Posamezna številka 6 vinarjev. S1EV. 224. Izven Ljubljane 8 vin. V LjOMjflDi, V M, 30. SeptetDDrfl 1913. Leto XLl. os Velja po postit Z« oalo leto naprej . , K 28' n en meseo „ . . „ 2-zo sa HamSijo oeloletno . „ 2B'— aa ostalo lnosemstvo . „ 3V— V LJablJani na dom: Za celo leto naprej . . K 2V— sa en meie. 21— T iprtvl prejema i meietao „ 1*70 B. Sobotni izdaja: = sa celo let< sa Nemčijo oeloletno. za ostalo lnosemstvo V-8'— 12'- SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): , . po 15 v za dvakrat za trikrat ... n 13 10 ta večkrat primeren popnat. Poročna oznanila, zibvals. osmrtnice lit: enostolpna petitvrsta pu 18 Tin. Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga V o ml red, Oar Urednlitvo ]a t Kopitarjevi nllol štev. 8/OL Bokoplal ae ne vračajo; netranklrana pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je t Kopitarjevi nllol št 6. — Haonn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28311, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188. Današnia številka obsega 6 strani. Maribor, dno 29. sept. 1913. Pretečeno nedeljo je ob priliki slovesa Orlov-rekrutov bila večja cerkvena slovesnost v baziliki Matere božje. Slovesnosti (sv. maše, pridige in skupnega sv. obhajila) so se udeležili Orli ;— v krojih, kar jc umevno. Ko so so. .zbirali, je bilo slišati par žvižgov in par neumnih opazk mariborske mestne policije. Drugače je bilo vso mirno. Neovirano so Orli prišli v cerkev in tam prisostvovali službi božji. Med tem pa se je nemški in slove n s k o -1 i -beralni poulični mob mobiliziral, da skupno napade 12 uniformiranih Orlov. Takoj, ko so sc prikazalo prve rdeče srajce, so so začuli žvižgi in čuki-klici. Naši fantje so gledali, kdo ji ti naziva s »čuki«, in koga so videli? Slovenske, da, žalibog, slovenske liberalce, ki so kot prvi padli z žvižgi nad Orle in s tem jasno dokumentirali, kaj da jim jc rodni brat. Taki so torej naši liberalci, ki se povsod bahajo s svojim naroclnjaštvom. Gospodje vele-Sokoli dr. Rosina, dr. Pifko, dr. Glaser in vsi oni, ki ste tako »radi-kalno«-narodni — potrkajte na svoja velcnaroclna sokolska prsa iu priznajte si: Pod našo patronanco, samo pod našo, se vzgojujejo taki »narodnjaki«. Domovina, zjokaj se! Dr. Rosina si s svojimi Sokoli nc upa na tlak mariborskih ulic, o dr. Pifku (»železni obroče slavnega spomina) pa je znano, kako je nosil svoj sokolski kroj v cu-lici, da ga jo preoblekel, ko je bil popolnoma na varnem. Z žalostjo in gnevom beležimo to dejstvo, ki je neizmerno kvarljivo za našo narodno obrambo tu ob meji, obenem pa tudi pomenljivo za zgodovino slovenskega liberalizma, Bilo je pred petimi loti, meseca septembra, takrat so udarjali po nemšku-tariji, ob petletnici pa po — svojih bratih. Imenujejo se naprednjaki — res lepo so »napredovali«!! Po žvižgih liberalnih študentov, kateri so gotovo iz neumnosti žvižgali in čukali, so sc lotili Orlov uemšku-tarski komiji in študenti. Najprej z žvižgi, in ko so se nažvižgali — z gor-jačami. Naši fantje so ohranili — mirno kri in so s čudovito hladnokrvnostjo vzeli poulični zahrbtni napad na znanje. Veselje jo igralo v mladih licih, na ustnih prezirljiv posmeh ne- otesani poulični fakinaži, očesa so žarela orlovskega ponosa in poguma. Dasi bi bil beg umesten, vendar so mirno korakali do svojega zbirališča v Lekarniško ulico, kjer so nahajajo prostori »Pomočniškega društva«. Tu so jo vsu-la krvožejna svoja! na Orle ter jih s palicami napadla. Fantje so so hrabro hranili z golimi pestmi, katere bodo ostalo napadalcem gotovo v neizbrisnem spominu. Poulično fakinažo sta vodila dijaka - sedmošolca mariborsko gimnazijec 1'. Azolla in neki Wresonig. Pozivamo slavno gimnazijsko ravnateljstvo, da postopa proti divjakoma, kakor zaslužita. Posredovanju dr. Vor-stovška, ki jc čisto ]>o naključju dospel na lice mesta, sc jo zahvaliti, da ni jjo-ulična drulial dosegla svojih uspehov. Razumno jo, da peščica, in nuj si so še tako hrabri borilci, ne premore slotero-glave množice. Mod pretepom je bilo več krojev poškodovanih in ena čepica ukradena. Po dogodku v Lekarniški ulici so je cela druhal zbrala na rotov-skeni dvorišču, čakajoč — pretepa. Posamič so sc vračali Orli in so bili kljub zatrdilu policijskega inšpektorja in podžupana Wastiana, da sc jim ne bo nič zalega storilo in cla jih bo čuvala policija, prostaško napadeni. A topot so jo pošteno —» skupili! Marsikateri nemškutar jo klel jekleno orlovsko pest in marsikatera »marela« je bila razcc-frana. Vsekakor so odnesli, kakor Orli, tudi napadalci lope spomine na 28. september domov. Prvi raztrgane kroje in bridkotesno zavest, da so »narodni« slovenski liberalci z lo njih vrednimi nemškutarji. škodljivci narodnega živ-lja v Mariboru. Drugi pa so odnesli sladko spomine orlovskih pesti. — Dogodek jo vsekakor značilen kakor za nemškutarsko gnezdo Maribor, tako za našo liberalce, katerih naj bo za danes lo sram svojega sramotnega nastopa. Vsekakor pa kliče ta nesramen pouličen napad za maščevanje v naših srcih. Ko so sc zvečer Orli-rekruti razšli in si dali slovo, jc zadonelo iz vseh src: »U boj, u boj, mač iz toka, bračo...!« Da, v boj, brezobziren boj hočemo proti škodljivcem našega ljudstva! Balkanski Hogoii. SRBI IN ALBANCI. Poročila o albanskih zmagah. Valona, 29. septembra. Po hudem boju so zavzeli Albanci Djakovico, kjer so veliko orožja in municije zarubili. Albanci so zavzeli tudi Ohrido. Prizren so Albanci obkolili in pričakujejo, da se mesto kmalu preda. Prizrta brani 1000 mož močna srbska posadka. Albanci prodirajo proti Rezili. Belgrad, 29. septembra. (Iz srbskega uradnega vira,) Po oficielnih poročilih so zasedli Albanci Ljumo. Pri Ljumi Kuli so bijo boj. Srbi so poslali na bojišče ojačenju, da vržejo Albance nazaj in preprečijo njih prodiranje proti Pri-zrcnu. Tudi v Ohrido so poslali Srbi ojačenja. Umikanje Albancev. Belgrad, 29. septembra. Pri Mavro-vu in pri Ivičevu poraženi Albanci so zbirajo pri Dobri, kjer so močno utrjujejo. Pri Galičniku so jo bil včeraj krvav boj. Srbske čete so proti večeru Galičnik zavzele. Srbi .so obkolili Ohrido, da vjamejo albansko tolpo, ki so v Ohri-di nahaja. Pri Vraništu zbrani Albanci (7000) nameravajo proti Prizrenu prodirati. Včeraj so pričeli močni srbski oddelki prodirati proti Strugi, ki jo šc v oblasti .Srbov. Poveljnik srbske protialbanske armade. Belgrad, 29. septembra. Za poveljnika- armade, ki operira proti Albancem. jo imenovan polkovnik Damijan Popovič. Srbi prodirajo proti Albancem. Dunaj, 29. septembra. »Sudslavi-sclie Korrespondenz« poroča iz Belgra-da: Srbski ekspodicijski zbor jc pričel prodirati v pobunjeno ozemlje. Srbom poveljuje polkovnik Milivoj Andjekovič, ki pokrajino natančno pozna. Pešpolk si 19 so je v četrtek združil s srbskimi oddelki, ki so iz Bitolja odkorakali in koraka prvi. Kakor so iz poučenih vojaških krogov poroča, .jo ukazano srbskim oddelkom, ki so v nedeljo zjutraj sko/i Hosan korakali, da glavno moč Albancev napadejo in jo uničijo. Albanci prodirajo v dveh kolonah. Ena kolona prodira ob Strumi, druga pa proti Gosli-varju. Boji mod Srbi in Albanci. Belgrad, 29. septembra. Pri Ohridi so bili Albanci popolnoma poraženi. Srbi so jih obkolili in so vso Albance pobili, kor so niso hoteli udati. Pri Dobri stoji nad 10.000 Albancev. Srbi jih še niso mogli premagati, kor razpolagajo s strojnimi puškami in s topovi. Tu so nahaja, kakor »Tribuna« poroča, tudi Iza Boljctinac. Albancem so radi hrabre. srbsko obrambo ni posrečilo zavzeli Prizrena. Pri Mavrovi so so bili krvavi boji, ki pa so niso odločili. Srbi po- ročajo, da Albanci vse moške, tudi Albance, pokoljejo, če se nočejo vojskovati. »Balkan« poroča, da bodo Srbi mobilizirali vso srbso armado. Položaj v Albaniji. Dunaj, 29. septembra. 1/. Cetinja se brzojavlja »N. Wr. Tagblattu«: Položaj v Albaniji jo vodno bolj zapleten. Admiralska komisija ima moč lo v Ska-dru, drugod pa vlada polna anarhija. Mednarodna komisija ni mogla pričeti poslovati in radi zime ne bo uradovala prod spomladjo. Srbi zahtevajo, cla naj se Albanija zasede. Belgrad, 29. septembra. Poluradua »Samouprava« zahteva, da naj so glede na vstajo Albancev revidirajo londonski sklopi. I.ist izvaja: Albansko-srbski boji so rosno svarilo velesilam, da naj sklope londonske konference revidirajo in skrbe za to. da no bodo kulturno balkanski državo sosodinjc anarhistične države. »Mali Zurnal« dolži Avstro-Ogrsko, da podpira albansko vstajo in piše: Avslro-Ogrske so Srbija ne boji, kor jo slabotnejša, Kakor najmanjša država.sploh jo bilo škoda, da jo Srbija Albanijo zapustila. »Pravda« zahteva da naj Srbija Albanijo zasede. Turji med Albanci samimi vre. Valona, 29. septembra. Radi voli koga števila ranjencev v bojih med Al banci in Srbi se prosi, da naj so hitre oddelki Rdečega križa odpošljejo. Trd so, da jo'bilo več slo Albancev ranjenih Danes se je pričel hud in dolg boj a okolici Prizrena. Essad paša jo brzoja vil Izniail Kenialu, da. naj mu pošljf ojačenja iu municije, kar .-e je odklo nilo. Veljaki v Malakostru obdolžujej< valonsko vlado in hočejo proti nje vstajo vprizorilj in Valono napasti. Za časna vlada jim jo poslala nasproti (i( vojakov, ki so Malokostro napadli, za žgali basar in veljake aretirali. Izjava srbske vlade. Rim, 29. septembra.. Srbska vlada h odgovorila na nujen nasvet Avstro Ogrske in Italijo, da naj spošJujc londonsko sklepe, in da raj so omeji na obrambo moje, da bolSrbija prijateljski svet upoštevala in spoštovala sklepe Evrope. Dezertacije Srbov. Dunaj, septembra. Kljub stro gim ukazom, do no smejo moški do 45. lola iz Srbijo, in dasi jo meja strogi. 1 zastražena, le veliko vojaščini podvrženih Srbov uhaja čez mejo. Dczorterji LISTEK, upornim. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o l d L e n a r d. (Dalje.) Pop je šel parkrat po sobi in obstal pred ključarjem: »Vi, Pavol, gotovo pomnite poljsko ,vstajo?« Kmet. je pogledal nezaupljivo in z dobrodušnim nasmehom: »Slišal sem, slišal, toda kako bi pomnil otrok o poljskem puntu?« »Menda je bila tu nekje bi Iva?« »Hm... morda je bila. Moj rajni oče mi je pravil, da so v gozdu bili vstaši, prišli so iz Galicije od Čer-vonke.« »Ah, od Ccrvonke!?« nasmehnil sc je zadovoljno, »ali pa ne veste, čc so jc stari Zvelcvič udeležil vstajo?« »Ali je naš rajni graščak?« »Da.« »To jc bil pravičen šlahčič, gotovo so ni umikai in je šol na vstajo, ako jc imel leta za to.« »Hm... v vasi jc mnogo takih, ki pomnijo vstajo, vprašhjto jih, kje je bila bitva, pa tudi o starem Zvclevi-ču -,, zvečer mi pa povejte.* »Ilm... ali bi mogel vedeti, čemu bodo tc staro storijo gospodu župniku/ tako jo vedno, po navadi zedinjencev. nagovarjal popa, kar je obema delalo prijetnost. »Kar tako iz radovednosti, Pavel.« »Kajti vidite, gospod župnik . . . Moskali so že kaznovali in ubijali, kolikor so hoteli... kaj bi to še enkrat grobli na dan?« »Jaz sem tukaj župnik in bi rad vedel, kako jo bilo nekdaj v Tesni.« »Ne boš me goljufal,« si jo mislil Mazak, »gotovo I i je tega treba, da bi zopet mučil mirno ljudi, a jaz ti pomagati no maram,« glasno pa: »Seveda, vsak jc radoveden, kaj .je bilo nekdaj, torej hočem poizvedeti in pridem zvečer.« »Hvala vam, Pavel... morda bi kozarček ?« »Hm... prileglo bi se, če blagovolite^ Pop jo odšel po gospodarstvu t i jo premišljeval mimogrede grmečo pridigo, katero hoče povedati jutrišnjo nedeljo.« Zvečer jo prišel Mazak in je povedal splošno reči o vstaji, kakor zjutraj, govorili jo na široko o bitvah popolnoma pri drugih vaseh, o Tesni in o Nametah pa niti besedico. V nedeljo jo povedal poj) pripravljeno pridigo maloštevilnim slušate- ljem, ki so morali biti v cerkvi po sln/.-beni dolžnosti, toda tudi loii večina ni prišla, ker so jo razneslo, da .ji' preganjanje prenehalo, kar dokazuje križ ob poti. Istega dne popoldne jo čital pop časnike in je našel med dnevnimi novicami, da zbira v Pjotrkovski guber-niji kmečki komisar prostovoljne darove med kmeti za pomnik carja Aleksandru II. Osvoboditelja. »Kaj pa, ako bi v Tesni postavili pomnik lomu carju,« mu je šinilo v glavo. ln la misel, katero jo dobil iz časnikov, sc mu je zdela kakor božje na-vdahnenje ter jo napisal takoj prošnjo na gubernatorjo za zbiranje darov v okraju za spomenik, ki ga hoče postaviti s pomočjo državne oblasti, obenem jo pa o tem načrtu sporočil v škofijsko jiisarno ter prosil, naj dajo drugim ]>o-pom v okraju v loj zadevi ugodna na-\ odila. Zadovoljno si je mol roki in rekel smehljaje so ženi: »Matuška,' ne bo dolgo, pa bom protoierej- in dobil boni odlikovanje.« »To bo samo pravično, že davno bi moral dobiti za tvojo težko delo mod neumnim ljudstvom povišanje iu nagrado.« 1 Mamica. Nadžupnik. »To jo res,« so jo nasmehnil, »toda obrniti je treba nase pozornost oblustj.« Povedal je svoj načrt in kakšne nado ima, ako se uresniči. Kazveselje-nu popadija jo postavila tega dno pri večerji na mizo steklenico cerkvenega vina, da bi pili za srečen izid. To ladost .jo pokvarili) sporočilo tljaku, da so ljudje z venci okrasili križ in \ gručah molijo prod znamenjem. Zakaj stražniki dovolijo ta punt?.« jo zaklicala popadija. »Saj sem jim jaz tudi rekel, ma-tušKi,« jo odvrnil djak, »toda pravijo, da sami no morejo nič ukreniti, priti mora povelje.« »Dovolj odlašanja,« je rekel poji odločno, »jutri so popeljem h glavarju.« »AI i te no bo preveč utrudilo?« jc skrbela žena. »Meni ni žal niti zdravja, uiti Živ« Ijcnja, da zadušim propagando.« Ko sc jo peljal v okrajno mesto, jfc sklonil »niti se najprej z načelnikom deželne straže, s katerim ga jo družilo ne toliko prijateljstvo, kakor pa skupno sovraštvo do okrajnega glavarja. .Našel ga jo doma, uredil je torej laso in rjaso, stopil v sobo in ga našel med rodbino v obednici pri prvVm za-jutrku. Otroci in žena so pili čaj, ure d se v čolnih vozijo čez Savo in Donavo. Zelo veliko jih je prišlo v Mitrovico. Italija se zavzema za diplomatično akcijo. Rim, 29. septembra. »Vita« piše: Neobhodno potrebno je, da velesile intervenirajo, samoobsobi umljivo, prijateljsko, da se zlo no poslabša in da ne nastanejo nevzdržljive razmere. Avstro-ogrski in italijanski diplomati morajo dokazati, da so kos nalogi, ki so si jo v Albaniji stavili. Srbija najame v Parizu posojilo. Belgrad, 29. septembra. Dva člana npravnega sveta uprave fondove sta odpotovala v Pariz, da skleneta pogodbo o najetju posojila .">0 milijonov. Črnogorsko poročilo o položaju. Cetinje, 29. septembra. Izvzemši nekaj prask ob albansko-črnogorski moji ni bilo spopada. Odrejeno je pa vse za vsak slučaj. BOJ MED BULGARI IN DOMAČINI V PALASU. Cerigrnd, 29. septembra. Kakor poročajo listi, so jo bil pri Palasu boj med Bulgari in domačini iz Palasa. Bulgari So se morali umakniti. GRKI SE PRIPRAVLJAJO ZOPET NA VOJSKO PROTI TURKOM. Dunaj, 29. septembra. Poročilo, da pride zdaj grški kralj Konstantin na Duna j, no odgovarja resnici. Radi napetosti med Grško in Turčijo potuje marveč grški kralj iz Eastburnea naravnost v Trst, od tu se pa na svoji jahti odpelje v Atene. Atene, 29. septembra. Grški glavni stan, ki jc bil že razpuščen, so včeraj z dekretom zopet obnovili. K armadi se morajo takoj vrniti vsi generali in častniki, ki se na dopustu nahajajo. Z veliko napetostjo pričakujejo, kako sc bo položaj razvil. Nova popolna mobilizacija Grške bo stala vsak dan en milijon drahem. Carigrad, 29. septembra. Turška vlada hoče pri obnovljenih pogajanjih z Grško rešiti vsaj začasno vprašanje otokov. Porta zahteva, da sc podeli vsem otokom, ki so jih Grki zasedli, samouprava pod sultanovo suveronite-to po zgledu na Samu. Dokler se pogajanja nc končajo, ostane turška armada mobilizirana. Kranjski deželni zbor. Seja dne 3 0. septembra 1913. Deželni glavar dr. Iv. Šusteršič otvori sejo. Zapisnikarja posl. Demšar in dr. Novak. Glavar naznani, da se ni potrdil načrt lovskega zakona iz zadnjega zasedanja deželnega zbora (se odkaže upravnemu odseku) in priobči nek drug dopis vlade glede pobiranja doklad (se odkaže finančnemu odseku). INTERPELACIJE IN PREDLOGI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. Dr. Lampe in tovariši interpelirajo deželnega glavarja zaradi zlaganih časnikarskih poročil o deželnem zboru. Razni zunanji, zlasti dunajski listi so prinesli o zadnji seji deželnega zbora kranjskega po- polnoma zlagana poročila. Vprašamo deželnega glavarja, ali so mu ta poročila znana in kaj namerava ukreniti, da se bo o sejah deželnega zbora kranjskega v javnosti pravilno postopalo. Deželni glavar takoj odgovori, da je v Neue Freie Presse < tudi sam opazil poročilo, v katerem se deželnemu glavarju polagajo v usta besede, ki jih ni go-I voril in o katerem se tudi sicer lahko reče, ■ da niti oddaleka ne odgovarja resnici. Ker proti temu kaj drugega storiti ne morem, sem dal nalog, da se temu listu in tudi drugim, ki bi bili tako poročilo priobčili, pošlje uradni popravek. Deželni glavar tako napačno poročanje obžaluje in izjavi, da bo tudi v prihodnje v takem slučaju dal vpošiljati uradne popravke. (Dobro-klici.) Jaklič in tovariši interpelirajo deželnega predsednika zaradi volitev učiteljskih zastopnikov v mestni šolski svet ljubljanski: Dne 25. septembra so se iz-I vršile volitve učiteljskih zastopnikov v mestni šolski svet. Dotični konferenci uči-teljstva je predsedoval mestni župan, predsednik mestnega šolskega sveta, namesto c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. Po zakonu predseduje vsem okrajnim učiteljskim konferencam c. kr. okrajni šolski nadzornik, tedaj tudi takrat, ko se vrše volitve v mestni šolski svet. Mi smo prepričani, da se je veljaven zakon kršil ve-doma, ker se v mestnem šolskem svetu dela sistematično na to, da se delokrog c. kr. okrajnega šolskega nadzornika kolikor mogoče omeji nc glede na veljavne šolske zakone in razpise. Ker je izvolitev učiteljskih zastopnikov v mestni šolski svet nezakonita, vprašamo gospoda dež. predsednika: 1. Ali hoče razveljaviti volitve v mestni šolski, svet; 2. ali hoče vse ukreniti, da se v mestnem šolskem svetu ' v zakonu zajamčene pravice c, kr. okrajnega šolskega nadzornika ne bodo kratile. Interpelacije in predlogi narodnonapredne stranke. Gangl radi oddaje služb brez razpisa na slovenski gimnaziji v Gorici. — Ribnikar glede vodne preskrbe za celo Belo-krajino. — Ribnikar predlaga nujno, da sc otvori javna slovenska ljudska šola v Kočevju. — Ribnikar predlaga, naj deželni odbor vloži še v tem zasedanju zakonski načrt in statut za deželno živinsko zavarovalnico. — Ribnikar interpelira glede poplavljenja dragatuškega polja. — Ribnikar na deželnega predsednika glede pomanjkanja gozdnih sadik. — Ribnikar glede novega deželnega mostu, oziroma broda čez Kolpo v Gribljah. Nadomestna volitev v upravni odsek. Glavar naznani nadalje, da je dr. E. Lampe odložil svoj mandat v upravnem | odseku in odredi volitev. Izvoli se mesto j niega D e r m a s t i a. POROČILA DEŽELNEGA ODBORA. Poročilo deželnega odbora glede združitve občine Spodnja Šiška z mestno občino ljubljansko se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o odobritvi sklepa občinskega sveta ljubljanskega glede brezplačne prepustitve poslopij c. kr. državne obrtne šole v last c. kr. erarju se odkaže občinskemu odseku. gospodarjem jc pa stala steklenica žganja in prekajeno meso. Ko sla se pozdravila, jc rekel načelnik vedelo: »Zadeli ste na božje darove, pa založite z nami.« Pogovor se jc vršil o vremenu, o žetvi, o malenkostnih mestnih dogodkih, potem je pa načelnik, ki je zapazil, da postaja gost nepotrpcžljiv, peljal popa v drugo sobo in ko sta prižgala cigarete: »Batjuška, ali je v Holmu šc po vaši misli?« »Storil sem, kar sem mogel, Foma Aleksandrovič, opisal sem njegovo življenje in poslal, kamor gre... zdaj je izgubljen.« »Ne veseli se obeda, dokler sc nisi najedel, pravi pregovor, tudi on ima svoja sredstva. »Vem, toda so sredstva zoper sredstva, Foma Aleksandrovič.« »Hm ... vse naredi denar, on ga pa ima, ker zna dreti ljudi.« »Toda, Foma Aleksandrovič, arhi-rejeva beseda je tudi denar.« »Res jc, batjuška... kaj je pa pri vas novga... imate lep katoliški križ,« sc je nasmehnil. »Prišel sem v tej stvari, ali ne veste, Foma Aleksandrovič, kako stvar stoji?« »Sam pojde na preiskavo, ker vc dobro, da za tako stvar lahko veliko odere, in zato gre sam.« »Škoda, da ne vil« je vzdihnil pop. »Saj ta cigan drugim nič no privošči,« je rekel z bridkostjo, »saj vendar vsakdo služi v tem prekletem kraju, da'bi si zagotovil mir na stara leta, naj bi torej imel nekaj ozira na druge in tudi drugim kaj privoščil... ali ni tako, Mihael Vladislavovič?« »Res je, ko dobimo novega glavarja, vam bo bolje.« >;Ba, da bi le prišel,« je vzdihnil, »človek bi si opomogel, predno bi spoznal vire dohodkov, bi mogel kaj iz njih izčrpati.« »Ali nc veste, Foma Aleksandrovič, zakaj glavar ne pride v Tesno?« »Odlaša, da bi ob času žetve imel celo vas v preiskavi, tak razbojnik je.« ter je vzdihnil pri misli, da če kmet nc bo nič nažel, tudi v jeseni ne bo od njega nič dobiti. »Da, to jc nemogoč Človek,« je potrdil batjuška. »Toda vi, Mihael Vladislavovič, ste napisali poročilo o križu vašim predstojnikom.« »Čakam preiskave.« »Ah, batjuška, tega. od vas nisem pričakoval,« jc zaklical z bridkostjo, »to je strašno zanikerno!... Pomislite vendar, težko je najti boljši dokaz nereda v okraju, to jc maroga za celo njegovo življenje, kje jc strogost, pokorščina, spoštovanje do vlade? . . . Šc danes napišite to pritožbo. Nad tem križem si more zlomiti vrat.« »Pozabil sem pri tolikih skrbeh,« je rekel pop žalostno. »Treba je popraviti napako, napišite poročilo pri meni, dam vam črnilo in papir. »Hm... zahvalim, Foma Aleksandrovič, toda najprej pojdem k njemu, da vidim, kaj poreče, otem pa napišem poročilo.« »Toda šc danes tu pri meni, batjuška,« pogledal je na uro, »zdaj jo v uradu, pojdite... vas bom čakal, Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona, s katerim se za zdravišče Bled deloma izpreminja zakon z dne 1. avgusta 1897, dež. zak. št. 29, in ustanavljajo posebna določila, sc odkaže občinskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o zagradbi hudournika Belca, Suha in Slamnica v Bohinjski Beli z zakonskim načrtom se odkaže kmetijskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o zgradbi vodovoda v občinah Stari trg in Dolenja Podgora z zakonskim načrtom se odkaže upravnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o razdružitvi krajevne občine Selca in ustanovitvi samostojne občine Češnjica se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona glede izpremembe, oziroma dopolnitve nekaterih določb občinskega reda in občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko sc odkaže ustavnemu in občinskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona, zadevajočem izpremembo občinskega reda in dopolnitev občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se odkaže ustavnemu in občinskemu odseku. Poročilo deželnega odbora o potrebi sistemiziranja nekaterih službenih mest se odkaže personalnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi šole za bolniško strežbo se odkaže finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora, s katerim sc predlaga nov načrt lovskega zakona, se odkaže upravnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o napravi deželnih ustanovnih mest za pomorsko akademijo na Reki se odkaže finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o dovolitvi deželnega prispevka k stroškom ustanovitve župnije za Zgornjo in Spodnjo Šiško se odkaže finančnemu odseku. POROČILA USTAVNEGA IN OBČINSKEGA ODSEKA. Deželni glavar da na dnevni red poročilo ustavnega odseka glede, nujnega prologa dr. Gregoriča v zadevi prihoda kamniških vlakov na Južni kolodvor. P o v š c poroča (r tej zadevi. Predlaga. naj sc deželna vlada pozivlje, da nemudoma vse stori, da državna železniška uprava primora Južno železnico, da dovoli prihod in odhod kamniških vlakov na Južni kolodvor, oziroma z Južnega kolodvora. — V debati dr. Gregorič ponovno poudarja nujno potrebo tc zadeve in obsoja zavlačevanje, ki se godi iz kljubovalnosti. — Sprejeto. Nadailevanje de&ote o ZovrSniški centrali. Deželni glavar odredi nadaljevanje debate, o deželni električni centrali ob Završnici in da besedo strokovnjaku, stavbenemu svetniku Rajku Ge i 1 h o -f e r j u. POROČILO DEŽELNEGA INŽENERJA STAVBNEGA SVETNIKA R. GEILHO-FERJA. Na stavljena vprašanja glede sile, ki jo bo dajala deželna elektrarna na Završnici ter glede izjav raznih izvedencev itd. usojam si zadevo pojasniti kakor sledi: Kakor znano se izdelujejo projekti deželnega odbora skupaj s c. kr. državno železniško upravo in je torej z vso gotovostjo pričakovati, da so projekti takih dveh javnih faktorjev kakor sta država in dežela, na naj temeljite j Si način izdelani in brez vsake površnosti in skrivnosti. Da bi bili projekti čim mogoče popolni, je deželni odbor leta 1910. prosil ministrstvo za javna dela. ki ima poseban oddelke za poizvedbe vodnih razmer, za sodelovanje v tem zmislu, da meri ta hidrografični centralni urad vodne množine ter da presodi vse te projekte. Na. ta način dobimo, ker je omenjeni urad glavna oblast tc stroke v celi Avstriji, popolnoma zanesljive in objektivne podatke. Vrhutcga izdaja hidrografični centralni urad kataster vodnih sil. iz katerega se morejo posneti tudi vodne množine in strmci raznih voda. Tudi Završnica je sprejeta v ta vodni kataster, in sicer se nahaja na listih 98 in 99. Prvi podatki, ki jih jc deželni odbor glede vodnih množin Završnico dobil od hidrografičnoga centralnega urada (d. o. št. 14.936/1911) se glase: 6mes. vodna množina 940 sek. lit. 8mes. vodna množina 890 sok. lit. lOmes. vodna množina, 580 sok. lit. vsakoletna nizka voda 280 sek. lit. absolutni minimum 180 sek. lil. katastrof, vis. voda 170.000 sek. lit. Kataster, ki je bil pozneje izdelan in ki se torej opira na šo mnogoštevllnejša merjenja in opazovanja, navaja za kraj projektovanogu jezu nastopno; 6mes. vodna množina. 966 sek. lit. 8mes. vodna množina 910 sek. lit. lOmes. vodna množina 600 sek. lit. vsakoletna nizka voda 290 sek. lit. absolutni minimum 180 sek. lit. Ako vzamemo z ozirom na izgube na vodnem pritisku vsled teka po rovu ter cevovodu itd. pri predmetni napravi za ncto-padec povprečno 150 m ter efekt turbin s 75 %, znaša pri enakomernem dotoku vodo po podatkih vodnega katastra: 6mesečna vodna sila 1450 konjskih sil; 8mesečna vodna sila 1365 konjskih sil; lOmcsečna vodna sila 900 konjskih sil; vodna sila pri vsakoletni nizki vodi 435 konjskih sil ter absolutni minimum 270 konjskih sil. Pripomniti je, da je absolutni mini* umni le nekaka številka zgolj teoretičnega značaja, kajti toliko malo vode še nikoli ni bilo, tudi meril je nobeden ni, ampak hidrografični centralni urad navaja absolutni minimum le kot spodnjo niejo, pod katero dotična voda tudi v najslabšem času tekom stoletij ne pada. Ravno tako jo množina katastrofalne visoko vode lo teorethiia številka, k j v resnici nikoli nc bo dosežena, ki pa ima prednost največje sigurnosti za zgradbe, n. pr. jez itd., kajti če se to konstrukcije prilagode taki velikanski sili, jo dana polna gotovost, da bo jez brez vsake poškodbe prestal vsako povodenj, ravno tako, da so zemljišča pod jezom popolnoma varna pred morebitnim porušenjem jezu. V zadnjih letih je imela Završnica pri največjem dežju 2 kub. metra in pol, to je 2500 sekundnih litrov; ako postavimo temu nasproti prejo navedeno številko 170 tisoč, se vidi, s kakšno veliko previdnostjo računa hidrografični centralni urad katastrofalno visoko in ravno tako tudi katastrofalno nizko vodo. Kakor obče znano, so ravno zadnja leta glede vode zelo neugodna, nahajamo se v dobi, v kateri prevladujejo nizko vode. Vodnjaki usahnejo, mlinarjem manjka vode. Najslabše je bilo leto 1909, ki nam je prineslo sekularni minimum vodnih množin. Završnica je bila takrat merjena od izvrševalmega odbora desetih občin radovljiškega okraja za zgradbo elektrarne v Mostah ob potoku Završnici in je v tem naj-kritičnejšem času imela po dotičnem tiskanem poročilu 320 sekundnih litrov. Zelo neugodna je bila tudi letošnja zima in smo, ker se ne hi splačalo, da bi za eno merjenje samo prišel kdo iz Dunaja, prosili hidrografični oddelek tukajšnje c. kr. deželne vlade, da naj izvoli meriti Završnico. Rezultat merjenja je bil 375 sekundnih litrov. Vrhu tega smo uredili na Završnici tudi lastno opazovalno postajo, ker zahteva, obrat, kakor bo tukaj z bajerjem, še veliko bolj detajliranih podatkov, kakor pri navadnih napravah. Postavili smo limnigraf, to je aparat, ki ima plavalec v zvezi s peresom, ki riše vodno stanje noč in dan na papir, kateri je pritrjen 'na. cilindru, ki se počasi vrti. Limnigraf se mora vsak teden naviti. Vemo torej vsak čas viso-čino vode in s pomočjo za tamošnji profil Završnice izdelane konzumcijske krivule vsak trenutek, koliko vode ima Završnica, oziroma, koliko je imela. Usojam si predložiti visoki zbornici kataster vodnih sil, fotografijo našega limnigrafa na Završnici, razne limni-grame ter tozadevno konzumcijsko kri-vulo v vpogled. Podatki o vodnih množinah, tem najvažnejšem delu vsakega projekta za izrabo vodnih sil, so torej tako popolini. da se stvar zanesljivejše in objektiv-nejše že več preštudirati ne more. V našem slučaju ne bi bilo na mestu, računati le z efektom, kakor je preje naveden, kajti gotovo je, da se nc bo rabil električni tok enakomerno dan in noč, temveč da bo glavna poraba toka čez dan in zvečer. Vsled tega je pravilno, da se z ozirom na možnost na nabiranja vode y projoktovanem bajerju z vsebino 150 tisoč kub. metrov računa z dvojnim efektom. To je tudi iz tega razloga dopustno, ker bi se vsekakor za nočno razsvetljavo potrebna voda pridobila v delavnih odmorih po dnevu in ob nedeljah in praznikih. Kakor znano, znaša ves strmec Završnico 450 m, od katerega izrabi sedanja naprava lc okroglo 160 metrov. Dežela namerava izkoristiti še ostali strmec Završnice ter graditi po potrebi v zgornjem toku še dve taki hidro-električni centrali. Za vsako od njih je istotako projektovnn bajer, od katerih bo eden tako velik, da bo lahko zbiral \isoke vode in s tem ob času nizke vode dopolnjeval Završnico vedno na normalno vodno množino. Kalorične rezerve tedaj sedanji silnici ne bo ni* koli treba. Kaiti če bi so izkazala po- treba povečati delozmožnost sedanje silnice, bi sc najprvo gradil jez za gornji veliki bajer. Stroški tega jeza pa spadajo k dotami novi centrali, med tem ko pridobi z njim tudi sedanja naprava šc ugodnejšo regulacijo vodnega dotoka. Na drugi strani pa sta gornji dve stopnji razbremenjeni s tem, da se naračunajo sedanji stopnji stroški nakupa vodnih pravic ob celi Završnici, vkljub temu, tla imata tudi zgornji stopnji s pridobitvijo teli pravic enak dobiček. Kar se deželne elektrarne tiče. ki te zdaj gradi na Završnici, je omeniti, da jc deželni odbor v seji dne 5. julija 1911 dovolil nakup vseli obstoječih vodnih pravic in s tem sklenil graditev tc naprave. Izvršitev rova jc deželni odbor sklenil začetkom avgusta leta 1911. Nato jc visoki deželni zbor v seji dne 24. julija 1912 to vzel na znanje ter deželni odbor pooblastil, da zgradi to hidroelektrično napravo in dovolil v to svrho znesek 2 milijonov kron. Dela so, kakor to v tem slučaju ni drugače mogoče, tako disponirana, da se napravijo najprej komunikacije it.) razni drugi izkopi, nadalje mostič pod državno železnico, pod državno oos to itd., za katera dela sc nc rabi ne v od popravno, ne stavno dovoljenje. Vodne naprave kol. take sc pred pravnomočnostjo koncesije nc nameravajo zgraditi, pripominja sc pa, da za take naprave mi treba stavbnega dovoljenja, ker stavbni red za Kranjsko za vodne naprave ne velja. Glede stavbnega dovoljenja za visoke zgradbe, v tem slučaju torej za strojnico (centralo), pa je opozarjati na S 89. stavbnega recla za vojvodino Kranjsko, po katerem mora dežela načrte za svoje stavbe priobčiti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki odredi lokalni ogled ler naznani, ako proti zgradbi ni nobenega zadržka, uspeh deželnemu odboru, nc da bi bilo treba izrecnega stavbnega dovoljenja. To priobčilo jc deželni odbor napravil in dobil od okrajnega glavarstva radovljiškega tudi žc dotično naznanilo. lz vsega tega jc razvidi o. da sc vrši gradim v polnem redu ter da sc deželni odbor strogo ozira, na obstoječe postave in uradne predpise. Razun preje navedenih 2 milijonov kron jc deželni zbor prejšnja leta, in sicer v jeseni leta 1909 ter v jeseni leta, 1910 dovolil za. proučevanje vodnih sil, za projekte itd. v letih 1909—1911 20.000 in 50.000 K, skupaj 70.000 K. Stroški za projekte in poizvedbe voda (kataster vodnih sil) znašajo do konca leta 1012 82.091 Iv 45 h; primanjkljaj 12.091 K 45 b v letu 1912 jc pokrit po lela 1912 dovoljenem kreditu. Deželni odbor sc potrudi, gospodarili z dovoljenimi vsotami čim mogoče varčno in pridobili napravam, torej javni koristi, kar se lc da doseči. Eden izmed mnogih slučajev jc n. pr. pridobitev Završnice. Svoj Ca s so hotele občine radovljiškega okraja kupiti tako-zvamo Tobellovo koncesijo. Deželni odbor jc spoznal, da je ta koncesija zelo obremenjena, in je pri poznejših pogajanjih spravil inženirja Tobclla do tega, da jc proti odškodnini 10.000 K odstopil od koncesije, nakar si jc deželni odbor pridobil novo koncesijo, ki je za ravno 100.000 K manj obremenjena kakor bi morale žrtvovati vse občine. Pri tem dobi inžener Tobell navedeno odškodnino po tozadevni pogodbi šele, ko bo naprava stopila v stadij rentabili-tetc. Da je dežela plačala Tobellu za koncesijo 100.000 K, ne odgovarja resnici. Kakor jc torej iz vseh mojih navajanj razvidno, je projekt za deželno elektrarno na Završnic i kakor tudi zgradba sama v vsakem oziru dobro premišljena in preštudirana in sta deželni odbor in državna železniška uprava storila vse korake, da sc ustvari podjetju trda. zanesljiva podlaga, ki izključuje vsako poznejše iznenadenje. (Dobro!) Deželni glavar podeli besedo inženirju g. Dušanu S c r n c c u. POROČILO RAVNATELJA DEŽELNIH ELEKTRARN DUŠANA SERNECA. Meni jc, kakor sem posnel iz zadnje debate visoke zbornice, razložiti dvoje: a) ali bi bila kalorična električna naprava umestnejša kakor liidro-c-lektrična ter b) rentabiliteto deželne hidroclcktričnc centrale v Žirovnici. Odgovor na prvo vprašanje v širšem pomenu, to jc umestnost kalorič-noelektrične ali hidroelektrične cen-trale za ves okoliš, ki pride zasedaj v poštev za deželno elektrarno pri Žirovnici, to so občine: Breznica, Begunje, Lesce, Radovljica, Predtrg, Mošnje, Gorje, Bled, .Tesenicc in Koroška Bela, sc mora glasiti v prilog hidroclcktričnc. centrale. Večje kalorične centrale imajo danes le tam eksistenčno pravico, kjer sc jih more postaviti neposred- no v kraju pridobivanja kuriva. Tega pa na Gorenjskem ni. Druga važnost bi bila, da bi si posamezne občine same, mogoče z deželno pomočjo, zidale lastne manjše elektrarne. Gotovo je, da bi bilo lo neraci-jonelno, ne samo radi številnega osob-ja, ki bi ga. obrati zahtevali, temveč tudi investicijskih stroškov, ki bi bili pri taki razdelitvi večji kot pri predmetnem deželnem projektu. Ostane tretja možnost, namreč da se preskrbi z elektriko Bled, čigar potreba v tem oziru jc največja in najnujnejša in sc ostalih devet občin ne vpošteva. No oziraje sc nato, da čuti danes tudi prebivalstvo ostalih občin potrebo po električni luči in sili — znano je, da so hotele te občine same skupno zidati Završhiško centralo — moram naglašati, da po našem mnenju ktlorična silnica samo za Bled ne bi bila racionelna. Taka centrala bi morala imeti stroje za kakih 300 K S in bi morala stati v bližini kolodvora radi dovažanja potrebnega kuriva. Glavni konsum pa bi bil na nasprotni strani jezera v Gradu in v Zclečah. Sicer pa so vile raztresene okrog celega jezera. Izključeno je vsled tega, da bi se izhajalo z istomernim lokom, pri čemer bi bila dana možnost akumulatorjev, ki služijo za oddajo toka v času izvan-rodne obtežbe in ponoči, ko jc občna uporaba nizka. Proizvajanje visoko napetega vrtilnega toka pa zahteva, cla teko stroji v centrali neprenehoma noč in dan, torej tudi v času malega kon-suma mogoče lo kakih 20 K S. Veliki stroji bi pri tem jako ncracijonolno delali, uporaba več manjših enot bi pa zopet investicijske stroške znatno zvišala. Taka kalorična centrala bi rabila menda za obrat nc dosti manjše število osobja kot vsa deželna elektrarna ob Završnici. Dežeina elektrarna bo rabila gotovo število osobja za nadzorstvo daljnovodov, kalorična centrala pa večje število osobja v centrali sami za večjo strežbo strojev. Strojnike najeti se za sezijo, bi pa bilo neprimerno, ker slab strojnik v hipu lahko več pokvari kot znaša vsa njegova letna plača. Vpoštevati pa je tudi, da imajo ccno kuriva, najsibo premog ali surovo olje, raščočo tendenco. Surovo olje za Diesel - motorje sc je ocl leta 1911. do danes, to je v treh letih, podražilo za 76%, od 7 K 50 vin. na 13 K 20 vin. Obče znano je, kako izdatno so v zadnjih letih zrasle cene premoga; sicer se vrši ta proces počasneje kot pri surovem olju, ali tem sigurnejše. Mimogrede naj šc omenim, da bi sc pri izberi motorjev za kalorično centralo (v poštev pridejo parni stroj, motor na surovo olje (Diesel) in motor na plin) tehtnica gotovo nagnila na stran parnega stroja (v mislih imam lokomobi-lo). Diesel-motorji zahtevajo večjih investicijskih stroškov kot lokomobile, kar bi prišlo za eventualno bloško napravo, ki bi bila le v seziji — torej okroglo dva meseca — polno obtežena, več v poštev, kot razlika v stroških kuriva. Diesel-motorji bi morali biti tudi večji kot lokomobile in vsled tega zopet dražji, ker so tak motor ne da obtožiti nad svojo nominalno silo, medtem ko je to za kratek čas pri lokomo-bilah brez pomisleka mogoče. Bled pa bo rabil v izvanrednih slučajih, kakor n. pr. 18. avgusta, znatno več kot normalno v sezijskem času. Deželna elektrarna nasprotno no bo čutila tega neenakomernega kousuma na Bledu, prvič, ker je v tem letnem času julija in avgusta meseca v Završnici zmirej nadnormalna voda, drugič pa, ker bo elektrarna po potrebi vodo zbirala, oziroma porabljala. Če bi rabil Bled dne 18 avgusta 200 K S več kot normalno, bi lo silo potreboval lo tekom dveh ur, od 8. do 10. ure zvečer. 22 ur bo elektrarna vodo v I o svrho lahko nabrala, tako tla bi čutila to izvanredno obtežbo za ta dan le z 18 K S. Iz teh izvajanj sledi, da bi bil Bled sam zase vzet slab konsument, za kako elektrarno v velikem okvirju pa in posebno za deželno elektrarno, ki računa z akumulacijo vode, pa neenakomerni konsum, ki jo pričakovati, no pride v poštev. Nadalje sledi, tla bi bila kalorična centrala za Bled ncracionclna, brez upa na rentabiliteto, izvzemši mogoče, da bi oddajala tok po izredno visoki ceni, s čimer bi bilo sicer tujcem pomagano, ki bi dobili zahtevani kom-fort, ne pa domačinom. O tem, ali bi bilo primerno vporab-Ijati za javno razsvetljavo na Bledu nove svetilke za petrolej ali bencin, menda ni treba obširneje razpravljati. Omenim lc. da rabijo lake svetilko natančno strežbo, ki stane približno toliko kol za kovinske žarnice z veliko svitlostjo vporabljeni tok. Preidem na drugo točko svojih izvajanj, to je revjlabiliteta deželne elektrarne pri Žirovnici. Predvsem moram naglašati, da je vsak rentabilitetni račuu za tako podjetje zgrajen na podlagi toliko premis, da jc brez prave praktične vrednosti. Bodoče odjemalce žo danes zavezati za odjemanje toka, jo kratkomalo nemogočo. Istotako je jasno, da neobvezne poizvedbe po konsumu, ki so se sicer vršile, ne dajo točne slike bodočega taktičnega kousuma, oziroma bodoče rentabiliteto. Vsak rentabilitetni račun na tej podlagi bi bil torej napačen. Statistika nam pa pove, da so dosegle elektrarne v zgolj poljedelske svrho, na primer na SVirtomborškem, žo v prvih lotih za oddajo toka v svrho razsvetljave in motorne sile povprečno dohodke 8 mark (torej skoro deset kron) na glavo prebivalstva. Seveda so tudi elektrarne, ki no dosegajo teh uspehov. Vzrok tiči skoro izključno v vporabljcnem ceniku, ki sc no pri-lagodujc potrebam in zahtevam prebivalstva. ('.o bi mogli mi isto doseči, bi bila rontabilitota deželno elektrarne dana brez priklopitve večjo industrije, brez obrti, brez večje javne razsvetljavo in brez letovišča. Seveda ne moremo mi precej od začetka isto doseči, kor ljudstvo še no pozna vporabe elektriko in jc je treba šc podučiti; skratka. ker moramo računati z drugimi razmerami. S takim začetnim primanjkljajem bi se dalo na dvojen način postopati. Čc se smatra deželna elektrarna zgolj kot: podjetje (kar pa ni), bi se moral dati tak primanjkljaj na račun investicijskih stroškov, kakor se lo godi pri vsakem podjetju. Sicer pa bi se po mojem mnenju tak primanjkljaj lahko tudi dal na račun gospodarske povzdige Gorenjsko, prod vsem se odpomore primanjkljaju delavnih moči \ kmetijstvu. Brez moderne razsvetljave so pa tudi tujski promet ne more razviti in s ceneno motorno silo sc najbolj pospešuje obrtništvo. Brez dvoma se pa bo kmetijstvo in obrntištvo razvilo in znatno pripomoglo k rentabiliteti deželne elektrarne. Namen deželne elektrarne: vse panoge gospodarskega življenja pospeševati. pa vendar ni smatrati za špekulacijo. Naravno pa je ,da sc bo moralo vodstvo držali zdravih trgovskih načel in po teh uravnati svoje postopanje. Kakor sem žo prej na kratko omenil, tiči po mojem mnenju vsa skrivnost rentabilitct eleklraren v ceniku, ki so mora prilagoditi no lc potrebam, ampak tudi zahtevam prebivalstva. Izrazili se mora že v ceniku, da elektrika danes ni več luksus samo za bolj •situirane sloje, temveč da elektrarne le tedaj zadostijo svojemu namenu, če nudijo elektriko za razsvetljavo in gonilno moč najširšim slojem. Cenike za deželno elektriko je deželni odbor že odobril. Dovolil bi si pa pri tej priliki opozoriti na nekatere točke. Za razsvetljavo bi so oddala Itisvečua kovinska žarnica po 80 vin. mesečno, dve taki žarnici na menjalni stik, tako da obe istočasno no moreta goreti ( na primer ona v kuhinji, druga v sobi) za 90 vin. Mislim, da si za to cono vsak delavec in kaj žar lahko omisli električno razsvetljavo, posebno če se mu plačilo inštalacije olajša z obroki, L)a morajo letovičarji pri odjemanju loka za razsvetljavo po števcu več plačati kot domačini, je upravičeno, ker so vsa vsota za. obrestovan jo, amortizacijo in vzdrževanje žične napeljave razdeli le na dva meseca. S tem so pa pravzaprav prizadeti bolj posestniki vil nego domačini. Slednjič šc omenim, da upam, da se tudi pavšalni cenik za motorje v poljedelske svrho, ki jemlje za podlago velikost obdelanega posestva po hektarih in število živine, prilagodujc kmetskim zahtevam in nazorom. Za nadaljno presojo rentabiliteto so važni investicijski stroški, kakor jo bilo to pravilno v javnosti večkrat po-vdarjeno. Pri tem so vzamejo za podlago gradbeni stroški za konjsko silo na turbinskem valju, in sicer vpoštev-ši srednjo letno delamožnosl centrale. Številke, ki so bile v tem oziru podano v javnosti, varijirajo od 1000 do 1500 kron za konjsko silo. Deželna elektrarna ob Završnici, vpoštevši njeno srednjo delozmožnosl na. podlagi 750 sekundnih litrov pri 24urnem obratu, no bo spodnje mojo prekoračila. Čo se pa vpošteva le dnevne obrate, tako da so ponoči nabrana voda čez dan spusti, so zviša njena razpoložljiva sila na dvojno in investicijski stroški za povprečno konjsko silo padejo na polovico, lo jo 500 kron. Pri tem sem pa še stopnjo, ki se sedaj gradi, obremenil s kupninami vseh vodnih pravic na Završnici, kar ni pravilno, ker si jo dežela s tem pridobila pravico na celo završniško silo z okroglim strmcem 150 m, od katerega so sedaj izkoristi lo spodnji dol, lo je okroglo 100 m strmca. Generalni projekt za zgornji strmec Završnice je bil od c. kr. glavarstva žc komisijoniran. 17. toga sledi, da jo vodna sila ob Završnici vsekakor primerna, da se izkoristi in da bo deželna elektrarna pri primernem konsumu — ki ga seveda precej od začetka ni pričakovati lahko aktivna. Seveda se bo završ-niška vodna sila vsled možnosti nabiranja vode šc izdatno racionelnejšo (mogoče na trojno normalno tlclomož-nosl in več) izkoristila, če bo elektrarna enkrat spojena z drugimi ob Savi. Pr, določitvi velikosti strojev smo to že danes vpoštevali in vsled tega so večji stroški v prej navedenih istotako že vpoštevani. To sc pa vendar nc pravi, da smo »konja podkovali na uše* sih.« Slednjič bi si šc rad dovolil na en mogoč očitek anticipando odgovoriti. Gre se za daljnovode. Mogoče se nam bo v bodočnosti enkrat očitalo, da za napeljave preveč invest u jemo. V tem oziru opozarjam, ti;t tako deželne kakor komunalne elektrarne ne morejo postopati zgolj iz trgovskega vidika, šlo se l)o mogoče za to. gotov kraj ali pokrajino gospodarsko dvignili, četudi ni, vsaj uo za dalj časa, pričakovati rentabiliteto potrebne napeljave. Po mojem skromnem mnenju bi bilo primerno, tla dobijo elektrarne v teh slučajih a fond poni u podporo i/, javnih sredstev, bodisi državnih, bodisi deželnih. knjli daljnovode, ki prevažajo nadomestilo za petrolej, premog in drugo kurivo, je danes smatrati ravno tako za. prometno zvezo kot cesto, železnico in lasi not lcast — vodne kanale. (Dobro!i DEBATA. K besedi se oglasi conlra poslanec Ribnikar. Mnenja obeh deželnih strokovnjakov nas niso zadovoljila. Na glavno vprašanje nista odgovorila, namreč na vprašanje glede rentabiliteto. Slišali pa tudi nismo računov glede investicij in še bodočih stroškov. Po mojem se jc porabilo že okoli 500.000 K, plače in diete bodo stale do dograditve 200.000, stroji 200.000, drugo naprave 100.000. omrežje, kabli in drugo 400 tisoč kron, transformacijske postaje 100.000, torej bo znašal investiran kapital minimalno 1 milijon in pol kron. Osobje bo na loto minimalno stalo 18 tisoč kron, olje 1000 kron, davki, pristojbine 2000 kron, glavno pa jo obro-stovanje. 77.000 kron, amortizacija (20-letna j odstotkov) Igili okroglo toliko, vpoštevati je elementarne nesreče (Zajec: Če pride sodni dan, bo pa vsega konec!), vzdrževalno stroške 15.500 K; skupni izdatki letno torej minimalno 191.500 kron. Govornik coni nato množim) oddaje toka za razsvetljavo in kmetijske motorje na .leto in pride do zaključka, da bodo znašali letni dohodki 100.000 kron, torej nad 90.000 K deficita na leto. (Govornik pripominja, ko f-rovori o dohodku iz žarnic, da, če treba, ii:i na razpolago deželnim strokovnjakom dotično literaturo. — Velika veselost.) Govornik pravi, tla bi vsak veclinduslrijec storil po njegovi ni mnenju bolj prav, da si omisli Diesclmotor ali lokomobilo, ker je volil;!) cenejše. (Ugovori.) Govornik jo na podlagi <>>umazanih jarkih«, v katerih da je izginil melioracijski zaklad (Ogorčenje) in mene osebno napada, da sem Pavšlerja spravil v konkurz. To sem že pojasnil, Taki so vaši izvedenci. In ko je ta človek ta pam-flet že spisal, je imel predrznost, da je stopil pred svojega kolego g. Srneca in zahteval od njega za svoje nadaljnje napade vpogled v deželne projekte. (Čujte!) Dobil je vpogled — skozi vrata! (Veliko odobravanje in veselost. — Klic: To je Srnec dobro napravil!) Končno pride in nam še očita, da smo pri razpisu mašinelnega dela postopali nepravilno in da obstoja med deželnim odborom in A. G. »Union« že predpogodba! To je impertinentna infamnost. Dela so se pravilno razpisala, povabljene so bile vse firme in deželni odbor je popolnoma prost, da izbere, kar bo bolj v korist deželi. Vaš čudni izvedenec (Dr. Tavčar: »Naš!« — Piber: Vaš, Vaš! — Jarc: Vsakega se branite.) pravi, da se v lastni režiji najdražje gradi. (Veselost.) Pri takem strokovnjaku je to res verjetno. (Ponovna veselost.) Milan pl. Šuklje nam tudi očita, da nismo sprejeli ponudbe, da sprejemamo dva mesta v upravnem svetu »Leykam-Josefsthal«. O dveh ne vem, vem o enem, »Leykam« nam je ponudil nasproti bivšemu deželnemu glavarju pl. Šukljetu eno upravno mesto, in to takrat, ko je družba od nas zahtevala milijone! Ko je pl. Šuklje to meni čisto pravilno povedal, sem dejal: Tega nikakor ne sprejmemo! (Veliko odobravanje.) Morda bi bil kdo od vas to storil. (Jarc: Hribar.) On nam očita, da ne uživamo renomeja pri veliki industriji. Jaz sem še nedavno govoril z odličnimi zastopniki veleindustrije in vsi priznavajo, da je naše delo epohalnega pomena. Nasprotni so nam le tisti, katerim se ne damo odreti. Kakor se nismo dali Pavšlarju, tako se ne bomo dali še manj tuji družbi, ki v naši deželi vse ugodnosti uživa. (Veliko pritrjevanje.) Damo to, kar je prav, in nobenega vinarja več! (Dobro!) Milan pl. Šuklje pa se še predrzne reči, da smo mi začeli proti papirniški družbi »umazan boj«, da smo vevško delavstvo nahujskali k štrajku, da so »Zajci in Pegani« delali »krvavo baran-tijo s človeškim mesom«. To je infamno obrekovanje. (Klic: Šuft!) Mi smo delavcem stavko, ki je izbruhnila ob balkanski krizi, ob času najslabše konjunkture, odsvetovali in »Zajci in Pegani« so vse storili, da se je stavka privedla k srečnemu koncu. In zdaj pride infamni vaš izvedenec in nam očita »krvavo barantijo s človeškim mesom«. (Ponovni klici: Šuft!) Potem se pa vi čudite, če smo ogorčeni, če se ne pustimo na tak način napadati in obrekovati. Ali naj sc jaz takim izvedencem podvržem? Ne takim izvedencem, ne taki stranki, ki take izvedence jemlje v zaščito, se ne bomo podvrgli. Očitate nam enkrat, da bo Završnica imela preveč moči, drugič, da je bo imela premalo. Završnica bo imela toliko stalne moči, da jo bomo dobro amortizovali, ko se ljudstvo elektriki privadi. Konštatiram, da ne jaz in gotovo po mojem mnenju tudi ne večina ne rabimo nobenega odseka, ne rabimo nobenih vaših izvedencev! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Glavar prekine sejo, ki se nadaljuje popoldne ob 3. uri. Dnevne novice. + Dr. Tavčarjeva liberalna morala. Znano je, da se clr. Tavčar rad skriva za druge. Posebno, kadar sc je v njegovih listih rodila kaka neumnost, on noče biti kriv in zataji, če treba, vse svoje sotrudnike. Pri tem sc dela tako, kakor bi bil on eden najzadnjih delničarjev »Slovenskega Naroda, katerega v »Narodni tiskarni« le milostno trpe. Tako obnašanje clr. Tavčarja se nam mora gabiti! On ima večino delnic »Slovenskega Naroda«, njegova prepoved je merodajna za pisavo tega lista, zato je tudi on za vse, kar je v »Narodu«, v prvi vrsti odgovoren. Obnašanje clr. Tavčarja pa je pod vsako kritiko. Najprej daje v »Narodu« prostora histerični babnici za napade na slovenske denarne zavode, da se 20. septembersko junaštvo ovenča z zaslugami za nemške denarne zavode, potem pa lastnik »Slovenskega Naroda« te napade, katero bi lahko preprečil, obžaluje. In tako je z vsemi Theimerič-nimi izbruhi. Ko liberalci čutijo, da bi se utegnile Theimeričino pravljice maščevati s tem, da posvetimo v resnične zakotnosti rodbinskega življenja liberalcev, tedaj »Narod« Theimerici za-pro in jo »obsojajo«. In ko je blamira- na histerična elektrika Milana pl. Šukljeja, tedaj clr. Tavčar ne čaka uiti petelinjenega petja in že zataji vso, kar je »Narod« prinesel liberalcem kot sveto in čisto resnico o električnih centralah. Dr. Tavčar je prvi, ki danes kriči, da jc; vse skupaj, kar je v liberalnem časopisju, nič vredno, da bo pa jutri* njegovo časopisje z istimi nesramnostmi nadaljevalo. To je taka morala, cla si celo liberalni naročniki clr. Tavčarjevega časopisja morajo tiščati nosove! H- Pittreich in slovenski sodniki. Mariborska »Straža« priobčuje pod naslovom »Slovenski sodniki, v taki luči ste« zanimiv članek, v katerem čitamo: »V imenu S. K. Z. je šel pred kratkim poslanec dr. Verstovšek zopet k eks-celenci Pittreichu in ga v poldrugournem razgovoru natančno informiral, kako vre med slovenskim ljudstvom zaradi sodnij-skih razmer in kako nezaupanje uživa ljudstvo do sodnij na Slovenskem. Vsa druga izvajanja Pittreichova in utemeljevanje si prihranimo za drugo pot. Dolžnost naša pa je, da opozorimo slovenske sodnike, kakšno mnenje ima višja sodna oblast o njih, kako jih kvalificirajo personalni senati, kako jim ti zapirajo vsled kvalifikacije najboljša mesta. Ekscelenca Pittreich je izjavil, da ne more na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem nastavljati slovenskih sodnikov in tudi na Kranjskem mora paziti, da nastavi le zmožne uradnike. Očital je slovenskim sodnikom, da se nič nc učijo, da imajo preozko duševno obzorje, da so v uradih navadni mehanični stroji, da niti ne čitajo dnevnikov, da strankarska strast tako zaslepi posameznike, da če berejo »Slovenski Narod«, ne berejo niti »Slovenca«, nadalje, da čitajo kvečjemu še kak list, ki je za širše ljudstvo, sploh je označil slovenske sodnike kot jako zaostale uradnike, katere baje nemški sodniki visoko nadkriljujejo. Po-vdarjal je, da moramo biti pripravljeni, da bo še manj slovenskih sodnikov imenoval na boljša mesta. Poslanec dr. Verstovšek je odločno protestiral proti takšnemu domnevanju in konstatiral, da je znana ta kvalifikacija personalnih senatov, iz katerih so vrgli vse slovenske sodnike. Opozarjamo pa javnost na to dejstvo, da bo poučena o tem stališču in pozivamo slovenske sodnike, da store svojo dolžnost. To vprašanje se ne tiče njih samih kot oseb, ampak je važno socialno vprašanje. Preskrbovanje velikega dela naših slovenskih pravnikov s službami je delo za narodno dobrobit, — torej skupen interes celega slovenskega naroda. Če ste slovenski sodniki krivi zares, da je prišlo do takega mnenja o vaši zmožnosti in vaši delavnosti, potem boste dajali vi račun slovenskemu narodu. Ker pa vemo, da je sodba o vas neopravičena in da ste povsod samo zaničevani in zapostavljeni, smo tudi prepričani, da boste storili svojo dolžnost in branili svoj ugled pred nečuveno krivično sodbo iz najvišjega mesta.« -{ Druga tožba dr. Kreka proti Kamili Theimer. Danes je vložil dr. Krek po svojem zastopniku dr. Vladislavu Peganu proti Kamili Theimer novo tožbo zaradi nezaslišano žaljivih očitanj v članku »Moje upravičenje«, ki je izšel v št. 222. »Slovenskega Naroda« v soboto, dne 27. septembra 1913. + Nizkotni napadi »Slovenskega Nai'oda«. »Narod«, ki sicer upogiblje lirbet pred vsakim, ki polaga svojo roko na liberalno stranko, je napadel prav nizkotno žandarmerijskega inšpektorja fldm. Tišljarja, češ da protc-žira svoje ljubljence. Da »Slovenskemu Narodu« ni všeč ne žandarmerija ne policija, to dokazujejo september-ski dogodki, ker so ribarili v kalnem različni liberalci. Znano pa nam je, cla ravno žandarmerijski oficirji vrše svoje dolžnosti v višji meri, kakor pa oni, ki pobirajo svoje instrukcije v »Slov. Narodu«. Stotnik gospod Humer, ki ga napada »Slovenski Narod«, je, kakor splošno znano, najbolj objektiven in svojemu moštvu naklonjen predstojnik. Pisarjenje tega lista je podlo obrekovanje. Sicer pa zahteva, vojaška disciplina, cla posvari ali kaznuje onega, ki se je pregrešil proti predpisom. O šikaniranju moštva ne more biti niti govora. + Zmede na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo: Tu se sodi, da se je Rau-chova akcija v Budimpešti izjalovila in cla je Tisza Rauchove predloge odklonil. To dokazuje tudi dejstvo, ker je bil Accurti premeščen k septemvi-rilnemu sodišču, kjer ne bo kot politik prišel več v poštev. Rauchove načrte je onemogočil z ozirom na razmere v Bosni in Hercegovini dr. Bilinski. V Zagrebu se sodi, da hoče Tisza položaj na Hrvaškem razvozljati s pomočjo hr-vaško-srbske koalicijo. — Dunajskemu poročilu, da nameravajo hrvaško krizo rešiti s pomočjo dola unionistov, z nekaterimi člani stranko prava in z delom koalicije, tudi tu verujejo. Gre za skupino clr. pl. Czernkoviclia in za zmernejše sloje hrvatsko-srbske koalicijo, ki bo ostalo nekaj časa skup, a sc pozneje loči radikalno krilo od njo, ki bo tvorilo opozicijo, ki pa vladi nc bo storila prevelikih ovir. Seveda se mora s to kombinacijo računati šele po volitvah v sabor. — Smrtna kosa. Dne 29. septembra je umrl 80 let stari Anton Salti. Bil je logar na posestvu prejšnjega mokronoškega gra-ščaka barona Berga, ki je imel tudi v tre-belski občini obširno gozdno posestvo. Po odhodu barona Berga je kupil malo posestvo, pri katerem je bila gostilna. Bil jc sicer trd Nemec, toda prijazen in pravičen do domačinov. — Umrl je v Zagrebu orglarski mojster Sebastijan D o b n i k , star 80 let. — Gorenjski brzovlak bo od jutri naprej svojo vožnjo tako pospešil, da bo na progi Jesenice—Ljubljana pridobil eno uro vožnjega časa. Radi mnogih hudih ovinkov pa ne bo vozil povsodi z enako hitrostjo, marveč bo vozil hitreje le ondi, kjer proga ravno teče, in sicer bo vozil tod s približno brzino 80 km na uro. Od 1. oktobra dalje bo brzovlak poleg monakovskega voza imel tudi poseben direkten dunajski voz. — Za glagoljico. Duhovniki, zbrani na sestanku v Spljetu 29. septembra, so soglasno sklenili škofu predložiti prošnjo, da se ohranijo starodavne pravice za uporabo glagoljice v cerkvah spljetske škofije. Na Sv. stolico se pa pošlje spomenica, v kateri se zahteva, naj poseben papežev delegat prouči in potrdi stoletne pravice hrvaškega naroda do uporabe glagoljice. — Liberalna gasilska zveza je izvolila za svojega načelnika lastnika ljubljanskega »slovenskega« pogrebnega zavoda Josipa Turka. — Za izrednega proiesorja slovanske iilologije na graški univerzi je imenovan dr. R a j k o Nachtigal, doslej docent na eksportni akademiji na Dunaju in lektor na dunajski univerzi. — Poizkušen atentat na zadrskegA vladiko Brankoviča. Ko se je zadrski pravoslavni vladika Brankovič 22. septembra vračal s pastirovanja, se je na nekem mo-stiču pred siveriško postajo izpod vlaka začul precejšen pok. Dognali so, da je nekdo natrešel dinamita, ki naj bi bil most in vlak vrgel v zrak. Ker je pa. zlikovec pozabil — ali ni imel — položiti tudi kapico, se dinamit ni vnel. Storilca še niso izsledili. — Mrtvo truplo so našli minulo so« boto na neki njivi ob cesti med mengiško zalogo pive in Lescami. Truplo jc bilo krog 70 letnega moža z razgaljenim gornjim telesom in veliko rano na glavi. Krog je bila raztresena obleka, zavoj in en nož. V suknji so našli delavsko knjižico, glasečo se na ime Antona Langer, roj. 1. 1834. v Češnjici pri Bohinjski Bistrici, oženjen, kamnosek. Pokojnik jc bil vdan žganju in je sodnozdravniška obdukcija dognala, da je umrl vsled srčne kapi. Rana na glavi je starejša in ni v nobeni zvezi s smrtjo. — Tat pod posteljo. 15 letni Franc. Mikolič iz Želimelj je prišel te dni obiskat svojega sorodnika, ki je uslužben pri gostilničarju Škulju v Florjanski ulici. V petek zvečer je izmaknil neki ključ in šel v prvo nadstropje, kjer so gostilničarjevi otroci že spali, poizkušat, da bi prišel v stanovanje. A ključ ni bil pravi. Nato jc vdrl v služkinjino sobo in ji iz torbice ukradel zlat prstan in denarnico z manjšo svoto. Medtem so se zbudili gostilničarjevi otroci in začeli klicati na pomoč. Mikolič se je skril v sosedno sobo za tujce in zlezel pod posteljo, kjer ga je gostilničar tudi našel. Zaklenili so ga v sobo in poklicali policijo, ki ga je izročila okrajnemu sodišču. — Ukradeni hranilnični knjižici. Ma' tevžu Peternel z Dovjega, ki je uslužben na žagi na Jesenicah in tudi ondi stanuje, je bilo iz zaklenjenega stanovanja in kovčka ukradenih dvoje hranilničnih knjižic, glasečih sc na ime Marije Peternel (1200 kron) in Matevža Peternel (500 K) v skupnem znesku 1700 K. O storilcu še ni nobene sledi, — Samoumor, Danes se je v Bistri pri Vrhniki pod kozolcem g. Kobija obesil ob 11. uri dopoldne Jože Jurič, 52 let star, doma baje iz Domžal. Vzrok alkohol in pa rodbinske razmere. V.\ zadnjem času je delal pri g. Kobiju. Obešenec je sedel, ko so ga dobili. — Umrla je gospa Marija Majcen, rojena Zupančič, posestnica iz Mokronoga, stara 53 let. — Nevarno je obolel v Belgradu kustos »Narodnega muzeja« naš rojak dr. Niko Zupanič. — Cvet in sad. Na vrtu g. Antona Sackl je razvila v teh mrzlih, pustih dneh jablana cvet. Nekaj ga vam prilagam. astinik cveta ni videl, ker je ravno danes umrl. Umrl je torej v cvetju. — Avtomobilska zveza med Rakekom in Prezidom na Hrvaškem, ki je bila že parkrat napovedana, se je vendarle otvorila. Do preklica jo vozni red sledeči: Oghod z Rakeka ob 8. uri zjutraj in ob 3. uri popoldne. Odhod iz Prc- zida ob pol 11. uri zjutraj in ob pol 6. uri zvečer. Loška dolina in sosednji okraji na Hrvaškem so s to zvezo veliko pridobili, ker velika oddaljenost od železnice sedaj skoro izgine. Ljuhllonske novice. lj Kdo je Milan pl. Šuklje? Narodno-napredna stranka se v dobi elektrike le-ščerb ne more znebiti. Ena taka leščerba, katero je danes v deželnem zboru izpihnil i dr. Evgen Lampe, je Milan plemeniti jšuklje. Enkrat mora vsak človek priti na Jkonec, in sedaj je menda tudi ta plemeniti 'inženir na koncu svojega »potovanja«, ker še kaj slabšega si več izbrati ne more. Izbiral in izbral si je namreč žc precej vse in nazadnje je prišel do — »Slovenskega Naroda«. Ta napredni »strokovnjak« — ki se odlikuje v umetniškem in inženirskem svetu po tem, da včasih od drugih slabo sestavljene članke podpisuje s svojim plemenitim imenom — je bil par dni, če se je sodilo po liberalnem časopisju, za slovensko napredno življenje največja pridobitev. Ta pridobitev je pa samanasebi res dušeslovna zanimivost: Na graški tehniki »je izjavljal, da v poslopju graške tehnike samo nemško govori, potem je zatajil svoje ime, ga primerno preskrpucal ter je hotel s pokvarjenim imenom vzbujati mnenje, da je Francoz in da je to ekscentrično kapaciteto rodil francoski oče. Nato je plediral, naj Slovenci prenehajo biti Slovenci in naj postanejo — Lahi. Ko mu je pri trasiranju na Dolenjskem postalo dolgčas, je na začudenje vseh inženirjev in strokovnjakov, I ki njegove duševne zmožnosti poznajo, postal — profesor na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani. Njegovo strokovnjaštvo v elektriki utemeljujejo uredniki »Naroda« s tem, da *je ta plemeniti junak bil že večkrat tako hajlarsko in nehajlarsko električen (zanimiva poročila o tem so bila svojčas priob-; čena celo v »Slov. Narodu«), da je prišel opetovano v razne neplemenite konflikte. Liberalna stranka se je danes v deželnem zboru po svojem voditelju dr. Tavčarju tega aristokratičnega strokovnjaka z medklici poizkušala otresti, dasi je v svojem časopisju dala zbirki njegovih bolestno predrznih konfuznosti prostora. Liberalno stranko torej ne more nihče razsvetliti. Milan plemeniti Šuklje ji je pisal o elektriki, pa je od vsega ostalo le nekaj zmešane aro-gance brez svitlobe. Liberalci naj se tolažijo za poznejše čase: Kadar se bo iz tlame delala elektrika, takrat prideta na ' vrsto strokovnjaka Ribnikar in Milan pl. Šuklje. lj Kongregacija gospodov ima jutri, v sredo, svoj prvi sestanek po počitnicah v Alojzijeviški kapeli od pol osmi uri. Odslej vsako sredo redni sestanki. — Ustanovitev domobranskega bri-gadnega sodišča v Ljubljani. Z upeljavo novega vojaškega kazensko-pravdnega reda se v Ljubljani ustanovi c. kr. domobransko brigadno sodišče. Ta zakon stopi v veljavo najpozneje z dnem 8. julija 1914, s katerega razloga se morajo dati tej novi oblasti najkasneje do 1. maja 1914 na razpolago potrebna stanovanja in pohištva. Po ukazu c. kr. ministrstva za deželno brambo ima vodstvo tukajšnjega c. kr. domobranskega sodišča skrbeti, da se dobe prostori v privatnih novih stavbah, katere vzame za daljšo dobo v najem c. kr. domobranski erar. Domobranske erarične stavbe ne pridejo v poštev. To se javno naznanja s pozivom, da je eventualne ponudbe nasloviti na vodstvo podpisanega sodišča. Kar se tiče števila, velikosti, lege, letne najemščine itd. bodočih sodnih prostorov, je gospodom ponudnikom od dneva tega razglasa do vštevši 15. oktobra 1913 na prosto voljo dano, se natančneje informirati med uradnimi urami pri vodstvu domobranskega sodišča (Poljanska cesta št. 13, II. nadstropje). lj Slovensko gledališče. Gledališke predstave, katere priredijo slovenski igralci v deželnem gledališču dne i. in 5. oktobra, bodo skromen poizkus vzdržati slovensko dramo po možnosti z ostalimi igralci in člani dramatične šole. Kajti dramski (»nsemble se je zelo skrčil in šlo je naših igralcev precejšnje število v tujino. Predvsem g. Danilova v Ameriko, g. Bukšek v Osjek, g. Molek v Maribor, gdčni. Vera Danilova in R. Thalerjeva na nemška odra, prva v Steyr, druga v Žatec. Ostali ensemblc ho treba izpopolniti, ako bo slovensko občinstvo podpiralo te predstave. — V soboto, dne 4. oktobra, se uprizori prvič E. Girardija življenjska slika »Prestop žene« v proslavo imendana Nj. veličanstva cesarja Fran Josipa. Pri predstavi svirajo bivši člani orkestra Slov. Filharmonije. — V nedeljo se uprizori Leo Steina burka »Gospodje sinovi«. — Predprodaja vstopnic in prednazrnanila na lože v trafiki g. Šešarkove. lj Razstreljevalna dela v ljublja-mčnl strugi se sedaj vrše ob levem bregu med Vod matom in staro cukrar-no. Na desni strani je poglobljenjo na tem mestu že izvršeno. Ža razstreljc- vanje se uporabljajo dinamitne mine, ki zelo učinkujejo. Gledalcem je priporočati, da stoje raje šc nekaj korakov nazaj od zaznamovane črte, ker loti kamenje mnogokrat tudi še čez to črto. lj Pri zadnji poroti oproščen — sedaj obsojen. France Friškovec, 38 let stari po-sestnice sin v Mengšu, je bil pri porotni razpravi dne 25. avgusta t. 1. tožen hudodelstva zažiga, da je zažgal pri posestniku Jožefu Žniderju v Mengšu šupo, vsled česar so bila tudi vpepeljena poslopja sosedov, uničeni so bili tudi poljski pridelki in gospodarsko orodje ter je znašala celotna škoda okroglo 10.000 K. Porotniki so oči-vidno zaradi nezadostnih dokazov obdolženca od zatožbe zažiga oprostili. Ako se pomisli, kake hudobne in nasilne narave da je Friškovec, je gotovo ta oprostilna sodba soobčane vznemirila, zlasti če se pomisli, da je obdolženec na glasu premetenega in brezobzirnega zažigalca, ki je povzročil že celo vrsto požarov, nc da bi se mu dalo hudodelstvo dokazati, kajti on nastopa z veliko zvijačo in premetenostjo. France Friškovec dobro ve, da se ga ljudje boje, in ta strah mu dela očividno nekako veselje, ako z nekako bahavostjo občanom s požigom grozi in jih bega. Že pred zadnjim požigom se je bahal, da zna požar tako zanetiti, da ga nihče pri tem ne zaloti, in če ni dokaza, mu tudi sodnija nič ne more. Vsaj je zažig pri Jožefu Žnidarju že popreje napovedal. Ko je prišel iz zapora, je v občini zavladal splošen strah pred nadaljnimi zažigi. Dne 8. septembra je popival v Cundrovi krčmi v Mengšu, tu se je norčeval, da je imel Jožef Žnidar vsled zadnjega požara itak 500 K dobička, ter pristavil, da se bo še posvetilo. Slučajno je bil pa tamošnji orožnik Adolf Robič priča te grožnje ter je vsled tega Friškov-ca aretoval. Obodolženec si je gotovo mislil, da se mu itak ne more kaj posebnega zgoditi. Pri razpravi se je vedel nekako samozavestno in je tajil, da bi bil izustil tako grožnjo. Ta lažnjiv zagovor je bil pa ovržen po zaslišanih pričah. Med govorom državnega pravdnika je postal obtoženec, nič dobrega sluteč, poparjen, po razglasitvi razsodbe, s katero je bil zaradi hudodelstva javne sile, povzročene po nevarnem pretenju, obsojen na štiri leta težke ječe, se je pričel jokati, soobčani se bodo pa z veseljem oddahnili, ker bodo štiri leta rešeni tega nevarnega malopridneža. lj Brazilijska kuga. Znano je, da ako se Slovenec (Kranjec) izseli, še vedno rad pride domov, kadar si nekoliko opomore. V tem imamo sto in sto dokazov z »Amerikanci« in sploh z ljudmi, ki si iščejo po svetu kruha. Pojavljati so se začeli slučaji, da so se posamezniki začeli izseljevati tudi v Brazilijo. Tamošnji farmerji imajo namreč v to svrho posebne agente, katerim se taktično v mnogih slučajih posreči, da zapeljejo naše ljudi v brazilijsko suž-nost. Najrajši imajo ccle družine. Obljubijo jim posestva, hiše, živino in sploh vse, kar se potrebuje za gospodarstvo, samo da jih pregovore. En kričeč slučaj: Po Kranjskem je hodil tozadevni agent Jakob J ure a, katerega sedaj sodišče zaradi teh lopovščin že znova išče. Orožništvo ga je prijelo in pritiralo v zapor. Mož je pa tako spreten v svojem poslu, da je tudi tukaj nadaljeval s svojim delom. Kaznjencev ni zamogel pregovoriti za izselitev v Brazilijo, pač pa se mu je to posrečilo pri jetnišničarju, sodnemu slugi. Mož je že precej v letih, je skusil mnogo po svetu, sc boril, da je dobil bore službico sodnega sluge. Nato se je oženil, postal oče peterih otrok in si pred leti priboril definitivnost. Plača je bila še manjhna. Mesečnih 90 kron, prosto stanovanje, kurjavo, luč, obleka pa kuha za arestante so bili njegovi dohodki. Niso pač briljanjni dohodki za sedem glav, ali živeti se je pač moralo in moglo. Poleg tega je bil še ki"0-jač in je za dom vse napravil sam. Are-stant Jurca ga je pregovoril in mož je odpovedal službo ter se s cclo družino prav po ceni odpeljal v brazilijsko suž-nost. Ta slučaj pač osvetljuje žalostno znamenje avstrijskih razmer, spretnost brazilijskili farmerjev in neukost našega prolctarijata. lj Opoldanski strel na realki bo od jutri naprej radi obsežnih poprav izostal. Posameznim interesentom se pa na željo opoldansko znamenje lahko javi po telefonu. lj Posestvo g. Plankarja na Dolenjski cesti jc na dražbi kupil gosp. Adolf Hauptmann za 41.000 K. lj Salendrova ulica je za splošni promet zaprta, ker podirajo ondi hišo št. 3, kjer jc bila časih »Kmetijska družba«. lj Napad na cesti pod Rožnik. Včeraj zvečer sta. bili pri vili Kredarica napadeni dve gospodični. Napadalci so jima vzeli torbici, v katerih sta imeli 15 lv denarja. Storilce slede. lj Umrli so v Ljubljani: Lovro Jereb, bajtar, 01 let. — Marija Bcrgant, tovarniška delavka, 22 let. — Martin Krn ker, e. kr. poštni okspedient v pok., 76 let. — Matevž Podbregar, delavec, 72 let. — Boris Podboj, sin strojevodja južne žel., 1 leto. — Katarina Mubi, že-na posestnika, 54 let. — Ivana Csader, vdova c. in. kr. nadporočnika, 83 let. Zadnje vesli. AVSTRIJSKE ZADEVE. Dunaj, 30. septembra. Notranji minister Heinold je bil danes pri cesarju v avdijenci. — V četrtek se sestane skupni ministrski svet, ki se bo bavil s sklicanjem delegacij in večjimi zahtevami za armado. — Cesar pojdo baje prihodnji teden v Budimpešto. CONRAD PL. HOTZENDORF OSTANE NA SVOJEM MESTU. Dunaj, 29. septembra. »Neuigkeits VVeltblatt« poroča: Kakor se z avtentične strani poroča, so prošnjo načelnika generalnega štaba za odstop na najvišjem mestu odklonili. V poučenih krogih se zagotavlja, cla se je prestolonaslednik Franc Ferdinand najtoplejše zavzel za to, cla Conrad pl. Hotzen-dorf ostane na svojem mestu. Tucli Conrad pl. Ilotzenclorf sam je 28. t. m. brzojavil »Wiener Tagblattu«, cla so vse govorice o njegovem odstopu neutemeljene. KOLERA V GALICIJI IN V BOSNI. (Prvi slučaj kolere v Sara-j e v u). Dunaj, 29. septembra. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča, cla se. je v gališkem okraju Skole pojavil 29. t. m. drugi slučaj kolere. Sarajevo, 29. septembra. Na koleri je obolel tu kmet Osmanovič iz Doboja. Odredili so najstrožje varnostne odredbe in izolirali 25 oseb, ki so stanovali v hiša, kjer je stanoval Osmanovič; nadzorujejo tudi strežniško osobje v bolnišnici in izprevodnike vlaka, s katerim se je vozil Osmanovič. VOHUNSKA RAZPRAVA V SARAJEVU. Sarajevo, 29. septembra. Tu se je danes pričela velika vohunska sodna razprava proti nekemu Jagliciču in dvema njegovima sokrivcema radi vohunstva in radi zapeljevanja k dezertaciji. DEMONSTRACIJE ZAGREBŠKIH DIJAKOV. Zagreb, 30. septembra. Zagrebški dijaki so danes vseuč. profesorja Šuf-■laja, pristaša barona Raucha, vrgli iz kavarne radi neke njegove izjave v mažarskem časopisju. ALBANSKI BOJI. New York, 30. septembra. Ameriški listi poročajo, da se mobilizira vsa srbska armada. Valona, 30. septembra. 300 vjetih srbskih vojakov so peljali v Tiravo. Boji pri Debru so bili strašni. Srbi so imeli 1200 mrtvih. Na albanski strani so se borile tudi žene. Položaj v Bitolju je za Srbe kritičen. Prebivalstvo beži iz mesta. Belgrad, 30. septembra, »Štampa« poroča, da so Srbi pri Ohridi vjeli 700 Albancev. Srbi imajo 1200 mrtvih in 800 ranjencev. ALBANCI PROSIJO ZA PREMIRJE. Belgrad, 30. septembra. Govori sc, da je vodja Arnavtov Riza hej predlagal srbskemu poveljniku premirje, cla se sovražnosti ustavijo. ALBANSKA PROVIZORNA VLADA PROSI INTERVENCIJE VELESIL. Brindisi, 30. septembra. Kemal beg je izjavil, cla obsoja akcijo Iz Bolje-tinca in spričo nevarnosti, cla Srbija Albanijo zasede, prosi velevlasti za intervencijo. MIROVNA POGODBA MED TURČIJO IN BULGARIJO. Carigrad, 30. septembra. Mirovna pogodba med Turčijo in Bulgarijo je bila včeraj zvečer podpisana. Bulgarski delegat Savov se je zahvalil velikemu vezirju za njegova prizadevanja, korist pomirjenja, ki ustvarja prijateljske razmere mecl Turčijo in Bulgarijo. Savov in Načevič koncem tega tedna odpotujeta iz Carigrada, Tosev ostane še v Carigradu. ŽRTVE BALKANSKIH VOJSK. Soiija, 30. septembra. V prvi in drugi balkanski vojski je znašalo število mrtvih, ranjenih in pogrešanih bulgarskih vojakov 52.710 mož, od teh bo 10.000 trajno invalidnih. TURČIJA SE PRIPRAVLJA. London, 30. septembra. Turško broclovje je pod polno paro. Govori se, da ima nalog ščititi turško izkrcanje na Iviosu in Mitileni. UMOR POLICIJSKEGA ŠEFA. Kalkuta, 30. septembra. Policijski šef Saripa bej je bil na cesti ustreljen. .Morilca sta ušla. BOJI V MEKSIKI. Meksiko, 30. septembra. Med vladnimi četami in vstaši se je vršil krvav boj. Vladne čete imajo 400 mrtvih. Na obeh straneh se je streljalo, dokler je bilo kaj municijc. \te8SgM [Tempel treleo. Dletetltna namima^ pijača E Obilno oi?IJlkoto kiallno. PospoJnJo prebito ln izmeno trnovi.___ Zalo koncentriran medicina-lan »relec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem Katar«, zaprtja. l5rl;;htoviD ledioah, vranlčnik oteklinah. Jetrni trdim, »lutki, anotoizmena-kiti bolf.uU),katari lidllulnlb organov. Donati Zdravilen treleo nalveija ••eoine stoje trata. Zlasti aporabon jiri kroničnem (Jrovesnem kataru, obstina-clji, 2<>16nlh kamenih, to Idtflol trganju, sladkovnl bolezni , tfl S prirodni vrelec magnezijo glauberske soli. Zaloga: MJbael Kastner ln H.Šarabon, Ljubljana. © ® Dr. J. Demšar ordinira odslej 3011 od 2.-4. ure pop. Kuharica Išče službe pri knkem samostojnem gospodu ali v župnišču. Naslov: Marija Šabot, Reka-Fiume, Vila Erika, Steinacker. 3014 Pisarniško moc išče podjetništvo zgradbe vodovoda na Bledu. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možnosti tudi strokovno znanje. Vstop takoj. Civilni inženir K. Kress, Bled. 3015 Naznanilo. V petek, dne 3. oktobra 1913 se bodo prodajale na prisilni dražbi hiše Elija Predoviča v Ljubljani, in sicer: hiša na Predovičevem selti št. 31 najmanjši ponudek K 49.92058 » » »■ y> 33 » » 22.45143 )) » D » » 34 n ?) 14.725-46 » j; » i » 36 15.428-56 >» 38 » » 28.623-62 •> » <> <> » 39 12.836-96 •J » •! » » 40 » » 12.74440 » n 41 )> V 12.941-73 » n 42 *J 13.49478 » n » 43 13.01208 » •» H 3) 44 » ') 12.001-23 » n •> j> n 45 27.668-31 »> J, n v 46 » n 13.322-50 Prodaja se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16 uri dopoldne. Kupci sc vljudno vabijo 3013 Primorske vesli. p Furlanski dijaki protestirajo. V petek večer so imeli furlanski dijaki v Gorici shod, »na katerem so ogorčeno protestirali proti slovenski gimnaziji v Gorici in grozili, da učiteljiče ne sme biti še naprej v tem »italijanskem mestu«. »Italijanske šole v italijanskih krajih, tuje šole v tujih krajih«, to je bilo jedro njihovega zabavljanja. Oh, ko bi sc tega držali, koliko manj Legi-nili šol bi bilo po Istri in drugod! p Gledališka sezona v Trstu. (Otvoritev.) V nedeljo dne 28. septembra je bila otvorjena vrsta predstav sezone 1913/1914 slovenskega gledališča v Trstu. Zdi se, da je imelo vodstvo našega kulturnega zavoda tokrat izredno srečno roko pri sestavi repertoarja in — izbiri igralcev. Vse pomeni velik korak naprej, vse jc poglobljeno in utrjeno iu kriz, ki so se lani tudi pri nas — kakor povsod drugod — ponavljale, se ni bati. Ne dvomimo, da sc je vodstvo deficitu, ki ga. je imelo koncem minule sezone, za letos srečno izognilo in da si je povrhu že v naprej zasiguralo lep moralen uspeh. Tudi to je umetnost, pridobiti z manjšimi gažami večje umetnike i>n z manjšimi režijami zavod kar skokom —• dvigniti. Naš zavod je v varnih, močnih rokah veščakov. — Sezono je otvo-rila trodejanska drama »Golgota« mladega Hrvata Grgjana pl. Tuciča. Igra je polna simbolizma in mistika jo tako prepleta, tla. ljudem, ki ne posečajo gledališča radi umetnosti, ne bo nudila pravega užitka. Težek igrokaz je to, včasih morda nerazumljiv in — po živcih sega. In čutečemu človeku, ki hrepeni po lepoti in resnici, se zdi kakor molitev zbeganega srca, hrepeneče-ga za uteho iu srečo. Boljše vodstvo pač ne bi bilo moglo voliti prvega komada, in da so ga tako izborno igrali, se čudi vsak, ki ve, da smo se v Trstu komaj otresli diletantizma. Intendanca (dr. Šemrov) in režija (Dragutinovič) smeta biti ponosni na svoje uspehe, občinstvo pa spoznava sedaj, kaj zamorc prav za prav Toplak (P. Demetrij) in kaka pridobitev za naš oder jc Mitro-vičeva (žena). Pa smo že mislili, da poj-lemo v nič?! Naprej -- navzgor! —abe— p Požar v hotelu. V soboto zvečer je izbruhnil v hotelu »Bristol« v Piranu požar, ki je povzročil škode nad 2000 kron.Okoliščine požara so nekoliko čudne, če se pomisli, da je bil hotel za-l-ubljen na korist nekega upnika iz Trsta, ki bi ga imel prevzeti dne 1. oktobra. Dognali so, da je bilo zaneteno v vseli 16 sobah. Lastnik je bil namreč v soboto opoldne nastavil po sobah goreče sveče, krog njih pa je nastlal papirja, da bi se po dogoretju sveče soba gotovo vnela. To se je res zgodilo, a zločinski požigalec — hotelir Prclez — ki je bil takoj popoldne odpotoval, je že pod ključem. Krivda mu jc žc sedaj jasno dokazana. p Tatovi v krojaški tvrdki. V noči na petek jc bil zašel policijski inšpektor Cigoj v Trstu z dvema agentoma v kavarno »Tergeste« na kavo. Bili so trudni vsi trije ocl dolgotrajne službene hoje po mestu. Tronutek počitka jim jc dobro del, še bolj pa jim jc storil slučaj, da je stopil k njim neznan možak in sc pohvalil, kako poceni je kupil lepo pištolo, ki jo je pri tem poka zal. Policijski uradniki so se začeli zanimati za prodajalca, ki je tudi bil v nekem kotu kavarne. Sli so nadenj in so kmalu dognali, da je pištola bila ukradena. Beseda je dala besedo, lat je bil sicer precej redkobeseden, a toliko so vendar spravili iz njega da je izvršil tatvino pri krojaški tvrdki M. Šiller & Comp. v Trstu. In dan je bil sled, po katerem so dognali, da je bilo tam pokradenega sukna za 2000 kron, ter več sabelj in drugih oficirskih potrebščin, ne da bi firma vedela o tem. je za to porok. Zatorej na svidenje pri »2etvi«. KNJIGOTRŽTVO. * Slovar, laško-slovenski za šolo, potovanje, branje in kupčijo. Sestavil dr. Josip Valjavec. Ta tako dolgo pogrešani in nujno potrebni slovar izide v najkrajšem času v zalogi »Katoliške Bukvarne«. Slovar je sad dolgoletnega truda in je vsestransko dovršen; setavil ga je veščak, ki že več let poučuje italijanščino. Slovar je zelo obširen, a ima, ker je tiskan na tankem papirju in z izredno finimi, nalašč za ta slovar naročenimi črkami, zelo priročno obliko. Sploh je slovar, ki vsebuje tudi obširno frazeologijo, jezikovno in stvarno na višku. Za ta slovar se bodo gotovo zanimali vsi sloji. Da zadošča slovar tudi v tehničnem oziru vsem modernim zahtevam, dokazuje dejstvo, da se je tiskal z vsemi pripomočki moderne tehnike in je zahtevalo to delo nad eno leto časa. Pri vsem tem pa znaša prodajna cena za broširan izvod samo 3 K, za vezan 3 K 80 vin. Asperges me et Vidi aquam za mešani zbor zložil Ant. Grum, založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 60 vin. - Dva nova, zelo lepa in našim zborom po deželi prav primerna napeva, katerih bodo veseli naši pevovodje. Oba napeva sta zložena v melodijoznem in prav lahko izvedljivem slogu. Vsem cerkvenim zborom ju kar najtopleje priporočamo. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI. Naravna najbogatejši alkalični (natron - litliion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Preklic. Podpisani Matevž Jcrančič, tesar iz Most št. 30, preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril proti Katarini Milkovič, trgovki iz Most ter se zahvalim, da je odstopila od tožbe. Matevž Jerančič. 5 Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 336 Poštni predal 12/160 Ogrsko. Kemčny, Koscliou (Kasso) i. v kmečkih kleteh posreduje in garantira za pristnost Kaštelsko Društvo, Kaštel, pošta Buje, Istra. 3004 Pohištvo se proda. Slomškova ulica št. 13. Slajerske novice. š Jesensko zasedanje štajerskega deželnega zbora. V veČurni seji zveze nemško-nacionalnih poslanccv so, kakor poroča »Grazer Volksblatt«, zavzeli stališče nasproti slovenskim zahtevam. Upa s<\ da se zagotovi dclo-zmožnost štajerskega deželnega zbora in kratko jesensko zasedanje. š Slovensko gledališče v Mariboru. ,V nedeljo dne b. vinotoka za otvoritev letošnje sezone češka drama v štirih dejanjih »Žetev«. Začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer. Nadejamo se obilnega obiska, kajti le na tak način omogočimo stalen obstoj in procvit slovenskega gledališča. Dramatično društvo se je in sc bo trudilo, da bodo letošnje igre povsem zadostile željam obširnega občinstva. Ze prva igra nam Išče se Išče se v Ljubljanski okolici >997 soba s kuhinjo Ponudbe pod št. 2997 na upr. Slovenca. Avtomatična past! Za podgane K 4'—, za miši K -•■40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirli, Aloisgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.446. Zaloga pohištva Fran Doberlet Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8 priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni. TRGOVINA 1-- V MENGŠU Oddasta se na Zaloški cesti »» dve lepe kleti za trausito z jako pripravnim dohodom in vodo. vodom. Vpraša se na pošti v Mostah pri Ljubljani, učl(eIj| nekdanji učenec prof. Um. laufov na Dunaju, poučuje igranje na citre Pri pridni vaji uspeh gotov. — Več se izve v Ljubljani, Cojzova cesta 9, priti., desno. 2688 4 \ - «2 v-v v.. HL^I PT^i za modno trgovino, ki ima j do 6 razredov in veselje do ročnih dol. Pojasnila daje Marija Cuderman, manufakturna in galanterijska trgovina, Kamnik, Gorenjsko. 2969 Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnlk: Dr.Fr. Derganc, primar. I.kir.odd. dež. boln. Razpisuje se služba v Št. Jakobu ob Savi. Dohodki 700 kron s prostim stanovanjem in zelenjadnim vrtom. Nastop po dogovoru čimprej e. ;;ooo Izurjena prodajalka mešane stroke želi premeniti službo. Naslov pove upravništvo ,,Slovenca" pod štev. 3007. s špecerijo, pivo-, vino- in žganjetočem ter trafiko se ugodno 2888 jfcgT odda v najem ozir. proda. Vprašanja na J. Jenko, Mengeš štev. 95. Šolska mladina dobi izgotovljene obleke suknje in pelerine v veliki izbiri po zanesljivo nizkih cenah v znani trgovini „Pri Škofu" Ljubljana Pred Škofijo št. 3 (zraven Škofije). £622 i postni zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega sirupa iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5*60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 1 Odkar zaltrkniem in iužnam! sladni čaj ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po poŠti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek >/., kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trakoczy, Schttnbrunner-straOe 109, Radeckyplatz i, Josefstadter-stralie 25. V Gradcu: Sackstrafie i. 109 olesarji, zafiteoajte v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepiičajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah, Karel Čamernih & Ko. Ljubljana Drniaiska cesta it. 9—ti. Speciialna trgooina s kolesi, motorji, automobili in posamez« Himi deli. mehanična delavnica in garala. 8 10 Št. 22. Razpis. Krajni šolski svet tržiški razpiše konkurenčnim potom napravo načrtov in proračuna za novo šolsko poslopit (osemrazrednico). Stavba mora imeti sledeče prostore: 12 učnih prostorov, telovadnico, risalnico, prostore za gospodinjski in kuhinjski tečaj, sobo za učila, posvetovalnico, stanovanje za nadučltelja, stanovanje za šolskega slugo, pisarno za šolskega vodjo. Generalni načrt se nahaja pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Kranju. Gospodje podjetniki, ki sc za stavbo zanimajo, naj pošljejo načrte in proračune do 15. novembra 1913 krajnemu šolskemu svetu v Tržiču na Gorenjskem. Isti podjetnik, katerega načrti in proračuni še bodo sprejeli, dobi tudi zgradbo poslopja. Krajni šolski svet tržiški, Gorenjsko, 2971 -'ti. septembra 1913. Izdaja konzorcij »Slovenca«, iiisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec.