DKŽAV Mussolini zaključil velike italijanske manevre z govorom. Mussolini se je udeleževal 11 dni velikih manevrov na Siciliji. Ob koncu manevrov, 20. avgusta, je govoril v Palermu pred stotisočglavo ranožico svoj davno napovedani govor, katerega so prenašali v 12 državah po radiju in ga v noči oddajali v 11 jezikih. Nas zanima iz Mussolinijevega govora, da je posebno naglasil, kako so se brezdvomno zboljšali od marca do danes odnošaji z Jugoslavijo. Z ozirom na izid državljanske vojne v Španiji je Mussolini napovedal, da Italija ne bo trpela v Sredozemskem morju boljševizma ali kar bi bilo njemu podobno. Mussolini je zaključil svoj govor s pozivom na mir. Dobava orožja povzročila spor med Portugalsko in Čehoslovaško. Portugalska vlada je prekinila diplomatsko razmerje s Cehoslovaško in je sporočila čehoslovaškemu poslaniku v Lizboni, da ima zapustiti portugalsko ozemlje. Do spora je prišlo radi dobave orožja. Portugalska je naročila radi oboroževalnega programa večje število strojnic Iz Čehoslovaške. Ko j« že bila kupna pogodba skoraj sklenjena, je vlada v Pragi sporočila, da naročila ne more izvesti glede na dogovor o nevmešavaniu v špansko državljansko vojno* Angleško poročilo naglaša glede spora da so čehoslovaške orožarne dobavile najprej vojni materijal rdeči vladi v Valenoiji, potem pa so bile radi kitajskih narocil tako zaposlene, da naročilo iz Portu•jalske sploh ni prišlo v poštev. Portugalska vztraja na stališču, da mora dobiti ona prva naročeni vojni materijal, katerega je tudi plačala. Nesporno je, da so zadaj neIte intrige od države, ki ne želi, da bi se ?ortugalska oborožila, čehoslovaška vlada ->a je nasedla tem intrigam. Za varnost v Sredozenaskem morju. V ladnjem času so se množili slučaji, da laije drugih držav niso bile ogrožene samo / morju krog Španije, ampak v območju celotnega Sredozemskega morja. Pred kratkim sta potopili dve torpedovki neznane narodnosti petrolejski parnik iz srednjeameriškega mesta Panama. Posadko 38 mož je rešila angleška ladja. Cisto tuja podmornica je torpedirala parnik va'encijske rdeče vlade, ki je vozil vojni materijal iz Rusije v Barcelono v španiji, tik pred vhodom v turško morsko ožino Dardanele. Parnik se je potopil, posadko so rešili. Španska rdeča in nacionalistična letala so izvršila že več bombnih napadov na francoske, angleške in druge parnike: Radi popolne nesigurnosti v Sredozemskem morju sta Bklenili Anglija in Francija, da bodo njihove trgovske ladje plule v spremstvu bojnih ladij, ki bodo napadle sleherno podmornico, ki bi brez vsakega opozorila poskusila na odprtem morju ustaviti kako trgovsko ladjo. Pogoste napade na trgovske ladje je mogoče tolmačiti le na ta način, ker je odločena Rusija poslati rdeči valencijski vladi velike pošiljatve vojnih potrebščin, da bi v zadnjem hipu omogočila zmago komunistov. POLOŽAJ V NACIONALNEM IN RDEČEM TABORU V ŠPANIJI Nacionalisti prebili rdečo fronto na severu Poročali smo v zadnji številki, da je osredotočil vrhovni poveljnik španskih nacionalnih čet general Franco novo ofenzivo proti zadnji in največji rdeči postojanki na severu, proti obmorskemu mestu Santanderu. Francove čete so južno od Santandra prebile sovražno fronto na štirih mestih. Bele čete so na cesti, ki vodi iz Palencije v Santander, zasedle važno mesto Reinosa, ki šteje 10.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v severai pokrajini in važna industrijska točka, iz katere so se preostanki rdečih miličnikov na severu zalagali z novimi topovi in raznim drugim vojnim materijalom. Glavno vlogo pri Francovih napadih igrata letalstvo bi topnlštvo. Kjerkoli so se skušale bežeče rdeče čete ustaviti in nanovo utrditi, so jih pregnali Francovi letalci in topovaki ogenj. Reinoso je branilo 20 rdečih bataljonov, ki so uničeni, so se razbežali, ali pa so se predali nacionalistom, ki so tudi »ijeli ogromen vojni materijal. Nacionalisti so vdrli tudi v zgodovinsko mestece San Miguel dela Luena. S tem so obšli utrjene postojanke v pogorju El Pardas. Prodirati nameravajo po dolini reke Pas, kl teče eporedro z glavno cesto iz pokrajine Palencije y Santander in jim bo sedaj prodiranje do cilja, do Santandra, zelo olajšano. Mesto Santander so začeli rdeči že izpraznjevati in odvažajo dnevno iz njega na parnikih civilno prebivalstvo in predvsem žene in otroke. Iz rdečega tabora na jugu Rdeča vlada v Valenciji je že razpravIjala o svoji preselitvi v Barcelono ob morju, odkoder bi ji bil omogočen pobeg na ladje. Predvsem bi se naj preselilo ministrsko predsedstvo, notranje, finančno ter pravosodno ministrstvo, vojno ministrstvo bi še ostalo za naprej v Valenciji. General Miaja, prvotni rdeči branilec Madrida, ki je bil radi ponesrečene rdeče ofenzive pri Bruneti premeščen iz Madrida na aragonsko fronto, se je vrnil nazaj v Madrid. Preiskava je dognala, da je zakrivil popolni polom pri Bruneti že itak popolnoma odstavljeni general Lister. — Radi neuspehov rdečih je močiio vznevoIjen diktator Rusije Stalin, ki je po svojem glavnem poslaniku v Španiji zahteval, da se rdeča vlada v Valenciji prostovoljno podvrže nadzorstvu ruskega vojaškega odposlanstva. Obenem je obljubil rdečim vso nadaljno pomoč. Te dni so odplule tri ruske tovorne ladje proti Španiji z velikimi tovori vojnih potrebščin. V Španijo je odpotovalo večje število ruskih letalskih, pehotnih in topniških častnikov. I.JUTA BORBA MED KITAJCI IN JAPONCI Za Šanghaj Naše čitatelje sffio že seznaaili z dejstvom, da se je vojna raed Kitajci in Japonci v zadniem času osredotočila za posest najvažnejšega kitaiskega obmorskega mesta Šanghaj, ki je največje mesto Azije in na petem mestu med svetovnimi pristanišči. Šanghaj je največje trgovsko in industrijsko središče Kitajske in zalaga zaledje, ki je večje od Evrope in ima nad 200 milijonov prebivalstva. 67% uvoza na Kitajsko gre skozi Šanghaj. Šanghai ima štiri milijone prebivalcev ter poseda 350 moderno opremljenih tekstilnih tovarn, 170 tovarn za predelavo železa in jekla in še vse mogoče druge tvornice po zgledu evropskih velemest. Šanghajska industrija je razpodeljena po zelo obsežnih predmestjih. Ker je Šanghaj v vsakem oziru tako važna točka, je samo ob sebi umevno, da cvetijo tamkaj največji denarni zavodi, v katere se steka v glavnem angleški in ameriški kapital. Šangbaj so napadli Japonci že leta 1932 in bi se ga bili tedaj tudi polastili, da jim niso zasedbe onemogočile velesile z vsemogočimi grožnjami in pritiski. Ker ni šlo leta 1932, bi naj uspelo sedaj. O tem so bili prepričani Japonci in so naperili svoj glavni napad na to najvažnejše mesto. Pod zaščito topov 30 bojnih ladij so tokrat izkrcali eno divizijo v domnevi, da Kitajci v Šanghaju še niso pripravljeni na odpor in se ga bodo polastili z lahkoto. Japonci so se tokrat pošteno urezali. Kitajcev niso našli nepripravljenih, ampak so jih celo z izkrcanjem izzvali na napad, ki bi znal izpasti za Japonsko porazno. Kitajci presenetili Japonce s topništvom ln letalstvom Kitajska armada, katera brani Šanghaj in pritiska Japonce nazaj, šteje 100.000 najboljše izvežbanih in oboroženih mož. Pri ljutih borbah za Čanghaj se je dosedaj najbolj izkazalo kitajsko topništvo in letalstvo. Kitajskl letalci izvajajo najdrznejše bombne napade na japonske bojne ladje, od katerih je že bilo nekaj prav hudo poškodovanih. R*di neprestanih bombnih napadov je zapustilo Šanghaj 2500 žena in otrok inozemcev. Za obrambo Sanghaja so si priborili Kitajci v dosedanjih najhujših bojih vojaško tako ugodne in važne postojanke, da bi jih zamogla prepoditi in poraziti le zelo močna japonska ofenziva. Po drugih bojiščih na severnem Kitajskem Po svetovni vojni so Japonci nemoteno osnovali ogromno cesarstvo Mandžurija, katero so odtrgali od Kitajske. Z leti so Japonci uvideli, da je položaj Mandžurije nevzdržen, ako ji ne pridobijo mogočno zaledje. To mandžursko zaledje bi naj tvorile nadaljnje kitajske pcvfcrajine: Čahar, Hopej in Šantung. V Hopeju leži starodavno kitajsko mesto in bivša prestolica Peking, katerega so zasedli v tej vojni Japonci, a so že prešli Kitajci za zopetno osvojitev v ofenzivo. Potisnili so Japonce nazaj in ogrožajo njihove najvažnejše postojanke. Radi kitajskega pohoda na Peking so poslali Japonci iz Mandžurije in Koreje znatna ojačenja na to fronto. Japonske vojaške sile v Mandžuriji so tako oslabljene, da obstoja resna nevarnost, da pride tamkaj do upora številnih onih, katere so že nahujskali proti Japoncem ruski komunisti. Hudo so bili Japonci po lastnem priznanju poraženi na prelazu Nankov, kjer so zadeli na nepričakovan odpor Kitajcev ter je padlo 5000 njihovih vojakov. Ta poraz pripisujejo Japonci težavnosti krajevnih razmer, kjer niso mogli nastopiti ne z letali radi megle in ne s tanki. Moč Japoncev in Kitajcev Japonske vojne sile na severnem Kitajskem cenijo dosedaj skupno na 80.000 mož. Okrog 15.000 mož se kreta krog Hankova, 30.000 je razvrščenih na bojni črti od Pekinga do Tiencina in 35.000 jih je pred Šanghajem. — Kitajska je odredila dne 18. avgusta splošno mobilizacijo, kateri se bo sigurno odzvalo vse, ker čutijo vsi z domovino. Glede preskrbe po splošni mobilizaciji ustvarjene kitajske armade z orožjem in drugimi potrebščina* mi se ni bati, ker je za Kitajce ameriški in angleški kapital in gotovo tudi Rusi ne bodo podpirali Japoncev. Vsekakor so si ekuhali tokrat Japonci presneto vročo kašo, kateri bodo težko kos, saj so tudi velesile proti njihovi nenasitnosti glede ozemlja, ki jim nikakor ne pripada in so ga že toliko odtrgali z zvijačo in zahrbtnostjo bratskemu narodu Kitajcev. Časopisni glasovi o Abesiniji. Evropskfc časopisje se je v minulem tednu razpisalo o Abesiniji. Predvsem je prodrlo iz časopisja v javnost, kaj da zahteva Anglija od Italije za prknanje zasedbe Abesinije po Italijanih. Angleži so se postavili na stališče, da mora ukiniti Italija vse utrdbe na libijsko-egiptski meji v severni Afrikl, kjer meji italijanska kolonija Libija na Egipt, ki je pod angleškim pokroviteljstvom. Drugi pogoj priznanja je, da Italija ne sme utrjevati meje med Sudanom, ki je angleška kolonija, in med italijanskc Abesinijo. — Angleški listi so najbrž Museoliniju na klubost obelodanili vest, da je Italija ponudila pregnanemu abesinskemu begušu ali cesarju, naj se vrne nazaj v domovino, kjer bo vladal in plesal kot kralj po muziki, katero bodo godli Italijani. Ker je stari neguš to ponudbo odklonil, je Mussolini ponudil čast abesinskega kralja abesinskemu prestolonasledniku, ki živi v Palestini, in tudi ta se je zahvalil za prestol, s katerega so napodili Heile Selasija. Prekucije v Iraku. Po vojni so osnovali Angleži v Mezopotamiji v osrednji Aziji državo Irak z glavnim mestom Bagdad. Nad Irakom držijo Angleži svojo mogočno roko in to radi bogatih tamošnjih petrolejskih vrelcev, ki se iztekajo v angleške čistilnice, iz katerih dobiva angleško brodovje v Sredozemskem morju pogonsko bi drugo olje. V Iraku so imeli od ustvaritve države do pred letom vlado, kl je vsikdar storila to, kar so hoteli Angleži. — Pred enim letom se jo polastil vlade v Iraku general Bekir Sidki, ki je po rodu Kurd. Dal je umoriti vladnega predsednika z ministri vred in je sam zavladal ter je začel vleči z Nemčijo in Italijo, katerima bi tudi bili iraški petrolejski vrelci prav dobro došli. Angleži so koj videli, kdo je posadil Kurda Sidkija na prestol in niso mirovali, dokler niso zanetili novo revolucijo, koje smrtna žrtev je postal prijatelj Nemcev in Italijanov Sidki, njegovo 191etno ženo, ki je bila tudi v službi Nemčije, so pa zaprli. Po želji Anglije je prevzel sedaj vajeti vlade v Iraku stari angleški prijatelj Džemal paša in s tem je iraško sirovo olje zopet sigurno, da bo nemoteno polnilo angleška skladišča. — Ta nesrečni petrolej, koliko žrtev je že zahteval in koliko vojn je že bilo zaradi te umazane tekočine! Proti preklinjanju! Pjeklinjanje ni samo slaba navada, marveč je po svojem predmetu greh, čigar težino povečuje Okolnost pohujševanja drugih, zlasti še čtrok. Kakor ptica poje, tako uči mlade Svoje. Na Hrvatskem vodijo zadnji čas na poziv zagrebškega nadškofa-koadjutorja dr. Stepinca energično borbo zoper kletev in psovko. V tej borbi, kl je borba za ljudsko kulturo, se posebno živahno udejstvujejo krščanske organizacije. Tudi na Italijanskem se vodl ta kulturna borba. Tistim, ki hočejo iztrebiti med Ijudstvom to grdo razvado, ee je zadnji čas tudi pridružilo italijansko vojno mi- nistrstvo. General Pariani, državni podtajnik v tem ministrstvu, je izdal ukaz na vse poveljnike vojnih zborov, da naj nastopijo proti preklinjanju. Kletev je dokaz, da dotičniku manjka samozatajevanja, da je nesposoben za pravo izražanje, da je surov. Vsak vojak, kogar se zaloti pri kletvi, naj se prvič opomni, potem pa kaznuje. V vojašnicah morajo biti postavljeni vidni napisi: »Kletev ponižuje, prepovedana je s kazenskim zakonom in 3 službenimi pravili.« Vojaškl duhovniki morajo tudi vojakom, zlasti v početku njihove službe, predavati proti preklinjanju, da izkoreninijo to grdo navado. Bilo bi dobro in potrebno, ako»bi se tudi v naših krajih začela organizirana borba zoper to ostudno navado, ki se vedno bolj razširja. Boljševiški raj brez obieke. "V boljševiškem raju bodo ljudje kmalu hodili v takšni obleki, kot sta jo imela Adam in Eva po grehu: pokrivati bodo morali telesno nagoto z drevesnim listjem, če jim bo na razpolago. Obiskovalci boljševiške Rusije poročajo, da Imajo ljudje prav slabo <Aleko, prav mnogi hodijo v cunjah. V Rusiji ni dovolj sukna ne platna ne druge tvarine za obleke. Tudi krojačev, kl bi bili izučeni in pošteni v delu, je prav malo. O teh razmerah piše boljševiškl llst Čeljabinski rabočij«: »Krojaške delavnice bo iv predmestjih in nameščene V kletnih prostorib. Treba je poguma, da se naroči delo v takšnih delavnicah. Obleka se izdeluje nemarno in slabo. Če gre po sreči, dobiš naročeno obleko čez dva meseca. Ko jo oblečeš, se ti poda kot vreča ali pa je tako ozka, da je ne moreš nositi. Neki delavec je mislil, da bo dobil boljšo obleko, če plača dvojno ceno; ko pa je iobil izdelano obleko, je bila za nlč: eden rokav je bil zložen iz treh tkanin. V deavnicah tudi prav mnogo izgine. Često;*rat dobi naročnik obleke odgovor: Suki.jo boste dobili, hlače pa so izginile.« Le;a ilustracija iz bo^jševiškega »raja«! Krepek krnečki odgovor. Mehiški katoličani se hrabro in vztrajno borijo za zopetno otvoritev cerkva, ki jih je zaprla framasonska-komunistična nasilnost. Šcst tisoč mehiških katoličanov iz Queredara je nedavno organiziralo romajiie v mesto Mehiko. Imeli so namen, da bi se obrnili naravnost na predsednika države Lazarja Cardenasa, naj jim dovoli otvoritev zaprtih cerkva. Predsednik Cardenas jih v svoji veliki »demokratičnosti« ni hote! sprejeti. Sprejel jih je njegov tajnik, ki je hotel ljudem dopovedati, da se takšna stvar ne da urediti v par urah. Nato rau je neki navzoči kmet mirno odgovoril: »Povejte nam, kako je bilo mogoče, da so Osorniovi banditi zaprli naše cerkve tekom 30 minut, zakaj pa jih sedanje oblasti niso mogle po zakonu odpreti v 20 rnesecih?!« Mati petih duhovnikov. Pred nekaj časa je umrla v Pont-1'Abbe na Francoskem gospa Fevrier. S svojim možem, ki je umrl leta 1914, je imela 12 otrok. Izmed teh je pet postalo duhovnikov, tri pa sc postale redovnice. Ko je umrla, se je njenega pogreba udeležilo vseh pet sinovduhovnikov, ki so darovali sv. mašo zz pokojno blago mater. Misijonska razstava na vdesejma. Na ljubljan sltem velesejmu bo od 1. do 12. septembra velik; misijonska razstava. Prikazana bo Indlja, kje: delujejo naši jezuitski misijonarji, kl imajo tarr. svoj >--Bengalski mlsijon«. Razstava bo nekaj novega tn izvirnega. Aranžira jo misijonar o. Anton Vizjak D. J., kl je bil sam v Indijl in pozna vse okollSčine po lastnih doživetjih. Na razstavl bodo tudl trije bronasti zvonovl, kl jlh po razstavi pošljemo kot slovenskl' dar naSim misijonarjem v Ragapur v Indiji, kjer deluje Ljubljančan o. Stanko Poderžaj D. J. Toplo vablmo vse misijonske prijatelja, da obiščejo to razstavo bociisi posamezno all v skupinah. Pojasnila daje: Bengalskl misijcn D. J., Ljubljana, Zrinjakega 9.