna Rotija!> Solzna je objela svojo ljubljenko. Ženin. Skalarjev Martin je bil rejenec Amerikanca. Suhljat, srednjevelik fant, skoro plešast, še ni prekoračil treh križev. Njegovo koščeno, široko lice je bilo bledo, oči okrogle, sijoče kakor motni OVINA» št. 39 ========================== Omladiča. Pogreb blage pokojnice, ki je dolgo, hudo bolezen z veliko vdanostjo prenašala, se je izvršil ob številni udeležbi občinstva. Naj bo pokojnici ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! CELJE. (S m r t n a k o s a.) V torek 13. t. m. je umrl v deželni bolnici v Gradcu po daljšem trpljenju v starosti 45 let g. Fric Skoberne, hotelir in posestnik v Celju. Pokojnik je izhajal iz znane celjske rodbine ter je užival zaradi svojega blagega značaja in dobrosrčnosti splošno priljubljenost v Celju in daleč okrog po deželi. Pokojnika so prepeljali iz Gradca v Celje, kjer se je izvršil pogreb na mestno pokopališče ob številni udeležbi občinstva. Bodi mu ohranjen blag spomin! MOTNIK. V nedeljo se je vršilo odlikovanje vrlega župana g. Novaka v Motniku, in sicer v osnovni šoli. Sreski načelnik g. Vovšek je v daljšem govoru očrtal odlikovančeve zasluge za trg Motnik in za državo ter nato g. Novaku izročil red jugoslovenske kron« 5. vrste, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. kralj. Zatem sta odlikovancu čestitala s kratkima nagovoroma tudi senator g. dr. Rožič in poslanec g. Cerer. Odlikovanju so prisotstvovali možje in mladeniči, ki so se potem udeležili lepo uspelega shoda JRKD. PRESKA-MEDVODE. V torek se je vršila v Preski superkolavdacija novega šolskega poslopja, ki je potrdila sodbo kolavdacijske komisije pred letom dni, da je stavba vzorna. Po izvršenem ogledu je sreski načelnik g. Josip Znidar-čič pred člani komisije v šolski zbornici orisal velike zasluge župana g. Josipa šušteršiča za napredek občine Medvod in izročil g. županu red jugoslovenske krone, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel. kralj. Odlikovanec, splošno znani in spoštovani mož, se je s toplimi besedami zahvalil za odlikovanje z zagotovilom, da bo tudi nadalje posvetil vse moči blaginji občine, banovine in naše lepe Jugoslavije. To je že drugo odlikovanje, ki ga je prejel naš zaslužni župan, ki je bil pred tem že odlikovan z redom sv. Save. Vsi občani mu k novemu odlikovanju najiskreneje čestitamo. TRBOVLJE. Dne 16. t. m. je preteklo 35 let, odkar učiteljuje pri nas g. Tone Kuhar, krepka grča, a po vsej dolini nazvan je' mrmral trgovec Paduba. Zvečer so posedli ob litru hruševca, ki ga Paduba ni ločil od vina. Prijetno se je počutil ob snažno pogrnjeni mizi, vse v sobi se je svetilo od čistoče. Lojza je prinesla na krožniku pogače, ki jo je sama spekla. Paduba je pokusil. «lzvrstno! Takole se kar san.o je. Imenitna kuharica ste, gospodična Lojza. Srečen tisti, ki mu boste pekli tako sladke pogače. Rad bi bil na njegovem mestu * Lojza je začudeno prestregla njegov prodirajoči pogled, trčila ob ponujeno kupico, izpila na dušek in odhitela v kuhinjo. Tam se je naslonila čez ognjišče in obšlo jo je nenadno, da bi lajukula. Zakaj? Sama ui veJcla. Trgovec je na- pravil nanjo poseben vtisk. Ni mogla reči, da ji ne ugaja, vendar je bilo nekaj v njegovem predrznem pogledu, česar se je bala. Ne, njega bi ne mogla vzeti za moža, nikdar ne. Trgovec Paduba pa se je od tega dne večkrat oglasil pri Grafovih. Bilo je očitno, da hodi zaradi Lojze. Vtepel si je v glavo, da bi bila to zanj primerna partija. Tudi dekle se mu ni videlo napačno. Govoril je materi Grafovki o premoženju svojih sorodnikov, katerih dedič postane on, in metal besede o milijonih, kakor bi govoril o najnavad-nejših številkah. Teta Polona in Grafovka sta bili navdušeni zanj, le Lojza se je še upirala. Ko je slednjič naravnost povprašal za njeno roko, si je izgovorila tri dni premisleka. Ob koncu tretjega dne pa je izjavila materi: «Vzamem ga.* V srcu sicer ni bila čisto prepričana, da je ravnala v svojo srečo, nekaj jo je navdajalo z bojaznijo, ki jo je delala žalostno, in trpka gren-kota ji je zalivala srce. Mati in teta Polona sta ob njeni odločitvi tako zažareli od veselja, da se ji je zazdelo, da je ravnala vendarle prav. Še istega večera si je izprosil hlapec Renc od nje besedo. Prišla je na vrt, ko se je že temnilo in je komaj razločila Renčevo orjaško postavo med debli sadnega drevja. Rahle kaplje jesenskega dežja so štropotale po ovelem listju in njih šum se je kakor otožna pesem mešal v Renčevo bolečino. Naslonjen ob staro tepko je strmel pred sebe, klobuk pomak- njen globoko na oči. Ko je stala Lojza pred njim, se je fant spustil -na kolena in kakor oglje so mu zažarele temne oči: «Lojza, kakor Boga te prosim, ne jemlji Pabude!* Lojza se je umaknila za korak in mu skoro zapovedala: «Vstani! Kleči se pred Bogom in ne pred ljudmi!* Renc je ubogal in nadaljeval: «Opazoval sem te vse tri dni. Stal sem na žerjavici, vendar sem upal, da se ne odločiš zanj.. .* «Kaj je tebi toliko do tega, da bi se. ne odločila zanj, saj midva se vendar ne moreva vzeti?» se je rahlo posmejala. «Vem, tega si niti ne mislim, da bi mogel postati tvoj mož, četudi bi te nosil na rokah, četudi bi bil rade volje tvoj suženj, četudi.. .* «Nehaj, Renc, pusti take marnje in bodi pameten! Saj ostaneš vedno v naši hiši in delali bomo z veseljem ko doslej. Pridnpga gospodarja dobimo. Ne skrbi! Jaz razsodim vselej dobro.* «Jaz in ta pod eno streho. Nikdar ne! Lojza, tvoj hlapec sem, a ne misli, da v meni ni ponosa. Želim ti dobro, zato sem te svaril. Zate, Lojza, bi umrl.* Stisnil je njeno roko s svojo raskavo šapo. «Zbogomb je dostavil z nekim goltanjem, jedva skrivajoč svojo bol. * (Dalje prihodnjič.) FristopajtB S Edntei družbi! JB 12-32 in preprosto kakor A-B~C ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi SKUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut 3ZPIRAJ perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi nagrade in polivainice kraljevega fonda delavcem za prosvetitev naroda. Povabljene nagrajence je kratko in jedrnato nagovoril, se jim zahvalil za njih uspešno delo pri moralnem, občekultur-nem in državljansko-vzgojnem napredku naroda ter jih izpodbujal k nadaljnjemu delovanju v prid naroda in domovine. Nagrade, ki so jih prejeli, niso plačilo za njih delo, temveč priznanje Njeg. Vel. kralja za dosežene uspehe na prosvetitvi naroda. III. nagrado kraljevega fonda v znesku 5000 Din je prejel g. Danilo Sancin, uradnik Narodne banke v Ljubljani, IV. nagrado po 2500 dinarjev pa so prejeli naslednji gospodje in društva: Miroslav Wennigerholz, učitelj iz Središča; Alojz Hojbauer, učitelj iz Hrastnika; Leon Cepu-der, sreski šolski nadzornik iz Ptuja; Anton Tkalec iz Obreza; Josip Nedved iz Preloga; Šentjakobska knjižnica iz Ljubljane, Sokolsko društvo Maribor I; Janko Žunkovič, šolski upravitelj iz Narapelj; Franc Kolšek iz Konjic; Josip La-pajne, šolski upravitelj iz Cerkelj; Ljudevit Komar, učitelj iz Ponikve, in Viljem Kus, šolski upravitelj iz Loma. Poleg teh nagrad je g. ban razdelil še 39 pohvalnic za širjenje narodne pro-svete. Zastopnik Sokola Maribor I se je v imenu obdarovancev zahvalil za prejete nagrade, se spomnil tudi neštetih narodnih delavcev, ki sedaj niso bili nagrajeni, in prosil g. bana, da sprejme na znanje obljubo vseh, da hočejo tudi v bodoče delovati v dosedanjem pravcu. r —a 279 Naiidealnejša pot za razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potem „Stavbne hranilnice in posojilnice*, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15. I JAVNO PRIZNANJE. Podpisani se iskreno zahvaljujem Stavbni hranilnici in posojilnici «Moj dom», r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5t. 15, za hitro in kulantno izplačilo dodeljenega posojila, s katerim je bila rešena moja domačija tik pred prisilno javno dražbo. Moja dolžnost je, da to zadrugo vsakomur najtopleje priporočam. Ivan Skvarča v Planini pri Rakeku. * Znamenita odkritja starinoslovca dr. Schmi- da. V začetku septembra je naš rojak vseučiliški profesor g. dr. Walter Schmid končal svoja stari-noslovska opazovanja in izkopavanja v dravski banovini. Nazadnje se je mudil v Beli Krajini, in sicer na hribu Kučarju pri Podzemlju. Tu je bilo v hallstattski dobi (1000 do 400 let pred Kr.) važno gradišče, katerega obrambni nasipi se še zdaj poznajo. Bilo je tu politično in industrijsko središče, kar potrjujejo številne gomile na severni strani hriba med vasjo Grmom in reko Lahinjo. Tu so bili družinski grobovi ali pa tudi grobovi velikašev, kar pričajo lepo izdelani meči in ogrlice iz jantarja z debelimi zrni, ki so bili tam izkopani. Profesor dr. Schmid je bil na Kučarju štiri dni. Odkril je tudi dve topilnici in osnove rudarske hiše. Vse kaže, da je tu ob pregibu Kolpe cvetela v starejši hallstattski dobi (okrog 1000 do 700 let pred Kr.) velika železarska industrija. * Smrt stare dolenjske grče. Te dni je umrl najstarejši mož v obširni škocijanski župniji, posestnik Andrej Kočevar iz Mačkovca pri Škocija-nu. Rodil se je leta 1842. Doživel *je torej 90 pomladi. Ko se je pred davnimi leti oženil, je imel samo majhno posestvo. Z zgledno vztrajnostjo, pridnostjo in varčnostjo pa si je znal pridobiti znatno premoženje. Pred kakimi 30 leti mu je umrla žena in se ni maral drugič poročiti. Vso skrb je posvetil svojim osmerim otrokom, katere je vzgojil vse v narodno-naprednem duhu. Za otroke je lepo skrbel in vsakemu je dal primerno doto. Preživel je smrt dveh otrok. Ostali so vsi dobro preskrbljeni in gospodarijo na svojih domovih. Najstarejši sin Jože, ki je sedaj že 62 let star, in sin Andrej sta farmarja v Ameriki. Pred leti je izročil posestvo svojemu najmlajšemu sinu Janezu, ki po zgledu svojega očeta lepo gospodari. Fokojnik je bil dober svetovalec v gospo- darskih zadevah, rad je pomagal znancem v sti- j skah, posojal denar za skromne obresti in znal kah, posojal je denar za male obresti in znal mnogo zanimivega povedati iz starih časov. Do zadnjega je bil trden telesno in duševno. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal pogreb, katerega so se udeležili številni znanci. Bodi vrlemu starčku lahka zemlja domača, žalujočim naše iskreno sožalje! * Srebrni novci po 50 Din bodo prišli v kratkem v promet. Novi novci bodo le nekoliko večji od sedanjih 20dinarskih, a bodo imeli več srebra. * Čebelarski shod na Glincah. Dne 2. oktobra bo čebelarski shod v prostorih tovarne testenin «Pekatete», lasti g. Znideršiča, na Glincah pri Ljubljani, Tržaška cesta št. lOa. Namenjen je vsem čebelarjem dravske banovine. Na shodu bodo govorili sami priznani čebelarski strckov-i ' ki.* Čebelarsko društvo vabi vse čebelarje na shod, na katerem se bo razpravljalo o važnih čebelarskih zadevah. * Kuhinja za brezposelne v Trbovljah. V nedeljo opoldne je bila otvorjena javna kuhinja za brezposelne. Otvoritve se jb udeležil župan gospod Vodušek z nekaterimi člani ožjega prehranjevalnega odbora ter nagovoril navzočne brezposelne. V svojem govoru je orisal vse težave, ki jih je imel prehranjevalni odbor pri ustanovitvi kuhinje, in se spominjal vseh dobrotnikov, katerih zasluga je ta ustanovitev. Posebne zasluge imata g. ban ir; Trboveljska premogokopna družba. G. župan se je njima zahvalil kakor tudi vsem domačim in tujim dobrotnikom, ki so s prispevki omogočili obstoj kuhinje za 10 do 12 mesecev. Nadalje je opozarjal brezposelne, da bo kuhinja podpirala samo one, ki dela v resnici ne morejo dobiti, ter izrazil nado, da se bodo začele razmere obračati na bolje in da bo inoči^se brezposelne primerno zaposliti, dotedaj pa bo zanje skrbela kuhinja. V svojem govoru se je spomnil g. župan tudi Nj. Vel. kralja kot najvišjega zaščitnika vseh ubogih ia zatiranih. Navzoč-ni so navdušeno vzkliknili kralju in njegovemu domu. Kuhinja je nameščena v stari glažuti, kjer je bila pred 40 leti nastanjena šola. Trboveljska premogokopna družba je dala prostore primerno preurediti ter poskrbela za potrebno opravo, jedilno posodo pa je nabavil narodni poslanec go-pod Pavčič. Brezposelni so dobili primerno zatočišče vsaj za nekaj mesecev. Želeti bi bilo le, naj bi se uresničile nade, ki jih je izrekel gospod župan, namreč, naj bi se razmere toliko izboljšale, da bi si lahko brezposelni prislužili vsaj kos kruha. * Veliki kmetski praznik na Bledu. Veliki kmetski praznik na Bledu 8- t. m. je nadvse sijajno uspeh in pokazal na manifestanten način narodno slogo in edinstvo, saj so se ga udeležili v ogromnem številu vsi sloji ne samo iz dravske banovine, nego tudi iz drugih banovin. Prireditvenemu odboru j 3 zato dolžnost, da se vsem, ki so pri tej veličastni prireditvi sodelovali, naj-prisrčneje zahvali za njih tiud in požrtvovalnost. Posebno se zahvaljuje vsem udeležencem v sprevodu narodnih noš, jezdecev in skupin, ki so največ pripomogli k slikovitosti in slavnostnemu razpoloženju na blejskem prazniku. Nadalje se zahvaljuje vsem gg. ministrom, senatorjem in narodnim poslancem, g. banu, župniku g. Bar-letu in vsem gg. slavnostnim govornikom,, osobito onim iz drugih banovin, za njihovo udeležbo in izpodbudne govore. Sploh pa vsem udeležencem najlepša hvala in na svidenje drugo leto! Odbor. * Ptujska okolica v pomladnem cvetju. Dne 17. avgusta je pobila toča okoli pet kilometrov širok pas od Cmureka do Haloz. Preko Št. Ilja, Sv. Marjete ob Pesnic!, Vurberga, Rogozniške doline je dosegla nevihta med drugim tudi spodnje Ptujsko polje. Prijazi ■> vas Bukovce pri Ptuju je neurje posebno m> "no opustošilo. Poljske pridelke je toča, ki je do^e »Ia velikost pesti, pobila do zemlje. Drevje je stalo golo brez listja kakor v pozni jeseni. Kit pa za prirodo še ni čas zimskega počitka, je toplo solnce prisililo drevje, da je zopet pognalo. V okolici bi bila prihodnje leto sadna letina in sadno drevje stoji zdaj v vsej svoji pomladni krasoti. Sadonosniki cveto, kakor da je maj. Vinska trta je ozelenela in nastavila grozdje, ki tudi že cvete. Vzbrstelo in razcvetelo je še drugo drevje in grmičevje. Tujci, ki prihajajo skozi vas, občudujejo to zmotnost prirode. Res potrebna bi bila pomlad za pobite kraje, a ljudstvo se dobro zaveda, da ta druga pomlad pomeni, da bo prihodnje leto sadno drevje brez cvetja in sadu. 1 * Pri Hajdini je bila povožena neka slabo-umnica po vlaku. V njej so neke priče spoznale služkinjo Ivanko Novakovo, po rodu od Sv. To-ciaža pri Ormožu, kar pa se je izkazalo za nemočno. V ponedeljek se je zglasil na orožniški postaji v Ptuju neki moški in izjavil, da pogreša Jsvojo ženo že od sobote 10. t. n.. Ker je slišal, da ^e šla neka ženska pod vlak, je prosil za njen osebni popis, ki so mu ga orožniki tudi dali. Že po osebnem popisu je takoj izjavil, da je to njegova žena. Odrejeno je bilo takoj izkopanje trupla na pokopališču v Hajdini, kjer je Franc .Vindiš v prisotnosti komisije spoznal v nesreč-nici svojo ženo Barbaro iz Trdobojcev, občina Sv. Andraž v Halozah. To .;ta potrdila tudi prisotna oče in brat pokojnice. Njen mož meni, da 6e je nesrečnici gotovo omračil um, ker je bila že leta 1923. v umobolnici. Pokojnica je bila Btara 38 let in z Vindišem poročena šele izza letošnjega meseca maja 1 * Lokomotiva ga je usmrtila. Kurilnica na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani je bila nedavno pozorišče pretresljive žaloigre. Na čuden način je izgubil svoje življenje 441etni strojevodja državnih železnic Karel Horvat. V kurilnici je bil pripravljen tovorni vlak, ki bi ga moral Horvat odpeljati v Kočevje. Nadkurjač Poreber je zakuril stroj in ga nato zapeljal na okretnico, kjer stroje obračajo. Baš takrat je prišel v službo Horvat. Šel je čez okretnico, stopil v malo utico na okretnici, kjer je motor za pogon, na drugi strani izstopil in se vzpel na premikajočo se lokomotivo. Po nesrečnem naključju je prišel med stroj in utico. Stisnilo ga je čez prsni koš in trebuh. K nesrečniku je priskočil železniški uslužbenec Josip Tuma in ga rešil iz obupnega položaja. Horvata, ki je ves čas od groznih bolečin le obupno ječal, so naložili v reševalni avto in ga prepeljali v bolnico, kjer je izdihnil. Njegova žalostna smrt je vzbudila med železničarji iskreno obžalovanje. ! * Smrtna nesreča uglednega gospodarja. Nedavno so na pokopališču v Cezenjevcih pokopali uglednega kmeta Franca Šoštariča s Stare ceste. Predzadnjo nedeljo se je bil v družbi prijateljev odpeljal v znane Štrigovske toplice v Vučkovski grabi. Tam si je privoščil prijetno kopel ter se na večer vračal proti domu. Med potjo so njegovi opremljevalci počasi zapustili voz ter odšli na ftvoje domove. Nato je sam nadaljeval pot. Kaj se je potem zgodilo, ni jasno. Najbrž je po močni kopeli in dobrem vinu omamljen zaspal na vozu ter padel pod konja, ki ga je prestrašen udaril k kopitom po glavi. Dejstvo je, da je prispel konj s praznim vozom ponoči domov, gospodarja pa ni bilo nikjer. Domači so mislili, da je krenil konj izpred kake gostilne proti domu, ter so pričakovali, da bo gospodar prišel sam za njim. Zato ga tudi niso šli iskat. Šele zjutraj je sin šel po cesti gledat ter našel očeta vsega v krvi in mrtvega s hudimi ranami na glavi. Pokojni Šoštarig je bil nekaj let tudi župan svoje občine. * Gcspodarsko poslopje žrtev strele. Nedavno se je zbrala nad okolico Slovenske Bistrice huda nevihta, ki je obetala razsušeni zemlji dež. Zal pa je prinesla s seboj tudi nesrečo. Še preden se ie vlil dež. se ie zabliskalo in strela je zažgala gospodarsko poslopje posestnika Leskovarja, ki je pogorelo z vsemi letošnjimi pridelki vred do tal. * Grozen saniom«^ obupanega dekleta. Te dni je izvršila na strašen način samomor 211etna Pepca Savškova, služkinja v Hofbauerjevi gostilni v Hrastniku. Kakor pripoveduje njena tova-rišica, dekla Urška, se je Pepca oblekla zjutraj v boljšo obleko in odšla z besedami: «Saj pridem še nazaj!» Dekla je mislila, da gre najbrž na vlak in da je namenjena v svoj rojstni kraj, v Št. Jurij pod Kumom. Nesrečno dekle pa ni šlo na vlak, temveč pod njega, in sicer blizu postaje. Po krvavih sledovih se je moral grozni samomor zgoditi takole: Ko je mladenka skočila proti vlaku, so ji kolesa zdrobila stopala. Potem pa se je tako hudo poškodovana splazila na rob tira in se od tam vrgla čez oporni zid šest metroy globoko na cesto. S ceste je potem skočila preko obcestnega zidu na savsko obrežje, od tam pa se je plazila še precej metrov do Save, kjer jo je v vodi blizu brega opazil železničar Tine Plaznik. Takoj je potegnil dekle na suho. Ko pa je videl, da ima ranjene noge, je tekel na postajo po zdravnika. Niti na misel mu ni prišlo, da bo nesrečnica skočila še enkrat v vodo. To pa se je zgodilo, še preden je poklical zdravnika. Nesrečnico so opazili neki drugi ljudje sredi reke in preden so mogli kaj ukreniti, so videli, kako so jo zagrnili valovi. Vzroki strašne smrti še niso popolnoma pojasnjeni, ker ni nesrečno dekle zapustilo nikakih pisem. Dekla Urška je pripovedovala, da je bila Pepca v zadnjem času zelo žalostna in da je večkrat dejala, da mora umreti. Pri pomanjkanju teka, kislem uspeha* vanju, slabem želodcu, leni prebavi, čreves* nem zagatenju, napihnjenosti, motnjah pre* snavljanja, oprišču, srbečici osvobodi na* ravna «Franc Jožefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da, se «Franc Jožefova» voda obnese kot po« vsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje^ črevesa. aFranc Jožefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Velik gozdni požar v Sesteržah. Pred dnevi so zapazili vaščani v Sesteržah, da v bližnjem gozdu gori. Ogenj je zavzel že precej velik obseg, in sicer je nastal v gozdu posestnika Ferdinanda Šobe iz Sesterž. Ker je vladala huda vročina in se tudi v gozdovih čuti velika suša, se je ogenj kaj hitro .razširil tudi na sosedne parcele in v celem uničil sesterškim posestnikom: Ferdinandu Šobi dva orala, Kovačiču pol orala, Maksu Medvedu četrt orala in Francu Korošcu nad dva orala samih mladih nasadov. Vaščani so, ko so videli pretečo nevarnost, takoj pohiteli na kraj nesreče in začeli ogenj gasiti. Po velikem naporu se jim je posrečilo pozno v nog udušiti ogenj. Čez noč so postavili straže, kar se je pokazalo za zelo umestno, ker je proti jutru znova začelo goreti in so vaščani morali zopet gasiti. Le vztrajnosti vaščanov se je zahvaliti, da je bil požar naposled popolnoma pogašen. Sodi se, da je ogenj nastal zaradi neprevidnosti. V gozdu so našli še sled, da je hotel nekdo z ognjem uničiti čmrlje, pa ni bil pri gašenju dovolj previden. Orožniki preiskujejo zadevo. * Redukcija delavstva pri rudniokih apneni-cah v Zagorju se je odložila za en mesec. V tem času se bo proučilo, ali naj se obratovanje ustavi popolnoma ali samo delno. Namera, da se peči za žganje apna izpopolnijo tako, da bi se čim več in čim ceneje proizvajalo, je stopila zopet v ospredje. Napoveduje pa se, da se bodo plače delavstvu znatno znižale. Zaupniki delavstva, ki so posredovali pri osrednjem ravnateljstvu v Ljubljani, so bili obveščeni, da je v rokah tamkajšnjega ravnateljstva nadaljnji obstoj apnenic. Zdaj vse z napetostjo pričakuje, kaj bo ravnateljstvo ukrenilo. * Požar v Nemški gori. V soboto proti večeru je prebivalce Nemške gore razburil nenaden požkr. Gorelo ie pri posestnici Jožefi Božičevi. ki ima ob cesti prostorno hišo in vinsko klet. V zadnjem času ni v prostorih nihče stanoval, v njih je bilo spravljeno samo novo pohištvo, obleke in razni drugi predmeti, kar vse je postalo žrtev ognja. Skupne škode je okrog 50.000 Din, dočim znaša zavarovalnina Ie malenkostnih 8000 dinarjev. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. * Strašen samomor je izvršil 191etni brezposelni mehanik Stanko Čebokli, po rodu iz Trsta in pristojen v Ljubljano. Legel je na železniški tir v Mostah pri Ljubljani in mu je vlak zdrobil glavo. V smrt je Čeboklija pognala beda. * Požar v Ljutomera. Te dni zgodaj zjutraj je začelo goreti v bivši kleparski delavnici g. Verb-niga v Ljutomeru. V kratkem času so plameni zajeli tudi ostrešje, ki je docela zgorelo. Domači gasilci so prispeli precej hitro, vendar niso mogli rešiti goreče zgradbe, ampak so požar samo omejili, da se ni razširil na stanovanjsko hišo. * V Dravi najdena utopljenka. Te dni so na pešpoti pod Steinbrennerjevim vrtom ob Koroški cesti ob Mariboru opazili v nekem tolmunu blizu brega v vodi žensko truplo. Reševalci, ki so bili o najdbi obveščeni, so potegnili na breg truplo neke okrog 35 let stare ženske. Policija sumi, da gre za truplo brezposelne Ivanke Enčičeve iz Maribora, ki je pred dnevi izginila neznano kam. * Smrtna nesreča. Te dni se je zgodila na dvorišču Frana Povaleja, trgovca s premogom in drvmi v Celju, nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ko je bil 371etni delavec Fran Gajšek z Ostrožnega zaposlen z žaganjem drv, je nažaga-no poleno ob grči spodletelo in treščilo Gajšku v prsi s tako silo, da mu je zdrobilo prsni koš. Gajška so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl za poškodbami. * Požig pri Bledu. V nedeljo okrog 4. ure je nenadno začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Mihe Megušarja v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Gorij in Rečice, a žal niso mogli takoj gasiti, ker je bil vodovod zaprt. Poteklo je precej časa, da so odprli vodovod in dobili vodo. Bil je že skrajni čas, da so začeli vodni curki omejevati ogenj, kajg vnemale so se že šupe okrog poslopja in goreti sta začeli Megušarjeva in sosedova hiša. Nedvomno bi vse te zgradbe postale žrtev neznanega požigalca, če ne bi neumorni gasilci napeli vseh, sil in rešili zgradb pred plameni. Velika sreča je bila tudi v tem, da je bilo vreme mirno. Če bi pihal veter, bi bržkone bilo pol vasi danes kup pepela. Skoda je v glavnem krita z zavarovalnino. Pogoreli posestnik Megušar mora imeti nekega skritega sovražnika, kajti lani decembra mu je prav tako iz neznanega vzroka zgorela žaga v Dovjem. Kolikor so mogli takrat ugotoviti, je bil ogenj podtaknjen. Požigalca seveda niso izsledili In ga bo gotovo tudi zdaj težko dobiti. * Smrt dveh hlapcev v Ljubljanici. Pri po* sestniku in avtomobilskem podjetniku g. Franu Gradu v Zgornjem Kašlju, sta bila uslužbena 181etni Stanko Vinetič, doma iz Velike Doline, in 291etni Anton Ilovar, doma iz Gozda pri Litiji. Prvi je pri Gradovih služil za mladega hlapca, drugi za velikega hlapca, ki je pravkar nastopil službo. Brez vednosti gospodarja, ki je bil odsoten v Ljubljani, sta hlapca gnala tri konje kopat Prignala sta živali do kašeljskega mostu, kjer je Ljubljanica zaradi suše prav plitka. Tu sta se hlapca slekla in pognala v vodo, Vinetič enega, a Ilovar oba druga konja, privezana skupaj na uzdo. Voda je konjem sprva segala do kolen, kakih 300 m nižje pa so zabredli v tolmun in hud vrtinec. Eden privezanih, že plavajočih konj se je zataknil z nogami v uzdo in potegnil drugega konja pod vodo, da je utonil. S konja pa je v vodo padel tudi Ilovar in se začel potapljati. DrugI konj je nato vlekel utopljenega ven iz tolmuna in se potem od njega odtrgaL Videč nesrečo hlapca Ilovarja, je Vinetič hitel na pomoč, a tudi on, kmalu utonil. Tako približno razlagajo smrt obeh utopljencev, kajti v trenutkih nesreče ni bilo tam nobene prič * Dva požara v ptujski okolici. Dne 20. t. m. okrog 4. ure zjutraj je nenadno nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Per-neka v Novi vasi pri Rogoznici. Gospodarsko poslopje, ki je bilo leseno in s slamo krito, je bilo v trenutku v plamenih in ogenj je uničil hlev, svinjak in šupo. Ptujski gasilci, ki so vztrajali na kraju požara do zjutraj, so preprečili veliko nesrečo, kajti poleg gospodarskega poslopja je stala stanovanjska hiša, ki pa je ostala nepoškodovana. Čudno je, da je bila hiša popolnoma prazna, živina v hlevu trdno privezana k jaslim in hlevska vrata povezana z žico. Posestnika Perneka so videli okrog 11. zvečer hoditi okrog poslopja. Ko je nastal požar, je neznano kam izginil. Ljudje pripovedujejo, da je bil Pernek že več dni potrt in da je rekel, da mora biti vsega konec. Nedavno mu je utonil otrok, njegova žena pa se je prav tega dne vrnila iz bolnice, kjer je ležala zaradi hudih notranjih poškodb, katere ji je nedavno prizadejal mož. Ogenj je bil gotovo podtaknjen, čudno pa je, da gospodarja orožniki ves dan kljub neumornemu poizvedovanju niso mogli najti. Skoda znaša okrog 20.000 Din, zavarovan pa je bil Pernek za 5000 Din. — Dan poprej je nastal ogenj tudi pri kočarju Francu Zunkoviču v Zupečji vasi. * Napad na šolo. V noči na 14. t. m. so neznani storilci napadli šolsko poslopje pri Novi cerkvi pri Podlehniku ter streljali z revolverji vanje. Sodi se, da je bil napad namenjen narodno zavednemu šolskemu upravitelju g. Janezu Hart-manu. V tistem času g. šolski upravitelj ni bil doma, pag pa je bila v stanovanju njegova soproga z otroki, ki so prestali mnogo strahu. * Roparski napad na samotne hišo. Neznani postopači so v zadnjem času izvršili dve drzni tatvini v Dolenji vasi pri Ribnici, vlom pri Ambrožu v Grčaricah na Kočevskem in nočni napad v "bližini Žlebiča. Vse kaže, da so se začeli potepuhi, ki se jih polno priklati na Kočevsko, že organizirati v tolpe. Roparski napad, ki se je izvršil nedavno ponoči, je prebivalstvo silno razburil. Na precej samotnem kraju Obrhu v bližini Dolenje vasi sta stanovali v samotni hiši dve stari ženici, Marija Lovšinova in Frančiška Mrharjeva. Lovšinova je že več let priklenjena na bolniško postelj. Usodne noči sta obe ženici trdno spali. Ura se je nagibala že proti eni po polnoči. Ta čas je nenadno močno zaropotalo in luč je posvetila v temno sobo. Zenici sta se zaradi ropota zbudili in prestrašeni vprašali; «Kdo je?» Pred njima so stali možje v črnih oblekah s krinkami preko obrazov in zahtevali denar. Komaj sta se ženici zavedli od prvega strahu, so že roparji navalili nanju in ju začeli pretepati. Ko so sirovi zločinci pretepli ženski, so se spravili na iskanje denarja. Prevrgli so vso hišo in odnesli ženskama vso obleko, obutev in edini prihranjeni denar v znesku 600 Din. Zatem so razbojniki neznanokam izginili. Po njihovem odhodu je Mrharjeva zanesla bolno Lovšinovo v bližnjo vas Rakitnico, kjer sta se obe šele po daljšem času toliko opomogli, da sta lahko povedali, da je bil nanju izvršen roparski napad. Vest o roparskem napadu se je naglo razširila po vsej dolini. Orožništvo, ki je bilo obveščeno o napadu, je začelo z veliko naglico zasledovati zločince in jim je sledilo proti Veliki gori, kamor je držala sled. Posrečilo se mu je najti njihovo taborišče v gostem gozdu, kjer so imeli razbojniki celo postelje in kuhinjsko opravo. Ko so zaslutili, da jim je orožništvo na sledu, so roparji iz svojih gnezd zbežali najprej v gozd in se najbrž poskrili po jamah, ki jih je polno v tej gori. * Nevaren vlomilec pod ključem. Orožnika, narednik Franc Dolšina in kaplar Josip Kunej, sta pred dnevi zalotila v pa.ku pred Narodnim domom v Kranju brezposelnega delavca Antona Znidarja iz Mengša, ki je na klopi mirno spal. Ko sta ga vprašala, kaj počnj v mestu, je zašel v protislovja. Orožniška postaja ga je zategadelj pridržala ter zahtevala brzojavno pojasnila o njem iz Mengša, odkoder so odgovorili, da je bil mož že večkrat kaznovan zaradi tatvine in da ga tudi zdaj zaradi tega zasledujejo. Pozneje s6 natančneje sporočili, da je vlomil 1. t. m. popoldne v stanovanje posestnika Franca Močnika v Trzinu, kjer je ukradel iz spalnice 5000 Din, to je toliko, kolikor je pač našel. * Smrtna žrtev pijancev v mariborski okolici. V nedeljo zvečer je postal žrtev pijancev v Aumannovem vinotoču sredi hriba nad Razva-njem pri Mariboru 401etni družinski oče, ki je prišel klicat svojega sina, naj pusti pijansko družbo in gre domov. V vinotoču so popivali vso nedeljo popoldne domači fantje iz Razvanja in okolice. Vse do večera so se mirno zabavali s keglanjem. Ko pa se je znočilo in jim je vino že stopilo v glave, so se začeli zaradi nekega dekleta prepirati, dokler se niso naposled spoprijeli in zabliskali noži. Baš takrat je prišel v vinotoč 401etni železničar Jakob Klemenčič iz Radvanja, hoteč poklicati svojega sina, ki je odšel popoldne s fanti, da bi šla skupaj domov. Čim pa se je pojavil na vrtu vinotoča, je navalil nanj neki razgrajajoči fant s sekiro v roki ter ga brez besede udaril po glavi, da se je Klemenčič na mestu zgrudil v mlaki krvi. V naslednjem hipu so se fantje iztreznili ter se naglo porazgubili. Drugi gostje so priskočili Klemenčiču na pomoč, ga za silo obvezali in odnesli v Radvanje, kamor je bil med tem že pozvan mariborski reševalni avto. Ko pa so ga hoteli nanj naložiti, so ugotovili, da je med tem že izdihnil. * «Franc Jožefova» grenčica zmanjšuje krvni pritisk proti možganom. * Dva peklenska stroja so našli, kakor poročajo iz Beograda, na nekem praznem prostoru v okolici Kratova. Eden peklenskih strojev se je tazletel, ne da bi napravil kako škodo, drugega pa so še pravočasno razdejali. Uvedena je preiskava. * Neznan požigalec hoče uničiti Stavčo vas. V spominu je še strašni požar, ki je 31. julija letos ponoči upepelil devetim posestnikom v Stavci vasi, občina Dvor, skupno 28 zgradb z vsemi živili, krmo, obleko in orodjem. To nedeljo popoldne malo po 18. uri pa je nanovo nastal ogenj, ki je dvema posestnikoma uničil šest po- * slopij. Goreti je pričelo v podstrešju drvarnice | posestnice Julijane Potočarjeve in se je požar bliskovito razširil na bližnja poslopja, ker je pihal sever. V nekaj trenutkih je ogenj zavzel vse posestvo Potočarjeve in kmalu nato preskočil v poslopja soseda Ivana Zupančiča.-Vsa poslopja obeh prizadetih so bila krita s slamo. Vnela so se tudi poslopja drugih sosedov, pa so domačini zlezli na strehe in jih polivali z vodo. Velika sreča v nesreči je bila, da so bili gasilci iz Žužemberka po naključju v vasi, kjer so na prošnjo vaščanov pridno polnili suhe vaške vodnjake z vodo iz 300 metrov oddaljene Krke. Proti 18. uri so dokončali delo, pospravili cevi in se baš hoteli odpeljati z motorko, ko je začelo goreti pri posestnici Potočarjevi na drugem koncu vasi. Seveda so najprej mislili, ko so slišali klice na pomoč, da se nekdo norčuje, toda že so zagledali ogromen steber ognja in dima. Motorka je takoj zopet začela delovati in se je le nad vse požrtvovalnim gasilcem zahvaliti, da ni zgorela še ostala vas ali pa celo nove, napol dovršene stavbe po-gorelcev 31. julija. Kmalu so prispeli tudi gasilci iz Šmihela pri Žužemberku, ki so s svojo motorko pozno v noč čvrsto sodelovali pri gašenju. Na brzojavni klic so zelo hitro prišli z avtom in motorko gasilci iz 24 km oddaljenega Novega mesta. Ker pa je bil ogenj že omejen, niso stopili v delo, ampak so čakali le v pripravljenosti še dobršen čas. Tudi gasilci iz Toplic in Podturna so bili na potu, pa so se vrnili, ko so zvedeli, da je glavna nevarnost odstranjena. Potočarjevi je razen poslopij zgorelo tudi vse drugo, kar je bilo v zgradbah, ker ni mogla v silni vročini ničesar rešiti. Zupančič je rešil nekaj živeža, del hišne oprave in obleko. Posestniku Fabjanu, ki je julija delno | pogorel, so zgoreli štirje veliki prašiči, ki jih je imel začasno v svinjaku sosede Potočarjeve. Temu Dosestniku je zgorel tudi kos hišnega osrešja.-Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo za storilcem, ker je brezdvomno, da je bilo zažgano. Ker pa ni bilo nikakega tujca v bližini, na katerega bi mogli zvračati sum, je očitno, da je zločinec eden domačinov. Na sumu sta dve osebi. Ostali vaščani sedaj trepetajo v strahu, da bo požigu zapadel še tretji del vasi tako, kakor je prvemu požaru točno v sedmih tednih sledil drugi požig. * Aretacija nevarnih roparskih vlomilcev. V noči na 14. t. m. je bila okrog Rajhenburga na pohodu večja vlomilska tolpa. »Okrog 11. ponoči so izkušali vlomiti pri trgovcu Blažu Je-ričku v Rajhenburgu, kjer so bili prepodeni. Kmalu nato so vlomili pri čevljarju Geršaku, kjer so bili tudi prepodeni in je eden vlomilcev s puško ustrelil v sobo. Le po srečnem naključju g. Ger-šak ni bil zadet. Ob pol ene so vdrli na Senovem v trgovino g. Antona Jerička. Zunanja vrata so vlomili in pri tem ropotu se je gospa Jeričkova prebudila in poklicala svojega moža, ki je streljal na vlomilce in poklical na pomoč orožnike. Vlomilci so morali zopet brez plena pobegniti. Zbral! so se pri elektrarni, kjer je ustrelil enkrat nanje rudniški nočni čuvaj in so mu roparji odgovorili s puškami. Cez nekaj časa pa so že vlomili v trgovino Delavskega doma, kjer so po izjavi g. poslovodje odnesli denarja za 8000 Din. Vse se je izvršilo v času pol ure, kar kaže na silno drznost roparjev. Orožniki so bili takoj za njimi in ob dveh ponoči so že dohiteli skupino vlomilcev na Velikem kamnu, kjer so roparji že imeli spravljen plen iz Anderluhove trgovine, ki so ga morali pustiti na cesti. Razbojniki pa niso takoj pobegnili, nego so napadli orožnike in razvila se je pravcata bitka. Ker pa so orožniki vztrajali, so se vlomilci naposled razkropili. Zasledovanje se je vršilo še naprej v smeri Zdole—Brežice. Vlomilci so bili vsi dobro oboroženi in so eno puško pri zasledovanju odvrgli. Vso zasledovalno akcijo sta vodila komandir postaje na Senovem g. Košar in narednik vodnik iz Brežic g. Ferlič. Drugega dne je še dospel na Senovo komandir čete iz Celja kapetan g. Mehle z ojačenjem. Ljudstvo je z razumljivo napetostjo pričakovalo izida zasledovanja. No, in v petek je prišlo obvestilo, da sta dva orožnika iz Brežic ujela tolpo šestih vlomilcev, a pet vlomilcev je pobegnilo. Teh šest roparjev je bilo privedenih na Senovo. Ljudstvo se je kar oddahnilo, ko je zvedelo za to novico. Ob 13. so bili ujeti vlomilci že v zaporu na Senovem. Gotovo so med temi vlomilci nekateri, ki so svoječasno delali na Reštanju pri Dukičevem podjetju. Vsi so doma iz okolice Zlatarja—< Bistrice in pravi tipi roparskih vlomilcev. Vsi seveda zatrjujejo, da so nedolžni, toda dokazi.so jasni, da so pravi krivci prišli v roke pravice. Le izredno vestni in požrtvovalni službi našega orož-ništva gre zahvala, da je ta tolpa tako hitro prišla za zapahe. Upamo, da bo tudi druga polovica; kmalu v verigah. IZ POPOTNIKOVE TORBE POŽIGALEC NA DELU. Mala Nedelja, septembra. Zopet moramo poročati žalostne novice. V ponedeljek 12. t. m. popoldne je nenadno začelo goreti v Cerkvenjaku pri posestniku Kapunu. Vnel se je lesen dimnik. Zaradi močnega vetra so se užgala takoj tudi sosedna poslopja, vsa s slamo krita, tako da se je nudil grozen prizor. Gorela; so*štiri poslopja: tri stanovanjske hiše in ena klet. Na kraj nesreče je prihitelo več gasilnih društev, ki so gasila in reševala, kar se je dalo rešiti. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode silno otežkočeno. Vsi pogorelci so veliki reveži in potrebni nujne pomoči. Komaj se je razburjenje nekoliko poleglo, je v ponedeljek 19. t. m. zvečer zopet nastal požar, In sicer v Moravcih (na Pustikah) pri Hanžlovih'. Ljudstvo je prepričano, da je zopet na delu zločinska roka požigalca, ki je prizadela v naših! krajih že toliko gorja. Treba bo napeti vse sile* da pride zločinec v roke pravice. PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC. Pesnica, septembra. Pesnica je znana ne samo v naši ožji domovini, nego tudi v Nemčiji, Franciji, Holandski in 'Avstriji kot važna postaja za nakladanje sadja. Na to postajo kjer dovaža sadje iz vseh severnih Slovenskih goric. Posebno od 1. 1928. se je izvoz 6adja tako razvil, da se v sadnih letinah samo s te postaje izvaža preko tisoč vagonov namiznih .jabolk in kakih dve sto vagonov češpelj. Letos se je izvoz pričel že v začetku avgusta in se od dneva do dnevfl živahneje razvija, tako da bo nakladalni prostor skoro premajhen. Zal so pa cene jabolkom in češpljam prav nizke — 75 par za kilogram. Sadni trgovci irraio tu svoja skladišča in v nekaj dneh bo tudi Štajerska sadjarska zadruga dogradila na oglu državne in dovozne ceste na kolodvor svoje velike obratovalne prostore, kjer se bo lahko shranilo do 25 vagonov sadja. Nujna je potreba, da se zgradi banovinska cesta od šent-lenartske ceste na kolodvor, ker sedanja občinska cesta nikakor ne zadostuje. Okrajni cestni odbor je menda stavil tudi zgradbo te ceste v svoj desetletni delovni načrt. Pred kratkim se je iz sosedne Jarenine za stalno preselil v Maribor upokojeni nadučitelj g. Josip čonč. Bival in učiteljeval je g. Čonč v Jarenini vso svojo službeno dobo, dolgih 40 let, in si pridobil zaradi svoje uslužnosti in dobrohotnosti ljubezen in naklonjenost vsega prebivalstva. Pomagal je rad vsakomur, če je le mogel. Tudi občinam je bil z dobrimi nasveti v oporo. Zato so mu občine Jarenina, Pesnički dvor, Polička vas, Vukovski dol in Kaniža v znamenje svoje hvaležnosti podelile častno občanstvo ob priliki njegove upokojitve in mu v to svrho izročile na slovesen način krasno diplomo. Mož ni bil samo dober vzgojitelj šolske mladine in svetovalec vsem občanom, nego tudi skrben oče, ki je svoje štiri hčerke vzgojil v vzorne učiteljice, katerih starejša je nastavljena v Jarenini, druga pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, tretja v Blanci ob Savi in najmlajša v Zdolah pri Vidmu. Zapustil nas je dober prijatelj, ki si je v naših hvaležnih srcih zgradil trajen spomin. Kadarkoli ga bo zvabila želja v naše priljubljene mu kraje, vselej bo sprejet pri nas z iskrenim in veselim: «Srčno nam dobro došelb LEPA GASILSKA .SLOVESNOST. Š t. V i d pri Grobelnetn, septembra. Bilo je pred petimi leti, ko se je vršil ustanovni shod našega gasilnega društva. V znani Naratovi gostilni se je zbralo takrat številno ljudstvo, da sliši izpodbudne govore odposlancev žalske gasilske župe. Izvolil se je odbor in vpisalo se je takoj nad 24 članov. Sledili sta vežba-nje članov in zbiranje prispevkov za najpotrebnejše gasilno orodje in motorko, ki je bila blagoslovljena že leta 1929. ter je kmalu prestala svoj ognjeni krst. Pa se jc rodila želja po lastnem domu, začeli so se zbirati prispevki in beseda je postala meso. Pridno in požrtvovalno so se vršile priprave za pozidanje doma. Prispevali so domačini in sosedje. Gradnja se je začela ob koncu julija in stavba je bila dovršena do 8. t. m., dneva slovesne blagoslovitve. Stavba stoji ob banovinski cesti tik občinskega doma ter ima ličen, zidan, okrog 15 m visok stolpič. Na vrhu ima stolp ravno že- ( lezobetonsko streho, ki nudi lep razgled. Dom s stolpom napravlja prav prijeten vtisk. • j Na dan slovesne blagoslovitve doma, ko se je obenem slavila petletnica obstoja društva, je vla-J dalo v naši prijazni vasici prijetno razpoloženje. Zastave, smreke in venci na stavbi in veseličnem | prostoru so vabili in pričakovali mnogoštevilne udeležbe od blizu in daleč. Zelja se je izpolnila in je bilo vse v najlepšem redu. Kmalu po 12. uri ( so začeM prihajati tovariši gasilci iz Slatine, Me- { stinja, Šmarja, Ponikve, Slivnice, Št. Jurija in( Celja. Vse moštvo se je udeležilo vaje z motor-, kami na posestvo, oddaljeno do 700 metrov, j Črpala sc jc voda blizu Gr.silnega doma. Nešteta je bila množica, zbrara pred novo' stavbo. Blagoslovitev jo izvršil monsignor gospod Vreže. Asistirala sta*mu dekan gosp. Lom in kaplan gosp. Rančigaj iz Šmarja pri Jelšah. Gosp. Vreže je v jedrnatih besedah priporo.čal; vsem gasilcem požrtvovalnost in delavnost. Po cerkvenem obredu so odšli vsi na veselični pro- { stor, kjer se je razvila prav prijetna zabava. V, šotorih so se nudila gostom razna okrepčila in tudi za ples je bilo preskrbljeno mladini ob zvokih domače godbe. V mraku so grmeli topiči in' so švigale rakete proti nebu. Gasilski dom je bil lepo razsvetljen. Prisrčna hvala vsem darovalcem in sodelavcem, ki so na ta ali oni način pomagali postaviti lični dom. POSLANEC IVAN LONČAR V SELŠKI DOLINI. Železniki, septembra. Pretekli teden je obiskal Selško dolino naš narodni poslanec, naslednik odstopivšega župnika g. Barleta, g. Ivan Lončar. Mudil se je v dolini dva dni, da pobliže spozna naše težnje in potrebe ter da stopi v stik s svojimi volilci. Imel je več sestankov, ki so bili kljub delovni-koma prav dobro obiskani. Prvi dan, v torek, sta bila dva sestanka. Prvega je imel v Dražgošah, tej lepi in zavedni vasi, kjer je bil prav gostoljubno sprejet v gostilni g. Gregorja Šmida. Zbralo se je kaj lepo število gospodarjev iz vasi. Pozdravil je g. poslanca selški župan g. Prevc. G. poslanec je dajal na nazna vprašanja odgovore z obljubo, da se bo zavzel za njih potrebe na odločilnih mestih. Zvečer istega dne se je vršil- sestanek v Železnikih. V gostilni pri Talerju se je zbralo primerno število mož. Pozdravil je g. poslanca župan g. Do-lenec in mu želel dobrodošlico, obenem pa je izrekel g. župan željo, naj bi se g. poslanec zavzel za težnje ne le trga Železnikov, ampak vse Selške doline. Kakor popoldne v Dražgošah, tako so se sukali razgovori tudi tu o vsakovrstnih gospodarskih, občinskih in političnih zadevah. Drugega dne, v sredo, je dospel g. poslanec dopoldne v Zali log ter obiskal starega borca za naprednost g. Demšarja, potem g. Strojevca in i njegovo družino in soseda g. Zbontarja. Popoldne je imel večji setanek v Selcah pri Tavčarju. G. poslanca je pozdravil g. Benedik iz Dolenje vasi kot predsednik krajevne organizacije JRKD. G. Lončar je na vseh sestankih poudarjal, da bomo vse križe in težave, ki nas morijo, laže in tem prej premagali, čim složnejši bomo in čim bolj se bomo medsebojno podpirali in čim varčnejši bomo. Obljubil je, da bo vedno rad pomagal volilcem, kolikor bo v njegovi moči, zato naj se vsi obračajo nanj z vsem zaupanjem ali osebno ali pismeno z navedbo resničnega položaja. Ako ne bo v Beogradu, ga bo dobiti vsak ponedeljek dopoldne v Kranju pri Petrčku. Pozneje bo imel g. poslanec v dolini več javnih shodov. Nazaj grede že zvečer se je ustavil g. Lončar še na Praprotnem ter imel tu razgovor z nekaterimi domačimi možmi. PREKMURSKI GLASNIK Zasedanje sreskega kmetijskega odbora v Dolnji Lendavi je bilo 17. t. m. Spričo gospodarske krize in obupnega stanja posestnikov zaradi ne-dostajanja krme so bile soglasne sprejete nastopne resolucije, ki jih je predlagal predsednik g. inž. Mikuž: 1.. Odpišejo naj se davki v onem razmerju in v oni višini, za kolikor so letošnji pridelki zaradi velike suše manjši od pridelkov v normalnih letih. 2. Dovoli naj se brezplačen železniški prevoz krme in koruze za dolnjelen-davski srez in blago naj se razdeli boljšim posestnikom po nabavni, siromašnejšim pa po polovični ceni ali pa j>roti brezobrestnemu posojilu s subvencijami iz državnih in banovinskih sredstev. 3. Poveča naj se kontingent našemu srezu za izvoz živine, in sicer iz razloge, da bodo cene porasle in da bodo posestniki dobili vsaj nekaj denarja za nakup mrve; ta prošnja je tem bolj utemeljena, ker je bil ta srez dva meseca zaprt za izvoz živine in je izrazito živinorejski ter nima za izvažanje nikakih drugih kmetijskih pridelkov. Na zasedanju je bil izvoljen na predlog sreskega načelnika g. dr. Trstenjaka prehranjevalni odbor za izvedbo pomožne akcije pri nakupu krme in koruze pod predsedstvom narodnega poslanca g. Hajdinjaka. Za nujno izvedbo te akcije je dal sreski kmetijski odbor iz svojih skromnih sredstev 30.000 Din na razpolago, upajoč, da bodo podprli akcijo tudi ministrstvo za socialno politiko in narodne zdravje, ministrstvo za kmetijstvo in banska uprava v taki višini, da bodo dobili lahko siromašnejši posestniki krmo po polovični ceni ali pa proti brezobrestnemu posojilu. Narodni poslanec g. Hajdinjak >'n sreski načelnik g. dr. Trstenjak sta zagotovila zborovalce, da bosta dotične prošnje podpirala po svojih najboljših močeh. Na zasedanju je bii sprejet proračun za leto 1932. v višini 36.835 Din in odobren računski zaključek za leto 1931. Iz poedinih poročil je bilo razvidno, da je sreski kmetijski odbor pospeševal kmetijstvo v veliki meri in na splošno zadovoljstvo naroda, za kar sta mu bila izrečena priznanje in zahvala. Iz Lucove nam pišejo: Po dolgotrajni suši-ki je trajala skoro štiri mesece, smo pred dnevi dobili nekaj dežja, ki pa je bil za travnike že prepozen. Kaj bo sedaj ubogi kmet z živino zaradi pomanjkanja krme? Živine ima sedaj preveč, kupcev pa ni, da bi jim prodal odvisne živali. Klaje nima, denarja pa tudi ne, da bi kupil klajo. Jesen je tu, davek bo treba plačati in poskrbeti za obleko in za obutev. Prosimo narodno predstavništvo, da stori vse, da bi se izvoz živine iz Prekmurja povečal in da bi se cene živini dvignile. Ako se bo pomagalo naši živinoreji, bo zopet bolje. Iz Rogaševcev nam pišejo: Tukajšnji Sokol je izgubil neumorno delavnega člana br. Andreja Štefaniciozo, šolskega upravitelja v Kuzmi. Gospod upravitelj je bil na lastno prošmjo premeščen v Studenice. Društvo ga bo prav občutno pogrešalo v odboru kakor tudi pri dramskem odseku, kjer je redno sodeloval. Na novem službenem mestu mu želimo vse najboljše. NAŠI NA TUJEM SMRTNA NESREČA ROJAKA V FRANCIJI. Tucquegnieux, septembra. Javiti moramo žalostno vest, da nas je zopet eden naših rojakov, tovariš in prijatelj Jožef Tratar, za vedno zapustil. Ponesrečil se je pri delu v rovu železnega rudnika in je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil zelo marljiv delavec in vedno vesel med svojimi prijatelji. Zapustil je mlado ženo s tremi otročiči. Najžalostneje pri tem je, da je tretjega otročiča dobila žene šele po njegovi nezgodi. Tratarju ohranimo blag spomin, preostalim pa naše srčio sožalje! Da je bil rajnki res priljubljen tovariš, je najbolje pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo zelo mnogo ljudi, ne samo Slovencev, marveč tudi Francozov, Italijanov in Poljakov. Rojaki smo ga spremljali na zadnji poti z zastavo Društva sv. Barbare. Pogreba so se tudi udeležili gg. ravnatelj, uradniki in pazniki in naši pevci iz Tucquegnieuxa in Aumetza, za kar se vsem toplo zahvaljujemo. Zahvalimo se tudi župniku iz Aumetza g. Kastelicu in tukajšnjemu g. župniku, ki sta skupno opravila zadušnico in zadnji obred na pokopališču. Naj še omenimo dobroten čin, ki ga je napravil g. ravnatelj železnega rudnika Tratarjevi vdovi. Oče Tratarjeve je tudi delal pred dvema letoma pri tem rudniku, a zdaj je bil uslužben pri neki tovarni soli, kjer so slabe delovne razmere. Pa je g. ravnatelj poklical vdovo k sebi, češ, naj piše svojemu očetu, da ga sprejme v delo, da bo mogla vdova tako skupaj živeti s starši in laže prenašati izgubo svojega moža. G. ravnatelju za njegovo sočutje do revnih in nesrečnih vsa hvalal Novice iz Amerike. Na Bobrovem otoku v državi Michiganu se je 14. avgusta proslavila stoletnica prihoda prvega belokožca na ta otok. Ta belokožec je bil pokojni škof, naš rojak Friderik Baraga, ki je Indijancem tega o^oka prinesel krščansko vero. — Nedavno je v Chicagu otvoril odvetniško pisarno dr. Fran Drašler, ki je študiral pravo v Ljubljani, na Dunaju in v Ameriki. — V naselbini Gilbertu je pričel zobozdravniško prakso slovenski zdravnik dr. Zalar, v Wauke-ganu pa v tamkajšnjem Narodnem domu rojak dr. Andrej Furlan. — V Norandi (Kanada) bo letos nad 50 naših rojakov dobilo kanadsko državljanstvo. Kakor poročajo, se delo tam lahko dobi, ako ga išče kanadski državljan. — Slovensko naselbino Walkerville v državi Montani je zadela huda nesreča. Toča je povzročila veliko škodo na obširnih vrtovih slovenskih družin, ki so pričakovale obilnega pridelka. — V Cleve-landu je legel v grob ugledni slovenski rojak, hišni posestnik in trgovec -Franc Kenik, star šele 48 let. V Ameriko je prišel pred 32 leti. Doma je bil iz Cerknice na Notranjskem. Zapušča ženo, rojeno Kranjčevo, in dve hčerki — V Jolietu je preminil Franc Gašperšič, po rodu iz Sadinje vasi pri Žužemberku. V Ameriko je prišel pred 19 leti ter bival vedno v Jolietu, kjer si je postavil lep dom. Zapušča ženo, dve hčerki in enega sina. — Istotam je umrla Marija Kocjančičeva v starosti 59 let. Rodila se je v Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1905. Zapušča moža in štiri hčerke. — V Clevelandu je izdihnila Frančiška Martinčeva, rojena Kavško-va, stara 70 let in doma iz Temenice pri Št. Vidu na Dolenjskem. Bivala je v Ameriki 40 let. — V naselbini Strabani je umrl Martin Midorfer, po rodu iz Broda pri Novem mestu; v naselbini Walkervilleju pa Ana Butaleva, doma iz Dra-gatuša pri Črnomlju. — Rojak Jožef Aličič, advokat v Ročk Springsu, je prekosil pri prvotnih volitvah državnega pravdnika v istem kraju z znatno večino nasprotnega kandidata in se pričakuje, da bo jeseni pri glavnih volitvah prodrl. — Prav tam je rojak France Bahunc padel tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in ga je smrt že naslednjega dne rešila trpljenja. — Strašno smrt je storil v Chicagu rojak Matija Klemene, star 71 let, doma v Črnomlju. Zapalil si je s petrolejem polito obleko in se z žico obesil na drevo. Mož je bil, kakor pripovedujejo znanci, zadnji Čas precej zmešan. Delal že dlje časa ni več in kar je imel denarja pri ljudeh, ga ni mogel izterjati. Klemene je bil med pijonirji chicaške naselbine. Bival je tam nad petdeset let. Zapušča več otrok, ki pa niso živeli pri njem. — V Chisholmu v državi Minnesoti je umrl Franc Pucelj, po domače Klarnik, iz Sodražice. V Ameriki je preživel 24 let. V kraju smrti zapušča ženo in sedem otrok, v starem kraju pa mater. — V naselbini Glenvilleju je preminil Janez Orehek, po domače Njivar, star 62 let. Doma je bil v Ihanu pri Domžalah. Zapušča ženo, dva sina in šest hčerk. — V Clevelandu sta izdihnila 721etni Anton Batič iz Dobravelj v Vipavski dolini in 511etna Antonija Hostnikova iz Poljan pri St. Vidu nad Ljubljano. Kraljevska orhideja Od vseh orhidej, katere vzgajamo po sobah, je najprimernejša vrsta, Odontoglossum grande •imenovana. Ta orhideja jc zelo odporna, zlasti proti spremembi temperature v sobah, ki je če-sto glavni vzrok, da nam sobne rastline slabo uspevajo. Pri tej vrsti je opažati, da enako dobro uspeva v vlažnem zraku cvetličnjaka kakor tudi v bolj suhem zraku sobe. Tudi višjo temperaturo prav dobro prenese. Ta vrsta, Odontoglossum grande, je vrsta onih orhidej, ki rastejo po drevju (Ephiphyten) in se odlikuje z izredno obilnim in lepim cvetjem, ako jo postavimo na solnčno okno, kjer je ne obseva ravno solnce. V času, ko kali, jo moramo obilno zalivati, za kar je pogoj, da je v loncu do polovice naloženih čepin. Ke odevete, pride doba počitka, ki traja nekaj tednov. So pa tudi izjeme. Pravkar omenjena orhideja, imenovana kraljevska orhideja, in Odontoglossum citrosmus zahtevata daljši počitek; v tem času ju ne zalivamo, vendar moramo preprečiti popolno izsušenje. Cvetje orhideje Odontoglossum grande (njena domovina je Gaatemala, Mehika) ima živahno rumene cvete za kostanjevo-rjavimi pegami in črtami. Cvetje, k1' ima obliko grozda, postane pri dobri negi močno in mesnato ter doseže tudi v sobi širino 20 centimetrov. Listi pa rastejo bolj počasi in dosežejo svoj popoln razvoj šele, ko odpade cvetje. Zato je potrebno, da to orhidejo potem, ko odevete, še nekaj časa zalivamo, da se listi popolnoma razvijejo. Potem šele po malem prenehamo in skoraj čisto opustimo zalivanje. Doba počitka traja tri do štiri mesece. Za kuhinjo Čokoladne prestice. Umesi na deski v testo: 35 dek moke, 30 dek sirovega masla, dva rumenjaka, zavitek pecilnega praška, zavitek vanilije-vega sladkorja, rebro zribane čokolade, tri deke zmletih mandeljnov ali orehov, malo soli, štiri deke sladkorja in žlico ruma. Vse to dobro umesi, napravi dolg, tenek svalk, ga razreži in napravi čisto tanke svalke, ki jih oblikuj v prestice. Prestice položi na pomazano pekačo, jih pomaži s stolčenim snegom, nato pa speci. Sirov pečenjak. Pretlači skozi sito 30 dek sira (skute), primešaj zraven dva rumenjaka, tri žlice moke, žlico drobtin, osminko litra sladke smetane, tri žlice sladkorja, pest rozin in sneg dveh beljakov. V plitvi ponvi razbeli mast in zlij testo vanjo; nato v pečici speci. Pečeni pečenjak raztrgaj z vilicami in ga daj na mizo. Makaroni s paradižniki. Skuhaj v slanem kropu četrt kile makaron. Kuhane odcedi in polij z mrzlo vodo. V lončku dobro žvrkljaj osminko j litra sladke smetane, en rumenjak in četrt kile paradižnikov, ki si jih pa prej skuhala in pretlačila. V kozi razbeli mast ali sirovo maslo, stresi makarone na mast, po vrhu pa polij z žvrkljano smetano, dobro zmešaj, potresi naribanega bohinjskega sira in pokapaj z raztopljeno mastjo, nato pa speči v pečici. Daš s solato na mizo. Ocvrti žličniki. Zmešaj v loncu četrt litra mleka, 7 dek sirovega masla in 20 dek moke. Nato mešaj dalje na ognjišču, da se testo loči od lonca in kuhalnice. Kuhano testo postavi na mizo in primešaj tri rumenjake. Od tega testa zajemaj z žlico majhne žličnike, ki jih ocvri na vroči masti. Ocvrte povaljaj v zribani čokoladi, posuj s sladkorjem in daj na mizo. je poceni, ako se dobavi direktno iz tovarne; zato pišite takoj po novi, veliki cenik tovarni perila Stermecki, Celje št. 97 v katerem najdete za moške srajce po 22, 26, 28 Din, hlače po 16, 19, 22 Din, za dame hlače po 16, 23, 30 Din, kom-bineže po 34, 40, 46 Din m vse drugo perilo. Cene globoko znižane! Izbir« ogromna! V., Zahtevajte brezplačni, bogato ilustrirani cenik! J X Poizkušen atentat na bolgarskega kralja. Generalna direkcija državnih železnic v Sofiji je izdala naslednje poročilo: Dne 15. t. m. zjutraj okrog 4.20 so neznanci položili na železniško progo med postajama Levskim in Kamenskim brzojavni drog. Brzi vlak je zadel na to oviro, tiva kakor tudi potniki so ostali nepoškodovani, vita kakor tudi potniki so ostali nepoškodovani. Ker je malo pred tem prevozil to progo kraljev dvorni vlak, je bila uvedena stroga preiskava, da se ugotovi, ali je bil napad namenjen dvornemu vlaku, s katerim je potoval kralj Boris, ali pa brzemu vlaku, s katerim je potoval prometni minister Kosturkov. Preiskava še ni rodila ni-kakega uspeha. X Poizkus atentata na železniški progi Mar-seille-Ventimiglia. Veliko razburjenje je v francoski javnosti vzbudilo razkritje o nameri po- novnega atentata na železniško progo Marseille* Ventimiglia. Na postajici Aubagnu so našli zaV boj, v katerem je bilo 81 dinamitnih nabojeV! poleg ostalih reči, ki so potrebne za sestava! peklenskega stroja. Aubagne je ista postaja, 3 katere je bil pred štirimi meseci odposlan skrivi nostni zaboj, ki se je pozneje na kolodvoru V. Milanu razletel, pri čemer sta bila dva italijan-f ska železniška uradnika ubita. Tudi razstreljivo, ki so ga našli sedaj, je podobno onemu, s katerim je bil 14. februarja letos izvršen atentat na brzi vlak Ventimiglia-Pariz. Preiskovalna oblastva mislijo,, da se v bližini Aubagna skriva kakai inozemska strahovalska drhal. Preiskava se vrši z vso strogostjo in upajo, da bodo zločince na« posled izsledili in izročili roki pravice. X Grobnica skitskega kralja v večnem ledu. V Altajskih gorah je raletel ruski raziskovalec dr. Grjaznov na zgodovinsko zelo važne izkopa* nine. Grjaznov je domneval, da morajo biti nai tem kraju prastari grobovi Skitov, in ni se motil. Srečno naključje je hotelo, da je naletel baš nai grobnico kralja Skitov. V grobnici kralja Skitov najdeni predmeti so neprecenljivega zgodovin* skega pomena, ker gre za predmete iz kož ia tkaninskega blaga, ki se v starih, dobro ohranjen nih grobovih nikjer več ne dobe. Le v zelo redkih primerih so našli v starih grobovih take predmete. Zato so izkopanine v Altajskih gorah velika redkost. V večnem ledu se pa niso dobra ohranili samo vsi predmeti, temveč tudi živalij ki so jih položili staremu kralju v grobnico. Našli so deset zelo dobro ohranjenih, popolnoma zmrzlih konj, ki so jih dali kralju Skitov, da je. lahko na njih odjahal v večnost. Konji niso bili neposredno v grobnici, kjer je ležala lesena! krsta, temveč v nekakšni stranski grobnic^ severno od glavne grobnice. To so bili naj*, lepši konji, kar so jih imeli Skiti, vsi enaka barve. Mnogo važnejša od konj samih ie pa njN hova oprema. Sedla in uzde so zelo dobro ohra* njene, enako tudi odeje, ki so delno iz kože,; delno pa iz volne. Vsa konjska oprema je krasno poslikana, pozlačena ali posrebrena. Okrašena je z neštetimi medaljončki, ki so v njih podobe žii vali in ljudi. Posebno zanimive so klobučevinaste maske, ki sta jih pa imela samo dva konja. Ta dva sta bila najbrž na razpolago kralju samemu in zato sta njuni maski posebno lepo okrašeni. Poleg tega so našli mnogo orožja, krzna in živil. Nasprotno pa niso našli kraljevega trupla. Ker so vsi predmeti tako dobro ohranjeni, da jih bodo lahko prepeljali brez škode v muzej v Moskvo, je jasno, da bi moralo biti tudi kraljevo truplo dobro ohranjeno. Bilo je torej iz grobnice odstranjeno. Kdo in zakaj ga je odstranil, ni znano. ^Grobnica je bila pet metrov globoko pod zemljo. Ker je ta grobnica ležala v večnem ledu, je najbolje ohranjena grobnica iz prastarih časov, kar so jih doslej našli. X Tihotapci so posebno iznajdljivi na belgijski meji. Noč in dan romajo cele tolpe tihotapcev iz Belgije v Nemčijo, Francjio in na Holand-sko. Blizu Aachena se je vnela nedavno pravcata bitka med finančnimi stražniki in tihotapci. Tihotapcev je bilo mnogo več in stražniki so jim podlegli. Belgija je zdaj pomnožila svoje obmejne straže in tudi Nemčija je poslala na belgijsko mejo večje število stražnikov. Kljub temu se pa tihotapstvo lepo razvija, kajti tihotapci so zelo podjetni. Tobak je v Belgiji mnogo cenejši kakor v Nemčiji in Franciji, zato ga pa navdušeno tihotapijo čez mejo. Nedavno so ga peljali čez mejo poln avtomobil in stražniki jim niso prišli na sled. Tihotapci si pomagajo tudi s konji. Konju nalože na hrbte svoje blago, potem pa udarijo po njem, da se splaši in zdirja brez jezdeca čez mejo. Iz Belgije pa tihotapijo tudi dragulje, zlasti diamante. Zelo imenitna dama se je zadnje čase tako pogosto vozila čei, belgijsko mejo, da je postala sumljiva. Njen potni list je bil v redu in stražniki niso nikoli našli v njeni prtljagi ničesar sumljivega. Nekega dne je pa prejela carinska uprava pismo z opozorilom na stekleno oko dame. Ko so damo natančno pregledali, so opazili da njeno stekleno oko prav za prav ni oko, temveč shrambica za diamante. Mnogo se tihotapi zadnje čase v Belgijo tudi kokaina, morfija, likerjev in žganja. X Življenje ali posojilo. Pred to vprašanje je bila postavljena zavarovalnica v Hartfordu v 'Ameriki. Nedavno je prejela dopis nekega svojega zavarovanca, ki pa svojega imena ni hotel izdati. Mož je v pismu sporočil, da je pri dotičnt zavarovalnici zavarovan za 200.000 dolarjev. Gospodarska kriza ga je spravila na boben in zato je sklenil končati si življenje Ko je pa svoj sklep dobro premislil, je opustil misel na samomor, ker je spoznal, da bi s svojo prerano smrtjo oškodoval koristi drugih zavarovancev. Zato predlaga zavarovalnici, naj mu posodi tretjino zavaroval- nine proti 5 odstonim obrestim za tri leta. Ce je zavarovalnica s tem zadovoljna, naj mu odgovori v listih pod posebno značko. V zavarovalnici so najprej ugibali, ali bi na to pisno sploh odgovorili. Naposled so pa sklenili objaviti pod dotično značko v listih naslednjo izjavo: čMnogi ljudje so prišli v stisko kakor vi, pa niso vrgli puške v koruzo, temveč se pogumno bijejo z življenjem. Zberite svoj pogum in storite tudi vi tako. S tem boste napravili svojcem mnogo večjo uslugo kakor z denarjem, ki bi ga oni dobili po vaši smrti. Pokažite svoji rodbini primer poguma in bodite prepričani, da vam bo za to hvaležna.* ZA SMEH IN KRA TEK ČAS IVI A L I OGLASI Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga*, Ljubljana, poštni predal 307. Sprejema zastopnike. 274 Kurje oč odstranite brez bolečin takoj s csoljo sv. Antona*, katera pomaga tudi pri revmatizmu, znojenju nog in raznih boleznih v nogah. Cena zavitku 12 Din. Naročila sprejema: A. H. Klančnik, Mojstrana. (Sprejemajo se preprodajalci.) 259 Avtomobilist. Ona: cKoliko prebivalcev utegne imeti tale vasica ?> On: cAli misliš, preden sva se peljala skozi njo, ali potem, ko je bila že za uama?> Profesorjeva žena. Urša: «Ali ti ni hudo, imeti tako raztresenega moža?> . Špela: «Ne, nasprotno. Včasih namreč pozabi in mi da dvakrat denar za isto reč.. Mogoče. A: «Cujte, gospod, vi imate moj dežnik.* B: «Ze mogoče. Kupil sem ga v zastavijal-nici.» Človek in obleka. Mož: «2enica, nikar ne sodi človeka po oble-! ki, lahko se temeljito zmotiš.* Žena: «Saj ga tudi ne sodim po obleki, temveč po tem, kakšno obleko nosi njegova žena.* Na cesti. Deček: «Gospod stražnik!* Stražnik: «Kaj pa je, fantek?* Deček: «Ali niste videli iti tod mimo gospe brez mene?* Tako je. Urška: «Praviš, da me obožuješ, pa nočeš iz-pregovoriti z mojim očetom!* Jakec: «Mar obožujem tvojega očeta?* Tehten razlog. A.: «Zakaj se je tvoja prijateljica ločila od moža?* B.: «Ker se ni razumela s taščo.* Listnica uredništva Hamborn. Ali veste, kako se reče takemu človeku, ki tako piše? Izdajalec! Ali veste, kako se imenuje rojak, ki sili nazaj v avstrijsko suženjstvo? Človek brez ponosa in brez časti, rojen za sužnja in hlapca, ki ni sposoben za svobodo! Tisti avstrijski baroni, ki kupujejo brezčastne izdajalce, si iz takih kupljenih sužnjev le norce brijejo. Spoštovanja pa tudi tisti baroni nimajo nasproti kupljencem, ki kar tako lahko zatajijo svojo domačo grudo. KAREL HLUPIC sfrugarski mojster v Ljubljani vb'udno naznanja svojim cenjenim odjemal cem in slavnemu občinstvu, da je svojo strugarsko delavnico z Gosposvet-ske ceste št. 16 (pri Levu), nasproti (na dvorišče), Gosposvetska cesta št. 13 (vhod ob Elektroindustriji) ter se najvljudneje priporoča za nadaljnia naročila. * * f MOTOR SKODA 5 HP 220 W kakor tudi transmisijo in jermena, vse dobro ohranjeno, proda po primerni ceni Karel Hlupič, strugarski mojster v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 13. Najnovejše dvokolo z motorčkom V/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat In posamezni deli najceneje. Ceniki franko. ^TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Pri oslabi jen ju živcev se uporablja fiziološki ekstrakt «Kalefluid». Detajlna literatura se pošilja brezplačno. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. Kalefluid se prodaja v lekarnah in dro-gerijah. Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 5300 z dne 28. marca 1932. dobi v teh hudih časih vsakdo še najlaže, ako si sam doma uredi pletilnico. Vsakomur dajemo tekoče delo s tem, da mu odjemljemo storjene pletenine, mu dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje, kar dokazujejo mnoga zahvalna pisma. Ako hočete delati in zaslužiti, se obrnite, prosim, zaupno za gratisprospekte na tvrdko J. Kalii, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2, oddelek 5 v Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila,\ «»t>-j kladkl, masiranje, drgnjenje, o načinu! kako se žival prisilil da je mirna, o dvlJ ganju padlih ali bolj nih živali, o rana« ter kaj je storiti v' raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov,poškodbi kopita in zakovanjuJ pri prišču med parklji, opeklini,: streli, zlomu kostim zvitju, izčlenjenju« izpadu porodnica in maternice, ir padu danke, vnetji vimena, driski, za< prtju, koliki, nape njanju goved i ovac, prituiihprei metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ni varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji! s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itdj Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo; Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburjjova ulica št. 3 Najuspešnejše sredstvo za rejo domačih Hvala !@ brezdvomne Lekarna Trnk6czy (zraven rotovža) Ljubljana 66