Poglejte ha StevilEe poleg naslova Za dan, ko Važa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
Telephone: CHdsea 3-1242
M Second CUm MM ter September 25th. 194« at the Post Office at
No 1. — Štev. I
GLAS NARODA
fcistsloYensfcili detarcOTV Ameriki.
it^T
Vrt KOV
HA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST It« SVOJ DOM (tiiifH i* mMJ ta ftiofluv).
:: Citajte, kar Vat ranimi VI
under Act of CongreM of Moreta 3rd. 1879.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 2, I ^42 — PETEK, 2. JANUARJA, 1942
Volume L". — Letnik L.
.J
HITLER SKUŠA VSTAVITI UMIK
Gen. MacArthur brani prestolico Filipinov
Boji na Malaji
Včeraj so bili zelo v rov i bo-ji pri Jvuantanu na vzhodu Malajskega polotoka in liK) milj severno od Singapura. Na za-padncui obrežju pa so bili samo artilerijski boji.
PO USODNI BITKI PRI KALOUI JE HITLER ODLETEL na FRONTO PRED MOSKVO. — 17 NEMŠKIH DIVIZIJI UNIČENIH V BOJU
Hitler je odletel na fronto pred Moskvo, da predamo vrhovno poveljstvo ncnrl nemškimi armaldami, ki so bile potol-čene pri Kalugi.
Rusi so zavzeli Kalugo, važno železniško križišče ter v veliki bitki uničili 17 nemških divizij ali 250,000 vojakov. — Rusi so najprej zavzeli Tihi-novo, severno od Kal-uge, nato pa so vda rili proti jugu in zasedli Kalužo.
V svojem novoletnem poročilu je sovjetski predsednik iMihael I. Kalinin po radio rekel, da je bilo uničenih Iti nemških naj.bol.fiih divizij pod poveljstvom generala Heinz« (hideriana, ki je po porazu pri Tuli zopet utrdil svojo črto.
Nemške divizije, ki so bile n-ničene so: 15., 17., /51., .'{-t., 62., 1)8., 131., i:?7., 167., 183., 258., 200., 268., 2:)2., in 296. infan-terijska ter 10. oklopna divizija-
Vsaka teh divizij je na mrtvih, ranjenih in vjetih izgubila nad polovico, druga brigada pa, ki je ibila iz Krakova z aeroplani poslano1 na fronto, je bila uničena do zadnjega moža.
T;itler. ki je 10. decembra odslovil \ f hov nega poveljnika ft Idmni šitia Walterja v. Brau-Hi it sella in je sam prevzel vrhovno poveljstvo, bo osebno vodil nI rjevalna dela. Skušal bo vstaviti umikajočo se armado, ki se bo, če ho le mogoče. zakopila.
Ob istem času j>a naznanjajo poročila s fronte, da Rusi prodirajo že 125 milj zapadno od 'Moskve in da so -aivseli zopet več vasi in tr^ov, med temi tudi Starico na Volgi, 45 milj ju-gozapadno od Kalinina in samo se 30 milj do Rževa, ki je važno strategdčno mesto ob Volgi.
Prednje stnaže rdeče armade se že bližajo Možaisku, 57 milj -rapadiio od Moskve ob Moskva^Smolensk železnici.
Kot pravi poročilo iiz Stock-holma, se je Hitler naglo odpravil na fronto, ko je izvedel za veliko rusko zmago uad nemško armado pod generalom \ Heinzem Guderianoni pri Ka-|{^ lugi, kjer je bfio poraženih 16 divizij, ali okoli 250,000 mož.
Hitler je bil v svojem glavnem stanu pri Kijevu, ko je slišal o porazu, katerega sam nemški generalni štab smatra za kar največjega. Hitler liliji i, da I ki njegova navzočnost vojakom zopet vrnila moralo
NA CELU MISIJE
General Douglas MaoArthur je združil obe armadi ter je sedaj ena sama armada, ki je nr vzhod1!)i strani razpostavljena v polkrogu okoli Manile. Zapadni del mesta, ki je o!;r-nc-ii proti kitajskemu morju, branite močni trdnjavi Corte-«idor in Gavite.
(ilede tega je general Mac-ait-uur včeraj vojnemu ti,-par;-mentu poslal dvoje kratkih poročil.
iMsiCArthur je sporočil, da dobivajo Japonci velika ojače-nja in da so v teku že vroči ■boji, v katerih je na obeh straneh mnogo izgub.
Radio naznanja padec Manile
Ravno predno je šel list v tisk smo zvedeli, da je Manila padla in da so Japonci vkorakali v prestolico Filipinov.
Japonske podmornice na Havaju
Včeraj zjutraj so iaponske podmornice obstreljevale otoke Kauai, Maui in Havaj v Havajskem otočju. Streljanje pa je bilo slabo, kajti nikdo ni bil ubit in tudi ■škode ni bilo nobene.
Vojni department poroča o tem : "V zvezi s tem je .bilo odrejeno vse potrebno."
in pogum, da bodo zopet nudili večji odpor. Njegov sedanji glavni stan se nehaja nekje pri Smolcnsku, 230 milj od Moskve ab glavni cesti proti za padu in kakih 150 milj od najlbližjih bojev.
Stariea se nahaja na visokih bregovih Volge in 125 milj se-I verozapadno od Moskve.
V	Doneeevem bazenu prodirajo Rusi .proti Rževu, ki ima >t0,000 prebivalcev in leži na kraju, kjer je Volga široka 350 čevljev in je plovna.
V	mestu se stekajo štiri že-(l^zniške proge. Na tem kraju 'fso Rusi dobili bogat vojni plen, j med drugim 71 oklopnih avtomobilov, 471 topov in 4000
. t rukov.
INFLUENCA MED NEMCI V RUSUI
Poleg pegastega lega rja je med nemško armado na severni fronti tudi pričela pritiskati influence. To je sedaj že iiruga velika šiba, ki biča Nemce na ruski fronti.
Posebno na fronti pri Leningradu je influenca zelo razširjena in zahteva velikanske žrtve, ker bolnišnice niso z vsem potrebnim dovolj preskrbljeno in ker so vojcVki Veleti rane pi^'focoue mogli, da bi proti bolezni mo-ffli kazati kak odpor.
Nek švedski časnikar poroča iz Berlina, da se je zadnje dni pojavilo v Berlinu mnogo slučajev išpanske influence. Naj-ibrže so jo prinesli maloštevilni vojaki, ki so dobili dopust s fronte in so za Božič prišli v Berlin. Zdravstvene oblasti v Berlinu imajo položaj v rokah, toda navzlic temu se boje, da se bo bolezen v nekaj dneh razvil« v epidemijo.
Poročila, ki prihajajo po radio iz več evropskih mest, naznanjajo, da je med nemškim I vojaštvom na finski fronti zelo razširjen pegasti leguvr in tako tucli v baltiških državah ter v ^Ukrajini,
General John \r. Greely je na čelu komisije, ki je odpotovala v 'Moskvo, da se dogovori glede voješkega vodstva z ruskim generainim Štabom,
Zakaj je bil odstavljen Brauchitsch
Feldmaršal Brauchilisch in Bock sta nasprotovala ofenzivi proti Moskvi. — Hitler pa se je držal svojega "navda njenega poslanstva", da dosežejo cilj.
Nemci se umikajo pred Srbi
Petain prosi milosti
V svojem novoletnem govoru je maršal lleiri Petain rekel, da je nap<>rjjetnik, napol pa^iJitodčflflljPpa ve(trfo"Vku-ša izvršiti svoje nalogo. "Vsak dan skušam potegniti našo domovino iz stiske in težaV, ki jo obdajajo. Pomagajte mi!"
Obenem pa je Petain prosil Nemčijo, da odneha od svojih Zahtev, da bo Francija lažje mogla sodelovati z Nemčijo.
POROČILO O BITKI ZA KLIN
Ruski polkovnik Nikolaj Klimov v svojem poročilu po-fpisuje bitko za Klin ter pravi, da so malo pred padcem mesta ruski letalci 400-krat zleteli v zrak ter strahovito obstreljevali umikajoče se Nemce.
Se predno se je Klin podal, so rwflci letalci opazili, da Nem ci v velikih trumah odhajajo iz mesta. In tedaj so ruski letalci z bonubami iu strojnicami napadli umikajoče se Nemce.
Klimov dalje pravi, da so ruski aeroplani okoli Klina in Terajeve Šlobode izvršili največjo posameznoi delo v celi •vojni.
Navzlic oblačnemu nebu, kar je bilo Nemcem v prilog, so ru-
, s'ki letalci zapazili, da Nemci i odhajajo iz Klina. Ruski aero-! plani So takoj poleteli in napadli umikajoče se Nemce, vsled česar so bile ceste prena-ibasane in je bil po njih vsak promet nemogoč.
"Nato so naši letalci, ki so leteli zelo nizko, streljali na Nemce in jith vstavili," poroča polkovnik Klimov. "Posledica tega napada je bila strašna. .Danes je pogled na cesto za-fpadno od Klina grozen. Po cestah in oft> cestnih leže razbiti Jtanki in motorna vozila vsevprek v veliki zmešnjavi."
Najbolj so ruskr letalci vda-rili 14. in 15. decembra.
Angleži bombardirali Kreto
Angleški aeroplani so včeraj bombardirali nemške post ojamke na Kreti in na Grškem. Aeroplani so bombardirali municii jske tovarne in skla dišoa te i4 postojanko za podano r nice na Salam i su.
Municijska tovarna zletela v zrak
V Fiat tovarni v "Wiener Neustadtu je nastala velika razstrelba in cela tovarna je bila porušena. Razstrelim je nastala v oddelku za izdelovanje nabojev.
Z zvezi s to razstrel'bo je bilo vstreljenih 23 Čeli o v. Mnogo svoje industrije so Nemci iz renske in rohrske pokrajine prenesli v Wiener Neustadt in v tovarni večinoma delajo Čehi, ker so nemški delavci Vsi na fronti/
Angleški napad na Norveško
Anglešik "commandos" .so včeraj zopet napadli uoiveške Lofotske otoke, ki jih imajo Nemci zasedene. Vse ladje in vsi vojaki so se vnili in so pripeljali s seboj več Nemcev in Quisliirgov in tudi 100 norveških mož, žena in otrok, ki so hoteli priti iz Norveške v Anglijo.
Vojni ujetniki izpuščeni
V Vichvju je bilo naznanjeno, da so nemške oblasti osvobodile 6000 francoskih vojnih ujetnikov, ki so se nahajali v Nemčiji. To pa so večinoma Ringalezi in Afričani, katere so pričeli takoj izpušča t i, ko je bil odstavljen general Maxime Weygalwl.
NOVE AVTNE FUO&ČE
Zajeto 1942 Ibo draa.va New York izdala ^amo po eno ploščo za vsak avtomobil. Namen je, da bo potem toliko več prihranjenega jekla za vojne svt-he.
Huda zima na Balkanu
Kot pravi neko poročilo iz Ankare, je po vsej jugovhodni Evropi* zavladal skrajno hud mraz s sneženimi viharji. Pravijo, da tako bode zime v balkanskih deželah že ni bilo •20 let.
V	Bukarešti so vojaške straže po ulicah vstavljale ljudi in jim vzele kožuhe, ki so jih poklali na frotilo.
Dohodninski davek v Rusiji
V	Moskvi je bilo uradno naznanjeno, da 8 1- januarjem moral plačali dohodninski davek vsakdo, ki zasluži približno
*1.00 na dan.
Od zaslužka $365 bo treba Plačati $25, od $4800 pa) $545. Davek bo mogoče odplačevati v mesečnih obrokih.
Dokler ne -bodo frekega dne pišle na dan nemške tajnosti v sedanji vojni, ne (bo natančno znano, za kuj je Adolf Hitler nenadoma prevzel vrhovno poveljstvo na ruski fronti.
Vojaški opazovalci v Ktock-holmu pa navaiajo dva j>oghi-vitna vzroka, zakaj je llitlcr odslovil feldmaršal a W al terja von Rrau/fldtscha, feklmarŠala Fedorja von tkwka, generala Franca Hakierja in druge.
1.	Feldmaršal Bnnehitsch in feldmaršal Hock sta bila nasprotna veliki ofenzivi proti Moskvi, katero je Hitler za povedal J. oklolbra. Hitlerju sta skušala dopoved«-\i, da je ta |čas* prepozen, ker v Rusiji t zgodaj nastane zima in da
nemška armada za tako ofenzivo ni dovolj opremljena ter da je zato najboljše, da se armada na črti, do katere je prodrla, to je vzhodno od Smo-lenska, zakoplje in prezimi, spomladi i>a, ko bodo vojaki spočiti ifrjhedp imeli dovolj o-rozja in PiuriTcTje,"&e~!>o ofen živa zopet mogla nadaljevati.
Hitler pa se je dižal s vojeg.;f
na vdali njenega poslanstva' da mora zavzeti Moskvo in gledati na Rdečem trffu korakati svojo zmagovito armado mimo ^ebc. Moskvo je iw>trerboval zaradi prestiža. In Hitler je v svoji trmi na vsak način hotel imeti Moskvo. Pri svoji zahtevi, tla Moskva mora biti zavzeta, je vstrajal temfcolj, ker je do tedaj še vse dosegel, za kar se je odločil, da mora dobiti.
Glede Moskve pa so imeli njegovi generali prav. Brez dvoma '-o poskusili vse, da mesto zavzamejo. Ko so se prepričali, da Moskve ni mo,goče zavzeti, tedaj so mu svetovali, da noj bo ofenziva vstavljena in naj 'l>odo bodoče velike žrtve prihranjene,- V svoji oholosti je seveda Hitler poveljnikom očital, da so svoje delo izvršili le polovično ter jih je kratkomalo odstavil in sani prevzel poveljstvo nad celo rusko fronto.
2.	To pa najhrže ni bil poglavitni vzrok, da je Hitler v. Brauchitscha odpustil. Pravi vzrok je najbrže ta, ker se je von Brauchitsch bal, da bodo tudi 'Združene države potegnjene v vojno in sicer no strani zaveznikov proti Nemčiji. — Brauchit>ch je bil u ver jen, da bodo Rusi slednjič, zlasti še z ameriško pomočjo postali tako močni, da *e ne bodo samo mogli trdno upirati, temveč da bodo v dogiednem času v »temi pričeti svojo ofenzivo.
So pa še druigi vzroki, med katerimi je tudi ta-le: Hitler si domišljajo, da ga je usoda določila, da reši svoj narod, zato je v ta itaanen zastavil vse svoje sile. ki naj tedaj zmagajo ali pa počijo. In Hitler si misli, če ibo Nemčija poražena, bo tudi sam izgubljen, pa maj 'zavzema kakoršnjefcoli stališče. Odločil pa se je, da tudi zavzema mesto, kakoršnetfa še nikdo v zgodovini rri imel —ta'ko zmaga, da bi 'bil poznan v zgodovini kot.— nadčlovek.
Angora, 28. dec. <NYT> —' Inozemski vojaški poročevalni krogi v Angori poročajo, da se nemške sile umikajo Lz južno-zahodne in severne iS rib i je po celi vrsti porazov v bojih z močnimi silami generala l)ra-že Mihujloviča in da obstaja možnost, da nemško glavno poveljstvo ukaže ustavljene tretje neuspešnem akcije proti srbski vojski.
Nemška pohota s*e je po o-strem spopadu z močnimi čet-nlškimi silami pri Zeki umaknila vzhodno od Tačka. Pri tem spopadu so po poročilih Nemci izjgubili dva ali tri polke in mnogo materijala. Druge nemške čete so bili potolčene južno pri Kočiljevu blizu »Sab-ca in se umikajo.
V težkih bojih pri Ivatnici m Dobrači v Južni Srbiji so četni ki z nenadnim bočnim napa-
<e<lno -ile gnenra Nediea, ki so se po zadnjih vesteh umaknile s težkimi izgubami.
Visok sneg in naporne bojevanje povzročata meni nemškimi vojaki mno"o žrtev in slabita moralo nemških sil. Veliko pomanjkanje hrane je v .srednji in zahodni Srbiji, kjer so neredne uporniške čete izvajale politiko pustošenja polj s pomočjo vsega prebivalstva. Vse neonške odhodnieo so čet-niki v planinah odrezali in tam zmrzai je jo do smrti.
Po nemškem obstreljevanju Sabca, Užica in Cačka četniške sile niso zajele ujetnikov.
Iz Angore se poroča, da divjajo hude borbe v pokrajinah Mačva in Jadar zahodno od Beograda mod Savo in Drino. M i ha jlo viče ve armije vračajo napade v strnjenih četah pri Užicu, Cačku, Šalicu, Kraljevu in Gornjem Milanovcu. Iagube nemških posadk, ki so zelo izčrpane še iz prejšnjih zimskih bojev, so baje težke.
Poroča' se tudi, cia četniki, ki delujejo v srednji in zahodni Srbiji postajajo bolj in bolj aktivni in da so nemške poši-ljatve vojaštva in orožja v Solun in Sofijo prišle z zamudo, v mnogih slučajih pa sploh ne zaradi poškodovanj prometnih £K*istev._____ ______
Britanski radio dne 19. decembra je prineslo vest iz Južno vzhodne Mv rope v kateri poroi'a. da so se jugoslovanske in grške *4armije svolxhle" sestale v phininah Južne Srbije in Severne Grčije.
To radijsko poročilo, ki ga je prejel OSB pravi, da obe vojski nadaljujete borbo proti Nemcem z ramo ob rami. Njihovi poročevalni krogi obveščajo javnost o premikanju sovražnika.
NEMCI V SKANDINAVSKIH ODEJAH
Sedaj, ko Nemci pošiljajo poslovilne poljube Moskvi, poročajo časnikarji, kako vpo-ralbljajo nemški vojaki odeje, ki jih je Nemčija pokradla po Norveškem in Švedskem.
Nemški vojak v odejo zreže veliko luknjo, v katero v t a-'kne glavo. V tej odeji sicer izgleda, kot (bi bil v vreči, toda sa vendar nekoliko varuje pred hudim mrazom. Toda pogled nanj je obenem žalosten in smešen.
Nehote se vsakdo pri pogle du na teko odete vojake spomni na žalostne Napoleonove vojake, ki so se lačni in v raz-,tnganih oblekah vračali iz Moskve proti Franciji, Ni^o obriti, na nogah imajo ponošene čevlje, s!*v:i':io so umazani in polni uši; manejo si od mraza rdeče roke in teptajo z noga-
mi po snegu, ki je trd kot kamen.
Rdeča armada je za zimo z vsem kar najboljše preskrbljena. Ruski vojak ima kožuh iz ovčje kože, čevlje iz kožuhovi-ne, rokavice in dobro hrano.
Nemci, ki se nahajajo v Har-kovu, so bili presenečeni, ko so prišli v mesto, kajti uiso našli, kar so pričakovali in želeli. Rusi so pred umikom porušili elektrarno in vodovod. Po hišah ni elektrike, ne vode. Skladišča in trgovine so prazne; hiše imajo razbite šipe. Mesto je prava slika velike zapušče-nosti.
Toila Nemci ponoči niso v mestu, kajti boje se napada guerilnih čet; zato so utabor-ieni izven mesta po poljih, po katerih brije ostra, mrzla, burja.
S tem, da jo Hitler odslovil svojega najboljšega generala, je sam prevzel težko, zelo težko nalogo. Eakoršenkoli utis je napravil na armado in na civilno prebivalstvo s tem, da
sam prevzel vrhovno povelj-
stvo, stvar je gotova: Hitler bo z ariuado padel,, ali pa zmagal. Vso bodočnost Nemčije stavil ne eno karto, potem pa: a'li dobi, ali pa izgubi!
Položaja na ruski fronti — kot izgleda pa nibalkor ne bo mogel Izboljšati. Moc ru&ke armade je prevelika, da bi jo mogla nemška armada zdržati.
V ruski moči se je Hitler vračunal.
Ko se mu je pri napadu na Anslijo sreča obrnila v nasprotno stran, se je tudi sam o-brnil v nasprotno stran in vda-ril na Rusijo. Spočetka je dosegel velike uspehe in je bil pijan zmaigL naenkrat pa se je ruski medved zdramil in strahovito vdaril, da Hitler vdarca ni mogel ®dnžati.
Kalrn. sedaj f Drugega mu ne kaže, kot da vdani preko Turčije na Sueški kanaL Km i «?•> pa tam Čaka, nam bo pol. ; „ bodočnost.
■6LA8N A B ODA"r New T«k
"GLAS NARODA"
(IONA O*1 THI ROPU)
1
OvMd and Published by Bfoveofc PoMlafclnc Cii»—7, (A Corporation). frank HakMf, PraaMest; 3. Izpaha, Sae. — Blaaa of bnatMaa of tha aarpovatloo as d tddrcMaa of tbov« officer«: II« WMT 18th STRUT, NEW TOBK, Jt. T.
49th Year
"«ia« Naroda" la liaoed arery <laj except Satordaji, Bundajs and HoUdaja. BobacrlpOoa Xeorly I«.-. Advertisement oi
Za eel o leto valja llat a« Ameriko tn Ka^do KJ.—; aa pol leta 98,— ; aa Sat rt leta $1.80. — Za New York aa celo leto 87.— ; aa pol leta 88.80. Za laoaematvo aa eelo leto 87.—; aa pol leta 9BJS0.
"®laa Naroda" Uhaja raakl dan Israelii aobot, nedelj In praanUor
"6LA8 NARODA." 81« WBST IMh 8TBEET, NEW TOBK, M. Z.
B—1X48 J
TSTANOTLJ ■ N t. !••>
Besede hrvai _ega bana -Jugoslaviji—-
MOC NEMŠKE VOJSKE
Nemška bliskovita vojne, ki jo slavila svojo zmage od pričet ka, ko jo nemška armada vpadla na Poljsko, pa do ča-ko ji' pregazi'la Jugoslavijo in GrSko, in je celo v Rusiji pot mesecev 'korakala o<l zmage do zma^c, je pred štiri tedni nenadno ne samo zastala, temveč to nI več bliskovita in uspešna, temveč obrambna vojna. Vojna zgodovina tako velikega in nenadnesra preobrata ne pozna,
Tndi v bojih v Ru.-iji je nemška armada imela tako velike izgube, 'kot že nikjer poprej v več letih.
Natančnih podatkov o nemških m ruskih izgubah sieer ni, toda znano je, da so te izgube zadnjih šest mesecev večje* v celi ostali prejšnji vojni. V resnici je Nemčija pred vpadom v Rusijo za vse osvojitve prelila primeroma zelo malo krvi. *
Hitler sam priznava, da so nemške armade prvih pot mesecev vojne k Rusijo imele naslednje izgubo: 162,314 mrtvih, 477,7<>7 ranjenih in 33,334 pogrešanih; skupaj 673,415. Te štovillce so sicer mnogo prenizke, znano pa je tudi, da Rusi in Nemci nasprotne izgube zelo pretiravajo.
Nepristranski vojaški opazovalci v Nemčiji in v Rusiji cenijo ruske izgubo od 800,000 do 2,000,000 in zadnje številke bodo približno -pravilne. Na jbrže so pa ruske izgube dvakrat tolikšne kot nemlške, tedaj okoli 4,000,000, od katerih so večinoma ujetniki.
Rudija je priznala, da so znašale njene iagube prve štiri mesece, to je do 1. novembra 1,748,000.
Po vseh poročilih o izgubah je dognano, da so do sedaj imeli Nemci na Ruskem po 50,000 do 100,000 mrtvih na mesec, torej od 300,000 do 600,000 mr fcvih. Vse te Szgube jasno kažejo, da mora Nemcem v kratke m primanjkovati vojakov.
Medtem ko ima Rusija neizčrpne vire vojakov, Nemcem ti viri usahujejo. Nemčija je d o sedanjega.' časa mobilizirala vsakega1 moškega, ki je v vojaški starosti in je zmožen nositi orožje. V bodočih letih bo imela Nemčija novih nabornikov od 500,000 do 600, 000. To pomeni: če bo Nemčiji prihodnja leta vsako leto imela tolike izgube kdt je novih nabornikov— in je skoro toliko vojakov izgu ibila v šestih mesecih letošnjega leta' — tedaj ne more obdržati svoje mobilizirane sile na vrhuncu. Njena vojaška sila mora tedaj pešati.
Poleg te«a pa so je tndi njen vojni materjal zelo zmanjšal, kajti njene izgube vojnega materjal a v Rusi so ogromne. Pa, če Nemčija pošlje v svoje municijske tovarne tudi ženske, v izdelovanju vojnega materjala ne bo mogla tekmovati z demokratskimi državami, pa če za njo delajo tudi vse podjarm-Ijene države. Toda delavci podjarmljenih držav so zelo slabi in nezanesljivi. Tudi na polju, ako je delavec prisiljen delati za tujega gospodarju, ne bo mnogo pripomogel k večjemu pridelku.
Kako močna je Nemčija v orožju navzlic velikanskim dosedanjim izgubam, ni nikomur znano, prav gotovo pa je, da ilw> nemška armada zelo oslabljena, ko 'bo imela prihodnje loto zoptJt tako velike izeube na moštvu in vojnem materjalu,-kot jih je imela lani v Rusiji.
Novi uspehi četnikov
'(JOO.) — Ban Hrvatske dr. Ivan ŠutbašiČ je o Boži<"u poslal Srbom, Hrvatom in Slovencem. V Jugoslaviji »božično sporočilo, ki so ga velike ameriške radio postaje po kratkih valovih prer našale v noči 24. in 25. decembra. Ban Hrvatske je dejal:
* 'Danes, o Božiču, tem največjem prazniku kr šeanstva, govorim prvič na radiu, odkar sem zapustil dom in domovino; govorim srbskemu in slovenskemu, a zlasti mojemu hrvat skemu n a rodu v vsej naši po hojeni, a ne premagani Jugoslaviji. Govorim iz Amerike, te velike zemlje, bogate z vsemi človeškimi dobrinami, a zla sti z največjo dobrino vsega človeštva; globokim čustvom za demokracijo in svobodo. Iz zontlje, ki je bila pri vsej svoji etiki srca in dušo in pri vsej svoji veliki civilizaciji napade na zahrbtno in zločinsko, kakor vsi narodi in vse zemljo, ki so «o zbrali v vojsko za o-hranitev dobrega proti zlu, svobode proti suženjstvu, pravice proti nasilju — vse to se zdi. je moralo biti tako in po vsoi verjetnosti so sedaj popolnoma in dokončno postavljena na bojišča v svetu.
Vojna je v polnem razmahu, na vseh oelinah in po vseh morjih zemeljske krogle. Če pogledamo vse narode in vse države ki smo v njihovih bojnih vrstah tndi mi, srbski, hrvatski in slovenski narod, če preštejemo naše vrste in vidimo ogromne mili jone človeških duš, milijone materialnih sil, milijone virov za ustvarjanje vsega, kar je Človeku potrebno v miru in v vojni — vidimo silno premoč in čutimo vso gotovost naše zmage. Pa to ni vse, kar imamo. Za temi ogromnimi silami stoji druga fiila, ki raste od dne do dne in čim več žrtev prinese, tem večja in močnejša je. Ta sila so ideali svobode, človečanstva "in pravice človeka posameznika kakor narodov in vsega človeškega rodu.
Bil sem v Aziji, Afriki in o-beh Amerikah ter na svojem potovanju srečeval narode vseh rodov in vseh ver. Videl sem, da je p ri vseh ena sama volja; dati končni udarec najtemnejšemu zatiralcu človeške svobode in najstrašnejšemu ^sovražniku časti in dostojanstva človeka in naroda, odkar jo svet začel pisati svojo zgodovino. Sveta, ki sem ga prehodil, ni več treba klicati v boj. ker prihaja dobrovoljno. kakor hudournik in težko je zanj najti dovolj prostora in razdeliti dovolj orožja iz vseh ogromtnih in neusahljivih orožarn.
Ko sem vse to videl, me na-
vdaja upanje, čeprav ^ zave-dam, vsega trpljenja,ste n3« v domovini izpostavi^11* VsN dtagi bratje Srbi, B^ati in
Slovenci, vsi z ostalih Slovanskimi brati, zlasti	ki s svojimi borbami in zmagami hrabrijo vse narode— up me navdaja in trdno prepričanje, da bo adnizeno slovstvo sku paj z ostalimi silami demokracije, z britanskim earstvom in severno-aineriško uni.K> na čelu od igrale eno največjih vlog v Zgodovini sveta, ki bo^elove-
JKKRY KOPRIVŠEK In Djc*ov orkester na ptottab "
Terezlnka Polka
Na planinca h—valček Stv. M 578 In DLQUESNE UNIVERSITY TAMtoUKICA — Stv. M 571
Za t oz. cenik In cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 4Snd Street, New York
"SLOVANOVA" ZABAVA.
Klovensko pevsko drulstvo "Slovan'' se tem potom prav iskreno zahvaljuje vsem udeležencem društvene prireditve na Silvestrov večer 31. decembra. ki *e je vršila v prostorih Mr. Arneža v Brooklvnu.
Nadalje na tem mestu v imenu "Slovana" vsem našim ro jakom in rojakilnjam v Now
CtDINOVI KOLENDARJ1
Kdor še nima velikega in po-< membnega STENSKEGA KOLEDARJA ZA' L. 1942, ta naj takoj piše ponj. i— Grdino-va firma jih ima še nekaj, da <(jib lahko odda. Pišilte na: A. GRDIXA in. SINOVI 1053 E. 62nd STREET • CLEVELAND, O.
1-2, 5.
tih so napolnjeni z vlažnim plinom, tako da bi bakterije v njih zaradi suše težko poginile. Iz celičnih mren bi lahko dobivale hrano in se tako mno-
štvu iz te težke in krvave kri JQ1VU1I1 iU |aMlllja<„ v	-
zo prinesla za stoletja naprej Y0rku in okolici prav vljudno Zlle- Ce toreJ navzlic temu o-— premoč unoročam. da društvo nriredi»staw notranjost rastlin steril-
samo eno premoč — premot mi m, pra^-ice in svobode. Naročam vam in prosm vas vse, bodite danes vsi prisotni in zdrušeni v vaših srcih in vaših dušah pri velikem polnočni m zvonu, ki bo odmeval po naših hribih in pol jib. gorah in dolinah, naših vodah in naišem Jadranu, občutite v «ri toga zvo-nonja lmlj kakor kdaj, <la jo ideja, za katero trpite in v najstrašnejših mukah umirate, v zori svojega uresničenja in da ne bo dolgo, bo se bomo vr
"Sporočam, da društvo priredi velik koncert in sicer v nede-, ljo dne 8. februarja 1942 v dvorani Slov. Nar. doma, 253 Irving Avenue v Brooklyn, N. Y. <'isti dobičok te prireditve bo poslan Ameriškemu Rdečemu križu za naše slovensko trpine v tsari domovini. Natančneje gled(» programa bo čimprej mogoče poročano v tein listu.
'Ker je stvar velikega in člej vekoljuftniega. pomena, ter da bo uspeh tem boljši, se že sedaj prav ljudno naproša našo slovensko javnost v New Yorfcu
Anthonv Svet:
Angora, 27. dec. (fyYT). Po ■^mročilih, ki so jih prejeli inozemski vojni in dopisniški krogi v Angori, so srbsko armije generabi Draže Mihajloviča ponovile svoje ostre napade v srednji in Vhodni Sibiji na nemške sile. Posaoke nemških vojašnic z velikih delov ozemlja, ki so ga zasedli Nemci, so bile pregnane v začetku decembra.
Poročila poročevalnih krofov, potrjena a nemškimi priznanji v beograjskih radijskih oddajah, s pisanjem beograj-*kega lista ''Novo Vmne"'* in "Vilna Zeitung'* kažejo, da se je tretji veliki napor Nemcev k a uničenje sibskega odpora ponesrečit še bolj kakor napadi v septembru in oktobru, navzlic ljudem in materi jaln, ki so am vrS+i v nbnrmo borbo na bojni črti. ki je Čez 1-W0 -kvadratnih milj ozen»lia v fi.ioj, ^^zkepT in neprehodnega srbskega terena..
Srbskega izgnbo so tožke in trpljenje mestnega in podeželskega prebivalstva' je ee težje zaradi neniskeca sistema stre-
ljanja: v množicali in načrtnega uničevanja. Nad štirideset srbskih trgov in vasi je bilo delno ali popolnoma uničenih z nemškim obstreljevanjem in požiganjem.
"Novo Vreme" po starem načinu trdi, da je bilo 4000 me-š5a»nov in deželanov ubitih od začetka nemških napadov v septembru samo v Srbiji. Ta Številka verjetno vključuje tudi meščane iŠabca, "srbskega Verdana." čfeleka in Užie. Vsa ta mesta so ibila popolnoma n-ničena z nemškim topništvom in bombniki.
V istem času zanesljiva poročila mednarodnih vojaških in dopisniiskih krogov v Andori in Carigradu omenjajo, da fo nemške izgube ljudi in mater i jala odo večje, kot <e je poročalo sprva in da so Nemo! izgubili več kakor polni diviziji z ogromnimi količinami pošiljateV, mehanizirane opreme In orožja. Nemci so pretrpeli te izgube odtoar je začela i prva ostra neu^dška ofenziva druge nedelje v septembru.
nili k vam z velikimi zavezni ki, ki nosijo roir.^ svobodo in in okolici za veliko ndeležbo, pravičnost, ki jih človeštvo da-1 kakor tudi še draga društva nes prav tako potrebuje kakor , v nasi naselbini vljudno napro-dela, kruha in reda	samo, da ne prirejajo svojih
Ni daleč dan, ko se bomo ob- zabav na zigoraj imenovani da-jeli v naši domorini, obnovi je-!tum- ie februarja, ni in veliki Jugoslaviji, kjer bo Toliko za sedaj, svoboden srbski, svoboden slo-vertski in svoboden hrvatski narod, v krvi okopani, trpljenju in v ljub«iii obnovljeni, pristopil k delnaa srečo in zadovoljstvo svoje in vseh narodov v nori tOtropi, v srečnem Človeštvu bodočnosti.
iMi v«i, ki m» daleč od vas, smo nocoj združeni z vami v mislili, v čustvih, v molitvi in kletvi. Naša-Metev ni kletvi-na, naša kkwfr je^xakletev, da bomo za'ohr^iitev tega, kar so nam pradedi- lapustili, čast, poštenost, ljubezen do drugega in težnjo po sreči v svobodi dali vse in še vso prenesli. Lajšajte drug dragemu trpljenje in bol v medsebojni ljubezni in zaupanju. Zgtrite v svoji sredi vse slabo, kajti ustroj naše narodne duše in naših narodnih čustev ter vsega našesea narodnega ku\tfc ne more in ne sme ne za trenutek v svoji sredi trpeti zla.
Po tej zakletvi in molitvi o-stanimo trajno ouječi.
Pred devetnajstimi stoletji je bilo pastirjem v Bethlehe-nra naročeno, naj ostanejo ču-ieči, ko se bo Bog rodil in naj gledajo proti mestu njegovega rojstva. Jaz pa vam kličem za ta Božič: Bodite čuječi v borbi in glejte, kako se že nocoj poraja svoboda!
Razporedba državi v vojni. — Pravo razporedbo svetovnih držav v sedanji vojni je težko natančno določiti.
V ofiisčn so Nemčija, Italija, Japonska, Bolgarska, Madžarska, Rumunsk«, "Svobodna" Hrvatska, Slovaška in Albanija.
Na zavezniški strani so naslednje države:
Avstralija, Belgija, Kanada, Kuba, Kitajska, Gosta Bi-,ca, Oehoslovaškta1, Jugoslavija, Dominica. Abesinija, El Salvador, "Svobodna Praneija, Grška, Giuatemala, Haiti, Hon-
na, moramo lomnevati da ba»k-terije, :ki prodro v liste prej ali slej poginejo.
iTo pa ne velja za v<?e rastli- ,	Tiidiia Luk«;enbiirška
ne. Prof. Seeding dokaauje, da ^andSl^Holan"
SIMFONIČNI KONCERT.
Po kratkem prenehanju božičnega časa newyonski WPA orkester 4. januarja zopet prične s svojimi rednimi koncerti od nedeljah in"sicer v Carnegie Hall, 57. ulica in 7. Ave.
V nedeljo 4. januarja bodo izvajane naslednje skladbe svetovnih mojstrov:
1. Simfonija v B, — Johan Christian Bach.
12. Koncert za dva glasovirja in orkester — Fr. Poulene.
3.	Suite Provincale — Dariu« Mfilbaud.
4.	E1 Salon Mexico — Aaron Copland.
Daphnis and Ohloe — Rn-vel.	•
iPo-zneje bodo koncerti vsako nedeljo in sicer ob 8.45 zvečer.
lahko nekatere bakterije, če prodro v rastlino, žive v nji delj ča*a in se razmnožujejo. Večina bakterij pa v listih pogine in prof. Soeding razlaga to tako, da rastline lahko izločajo v mcdcelični prostor bak-tericidne spojine, ki bakterijo uničijo. Rastlinje' imajo torej 'kakor živali koristno lastnost, da se lahko Ubranijo bakterij s pomočjo bakteriocidnih spojin. ____'
SLAVKI LJUDJE.
Znano je, da slavne ljudi šele po njihovi smrti slavimo in častimo. Nestevilne anekdote nam to potrjujejo.
Razen v umetnosti, kakor na iprimer Rembrandt a, van Co-gho in drugih, jejslasti znanost dala dostri učenjakov, ki so o-stali neznani vse svoje življenje.
Jenner, Kooh. Pasteur, so se morali boriti proti svojim sodobnikom, še preden so mcgrli svet prepričati o važnosti svojih iznajdb. Mimo lahko trdimo. da bi se moralo človeštvo brez iznajdifeljs^ "sposobnosti in intenzivnega dela ^teh ljudi boriti še z marsikatero nadlogo.
(Sir Ronald Roes in sir Patrick Man son sta človeka, ki
dna Indija, Novia- Zelandija, Nicaragua. Norveška, Panama, Poljska, Južn«a Afrika, Rusija, Anglija in Združene države.
Anglija je v vojni s Finsko, niso pa Združene države. Albanija je v vojni z Rusijo, toda albanskih vojakov ni na ruski fronti.
*
Iz Londona prihaja poročilo, da je Budim peška radio postajo naznanilo, da namerava Josip Stalin obiskati Združene države. Poročilo pravi, da ga je povabil predsednik Roosevelt in da namerava angleški ministrski predsednik "Winston -Churchin počakati tukaj
do Stalinovega Obiska. *
•Berlinski radio kvotira poročilo iz Tokia, da je japonski cesar Hirohito izkazal na No-gia leta dne svojo skupnost z armado.
Cesar je ta dan /užival navadno vojaško hrano, ki jo i-majo japonski vojaki n« razpolago v jugovzhodni Aziji. — Hrana sestoji iz: goyejefia mesa, "pineappfes," in drugo tropično sadje.
Svet je aozdaj domneval, da japonska vojaška hrana sesto-
E AKTE RIJE V RASTLINAH
Zdrave rastline v svoji no-trajnosti nimajo nobenih bakterij. razen siniblostičnih. . Notranjost zdravih rastlin je sterilna. Nekatere rastline imajo namreč na svojih listih luknjice skozi katere bi lahko prodrle v nje bakterije. V zraku je mnogo mikrobov in tudi na listih se nabirajo. Lahko to smatramo za gotovo, da prodro bakterije včasih tudi v liste same.
DELAVSKA SLOGA PROTI FAŠIZMU
ju lahko smatramo za dobrot- ...	.
nika človeštva. Odkrila sta.J1 12 r,za m fi11™ rib-kako se prenaša mikrob malarije. Pi-av tako sta ugotovila, kako se razvija ta bolezen ki v tropskih predelih vsako leto pokosi milijone č loveških življenj. Parazita malarije je pa odkril učenjak Lave ran.
K3o človek spozna, kako se kakšna bolezen razvije, tudri ve, kako se mora proti njej boriti. In res je borba proti malariji že precej znana. Obstaja namreč iz uničenja ko-marjev in ličink, ki Človeku na-•kopljejo malarijo, in v jemanju kinina. Uičenjaki so si edini v tem, da je kinm tera-pevtiČno in profilaktično sredstvo za borbo.proti malariji.
!Po priporočilu komisije Zveze narodov za pobijanje mala
D«' prihrani kurivo, je ita-Ijanska vlada podaljšala božične počitnice za šolske otroke do 19. januarja.
Francoska vlada v Vichvju je povišala davek na tobak in tndi pristojbina za poštnino in telegrafične pošil jke je bila povišana za 50 odstotkov.
Značilno je, da je vlada tudi povišala davek na zabavne prireditve kakor tudi na športne prireditve.
Gznanjeva'lec na berlinski radijski postaji o dogodkih na ruski fronti ne govori več o junaških či n ih 4' zmagovi t e
Delavci, ki so člani Delavske Federacijo ki CIO. na zborovanju v Newarku, N. J., kjer so
se odločno izrazili proti fašizmu in nacizmu.
rije, je doza 40 centigramov ki- (nemške armade," nina na dan za čas, ko traja sezona mrzlice, zadostna, da človeka obvaruje pred okuzenjem. Za zdravljenje je pa zadostna doza 1-1.30 grama kinina na dan, skozi 6 do 7 drsi.
fRossov institut v Londonu, imenovan po možu, ki ima človeštvo toliko dolguje, se še da nes bavi z vprašanjem^ mala-, Loon Henderson hoče omeji-
temveč je pričel popisovati, pod kako neverjetnhni težkočami se morajo nemški vojaki boriti z Rusi.
Označevalec Ha*is-Fritsohe je končal «z besedami: "Ako bi bilo potrebno, bomo zsl nje vse žrtvovali."
rije, ki je eno najvažnejših Zdravstvenih vprašanj. Vsako leto institut prireja Mala-riološki konsrres pod vodstvom najbolj poklicanih strokovnja-»kov.
V tem času narodne »H« *ke potrebuje naša domovi-
c;	v	,
na vaso pomoč. Kupujte redno Defence {Stamps in bonde.
^ti vporabo gumija in bo vsled tega izdelanih manj gumijevih obroče v za avtomobile in tudi manj žog za golf.
Glede gumijevih obročev si bodo AmeriJaahei znali pomagati: flikali bodo stare obroče. Gplferji pa bodo lahko pogrešali žoge, ^amo da bodo imeli
dovolj škotskega žganja. ★
Kakor je razvidno iz današnjih poročil, ni bila Hitlerjeva prošnja na nemške Čete dovolj modna, da 'zaustavi umik armade. Sedaj se bo osebno zglasil pri vojakih.Ni verjetno, da bo d os ti koristilo, iai tudi ne, da bo počakal zadnjo stražo n-'anika jočih se čet.
tSSF-I Vesti iz
Frida>t l**"*1? 2, .1942
%
MISLI GB PRAZNIKIH IN DRUGO
•
Zdaj sem že toliko časa na riki. Pa mi smo že precej dol-s vet a, da se spominjam mnogih j go tu in tako sli&im, da se je praznikov, dveh velikih vojn, j ameriška navada splošnih bo-in seveda nefcroj malih, ki so žičnih, daril precej razširila tu-
p riši o vmes} potem se živo spominjam, veliko ekonomske krizo, brezposelnosti in vsega, ki
di v domovini. Med onimi, ki so lnhko dajali darila. Pri revnih je ostalo po starem: skromn-
jo v zvozi s takimi šibami bo- ni orehi, boiiboni, kak piSko-žjimi, kot pravijo verni ljudje, tek ali datelj za otroške upe
Be*, kakšnih Božičev se spo- job sv. Miklavžu, m in jam ... o nkarei katerem bi mogla zapisati težko in dolgo povest. Pa, danes je na svetu« toliko trpljenja, toliko solz in po nedolžnem prelite krvi, da spričo tega žblode vse misli na prestnno trpljenje in tragedije posanu-znikov in na grozote vojnega trpljenja v preteklosti.
Kil ju»h vsemu, ko pridejo pravniki, ni voščimo sreče, veselja, zadovoljstva. Navada, ki veže ljudi medsebojno in ki, vkljub bizniškemu videzu, vseeno ustvari mnogo dobre volje med ljudstvi, katera v teh Časih še smejo in morejo biti dobre volje. V domovini so imeli ti prazniki dokaj drugačen pomen. Miklavž ni prišel ob Božiču in ni obdarjal v>eh od kraja. Bil je bolj za deeo in zato ni bilo ob praznikih velikega businessa kakor v Ame-
pa so. kot čitamo v listih, prinesli naši dragi =lo-vc-n*ki deci v domovini peklenski dar za letošnji Božič --v tisočih so jo odtrgali od staršev in domovine ter je odgnali neznano kam. Strašne zločine si piše nemški narod na dušo in naj Okušajo nemški zmerni in-teligeoti in intelektualci yc svetni še tako militi te strašne zločina, ki jih deli nacij-ko-nemška pest nesrečnim pod-jarmljenim narodom, zločini taido pustili svoj črti made* na nemškem imenu in strašno obrnit jo sovraštva in maščevanja v srcih neusmiljeno mucen h, preganjanih in brutalno merjenih ljudstev.
Xa božični dan som srečala mlado grško ženo, ki jo poznam že dalj oa«n. 'Srečen in vesel Božič,?' je dejala, potem pa se ji je zntraleTI obraz in je pri-
.	I
stavila: "Pa kako bi mi mogli ženejo nov« glave potem, ko so nimiv in >
biti veseli, ko nam; davijo naš jih jjni ^jj] junaki posekali.'lo opisala.
vreden, da bi ga ma-Da to pot ni mogočo.
narod v domovini. Ob vsakem^na.iskenm truplu kajzerjaje| Jm' ^ y malo (,U(]ni gi. grižljaju človeka davi v grlu, zopet pognLl. ^va, Atilov ^^ kfj ^ k]icali J^J^ ce se spomni, da doma pada-.tmp jo ožm >« mor, m davi ^ m Tgtala> in ko g0 kli. jo mrtvi po cestah kakor crkh narode v	Rvropi. Da' H a^riške že^ke, «em spet
psi . . ." Kdo bi pisal komen- res se bojinv^1 bomo krpa-tar na take težke besede. Zgo- li «vet s staro filozofijo, ne bo-' dovina ga bo pisala s krvjo in mo nkkdar nikamor prišli, pač upajmo, da se bodo ljudstva čez nekaj desetletij v novo kla-kaj naučila iz teiga krvavega'nje. Pravici 1,0 treba dati pisanja zgodovine na*šrh dni. j več prostora,?11 bo treba
govoriti o nobenem, maščeva-
lEdnaSt. Vincent Millev. zna-
nju in okrvavljen ju naših čis-
tih rok.
na ameri&ka poetka. ima v izdaji Timesa od zadnje nedelje pesem o Sv. Juriju, ki grel IProd časom sem .-e udeležila da odseka glavo zmaju v letu' Sestanka mednarodnih žen v 1942. Sv. Jurij prosi Boga, naj Holland Hbusf v New Yorku. mu da moč, da ubije jsmaja z Te ženske so ustanovile orga-ordkavioeno desnico, da se nejnizacijo, ki & imenuje The bo oškropil. z ostudno krvjo zveri, ki golta svet od vseh
strani. ITbil bo zmaja, o tem je prepričan, a njegove krvi se mora, mora varovati, njegov zlobni duh .. . Morala ali nauk te peemi je, da moramo skrbeti, fla se zmaju odsokfi glave a potoni pustimo ogabni trup na miru jn gradimo človeštvo brez maščevanja in sovraHva. Jaz imaim velik rcšrpekt do velike potnice Mfillnveve. ali močno se bojim, dn je njena filozofija v tem smislu malce zgrešeno.
Saj vemo iz starih pripovedk, da zmajskim trupom zopet po-
Women's Society for a Free & Democratic Europe. Reprezen-tirane so v tej organizaciji znane žensike osebnosti iz skoro vseli narodov in dežel v Evropi. Amer iške boriteljice in delavne žene na poljih ženskega udojstvovfioja pridno sodelujejo s svojimi evropskimi sestrami za podvig evropske žene po tej strašni vojni katastrofi.
Jugoslovanke smo bile povabljene k sodelovanja in zaenkrat smo se odzvale tri. Kako bo šlo to delovanje naprej v bo do<"*nn«ti bom U" ^e ooročnla. Sestanek sam je bil izredno za-
vrtala. Pa nisem niti cela A-meričaitka, niti cela JugosUn vanka. Tukaj sem. že mnogo
let državljanka, v atari domovini nisem bila nikoli pod Jn goslavijo. Ženska, ki jo. te stvari beležila, mi je dejala da morem sodelovati le kot ameriška ženska, ker mi to narekuje moje državljanstvo.
(Pri tem se spominjam kak ne težave smo imeli včasih, ko je bilo treba pojasniti kakšni oblasti naš pravi izvor. Sem Slovenka, prihajam iz Italie. rojena sem bila pod staro Av htrijo. Ameriški uradniki so bili pred dvemi desetletji še precej zeleni fflede evropskih narodnosti in draav. Tudi danes se ne manjka nevednosti
včasih trdo argumentirati, da je končno držalo.
Italijani po bni strani priznavajo, da imajo - pod svojo j'aši$tiično peto Slovence in Hrvate, torej Jugoslovane, po drogi strani pa bi radi prepričali svet, da v Italiji ni narodnih manjšin. Kdo pa je prejel strele v hrbet na Bazovici in 'adaj v Trstu* Tn zaka.j sd bili oddani ti streli v hrbet na šega človeka pod Italijo? Mar ne zato, da se ubije m zatre slovenski duh, ki noče poginiti vzlic zatiranju dolgih 23 let! In zakaj so Slovencem vzeli pravico do lastne besede v cerkvi* Ne zato, ker nočejo, da ostane naš človek veren, naro be. zato ker hočejo, da u?pe Fa šistični načrt potujšenja h končnega uničenja našega na roda pod Italijo To je vzrok da je v Gorici fašistični Mar giotti, ki si upa zatiranim Slo vencem govoriti o sveti vojski proti ruskim b esfijam. ki so
ki je včasih tudi pomešana fijstrašno nevarne svobodi Evro
prezirom do gotovih narodno sti, ali danes razumemo v tem ozirn. Narodnost so menil" včasih uradniki, ki so iimli opravka s priseljenci, je unč taka. kot dežela iz katere človek prihaja. Tako smo bili Italijani ali pa Avstrijci, za «?voj pravi izvor se je bilo pa treba
Jugoslovanske ženske tukaj smo še z mirom zaposlene s pletenjem. Ja« R^n «e zavezala
za sto parov nogavic. Nekaj •pol te /kvote sem že dorvršila, (s pomočjo pletilnega stroja •seveda') ostalo upam docrŠiti ta teden. Onim, ki imajo v rokah to .reč, bi bilo dobro priporočiti, da javnost obvestijo kako in kaj glede pošiljanja tople obleke In hrane našim jugoslovanskim vojnim ujetni-nikom. Ljudje so radovedni in vpraSujejo o tem, kar je tudi umestno, ker ee ljudje sodelujejo in darujejo za vojne u-jetnike, bi morali tudi vedeti od tozadevnih organov koliko naforanega in isgotovljenega blaga doseže "naše fantje.
•Kavno pred Božičem sem slučajno zvedela, da so -na razpolago karte z imeni mnogih naših vojnih n jetnikov, katerim bi se lahko pisalo in se jih a-doptiralo, to se pravi, da bi posamezniki prevzeli skrb vsaik za svojega posebnega vojnega pe. Bog se usmili.	[ujetnika, si z njim dopisovali.
Pred nedavnim sem imela jkoliko j« to možno, in dobili priliko priti v stik s skupino4 od njega potrebni modri ali rde žensk, med katerimi je bilo vecjei listek, potom katerega bi se naših Primork od Trsta in iz j ujetniku moglo poslati hrane Krasa. Pomešane z njimi so ah obleke. Jaz sem ?e potm-
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE 2ELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finšffar)
bile tudi Italijanke. Sploh so vse govorile italijansko med seboj. Slovensko so znale ne-kaktere, druge so razumele naš
dila, da bi dobila kaj slovenskih imen med katami, pa sem imela majhen uspeh. Naša dništva in druge skupine se bo-
KaKiere, aruge bo razamieie nu^i------------------r— —
jezik le nekoliko. To mi je da-1do za to gotovo zanimale. Na lo dober vpogled v bodočnost »pristojnih mestih>soi nraenja, da
AGITATOR
Spisal Janko Kersnik
(99 strani.)
Janko Kersnik Je poles Jnr-najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar Jib je živelo v drugI polovici de- * vetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni fl-tal z užitkom.
Cena $ I.—
IDIOT
Spisal F. M. DocUjeTBki
TRI KNJIGE—NAD «00 sir. Krasen roman enega najbolj-Mb ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel Se v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis Je živahen in ne utruja kot nekateri drogi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
LISTKI
MALENKOSTI
Spisal Iran Albreht
(120 strani.)
Cena 75c
NADEŽNA
NIKOLAJE VNA
Spisal V. M. Gar&In.
(112 strani.)
Junaki tega romana blodijo In tavajo skozi tsno življenja. Vzpenjajo se kvl£kn, a aredl pota omagajo.
Cena 30c NA POLJU SLAYS
Spisal HEN 'W 8IENKIVWCZ
Pi«at£]J pop L > 1Jn' <maKO poUskegu	* 'jobleske*
ga nad Tur*" (.?' jo in a tem o«voboj<> Polw . ' to zmago Je t'' 4-f>n*aa» jr*>	pod
k -o (K. tol* venski kraji.
trpeli ujl *»o-
Spisal Ksavar Hsfifaa.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJAKIK —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
cena
$1
našega živi j a na Primorskem, Če ne bo preobrata za naše ljudi pod Italijo, 'bo čez čas zopet toliko več ''višjih" Itali-
bo mogoee pošiljati zavoje jetnikom vzlic vstopu Amerike v vojno z osiscem. Djpamo, da bo res mogoSe, a najbrž ho
janov, ki aioer ne bodo hoteli stvar zelo počasna, ker bo mo-rtroTM UnUiM; nrrunnlr »elral bržkone
bdti prasvi Italijani, ampak se, bodo pred drugkni nalivali za'Bd^«'1 križ.
vso reo prevzeti
"h^ier Italians'* kot to de lajo nešteti Italijani eedaj v Ameriki. In ee pojde po načrtu sil, ki «o si aačrtale program uničenja Slovencev, bomo tako postali kvae, ki bo reševal propadajoče Arijoe. Latince in dru ge pred gotovim reenim poginom. Mnogo nas je. ki se ži
Primorska Slovenka
6IX>VEN!SKA POROKA V NEW YORKU.
V soboto 27- decembra je na« epc&tovani rojak Mr. Rudolf Sršen pripeljal pred oltar bIo-veriske cerkve sr\". Cirila na Osmi svojo hčerko Amo, da jo
vo zavedamo te trpke resnioe,^
•	sovražniki se tegaJizroči v zakon Mr.TVanju Star
KNJIGARNA |1
Slovenic Publishing Company
2i6 West i8th Street	New York City

Spisal Phillips
(92 strani.)
Do skrajnosti napet roman ia modernega Življenja. Oppen-helm Je znani angieSU roata-uopisec poznan po celem svetu.
Cena 75c
MOŽJE
SplMl Emnm Bach.
(200 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Statelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
__ Cena $1.50
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kal.
<117 strani.)
Štajerski rojak Kač ni do svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato Je začel pisati krajce črtice, ki jfc neba* Je ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom — "Gruntom."
Cena 85c
OGENJ
Spisal H«iy
(437 strani.) . Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. JSdiflole mojster kakor je Baibusee je mogel napisati talco knjigo.
Cena $1.— OTROCI «OLNCA
Spirt IVAN 1PKEGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žar kost Jo Jnfnegs solnca ln senco hladne noči.
* cena $1.—
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR .
Starosta na Si h pisateljev in pravzaprev oče pravilne Slo-venfifiioe v tem svojm romanu živo ln zaninriro poptsuje ilvljenje na deželi.
cena $1.75
TIS^C IN ENA NOČ
SAMO * TV'WE1: ' Zbirka t —.i. ' Jntro-ve^a. -n to*-'- Priredil And * Rape.
V- t. knjiga—^1.25
Naročite knjige še - * danes!
Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danes!
V	BOBSTVU
Spisal Ivan MatKH. (255 strani.)
Ivan Matičič Je eden tistih redkih naSIh ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak sna tudi vse pretresljivo spisati.
Cena $1.25
V	-ZARJE VIDOVE .
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najbolj« in fie živeči slovenski pesnik podaja s to AUko zopet nekaj umotvorov. Pesmi bo posrečene njegovi ženi Ani.
cena $1.— • *
ZADNJI VAL
Spisal-TVO SORLi i Poznani . Stovi-nstl pisatelj nam v tej knjigi .polaja -ze-i lo zanimive "pddatke o "svojih doživljajih v RogaSki Slatini.
cena —
ZNAN 01
Spisal RADO MURNIK Poznani humorist ▼ tej knjigi-kaže razne značaje ter knjigo sam označuj« kot "Povesti ln orisi."
cena $ 1.25
LJUBITELJEM LEPOSLOVJA
V zalogi imamo še nekaj spisov najboljših slovenskih in tujih pisateljev. Imena so ^ J navedena v tem seznamu.
Kdor bi tedaj hotel Še kako knjigo, oz. bi jo želel prihraniti za razvedrilo za zimske večere, naj ffl jo naroči čimprej, predno zaloga poide.
ROMAN
Karol Maya
^broširano
PO DEŽELI	VRJRV
Brata aiij C'* v sote-
ilridi' Ob	r*tt-
"».50
SPISI JOSIP JtJBČIČA
Cena $1.25
IV.	ZVEZEK:
Cvet ia sad; Hči mestnega so-dnika; Kosovska s^ba v Vi-Snji gori; Dva W*t*- *
V.	ZVEZEK:
Sosedov sla; Sia klnetskegs ceaarja; Med dvffl»» 8toloma-
VI. ZVEZKE: Dr. Zeber; Tugomer.
VIII.	ZVEZEK:
Ivan Erazem Tatenbah; Bojim se te; Črtica i« *lTiJ«nJa političnega agitatorja; T<iečja
pečenka; Šest parwklobas; Po tobaku smrdiš; almttsr is nevoaajlvostl: spomini rega Slovenca AndlWla-Pajka.
IX.	ZVEZEK:
Hokovnjači; Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal,-ko je krompir kradel; Ponarejeni bankovci.
iT*
STRAHOTE VOJNE
Srpisala Berta pi. Sattxier 228 strani
Cena 50 centov
in tndi na£i
zavedajo, zato nas hočejo uni- raauu-čiti tot rod Slovencev. Združenih Slovanov pa se ne bi dalo zlahka uničiti. A med nas se od nekdaj seje «erae razdora. Ali £ra bodo Slovani »e nadalje pustili kliti in pyojfan-jati v korist tujcu?
Skupini žensk, s katerima sem se sestala, »pa gre vse pri znanje, zakaj pokazale so lepo in veliko željo za skupno delovanje in razumevanje in v A
Med korakanjem, ženina in neveste ter svatov proti oltarju so bučale eerievene or^le poročno koračnico, nato pa so se zlile v nežne mil© glasove, kot bi se ljubezen ovijala okoli mladih src. Med poročnim o-
meriki se je onim, ki ee ni«o
pravilom je Mrs. Pauline Cnrl zapela Ave Maria in je pela tako IjuMko, da je njeno petje vsakemu seglo v srce.
iŽJeninov tovariš je bil Mr. Vitko Btipanovic, ki je bil §ti-
dolgo tukaj, nojfoolj dopadlo to, da tu lahko vsi živimo v prijateljskih odnosa jih ne glede kakšne narodnosti je kdo. Pa enakopravnost, ki jo uživa žena v Ameriki, se jim zdi nekaj neverjetne^. To jasno kaže na kako nfeko stopnjo je bila v -zadnjih dvajseti letih potisnjena žena v fašističnih deželah. Brezpravno bitje, ta-korekoč, ki naj rodi otroke, da ne bo nikdar zmanjkalo materiala za kanone. Žalostno.
Da tegale spisa od sile ne {raztegnem, naj zdaj preidem na lokalne zadeve. Končni ra-onn velike slovenske priredbe še ni urejen, a bo kmalu po Novcem letu, nakar .bo javnosti podan čisti račun, kakor tudi imena darovaleev in drugo. In pri tem naj omenim, da mi je-sporočil naa pevec, Anton Sribel, da priredi koncert v pomoč trpečim Slovencem v domovini, 18. januarja 1942 v Slovenskem domu v Brooklynu. Poroča obenem, da je korporaci ja Doma pristala na to. da bodo darovali nekaj v ta namen od »kupička pri bari. Imeli bomo torej zopet tpriliko, da do prinesemo ne&aj k skupnemu skladu za pomoč našim ljudem v domovini. Ko mi bo znano kaj bolj podrobnega o tei priredbi, ki jo prireja g. ^ulbel, boste zvedeli več. Zaenkrat je glavno, da si aaiponvnite ta datum.
ri leta njegov sošolec v morna-
riški akademiji. Oba pa sta kot kadeta prišla v Ameriko na jugoslovanskih trgovskih ladjaii in sta vsled vojne tukaj ostala. Nevesti pa je bi la družica njena sestra Ivanka.
Po cerkvenih obredih je cela družba odala na dom nevest i-iietga očeta v Brooklyn, N. Y. kjer se je zbral lep krog prijateljev. Med prijetnim razgovorom je kmalu prišel čas že-nitvanjske pojedine. Miza je 'bila bogato obložene z vsemi idobrinanfi, tačko da je mogel vsakdo imeti v izobilju vsega, kar si je poželeL
Peli, Tpfili in veselili smo se do treh zjutraj. V celi družbi je bil najbolj vesel ženin, ki je sam igral kitaro ter pel skupno s svojim prijateljem Stipa-novi^em slovenske in hrvatske pesmi.
' 'Vsi smo popolnoma zadovoljni slednjič, odšli na svoje domove z iskreno željo v svojih srcih, da bi bil mladi par srečen in zadovoljen mnogo let in.da bi jima zakonski stan tndi prinesel potomice.
•Živeli!
C. M. Sfcnpin. ;
Vaše investiranje v Defense Savings Bonds-, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in
Stamps!	1
"GLAS NARODA" — New ftrt
Friday, Januar y 2, 1942
TITANOTMIR L
i s § s
-.i. i i.J
iMiiiiiiMii^
Kakor plaz...
3 /iGODOVINBKI ROMAN.
!i:^:iiiiiiiiii!iiiiii»:iiiiiiii!i
Svečenikovo prokletstvo.
Peke t konjskih kopit je odmeval po izsušeni pusti. Polje se je rdečilo, zemlja pa je kazala globoke raapoke, povzročene po pekočih volnenih žalikih.
1 Slišal se je selest srnhe trave, v katero so gronfco padale prstene kepe, ki so 1'rčale » konjskih kopit. V lajanje psov, ki so z iztegnjenimi jezik: te&li za bežečo lisjco, se je mešal vriskajoči lovski klic j ah dice v in jalialk. Skozi rjavo ožgano travo obsežne puste *e je vil abela, prašna občinska ee«ta. Za bolfllkoin, ob čegar obronku >/.> je spuščala nizdol v lahkih ovinkih, se je dvigal vaški, z deščicami kriti zvonik kakor prst v nebo. Na njegovi modri ploekvi so stale kakor rumene lna-roge slamnate strehe vaških hiš in skednjev. Po cesti nizdol
je pomikal žalon sprevod. Spredaj so nosili črn kgiž, za njim je stopal duhovnik v ornatu, štirje možje so nosili na ramah krsto. kateri so sledili žalujoči sorodniki, prijatelji in Kiianei. Prav, ko »e je zožila pot, je križala mrtvaški sprevod razponajf na družba. Divjad je v strahu šinila nizdol po obronku in se zatekla med ljudi. Za njo je udarila tuleča kopa psov. Nastala je splošna zmieda in nered. Ob robu potoka je bilo že slišati grozeče brskanje konj. Pogrebei so se v sunedi in prahu razp.šili. Nosači so postavili krsto na tla in preko nje so v drznenl skoku brezobzirno drli, iinajoč prod ločini zgolj žival, ki so jo baš zgrabili psi, lovci, njim na čelu mlad, smel jahalec. Lovski rog je zadonel: halali, halali! \*odja lova je izročil lovcu lisičin rt p kot trofejo. l»v je bil končan.
Smeje so vsi čestitali loven, ki je v zahvalo v radostnem razpoloženju mahal s svoje čepico. Mlada dama. katere rde-«v-i lovski frak. je izrazito risal sijajne črte njenega prekras-negn telesa, je p ri jahala tik k njen^u.
"CVsK.pska vksokcet, kakor vedno, ste tudi to pot izvoje-vali zmago. Na vsakem bojišču zmagovalec!"
"Samo ne na polju ljubezni, grofica! Ne tam, kjer bi me zmaga napravila za .najsrečnejšega sužnja.."
Nadvojvodov pogled se je uglobil v blešečeče da mine oči. Preko njenih razgretih lic je drknil lahek nasmeh.
"Cesarska visokont, ste pozabili, da na soprogov povra-t' k hrepeneče čaka lepa, pobožna princezinja, ker mu hoče položiti v roke sad svoje ljubezni."
Nadvojvoda je ndušil nevoljno kretnjo presenečenja.
"Ne naznmem vas, grofica! Vjiše besede so nekoliko' z; gonetne. Niseni izvežban v raizreševanju ugank."
(Jrofica je nategnila vajeti in nalahno pripomnila:
"Nočem igrati vedeževalke. Vaša cesarska visokost je biLa tako zelo zaposlena s pripravami za lov. da vam niso mogli izročiti kratke, pred odhodom prispele brzojavke. Brzojavka je z I Dunaja. Cesarska visokost, postali »te papa. Staro habsburško drevo je pognalo svežo moško bnstliko."
Iztočila je nadvojvodi brzojavko. t Par vrstic te*ga telegrama je preči tal v enem pogledu. Nato se je strumno vzravnal v svojem sedlu in za klical:
44Gospoda moja, znova mi lahko čestitate. Postal sem oče malega nadvojvode."
4'.Ni mogoče! Ali je res!" je zanosijal eden izmed kn-valirjev. "No, potem pc. čestitam k prestolonasledniku."
Hotel je nadvojvodi stisniti iztegnjeno desnico. V tem trenutku je žvižga je prileti od nekod kamen in zadel njego vega konja, da se je prestrašeno vzpel.
"Halo! Kaj pa je te?" je zaklical nadvojvoda in okre-nll konja. Lovska družba je na svojem lovskem razpoloženju in v zmedi prizora, ki se je nato odigral, popolnoma pozabila I na dogodke p ri mrtvaškem sprevodu. Zazrla je pied seboj divjo, razjarjeno množico. Ko se je lovekak družba oddaljila, so se ljudje zopet zbral:. Prvotnemu strahu je sledilo silno ogorčenje. . Breestiden zločin na mrtvecu je povzročil r>ilno t azjarjenost v dušah prostega, a pobožnega' in vernega lanetskeara prebivalstva. Zopet so dvignili krsto, jo očistili od p rsti. ki so jo nanjo nametali drveči konji s svojimi kopiti ter jo zopet okrasili z napolpomandranimi venci.
Ko so tako izpolnili svojo dolžnost do mrtveca, se je v njih pojavilo čustvo maščevalnosti. Na lovsko družbo je jelo leteti kamenje in prst. Psi, ki jih je zadelo kamenje, "sojeli tuliti, konji so se začeli vzpenjati. Psovke in kletve so spremljale napad. {Razjarienost kmetov je nadvojvodo bolj presenetila kakor ostr&šila. Počasi je jahal proti množici.
"Kaj pa hočete? t Ali ste zbesneli!" jih je nahrulil.
Razjarjena množica je obmolknila pred zapovedujočoj kretnjo. Iz marsikatere že dvignjne pesti je neopaženo padel kamen na tla. Duhovnik, ki je vodil mrtvaški sprevod, vi-l soka, častitljiva postava, je stopil pred nadvojvodo. V nje-i govern lepo donečem ^lasu je trepetala pridušena razburjenost.
"Gospod, ki ste žalili veličanstvo smrti, vi ste knsili božrje in človeške zakone! Morali bo?te dajati težak odgovor!"
v "Ako nP veste, prečastiti. kdo sem jaz, se vam moram pa« predstaviti. Jaz sem nadvojvoda Oton! Bolje bi bili -torili, ako bi porabili svoj ugled kot dušni pastir v to, da bi k drfevali ljudi pred nasilnostmi. Zapomnite si, da nisem hsez vsakega vpliva, niti pri cerkvenih oblaJstHh." Svečenik je sklonil glavo.
"Cesarska visokost vi pač stojite nad zakonom, ki zahteva kazen za zločin, toda božji kseni pa vgndarle ne uidete."
Nadvojvoda je nagubančtf čelo.
"Prečastiti," je rrzko pripotrtnil, "<bilo bi pač umestneje da b. izpolnili svojo du«r.opastii*ko dolžnost in pokopali m,r-ica. kaikor da tu pripovedujete in me oštevate. Nekoliko vec spoštovanja ,pred mojim stanom bi vam nujno priporočal "
"Sluzim Bogiu in ne ljudem. , Celo najvišji dostojanstveniki so y tfvoji slavi , in v svojem razkolu samo prah in
, P^ n.W)V0 m^gočnestjo. • Ali naj molčim iz strahu pred ljudmi?"
Nadvojvoda je nategnil vajeti. .
"Zdi se mi odveč, da bi se z vami še prerekal." *
Hotel je s svojo lovsko družbo odjahati, toda* pot mu ie zastopd duhovnik. Grozeče in roteče je dvignil roko in zk-Klical z moemm glasom:
- * ... .	(Nadaljevanje.)	i
Iz slovenskih naselbin
V PRlCETKU NOVEGA LET*
Sta »ro leto je šl<> h koncu in prišlo je novo leto 1942. Ker mi je ]>otekla naročnina, zato jo obnovim. Žal, da koledarja za leto 1942 niste izdali. Zadovoljiti se bomo morali s starim ker je v njem marsikaj zanimivega.
Kaj na tem mestu tudi odgovorim tistim, ki me vprašujejo po mojem, imenu, ker nekateri mislijo, da sem njihova
sorodnLca. Poejei"10 povprašuje po tem rojakinj*1 Jožefa Jarc iz Clevelanda, O. >*jena Porodnica nisenj, ker f*m doma iz Primorskega in ^ilo moje dekliško ime Vaientič, poročena pa sem Pavlov ič. Doma fiem iz Podgraj** pri Ilirski Bistrici. Moj mož pa je doma od St. Petra na Ivrasu.
Mrs. MaiT Pavlovich,
Barberton, Ohio,
VESTI IZ CLEVELAND* OHIO.
Večer pred božičnim praznikom je bil ubit po vozu poulične želiznice Frank State, tipičen pojav v naši slovenski naselbini, kjer je bil poznan tudi pod vzdevkom dr. Zavba. Pokojni se je namreč havil z izdelovanjem raznih mazil in žavb ter podobnega "šinira", ki je bil baje ločilen proti vsem bo-
1 znini.
iZadnja leta se je Fr. Start-Id je imel sicer dogršno mero prirojene inteligence, popolnoma upropastil in zapil. Stanovanja ni imel stalnega ter je prenočeval po raznih garažah in kleleh, jedel in pil pa, kjerkoli je dobil. Svojee-,sno je v
Clevelandu imel tudi ženo in družino, ki ga je pa zaradi njegovega nerednega življenja zapustila ter odšla že pred leti nazaj v domovino. Pokojni je bil bajt* doma iz Bučke na Dolenjskem.
IS pokojnim Starcem je izginil iz naselbine kerjavelski in desetobratovski tip- kaknšne je ovekovečil Josip Jurčič v svojih povestih.
---• -T
POROKA.
iMr. Andy Mugerle in Mi »s Franc s Kavšek v West Frankfort- 111., sta bila poročena 18. decembra. Ženin je predsednik društva 313. SNPJ in nevesta .Je članica istega društva. — Obilo sreče!
POROČEN NA SVOJ ROJSTNI HAN.
Edvard Kocjan, najmlaj&i sin našega naročnika F. Kocjana, na Ely, Minn., je bil rojen na stare-ra leta dan in letos je izpolnil 24 let. Priložnost je pa tako nanesla, da se je Edvard na svoj rojstni dan poročil z AEi^s L Chiabotti, rodom iz Soudan. Minn. Želimo mlademu paru obilo sreče.
! J. J. Peshel,
Ely, Minil.
NESREČA.
V East Brady, Pa., se je ne-nedavno pri delu ponesrečil Anton Žagar. Čistil je železnice vozove zunaj na progi in padel z voza na tir tako nesreč no, da si je zlomil hrbtenico in dobil je notranje poškodb«1. Nahaja se v slabem položaju v bolnišnici St. Frances v Pitt-burghu.
Rojake prosimo, k o poiljsjo za naročnino, da se Dosluinjejo — UNITXD STATES
CANADIAN POSTAL MOKBY ORDER,
«ko je vam le priročno
DRŽAVNA GARDA POTREBUJE MOZ
Poveljujoči častnik 12. infanterijskega polka newyorske dr-žavne garde nam je v objavo poslal naslednje:
Garda države New York: takoj potrebuje 10,000 mož v nujne svrhe. Garda| bo mogoče tudi pokHcana na naše "občutljive točke." Kdor pa je pri državni gardi, še ni izključeno, da ne bi mogel biti d?aftan, toda njegovo vežbanje je kot pripravljanje na vojaško službo. Ako delate v obrambni industriji, ali pa so še niste prostovoljno zgiasili v armado ali mornarico, tukaj imate najboljšo priložnost, da služite svoji domovini in obenem še dalje opravljate svoje sedanje delo.
Vežlbanje je vsak pondeljek in četrtek zvečer od 8 do 10.— Mnogo mož vseh poklicev se je že zglasi'lo. So uradniki, trgovci, delavci, dijaki, glasbeniki in iz raznih drugih poklicev. Zglase pa se naj samo AMERIŠKI DRŽAVLJANI.
Naborni urad je na 120 W. 62nd St., New York City, blizu Columbus Avenue v poslopju 62nd St. Armory.
Med dosedaj priglašenimi je tudi Vlado Količ, poznani hrvatski vijolinist, 'ki bo v nabornem uradu vsak pondeljek in četrtek zvečer od 7 do 10 — ter bo pomagal vsem Jugoslovanom pri vpisu. Vojaka na straži vprašajte po nabornem uradu (recruiting office). V nabornem uadu pa vprašajte po častniku Mr. Količu.
Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.
% ^ ^ % % % % % % % <
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo S^P Ali
11, i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici #<i
1\ Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so!!' | (I tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadil,
<	>} • Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za{i1 i >{ kuhanje
: u se hočejo v njem čimbolj izvežbati
<	# izpopolniti
<	Naročite
00
zai
ini ji
PISMO GENERALA D. SXMO VIČA MR. LOTJISU ADAMIČU.
(J-Oo.) — Med pismi, ki jih je predsednik jugoslovanske vlade v Londonu, general Du-i šan Simovič poslal uglednim a-meriškim oselbam iz javnega življenja, pri občujemo sledeče pismo, poslano znanemu ameri-škekmu književniku slovenskega porekla, Liouisu Adamiču: iDragi gospod Adamič:— Kot predsednik vlade v lx>n-donu se želim obrniti na neko-koliko uglednejših Jugoslovanov, ki žive v Združenih državah in jih zaprositi, da s svojim javnim delom podpro jugoslovansko vlado. Potrebno je zbrati naše rojake, ki žive v Ameriki, da složno in z ljubeznijo prispevajo k boljšem« spoznavanju Jugoslovanov in naših pravic v ameriški javnosti.
Vi ste si, dragi gospod Adamič, s svojim lastnim delom pridobili v demokratski Uniji lep ugled in nedvomno ste darter nLed ameriškimi knjiže^r-niki med prvimi. Vi pa ste, zraven tega, tudi pri delu pokazali. da niste pozabili svoje-«ra starega kraja in Slovenije in prepričan sem, da kot človek širokih pogledov in demokratičnih nazorov niste indi-fercnten tudi ne do u-?ode o-stalih Jugoslovanov in »ploh narodov na Balkanu, ki toliko trpijo. Naša usoda je, kot se je pokazalo v tej tragediji Evrope, skupna.
Potreba je. da vsi Jugoslovani v Ameriki uvidijo, da medsebojne obtožbe ne bodo prav nič pomagale naši bolj i bodočnosti, zlasti ne delavskih množic v Jugoslaviji in da so ž njimi mora prenehati. Nasprotno, vodilne osebe v Ameriki morajo stremeti za tem, da se neha govoriti o preteklosti in da je treba gledati v bodočnost. Brez tega upanja, da spričo vsega, kar se je wgodilo, arerao boljšemu, demokratie-TOjšemu in srečnejšemu življenju v Evropi naproti, bi se u-soda našega naroda zdela žare«; strašna. Naši ljudje v Ameriki naj bi razumeli, do na« medsebojne razprave spravljajo v iste vrste z zadnjimi narodi. da pa bi mogli biti med prvimi, po moralni vrednosti, kajti mi smo vedeli, kaj nas čaka in vendar sano tiranom v u-sodnem trenutku rekli "ne."
Po zanesljivih vesteh in poročilih, ki sem jih prejel iz Jugoslavije in iz Srbije, navzlic vsem strahotam, ki jih sedaj naš narod tam trpi. v širokih množicah še vedno živi zavest, da je Jugoslavija v interesu vseh širokih narodnih množic na Balkanu. V interesu demokracije, v interesu širokih slojev mora Jugoslavija vstati. Naši ljudje v Ameriki naj uvidijo, kaiko lepo je to sporočilo, ki prihaja iz starega kraja, ki tako strašno trpi.
Želim se vam zahvaliti za vaše dosedanje delo in stališče v Ameriki, dragi goepod Adamič in vam izražam svoje prepričanje, da boste tudi vi pomagali jugoslovanski vladi s svojim peresom pri zbiranju naših ljudi in ustvarjanju sloge med njimi.
Sprejmite izraze mojega posebnega spoštovanja in srčne pozdrave od vam vdanega
T). T. Simoviča.
r
40- letno preiskuSnjo
IMA
ameriška bratska zveza
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ::
ELY, MINNESOTA
/
KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajfe krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glevni urad. Ely, Minnesota.
V	Imperial, Pa., je pred par dnevi avtomobil do smrti povozil 5-letnega sinčka slovenske družine John in Matilda Košenina.
t
V	Walsenburg, Colo., je pri delu v premogovniku nagloma umrl za srčno kapjo rojak Anton Stajduhar, v starosti 48 let. Doma je bil v Razdrtem pod Nanosom na Notranjskem. Zapušča ženo, dva sinova in hčer.
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	. New York, N. Y.
Zopet sprejemamo naro&lo za to zanimivo knjigo.
"ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . .
IV	Bingham, Utah, je pred kratkim umrl rojak Frank Ka-aček, ki je bil šeet let bolan, drugih podrobnosti o njem poročilo ne omenja.
t
V	No. Chicago, 111., je dne 20. decembra umrl Tomaž Ser iše, star 65 let in rojen na Vrh niki. Tu zapušča sina in vira ka.
t
PAMET NA TEHTNICI.
(Kak večji stroj večidel opravi več dela kakor kak man.iši. Iz tega dejstva so izvedli pravilo, da mora biti človek z večjimi možgani tudi bolj pameten 'kakor tisti, ki ima manjše možgane. Toda teža možgan je brez pomena za pamet, kakor je znanstveno dokazano. Ljudje z manjšimi možgani so bolj pametni kakor ljudje z večji-
mi. Kot dokaz omenjamo, da >o bili najtežji možgani, ki jih je kdaj imela veda na mizi. težki 2400 gramov. Ti možgani so bili iz lobanje nekega božjastnega bebca. Kitajci, Eskimi in mnogo zamorcev ima možgane, ki tehtajo precej več, kakor na primer možgani Indov, ki -so duševno na dosti višji fitopnji kot prejšnji. Mogoče je število zavojev in gradnja celic merilo za obse«: duha. Normalni moSki ima možgane težo 1600 gramov, ženske pa 1450 gramov.
Pomagajte vladi v tej narodni stiski. Zgradite o-brambno steno s tem, da kupujete
DEFENSE SAVINGS BONDS in
STAMPS
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2.
50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime------------
St., ulica ali Box št.-------------------------
Mesto in državna-------------
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK
. . -------- •: t